'2 S«) Številka. 1'rst, v siMM I o 20. decembra lefeij XXIV e icdanji nt leto . . Z a nanio T»temn 17.« I mite „Edlnoat" izhaia dvakrat na dan, rar.iin nedelj in praznikov. ijutraj in *v*6er oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja nl> ft uri zjutraj. Narodnimi mitiii : *ld. 21 — ., 12*— Zr pol !f-ta. četrt let« in na meneč rar.merno. Nori lunino je plačevati naprej. Na naroči >e bree priložene naročnine ne uprava ne oaira. _ Na drobno ne prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč, večerne Številke po 4 uvč.; ponedeljake z jutranje Številke po a dvČ. Ikvcii TrHta po 1 nvć. več. EDINOST Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRItiSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon M*. H70. ,4 flVČ. V eitlnontl Je moA! Oglaat ne računajo mi vrntuh v netitn. Za »enkratno naročilo t primernim popuntom. Poslana. nunirtnH-e in jnvne zahvale. ■ lo-uuiči ojrlaai itd. ne računajo no pojfodhi. V«i dopirfi naj ne pošiljajo ureditlMvn. Nefrankovani dopisi ne ne <«prej<»maj 1 a č državnim slugam nujnost, je bil sprejet, zakon o o d p r a v 1 j e n j u o a s n i š k e g a in koledarskega kolka so izročili proračunskem u o d s e k u. Zbornica je nadalje sprejela zakon o od pravljenj u kirurgičnih gremije v, o podaljšanju veljavnosti zakona o pristojbinskih olajšavah pri konverzijah dolgov, o urejenju plač državnih slug in dodatek k mednarodni železniški pogodbi, sklenjeni v Parizu. — Prihodnja seja bo dne 21. t. m. DllliaJ 19. V današnjem kronskem svfetu je grof Clarv predložil formalno demisijo kabineta. ('esiir si je pridržal odločitev. Največ se govori, da prevzame dr. \Vittek, sedanji železniški minister, predsedništvo. Dunaj 10. Proračunski odsek je popoludne nadaljeval sejo. Posl. Pientak ie naznanil, da hoče jutri v zbornici predlagati nujno razpravljanje o zakonu glede državnih slug v obliki, kakor je ta zakon danes sprejela gospodska zbornica. Poslanec Janda je nadaljeval govor, katerega je bil pričel pretipoludne. Govoril je še Kramar; potem so zaključili sejo. Dunaj 19. Po današnjem kronskem svfetu je sprejel cesar grofa Clarvja v posebni avdijenei. Za sedaj je smatrati položaj nespremenjenim. Berolln 19. Glasom »Nord. A lig. Zeituug« ne odgovarja resnici vest, razširjena po novinah, da bi cesar Viljelm nameraval prihodnjo pomlad potovati v Rim ter se v San Rerau sniti s kraljico Viktorijo. Vojna v južni Afriki. London 19. »Dailv Mail« javlja s pridržkom potrdila govorico, da je general Buller po vroči bitki prekoračil reko Tugela in da je vsaka zveza z generalom Methuenom pretrgana. P O I) L I 8 T K K 9 Zajčki samostan. Potopisna novela. Spisal: Ivan G r o m o z e n h k i. Gospa nadučiteljeva je še v zadnji hip brzo poučevala svojo deklo, kako da naj pazi na njeno hčerkico, a ko smo začeli res odhajati, je poljubljala svoje dete tako strastno, kakor da se poslavlja vsaj za pol leta. >Anica, zdaj pa še daj rokico gospodu Gro-mozenskemu !« Dekletce je stegnilo obe ročiči, kakor da bi me 1"otelo objeti. Dekla je odnesla dekletce, gospa pa je vzela košarico. Silil sem, da bom jaz nosil košarico, a ona ie branila: »Mar ste radovedni, kaj da je v njej? Same koristne, praktične reči so notri, katere bomo rabili na izletu, ki pa nikakor ne spadajo v delokrog moškega spola. Sploh v nas na deželi oi navada, tla bi gospodje obsipavali dame s pretiranimi galantnostimi.