LISTNICA  UREDNIŠTVA
POST FESTUM. S sestavkom Slepa zavzetost, natisnjenim v zadnji številki Sodobnosti, je v javno polemiko, ki se je bila sprožila ob ukinitvi revije Perspektive, vnovič posegel tudi Beno Zupančič. Povod za to so mu dali trije sestavki, objavljeni v 7. številki Sodobnosti, in to: Pirjevčeva glosa o ukinitvi Perspektiv, Grafenauerjev komentar k dogodkom v križevniški dvorani in izjava o novo nastalem revialnem položaju, ki jo je podpisalo triinšestdeset sodelavcev Sodobnosti.
Beno Zupančič ima seveda vso pravico, da se v reviji, katere sodelavec je, ogradi od tistih stališč, ki se z njimi ne strinja, in da jim postavi nasproti svoje ločeno mnenje. Sodobnost namreč kliub nekaterim skupnim merilom in izhodiščem, ki vežejo vse sodelavce, ni glasilo kakega zaprtega in ekskluzivnega kroga in ima na svojih straneh dovolj prostora tudi za različna stališča in poglede, ne oziraje se na to. ali uživajo ta stališča in pogledi v reviji podporo večine sodelujočih ali pa ostajajo bolj ali manj v manjšini. To uredniško načelo je sicer samo po sebi umevno za sleherni list. ki mu gre za resnično sprostitev in aktivizacijo javnega mnenja, vendar se zdi, da ga je treba v tej zvezi  posebej naglasiti, in to iz dveh  razlogov.
Prvič zaradi tega, ker Beno Zupančič v svojem polemičnem sestavku nekajkrat govori o nevarnosti, da bi se revije zaprle pred družbo«, da bi se »sprevrgle v kliko« ali celo stranko-, pri čemer ima očitno v mislih tudi Sodobnost. Drugič pa zaradi tega, ker bi se lahko zdelo, da uredništvo s tem, ko odgovarja na Zupančičev sestavek, krši pravkar opisano uredniško načelo. Da ne bo dvomov, naj takoj pojasnimo, da se ta odgovor omejuje izključno samo  na  tiste trditve in izjave v Zupančičevem sestavku, ki se bolj  ali  manj
1 057
direktno sklicujejo in  nanašajo na delo in ravnanje podpisanega uredniškega odbora.
Poglavitni očitek, ki ga naslavlja Beno Zupančič urednikom in deloma sodelavcem revije, velja izjavi sodelavcev Sodobnosti in še posebej načinu, kako je bila ta izjava na rednem zboru sodelavcev Sodobnosti dne 4. junija 1.1. predložena in sprejeta. Beno Zupančič piše dobesedno:
»... ob izjavi v Sodobnosti (se) vsiljuje vprašanje, ali so se vsi podpisani sodelavci revije zavedali dejstva, da si prilaščajo revijo brez nepodpisanih ali nenavzočib sodelavcev, oziroma, ali je bil sprejet in izveden ustrezen postopek, preden je uredniški odbor sodelavcem prebral tekst izjave? Lahko bi rekli, da tak postopek postavlja sodelavce pred dejstvo, na katero je mogoče le malo vplivati. Podobno vprašanje velja za prireditve, ki so se jih drugod tudi v imenu Sodobnosti udeleževali člani uredništva in podpisovali tudi druge izjave.«
Na vse te pripombe in očitke naj odgovorimo kar se da na kratko:
1.  zbor sodelavcev je najvišji organ revije, ki določa reviji njeno splošno smer, voli iz svoje srede uredniški odbor in mu daje okvirne napotke za delo;
2.  redni zbor sodelavcev Sodobnosti dne 4. junija je bil pravočasno in pravilno, s pismenimi osebnimi vabili sklican, udeležilo se ga je nad polovico aktivnih sodelavcev revije in je bil torej absolutno sklepčen:
3.  predloženi osnutek izjave je bil v načelu soglasno sprejet, nihče se ni izrekel in ni glasoval proti; po diskusiji in nekaterih spreimnjevalnih predlogih je bila sprejeta končna redakcija besedila, ki jo je podpisalo 51 navzočih sodelavcev, 6 pa se jih je — iz razlogov, ki so bili mestoma tudi diametralno nasprotni — podpisa vzdržalo; 12 od nenavzočih sodelavcev se je pridružilo izjavi  v naslednjih  dneh,  ko so izvedeli  zanjo;
