SloVanske pravljice. 1'riobČuje .Vri. Vrkov. 15. Ptič Ognjevič in rnorska deklica. ^^^^^^^^I^^^HBS (Slovaška.) ^^^Ei9 \i davnih Časih sta živela v neki vasi mož in žena, ki nista ^^KI^3 Jj imela otrok. V njuni hiši sta bila doma požtenost in uboštvo. r BB Dasi siromaka, sta si vendar želela, da bi jima Bog - B^^^S^H liai (Icte- ^°S ie usl'šal n)Uu ptošnje in jima podaril Lmb^^^JB^5H čvrstega sinčka. Oče mu je šel iskat kuma; ker pa je \\\ ^TI " 1 k'1 ubog- mu ni hotel nihče iti za kuma. Žalosten in Y^\ *-\2^^^Mffi potrt se vrača. BHzu doma srcča berača. ' """»i^^^HH »Zakaj si tako žalosten, prijatelj ?« ga vpraša berač. »Kaj bi ne bil žalosten! Bog mi je dal sinčka, pa mu ne niorem dobiti kuma,« potoži oČe. »Nu, berač sem, ali Če si zadovoljen, ti pojdem kumovat, dati ti pa nimam ničesar drugega kakor to petico,« reče prosjak. »I, saj ne maram ničesar, le za kuma mi pojdil« »Idi sedaj domovl Pri cerkvi te počakam,« odvrne berač. Mož je šel domov in se takoj pobahal ženi, da že ima kuma. Vzeli so sinčka in žli h krstu 7. njim. Krstili so ga za Janka. Kumoval mu je stari berač, ki mu je podaril petico, ga blagoslovil in izginil. Starši so shranili petico in sklenili, da je ne izdajo, najsi bi zaŠH Še v toliko stisko. Z Jankom je prišla sreča v hišo, in staršem se je dobro godilo. Janko je rastel kakor konoplja; vsak dan je prihajal krepkejŠi. Radostno so se starši ozirali nanj. Janko je ljubil svoje starše, vendar ga je nekaj vedno vleklo 7. doma po svetu. »Ljubi starši,« jim je dejal nekega dne, »dosti ste že storili zame in sedaj sem že dovolj krepak, da morem sam zase skrbeti. Prosim vas, pustite me po svetu; prav rad bi kaj izkusil.« StarŠem niso bile povšec te Jankove besede. Plakaje so ga jeli prego-varjati, naj ostane doma. »Oh, ne jokajte in ne bojte se, ljubi starŠi, saj se ob letu ali črez dve leti povrnem in nii bo skrb za vas, kadar se postarate,« jih je tolažil Janko. hh 187 *- Ko so videli starši, da ne odneha, so se vdali in jeli po malem pri-pravljati za odhod. Baš so se posvetovali, kaj bi dali sinu s seboj, ko stopi nenadoma na hiŠni prag starec, držeČ krasnega koiijiča za uzdo in rekoČ: »Ali kupite konjaf« »Po Čem ga daste ?« vpraša oče. »Za petico!« odgovori starec. »Nu, Janko, kupi si ga za tisto svojo krstno petico,« reče oče in takoj prinese Janku shranjeni denar. Rad je dal Janko petico starcu, ki mu je zanjo pustil konja in brzo odšel. Oj, kako je bil Janko vesel krasnega konja, ki ga je tako iznenada dobil! Ko ga je bil nakrmil in opravil, se je poslovil od staršev, zajahal konja in odSel po svetu. Daleč je bil že od doma. Kar ga, jezdečega preko zclenega travnika, opomni konjič: »Pazi, kaj izkopljem, kadar začnem grebsti.« Janko se zaČudi, kako je to, da konj govori, in že mu je bila beseda na jeziku za odgovor, ko začne konj kopati s kopitom. Iz tal se prikaže ogenjček. Janko pogleda bliže in vidi, da to ni ogenjček nego zlato pero. »Ali naj ga vzamem ?« vpraŠa Janko konja. »Vzemi ga! To je pero iz perutnice ptiča Ognjeviča. Dobro si ga shrani! Najprej ti bo v zlo, a potem v srečo,« odgovori konj. Janko pobere peresce, ga zavije v bel robec in shrani v nedrije. Nato odjaha. Naposled dospe do kraljevega mesta. Janka, jezdečega mimo grada, zagleda kralj skozi okno. Videč krasnega junaka, ga vpraša, kam gre. »Po svetu sreče iskat,« odgovori Janko. »Idi k meni v službo,« ga povabi kralj, ki se mu je prikupil mladenič. »Zakaj ne, če me le vzamete. Samo tega-le konja bi si rad obdržal; brez njega ne grem služit.