« »Jako pametno«, sem si mislil, »ko bi se ta lepa moda le kaj kmalo priklatila tudi v mesta, London 19. »Dailv Mail« javlja iz Naum-porta : Topništvo Boercev je v petek obstreljalo angleško posadko ob Vaalcopu ter jo pregnalo s torišča. Angležko topništvo in konjenica sta se pomaknili nazaj v Arundel. 0 postopanju c. kr. orožnikov v Istri. Interpelacija posl. S piči da in tovarišev v seji zbornice poslancev dne 13. decembra 1899. C. kr. orožniki v Istri imajo menda posebno stran karskopolitiško nalogo. V letu 1897. — da ne bomo pose ali dalje nazaj — so bili baje nekateri prebivalci hrvatske narodnosti v okraju porc-kem obsojeni v kazni v ječah, večinoma le po prisegi jednega c. kr. orožnika, ki je pozneje sam izjavil, da je bil prisiljen položiti krivo prisego. V Malem Lošinju so baje v istem letu c. k. orožniki dobili izrecen ukaz, naj proti Hrvatom postopajo z vso strogostjo, proti Italijanom pa z vso obzirnostjo. Istotako na ukaz so baje o. kr. orožniki v istem letu mirno in smehljaje gledali, ko so Italijani v Labi nju grozili Hrvatom. Na nekem procesu, ki se je pred kratkim izvršil v Trstu, kateremu je bil povod neki shod, sklican v Matulje, okraja Volosko, za dai. 15. avgusta 1H98., je neki c. k. orožnik, povprašati od jednega advokatov, kako je na tem shodu mogel spoznati pripadnike jedne in druge stranke, ko so vsi govorili jeden in isti jezik, odgovoril, d a j e to uradna ta j n o s t. Uradna tajnost je bila tudi okolnost, da so c. kr. orožniki povodom tega shoda s pripadnici jedne stranke občevali povsem prijazno, nasproti pripadnikom druge stranke so nastopali provokatorično. kjer so gospodje često -- oprostite, prosim — tovorna žival svojih ženskih tiranov, o čemer ti ubogi možki često pozabljajo, da so — možje!« Ko smo imeli zadnje loške hiše za seboj, stopila je gospa k svojemu možu, mu dala košarico in je rekla, sicer obrnjena proti meni, ali prezirajo moj pogled : »Košarica ostane v domaČih rokah . . .; tako se godi vsem zakonskim možem. Le nikar se ne ženite!« Zasmejal sem se ter se pridružil Slavi in Kozi; Vanda in Vekoslav pa sta šla spredaj. Nekaj minut vodi cesta vštric železnice, a kmalo se loči in se zavija na levo. Na desni strani se je razprostirala daljna ravan s travniki in njivami. Vse je bilo zeleno od trave, krompirja, žita, detelje, koruze. To zelenje so motili le razni cveti, rudeči, beli, modri itd. Na levi strani smo imeli ne previsoke, a strme griče, obraščene z zelenimi bukvami in gabri. V hrbet nas je grelo solnee, nad nami so plavala po zraku krdela golobov in vran ter šker-jančki so Žvrgoleli. V nevažnih, malobesednih pogovorih smo došli v Ziče, majhno vas, raz trošeno ob cesti, z belimi hišami in belo cerkvico. To dovaja in mora dovajati tlo domnevanja, da o. k. orožniki od predpostavljenih jim oblasti dobivajo tajne naloge, katere c. k. orožniki potem izvršujejo, v nasprotju z njih resničnimi službenimi dolžnostmi. Drugače si tudi ni možjto tolmačiti v nastopnem opisano postopanje c. kr. orožnikov v okraju poreškem v zadnjem času. Dne 15. novembra t. I. sta prišla dva mladeniča v Baderno po pisma na tamošnji pošti nabiral-nici. Ko sta bila pred dotično hišo, ju je vprašal neki c. k. orožnik: »Kaj iščeta tu?