4.  izjava je bila sicer podpisana od znatne večine vseh aktivnih sodelavcev Sodobnosti, vendar je bila na izrecno željo samih sodelavcev podpisana individualno, kar pomeni, da obvezuje ta izjava samo njene podpisnike, ne obvezuje pa revije kot celote, še celo pa ne obvezuje tistih sodelavcev, ki je ali niso želeli ali pa niso imeli priložnosti podpisati; nihče od podpisnikov si torej ni >prilastil« revije bolj, kakor je to njegova preprosta, naravna pravica, ki izvira iz njegovega aktivnega sodelovanja pri reviji, in kakor si jo lahko ?prilasti< kdorkoli, ki v nji objavi kak svoj aktualni sestavek;
5.  kot je razvidno iz gornjih pojasnil, je bil postopek pri sprejemanja izjave docela običajen in vseskoz demokratičen, zato je nekoliko čudna Zupančičeva trditev, češ da je »postopek« postavil sodelavce pred dejstvo, na katero je (bilo) mogoče le malo vplivati«, zlasti še, ker beremo malo prej v istem sestavku, da se je zaradi piščeve osebne intervencije v diskusiji prvotna formulacija izjave glede diskvalifikacij celo malo spremenila«; to pa pomeni, da so bile intervencije mogoče in da so bile vse do končne redakcije izjave mogoče tudi spremembe njenega besedila in da potemtakem ni bil postopek tisti, ki bi jih bil onemogočal in preprečeval:
6.  res je, da so se posamezni člani uredništva Sodobnosti, ki delajo oziroma študirajo na univerzi, udeležili nekaterih študentovskih prireditev, na katere so bili osebno vabljeni; od uredništva niso dobili v ta namen nobenih posebnih pooblastil  in, kolikor je uredništvu  znano, se tudi niso nanja  sklicevali;
7.  člani uredništva tudi niso vsevprek podpisovali raznih »drugih izjav«, kot bi se luhko zdelo iz Zupančičeve formulacije, pač pa sta dva člana ured-
1058
niškega odbora podpisala, vsak d svojem lastnem imenu, poleg izjave sodelavcev Sodobnosti tudi izjavo mladih kulturnih delavcev: če izhajamo s stališča., da revija ni niti -stranka« niti »klika« z neko posebno disciplino, ju bo bržčas zaradi   tega  težko klicati na  zagovor.
Vse obravnavane pripombe in očitki so potemtakem brez prave teže in nanje ne bi odgovarjali, če bi se lahko zanesli, da se naš molk ne bo tolmačil napačno, kot nekakšno tiho priznanje grehov, ki jih ni bilo. in če ne bi Beno Zupančič navajal teh očitkov deloma tudi kot dokaz, kako je pravno stanje revij in nemara še bolj stanje znotraj revij neurejeno in potrebno temeljite revizije.
S tem ko zavračamo' te očitke, seveda ne mislimo, da je trezna in stvarna diskusija o položaju naših kulturnih revij nepotrebna. Revije so se zadnja leta v svojem notranjem življenju in v svojem odnosu do izdajatelja ravnale po uzusu. ki je v skladu z našim notranjepolitičnim razvojem slonel na principu samoupravnosti. Vendar s tem njihov formalno pravni položaj še ni bil dokončno fiksiran in tudi ne do kraja in v vseh podrobnostih rešen. Zdaj pa je spričo ukinitve PerspektiD in spričo načina, kako je bila ta ukinitev izvedena, postal docela nezanesljiv in nejasen. Kadar gre za bistvene stvari, lahko postanejo čisto formalna vprašanja neformalna oziroma vsebinska,« pravi v svojem polemičnem sestavku Beno Zupančič in mi se s to njegovo mislijo popolnoma strinjamo.