« ~>* 188 ^ »Nu, obdrži gal« reče kralj. Janko stopi v grad. V kraljevi službi mu je bilo oskrbovati Žest krasnih kraljevih ježnih konj. Svojega konjiča je dal v kraljevo konjušnico v kot. Poleg njega je spavai. Odkar je Janko gleŠtal konje, so prihajali vsak dan krasnejSi, dlaka se jim je svetila kakor žamet, grive so se jim vatile po vratovih kakor zlati valovi in oČi so jim žarele kakor ogenj. Kralju je bilo to povšeči. llvalil je Janka. Posli so se čudili, kaj je s konji, ker so si tako opomogli, ko imajo vendar veninven enako hrano. Slutili so, da so kakšni čari vmes. Med kraljevimi posli je zlasti neki sluga črtil Janka in mu zavidal kra-Ijevo prijaznost. Sklenil je, zasledovati ga, kaj počenja s konji. Nekega večera se prikrade v konjušnico in, Čepe za kupom sena v kotu, čaka Janka. Popolen mrak je že bil, ko je stopil Janko v konjuŠnico. Bil je brez luči. Zataknivši zapah, vzame \z nedrija bel robec in v njem zlato pero ptiča Ognjeviča. Robec položi na okno, ga razmota, in zdajci zasije iz njega sve-tloba po vsi konjušnict. Potem sname Čepico, jo obesi na klin, sleče suknjiČ in začne, veselo pojoč, čistiti in gladiti konje drugega za drugim. Ko je bil gotov, zavije zopet pero v robec in leže na seno poleg svo-jega konjiča. Ko se je jelo drugo jutro svitati, se izmuza izdajalski sluga skrivaj iz hleva. Videč, da Janko trdo spi, mu vzanie pero ?. robcern vred, preden odide. Ko se je popolnoma zdadilo, hiti sluga h kralju, mu izroČi zlato pero in pove, kako in kje ga je dobil. Kralj ga posluša \n pošjje nato po Janka- Kralju je bilo pero povšeči. Misljl si je: Ako eno samo pero tako sveti in je tako krasno, kakšen mora biti Sele ves ptič. Srpo pogleda kralj došlega Janka in ga jezno ogovori: »Zakaj si se drznil skrivati mi zlato pero ptiČa Ognjeviča? Zato si zaslužil smrtl« »Oh, odpustite mt, milostivi kralj, saj se nisem nadejal, da bi vam bilo to pero tako povšeči,« se izgovarja Janko. »Odpustim ti, toda prinesti tni moraž ptiča Ognjeviča. Če ga ne pri-neseš, te okrajSam za glavo.« RekŠi, se kralj obrne od njega, in Janko se vrne jokaje v konjužnico. »Čemu jokaŠ, Janko? Kaj ti je?« ga vpraša konjič. »Oh, kaj bi ne jokal in tamaJ, dragi moj, ko mi je ukazal kralj, da mu naj prinesem ptica Ognjeviča. Če mu ga ne prinesem, mi vzame glavo. Gorje mi! Kje pač najdem ptiča Ognjeviča?« »Saj sem ti pravil, da ti bo to pero najprej v zlo, a potem v srečo. Nu, ne jokaj, saj ti bom pomagai. Toda poprej si izprosi od kralja koritce zlate pšenice in svilnato mrežo. Potem si oskrbi živeža, zajaši me, in nato odpotujeva.« Janko se vrne h kralju, proseč, da bi mu dali koritce zlate pšenice in svilnato mrežo. Kralj ukaže, naj mu vse dajo, česar si želi. Ko je imel vse gotovo, otovori Janko konja, šine nanj, in hipoma sta bila iz grada. Potovala sta bila več dni in dospela za visoke gore in za širne doline k zlatem vrhu. Tam se ustavi konjič in reče Janku: »Vzemi rnrežo in zlato pšenico in stopi na vrt, ki ga vidiš pred seboj; ondukaj je vodnjak, kamor priletevajo ptiči -5* 189 K- Ognjeviči vsako noč pit. Krog tistega vodnjaka nasuj zlate pšenice; kadar prifrče ptiči in začno zobati, bodi na preži, da zalotiš enega. Kadar ga ujameš, ga vtakni v mrežo in me pokliči!