« In ko sta mu povedala namen svojega prihoda, je oklofntnl oba, na kar sta zbežala v strahu. Kmalo na to je prišel isti e. k. orožnik pred hišo neke družino; tu je našel dva mlada človeka, sina hišnega posestnika in njega sorodnika, je opsoval ista in vprašal, kaj da imata tam opraviti ? Ko je sin hišnega posestnika odgovoril, tla je tam sfe svojim sorodnikom, ki je pri njih čez dan delal, sedaj povečerjal, in se sedaj odpravlja na svoj dom, je c. kr. orožnik stepel oba na najsuroveji način, in ona dva sta kričala. Gospodar, začuvši krik, je prišel pred hišo in je opomnil c. k. orožniku, da tako postopanje ni dopustno, da mladeniča niHta zakrivila ničesar, na kar je c. kr. orožnik tudi njemu zasolil nekaj zaušnic. Vse to se je zgodilo pred 15. uro zvečer, nasproti čisto mirnim ljudem, oziroma pripadnikom rodbine, poznane po vsej okolici zbok nje dobrotnosti in blagosti. Istejja dne, 15. novembra 1899., je neki kmet istega kraja prodal svoje vino in pripravil o takih prilikah navadno večerjo. Ko so se ljudje okrepčali, so zapeli nekaj pesmi. Isti c. kr. otožnik je prišel na to v sobo, kjer so bili ljudje zbrani, in je kričal: »Marš van svi! Mar ne veste, da je že dev eta ura in da v Bademi p 9. uri nikdo ne sme biti izven svoje lastne hiše?« Gospodar mu je rekel na najlepši način, da je storil, kakor se dela običajno, da se ne zgodi ničesar, tla jemlje na-se »Do tu je bil nekak uvod naše poti; glavna stvar še le pride in je vredna, da se pripravimo nanjo s kakim požirkom«, mi je govoril naduči-telj iz srca. Damam se ni ljubilo v gostilno; pili smo torej kar preti isto in stoj d, kar je bilo jako dobro, ker tako je vino prišlo hitreje v tioge. Poleg gostilne se cepi cesta. Zeleno-belo barvani kažipot nam je raztolmačil v nemškem in slovenskem jeziku, da se po desni panogi prihaja v Konjice — torej tudi do mesarja Bikca — leva panoga pa da vodi tlo našega cilja. ('esta so zvija po stisnjeni dolinici, ki ni širja, nego, da imata prostora naša cesta in mali potoček, obraščen s temnimi jelšami ; no, tudi toliko travnika je na vsaki strani potoka, da bi se štiri krave lahko vštric pasle. Na naši levi in desni se dvigajo visoki hribi; po teb so naslonjeni senčnatf gozdi in tudi vinogradi. Natl nami jo bilo razpeto modro nebo, ali mi smo mogli videti le majhen pas, o solneu pa nismo imeli drugih podatkov, nego obsevane vrhe hribov; v dolini je gospodarila tiha, hladna senca. (Pride še.) v«) (NipHrormiMt, da vozovi z vinom kmalu odidejo na poatajo v Patinu. C. U. orožnik j* odgovoril tia to: »A Bom-haderno if tutti hirbanti prima cla*ne«. Ko s« navzoči opazili, naj |>azi na svoje besede, je rekel vnovič: »Svi ste prve vrste hirbanti, osim trojice!« i', k. orožnik je se pristavil, <1 a po nalogu e. kr. o k r a j nega g 1 a v a rja tla p o s t o p a t a k o. Povdariti je še, «ia mi e. k. orožniki preti kratkim nekega moža oi| sv. Ivana od Sterne baje tako pretepli, da bo občutil posledice vse svoje žive dni ; dalje, da je v okraju |»oreškem na stotine ljudij, ki so bili tepeni od e. kr. orožnikov s pestmi, s kopiti pušk, volovskimi žilami ; da si nikdo več ne upa, da bi e. k. orožnike prij -vil, ko so nekateri v tninolem času predložili ovadite na e. k. okra,nem glavarstvu, a ne le da niso dobili nobene satisfikacije, ampak so l>ili še kaznovani radi obrekovanja e. k. orožnikov v kazen ječe od i» do mesecev. To je omogočeno in se je bržčas liotelo omogočiti, da e. k. orožniki, navadno |>o višem nalogu, smejo vse storiti: tepsti, zmerjati, žaliti in izzivati. Kajti predomenjeno postopanje treba tudi smatrati kakor izzivanje, zlasti z mladimi ljudmi, katere je lahko zavesti do dejanskega odpora. V ta namen jih izzivljajo, da jih potem tirajo pred sodišča in v zapore. Tako postopanje, katerega ni možno dovolj ožigosati, katereg pa ni pripisovati posamičnim orožnikom, ampak njih