V zvezi s tem, da je uredništvo Sodobiiosti objavilo tri uvodoma navedene sestavke, mu Beno Zupančič očita »enostranska« stališča, »slepo zavzetost in celo intelektualistično psihozo . K zadnji oznaki, ki si jo je avtor očitno izposodil iz danes že nekoliko zastarelega slovarja, lahko pristavimo samo. da nobena družbena zavest ni sama po sebi imuna pred psihozami . saj nobena ne nastaja izven dogodkov ali nad njimi, ne stoji izven družbe ali nad njo. pa čeprav si to včasih lasti ali vsaj umišlja. Iz podobnih razlogom so tudi stališča nujno zmerom enostranska : dvostranskih ali večstranskih stališč ni. če pa so. so  vse prej kot stališča.
Tudi Zupančičevega očitka, da je uredništvo v primeru Perspektiv videlo zgolj »posledice . ne pa vzrokov ... ni mogoče sprejeti brez pridržka: najprej zato. ker že trditev sama ni docela točna, še bolj pa zato. ker Zupančič očitno pozablja na dialektični zakon, po katerem vzroki niso nikoli samo vzroki in posledice nikoli samo posledice, marveč so vzroki hkrati tudi posledice in obratno.
Kolikor so z besedo »vzroki« mišljena nekatera sporna ali ekskluzivna stališča Perspektiv, je treba jasno povedati, da se je Sodobnost sicer vsa zadnja leta precej pogostoma spopadala z njimi, nemara pogosteje in mestoma tudi bolj temeljito kot doslej katerikoli slovenski časopis, da pa seveda nima niti volje niti   namena besedovati z nemim sobesednikom.
Kolikor se ti očitki nanašajo še posebej na objavo izjave sodelavcev Sodobnosti, smo tudi mi mnenja, da je dejansko mogoče tako izjavi kot njeni objavi nekaj očitati, in sicer, da sta obe — morda res nekoliko naivni — izhajali iz prepričanja, kakor da je prav in morda tudi potrebno in koristno. če o vprašanjih, ki zadevajo naše revialno življenje, povedo svoje mnenje tudi tisti, ki so kot sodelavci revij v tem življenju neposredno angažirani. Izkazalo se je — in vsi javni komentarji, ki so sledili izjavi sodelavcev Sodobnosti. vštevši  Zupančičevega, potrjujejo —, da je bilo to prepričanje docela zmotuo.
1059
Ne samo izjava sodelavcev Sodobnosti, celotna javna diskusija, ki se je bila sprožila oh ukinitvi Perspektio. je imela namreč to — lnliko rečemo — organsko napako, da se je začela šele post festum, se pravi potem, ko merilo za presojanje stvari in njihove problematike ni bilo več v stvareh samih in v njihovi realni razsežnosti, ko je bil že sprejet končni ukrep in ko je ta ukrep, s tem da je bil sprejet, že poslal avtomatično edini merodajni kriterij. Tako tej diskusiji že od vsega začetka ni bilo namenjeno, da bi lahko karkoli premaknila ali razrešila; potisnjena v mrtvi kot onstran dogodkov in stvari je bila že vnaprej paralizirana, obsojena zgolj na to, da post festum podpre že izvršeni ukrep in prevzame nase vlogo angela z ognjenim mečem ali pa se prav tako post festum od ukrepa distancira in potegne nase del tiste anateme, ki so je bile malo prej  deležne Perspiktioc.