« Janko je storil, kakor mu je bil velel konjič. Vzel je mrežo in pšenico ' in šel na zlati vrh. Zvečer je dospel gori. Na vrhu je bil vodnjak in v njem voda, čista kakor kristal. Janko nasuje pšenice krog vodnjaka, potem leže na lla in čaka. O polnoči se nagloma razsvetli ves vrh, kakor bi solnce vzha- jalo. Ptiči Ognjeviči prilete. Bliskotna se spuste k vodnjaku. Videč zlato pšentco, posuto krog vodnjaka, začno hlastno 2obati in se puliti za zrnca. Janko se čudi krasnim ptičem in se skoro dihati ne upa, da bi jih ne pre-plašil; ko pa se mu eden — bil je najlepši izmed vseh — približa, ga bipoma -zgrabi za nogo, vrže mrežo preko njega in začne na vse grlo klicati konjiča. Kakor bi trenil, je bil pri njem. Janko skoči nanj in, držeč ptiča v mreži, pobegne. Lov se je po sreči izšel. Samo ptiči Ognjeviči so se zagnali za Jankom. Že so mo bili za petami in bi ga bili potolkli s perotnicami in mu razklju-vali telo, ko bi ga za časa ne odnesel konjič. hm 190 **- 1 Kralj se je neizmerno razveselil» ko se je bil Janko vrnil v grad in mu prinese! ptiča. Bogato ga je obdaril. Ptiča OgnjeviČa je dal v najlepšo dvo-rano na zlato gred. Dajali so mu ziate pšenice. Odkar se je bil vrnil Janko, si je oni hudobni sluga samo s tem belil gtavo, kako bi ga uničil. Toda Janko se ni menil zanj; oskrboval je kraljeve konje kakor prej. Nekega dne se je izprehajal kralj po dvorani, kjer je sedel ptič Ognjevič na gredi. Nagloma se ustavi in rečc stugi, ki je bil Janku sovražen i'n je baš tamkaj bi! po opravilu: »VeČje dragocenosti kakor ta ptič ni na svetu!« »Je, fcraljeva milost,« odgovori sluga, veseleč se, da se mu ponuja pri-lika, škoditi Janku. »Kje neki ? Kakšna?« vprasa brzo kralj. »Kakor nam je pravil Janko, živi v Črnem morju deklica, kateri tii enake na vsem svetu.« Kralj se zavzame iti zahrepeni po krasni deklici. »Dosedaj je nihče ni mogel ujeti,« nadaljuje stuga, »toda Janko se je bahal, da bi jo mogel zalotiti.« »Nu, dobro; pokličite Jankal« ukaže kralj. Izdajalec takoj hiti po Janka, vesel, da se ga iznebi za vselej. »Zakaj mi nisi ničesar omenil o morski deklici? Sedaj pojdi in mi jo privedi; čc ne, izgubiŠ glavo!« veli kralj prestrašenemu Janku, ki se je hotel izgovarjati, češ, da nič ne ve o morski deklici; toda kralj ga ni poslušal; kar zapodil ga je in mu ukazal, naj se takoj pripravi na pot Jokaje je odšel Janko v konjuŠnico. , »Zakaj jokašr« ga vpraša konjiČ. ' »Oh, dragi moj, kaj bi ne jokal, ko me pošilja kralj po morsko deklico; če mu je ne privedem, mi sname glavo!« tarna Janko. »Nu.ne jokaj. Težko delo naju čaka; ali ne boj se, pomagal ti bom. Toda prej poprosi kralja belega, z zlatom tkanega šotora in zlate mizice, Oa kateri naj bodo vsakovrstne zlate in srebrne dragotine. Tudi žveglo vzemi s seboj. Ko si vse pripraviš in se oskrbiš z brašnom, odrineva.« Janko gre h kralju prosit Šotora, mizice, dragotin in bražna, kakor mu je naroČil konjiČ. Kralj ukaže, naj mu vse dajo, česar si Želi. Ko je bilo vse gotovo, otovori Janko konja, sede nanj in nemudoma odrine. Dirjal je črez hribe in doline in čvez širne puščave," mnogo dni je potoval, preden je priSel do morja. »Nu, tu sva, tu je črno morje«, reče konjiČ, ko se ustavi blizu morskega brega. »Stopi doli in čuj, kaj ti pravim. Razpni najprej kraj morja Šotor, v šotor deni mizico in na mizico razpoloži dragotine, ki jih imaŠ s seboj. Potem sedi pred šotorom in čakaj. Vsak dan opoldne se vozi po morju v zlatem Čolničku morska deklica, hči morskega kralja. Ko jo zagledaš, zaigraj lepo na žveglo, da te bo sliŠala. Kadar te zasliši, privesla s tovarišicami k bregu in te povpraŠa, kdo si in od kod. Reci, da si kupec in da imaš v Šotoru dragotine naprodaj. Povabi jo, naj jib gre gledat. Ko jih bo ogledovala, jo iznenada zgrabi za desno roko in me pokliČi!« -5* 191 t