predpostavljenim oblastim, med katerimi so tudi e. k. -o itiške oblasti, in nekemu gotovemu /istemu, je podpisanim v povod, da stavijo nastopno vprašanje do njegove ekseeleuee gospoda ministra za notranje stvari iu do njegove ekseelenee gospoda ministra za deželno hrambo: Ali sta njiju ekscelenei pri volji, tu navedene slučaje dati nemudoma preiskati po nepristranskih, verodostojnih funkcijonurjih (in ne takih, ki ho že često na eentralna mesta poročali neresnico) ter odrediti potrebno, da bo enkrat konec nehumannemu, nezakonitemu, nepravičnemu, neopravičenemu in provokatoričnemu postopa nju z Hrvati v Istri ? Hrvatski sabor. Za g r e b, 17. jan. 18M. Hrvatski sabor je že vsprejel osnovi* zakona o začasnem podaljšanju hrvatske »nagodbe* z Ogersko za leto duij ter je dovolil vladi indemni-teto. Izven razprave o indemniteti je bila tudi živahna razprava o nujnosti predloga poslanca dra. Zerjaviea, ki je šel za tem, da bi se železniški uradniki ne uvrščali v volilne liste. Le-teh je namreč v Hrvatski kakih (1000. Ogromna večina teh so Madjari po narodnosti, ki torej nimajo pravice glasa. Lahko je torej umeti, koliko ta nezakonitost vpliva na vspehe volitev v vladinem zmislu, kajti vsi uradniki glasujejo za vlado iu z vlado. Nujnost je bila odklonjena, predlog sam pa izročen jednemu navadnih odsekov ; to pa po-menja, da je predlog pokopan, vsaj po praksi našega sabora. Sedaj pa sabor razpravlja o predlogu, ki ga je pred kakimi tremi leti stavil dr. Brež-tienski kakor predsednik saborskega kluba zje-dinjene opozicije, in ki ide za tem, da bi lieka volila svoja dva zastopnika za hrvatski sabor, kakor jo zakon obvezuje v to. Dosedaj je vlada vsakokrat, kadar so bile splošne volitve, pozivala rekši municipij, naj razpiše volitve. Župan je ta dopis priobčeval mestnemu svetu z izjavo, da stavlja istega ad aeta, čemur je mestni svet pritrjeval z raznimi vskliki. Da-li je vlada tudi o zadnjih volitvah storila tako, tega ne vemo. Hrvatska vlada, interpelirana, zakaj Keka ne pošilja svoja dva zastopnika v hrvatski sabor, je odgovorila vsikdar, da ona nima sredstev, s katerimi bi mogla reški municipij prisiliti, da razpiše volitve. To je resnica. Ali ako hrvatska vladu nima sredstev, jih pa ima ogei'ska vlada. Le-ta je znala in zna na vse mogoče načine kršiti statut mesta Keka in njega avtonomijo; kako torej, da ne zna ukloniti ga za vršenje zakona?! Čemu so potem sedanji dobri odnošaji inej Hrvatsko iu Ogersko, ako prva ne more doseči od druge, da bi se vršil zakon ? Kje je torej tisti razupiti banov upliv? Ali ga nima, ali ga pa noče vršiti hrvatskim pravicam v prilog. Danes pa stoji vladni uradnik na čelu municipiju na Reki. Temu vsaj bi ogerska vlada mogla uukazati, naj razpiše volitvt v zinislu zakona. Reškim volileem je na svobodo, da volijo, ali ne volijo, ah municipiju ni na svobodo, da volitve razpiše, ali ne razpiše. Vršenje volilnega prava ni obvezno, kakor ni obvezan nikdo, da mora vspre-jeti mandat, ali municipij je obvezan, da vrši zakon. Toliko v razpravi o indemniteti, kolikor o vo-litvi na Keki, je prvi govoril poslanec dr. llrež-tienski, ki se — da-si je še-le preti tremi leti prišel v sabor — žo odlikuje kakor jeden najiz-skušenejih in najokretnejih parlamentarcev: kakor da je veteran v parlamentarnem življenju. Ban Klincu Hedervarv, ko je vseučiliščnega profesorja dra. Brežtienskega poslal v pokoj, je gotovo razbili il hrvatski narod iu je vseučilišču v/kratil odlično moč. No, umirovljeni profesor so