Kaka tretja možnost, ki bi pomenila resničen premik in izhod iz sedanjega položaja, se v tako zastavljeni diskusiji ne odpira in tudi Beno Zupančič je v svojem polemičnem sestavku ni našel in očitno tudi ne iskal.
Uredniški odbor Sodobnosti*
Pripomba:
Ker nisem podpisnik Izjave sodelavcev Sodobnosti, se vzdržujem tudi od objave odgovora uredniškega odbora Sodobnosti Post festum, predvsem tistega dela, ki se nanaša na samo Izjavo, in od nadaljnjega razmišljanja o njej.
France   Čeme
1060
DOBILI SMO V OCENO
Janez Ovsec, Na dnu so samo še zvezde. Opremil Janez Vidic. Besedo o avtorju napisal Božidar Borko. Založba Obzorja. Maribor 1964.
Ela Peroci, Za lahko noč. Ilustrirala in opremila Ančka Gošnik-Godec. Mladinska knjiga, Ljubljana 1964.
Svetovna književnost. Izbrana dela in odlomki. Druga knjiga. Uredil Janko Kos s sodelovanjem Dušana Pirjevca iu Staneta Miheliča. Likovne priloge izbrala Spelca Čopič. Opremil Branko Simčič. Mladinska knjiga, Ljubljana  1964.
William Shakespeare, Kralj Lear. Prevedel Matej Bor s sodelovanjem Anuše Sodnikov e. Spremne besede in opombe napisal Bratko Kreft. Opremil Marko  Župančič.   Izdala   in   založila   Slovenska   matica,  Ljubljana   1964.
VVilliam Shakespeare, Timon Atenski. Prevedel Matej Bor s sodelovanjem Anuše Sodnikove. Spremne besede napisal Mirko Zupančič. Izdala in založila  Slovenska matica, Ljubljana  1964.
Zmaga Kumer, Balada o nevesti detomorilki. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1964.
Marjan Kozina, Izbrane pesmi za glas in klavir. Slovenska akademija znanosti in   umetnosti, Ljubljana 1964.
Nikolaj Nosov, Neznalček v sončnem mestu. Prevedla Alja Tkačeva. Ilustracije A. Lapteva po izvirniku. Cicibauova knjižnica. Opremil Branko Simčič. Mladinska knjiga, Ljubljana 1964.
Ka-cetnik 155633, Baraka s punčkami. Prevedla Zdenka škerlj-Jermanova. Opremila Lidija Osterc. Mladinska knjiga, Ljubljana 1964.
Bilten dokumentacije. Gradivo so pripravili Grčar Miša, Lasbaher Franček, Lipič Majda, lurk Majda. Inštitut za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani.
Franci Prajs, Družbeno materialne osnove slovenskega filma. Informativni bilten. Inštitut za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani.
Sonja Dapčevič-Oreščanin, Sovjetsko-kitajski spor. Prevedel Janez Sršen. Opremil  Dušan Osredkar. Mladinska knjiga, Ljubljana 1964.
Niko Prijatelj,  Matematične strukture I. Mladinska knjiga, Ljubljana  1964.
Alain Gerbault, Za soncem. Prevedel Vladimir Naglic. Opremil Uroš Vagaja. Mladinska knjiga, Ljubljana 1964.
IZ VSEBINE PRIHODNJIH ŠTEVILK
»Sodobnosti":
Niko Graienaiier, Slovenske poskočnice
(pesmi)
Danilo Lokar, V vinogradih
(novela)
*
Edvard Kocbek, Potniški zapiski 1963
(odlomki  i/ potopisa).
*
Kajetan Kovic. Milenino poglavje
(odlomek [/. romana)
*
Drago Šega. Kocbekov   pesniški svet
(esej)
Fran Zvvitter, Slovenski  politični preporod  19. stoletja v okviru evropske nacionalne problematike
(razprava)
*
O sodobnem romanu
Diskusijski prispevki llje Ehrenburga, Nathalie Sarraute. Jeana Paula Sartra