more danes posvečali politiki kakor prvak opozicije, kakor odličen in neustrašen borilec za hrvatska piava na političnem in parlamentarnem polju. Ban je torej dosegel cilj, nasproten od onega, katerega je hotel doseči. V prvi iu drugi razpravi je poslanec dr. Pliveric odgovoril Brežtienskemu, Pliveriču pa sta v prvi razpravi odgovarjala dr. Mazzura in dr. Potočnjak, prvi direktneje, drugi indirektneje. (Zvršetek pride.) Politični pregled. TKHT, 20. decembra 189H. K položaju. Včeraj je bil napovedani kronski svet, od katerega se je pričakovalo kake odločitve v nastopi vsi akutni ministerski krizi. Zgodilo seje, kar se je pričakovalo: grof Clarv je p redi o ž i 1 d e m i s i j o vsega k a h i n e t a. S tem pa ni rečeno, da bi nekateri sedanjih ministrov ne prestopili v prihodnji kabinet, ki bo tudi uradniški, in ki ne bo imel druge naloge, nego izvesti »državne potrebe* s pomočjo 5} 14. Le gledd gg. Clarvja iu Kindingerja je absolutno gotovo, da se ne povrneta več. Gg. sta tako meteljito «raz-motavala* položaj po želji Nemcev, tla sta temeljito zamotala sama sebe in da je postala res neizogibna državna potreba, da izgineta — ona dva! Gledč kandidatov za nasledništvo grofa Clarvja se navajajo tudi danes ista imena, katere smo omenili že včeraj. Za sedanje razmere veleznačilnn je, da se ime gtofa Gočssa trdovratno vzdržuje mej najresnejimi kandidati. Poleg ministerske krize same je v ospredju diskusije zadnji komuuikč poljskega «kola». Nas zanima ta izjava sosebno zato, ker so jo ofieijozua glasila v prvi hip potajila v jednem uajvažnejili nje odstavkov. Povedala so pač, da poljski klub zvest svojim tradicijam — obsoja češko ol>-Jtrukeijo, zamolčala pa so oni odstavek izjave, kjer je rečeno, d a j e v 1 a d a s e s v o j i m post o-p a n j e m i z z v a 1 a t o o b s t r u k o i j o!! Potajila so torej, da je ost izjave obrnjena v prvi vrsti proti vladi grofa Clarvja! ! Seveda je imela ta laž tudi v tem slučaju le kratke noge, kar je razvidno iz okolnosti, da uem-ške novine ne taje več, ampak zmerjajo na Poljake, da se kar kadi. »Neue Krcie Presse« jitn luča v obraz strahopetnost, brez vestnost itd., ker niso dopustili, da bi Clarvjevo —• nevtralno ministerstvo ostalo na življenju. Le ne zasukavati ! Desnica ni bila proti ministerstvu Clnrvjevemii, ker je bilo nevtralno, ampak zato, ker — ni bilo nevtralno!! V svoji zmoti in v slepi veri v državnike na levi je postavilo svojo eksistenco na premiso, da v A atrij i ni možno vladati proti — remški levici (proti Nemcem, kakor takim, itak ni nikdo še hotel vladati), pač da se igraje vlada proti Cehom. Ta premisa se je kmalu pokazala povsem krivo, podlaga se je porušila iu že po fiziktdičnein zakonu se je moralo porušiti tudi ono, kar je bilo na njej - ministerstvo Clarvjevo. To ministerstvo je izkrvavelo na naukih, ki jih je dobivalo od ouili, ki pišejo — v »Neue Freie Presse*. Tu je vzrok njega padu, ne pa v «brezvestnosti» in «zavrat-nosti* desnice. Kdor se postavlja v nasprotje s pogoji za življenje, ta ni za življenje!! Basta! ! Če pa «Neue Freie Presse* trdi drugače, kaže le zopet svojo tradicijonalno perfidijo! Glasi se, da se deželni zbori snidejo dne 2K. t. m. v kratko zasedanje. Kindingerja zadnji odduški. Kratko je bilo ministrovanje gospoda Kindingerja, ali za- doščalo je, da je mož zaslui poimenovanjih, kijih je izvršil. njegovem delovanju ve svet te toliko, da je izvršit celo vrsto imenovanj po nemško-na-cijonalnem ukusu. In kakor je začel, tako je tudi zaključil : delovanje svoje v imenovanjih je vredno kronal in zaključil z imenovanjem, ki ni oilnvoljilo le nas Slovencev, ampak tržaške sodne uradnike sploh. Kakor da je vedel, da gre njegovo ministrovanje h kraju, je hitel in se je v zadnjem hipu spomnil še prijateljev svojega prijatelja: italijanskega poslanca Basevija. Sodnim tajnikom v Trstu je imenoval Zida odvetnika dra. Morpurgu, da-si le-ta niti predlagan ni bil! Vsed tega imenovanja je splošna nevolja mej uradniki, in to tembolj, ker sta bila svojedobno dva odvetnika — in prav v območju višega deželnega sod šča tržaškega imenovana le pristavoina, kar sta še danes. Ogorčenje je opravičeno tembolj, ker so bili mej kompetenti gospodje, ki so bili že nad 'J leti na sodišču iu ki imajo odvetniško prakso ter so vešči slovenske m u j e z i k u, dočim gosp. Morptirgo ne ume ni besedice slovenski. Meni-li gospod minister za pmvosodje, da pojde še tako dalje na tržaških sodiščih, da se bo razpravljalo le v laškem in nemškem jeziku, katera jezika govori omenjeni tajnik?! Ze na razpravi proti g. Plesu smo videli, da niso mogli sestaviti povsem alovenskcga sodnega dvora, a po takih imenovanjih poj demo vedno na slabše!! Tudi gg. poslance opozarjamo na to imenovanje. Taka imenovanja niso zgolj personalnn stvar, ampak imajo za nas tudi drugih resnih in za pravo na-i šega jezika usodnih posledic. Vojna v južni Afriki. Izgube, ki so jih Angleži doživeli dosedaj v njih vojni proti obema jiižnoafričanskima republikama, bi bile po londonski statistiki nastopne: častnikov je bilo ! ubitih »>(>, ranjenih 264 in i>(» ujetih; skupaj 42(> J častnikov. Od niožtva : 574 ubitih, 3126 ranjenih, ! 2550 ujetih, skupno ♦524t». Vsega skupaj torej j 7047. Iz Londona poročajo, kako navdušeno se 1 oglašajo dobrovoljci za pomnoženje vojske v Afriki, i Da, ako bi odločalo le število!! Ali poleg števila je treba tudi kvalitete!! Iz navadnega civilista n. možno napraviti pravega v ognju trdnega vojaka kar tako v par tednih, in tudi v mesecih ne. In sosebno, ako ga hočejo poslati proti takemu sov-; ražniku, kakoršen so Boeroi. Celo londonski listi i se pritožujejo o nedostatni izvežbanosti (>. in 7. divizije. Česa je potem pričakovati od dobrovolj-oev, nahranili v nagliei, katerih večino je zvabil le — denar? ! Sedaj stavi)ajo Angleži vse svoje niule v novega generalissimusa za Afriko, lorda Robertna. Na tem možu hvalijo veliko odločnost in pogum, da, celč drznost, ki je delala že čudeže zlasti v Aziji. Ali v južni Afriki ima drugačnega nasprotnika proti sebi. Vprašanje je, da-li ni baš drznost najslabeja stran vojskovodje proti tako žilavemu, hladnemu, računajočemu, v rabi orožja tako temeljito izvežbanemu in dobro preskrbljenemu nasprotniku, kakoršen so Buri?! In pa, koliko se še more zgoditi, pred no pride Roberts na bojišče! O generalu Methuenu poročajo, da je dne 15. t. iu. poskusil izsiliti si pot proti jugu, ali poskus se je ponesrečil in Methuen je popolnoma obkoljen od Boereev. Domače vesti. Preilieščelljc. Gospod M a t v e j A n d r e-jevič Trnov ec, svčtnik na e. kr. višem našem deželnem sodilču, je prideljen v pomogo ces. kr. vrhovnemu sodišču na Dunaju. — Čestitamo iz vsega srca na tem povišanju, zasluženem zares v polni mori. . t. m. je volil 111. razred. Hrvatska stranka je zmagala z 496 glasovi proti 158, katere so ob najstrastneji agitaciji nabrali pripadniki žalostno zaslulega dra. Krstića. Slava volileem ! »Pišcolo« pa je zopet zagrešil jedno svojih — navadnih, sporočivši, da je hrvatska strauka zmagala le za 10 glasov in še to po slepariji. Pfui! Ali dosegel je svoj namen: laško občinstvo je prepričano, trdno kakor skala, da je res tako, kakor je sporočil »Piccolo«. kardinal JHs*la. Dne 12. r. m. je bilo na avstrijskem poslanstvu v Rimu olnča j no veliko sprejemanje, ki je trajalo od ]0. do 12. ure dopoludne. Novi ■mu kardinalu so čestitali vsi poslaniki, mnogo škofov, bivajoči h v Rimu, prelatov, členov visokega plemstva itd. Potem je papež sprejel kardinala Missio in Navo v zasebni avdijenei. Cikorija oživljena! Pišejo nam: Ako se ne motim, se je »cikorija« rodila okolo leta lHHf) in je o svojem času pmvisročala mnogo hrupa in nemira po mestu in še več po okolici tržaški. Nekaj časa som je ta »cikorija nekako dremala, samo na Greti jej je še ostala kal, ki še danes poganja svoje pogubonosne mladike. Te dni sem bil na Greti pri nekem znancu svojem. Ta poslednji, ki ni cikorijaš, mi je povedal, da je rojansko pevsko društvo »Zarja« zaspalo in da mu je zaplenjena tudi pred kratkim blagoslovljena zastava!! Tako se govori po Greti in po Rojanti !! Mladenič, ki tam dela, ki je Slovenec (!), ki pa poje v »cikoriji«, je potrdil to. Ker poznam cikorijaško nesramnost, nisem verjel te bajke, vsejedno me je pa skrbelo, izvedeti kaj je na stvari. Ali veste morda Vi kaj, gospod urednik?! (Mi vemo le toliko, da je imela »Zarja* te dni svoj občni zbor, ki se je vršil dostojno ; da so bile razprave živahne, da so vsprejeli več predlogov v prospeh društva in da so soglasno izvolili prav dober odbor! Da mora društvo prestajati težke borbe, to je res, a jih mora, odkar živi ! Saj prav s tem vrši svojo nalogo kakor člen v naši organizaciji. Vemo tudi, da je cikoriji glavno sredstvo laž, obrekovanje. Lažejo, da je, kar žele, da bi bilo. Tako lažejo tudi o »Zarji«. A skrbeti za to, da te laži se ne uresničijo nikdar, bodi v dolžnost vsem našim rodoljubom, ki naj — iivažuje važnost tega društva - - podpirajo »Zarjo« moralno in materijalno. Opomba uredništva.) Čudna odredba. Pišejo nam : Včeraj je došlo v Trst. nenavadno veliko voz sena, in to po stari in po novi cesti in čez Prosek doli. Bil je voz za vozom, posebno po novi cesti doli. Ali ubogi vozniki so včeraj doživeli, česar še niso doživeli: noben voz ni sinel naprej po kosu ceste od vojaške bolnišnice pa do velike vojašnice. Oni na novi cesti so morali kreniti na ozko ulico Coroneo, ti ki so došli do Fabrisa, pa so morali po trgu Ca-seima v isto ulico in od tam še le na seneni trg. Vsled tega je bil pravi dirndaj po ulici Coroneo. Ljudje so zmajevali z glavo, ker niso mogli umeti vzrokov tej — čudni odredbi. Vzroka nismo izvedeli, pač pa so si ljudje šepetali, da je prišel tak ukaz od gospoda namestnika, ki — stanuje tam blizu v vili barona Keiuelta. Kakor ima vsaki »zakaj« svoj »zato«, mora tudi ta čudna odredba imeti svoj vele važen vzrok. Hožičlllco bo imel dne 2(i. t. m. zasebni otroški vrtec v Skednju. Na vsporedu bodo: petje, govori, pri/ori, < a se bodo mogli stariši uveriti, česa in koliko so Be naučili njih otročiči iu kaka je smdr vzgoje v naših narodnih zavodih. Poživljamo torej stariše, naj v polnem številu pridejo na to slavnost nedolžne mladine ! 0 občnem zboru /veze okrajnih bolniških blagajnlc i/ Primorske, Kranjske Iu Dalmacije, ki ho je vršil minolo nedeljo v Trstu, piše »Slovenec* : Slovenci so imeli na zboru večino. Došlo jih je 21, Lahov pa 13. Slovenci so zmagali z vsemi svojimi predlogi ter s tem spravili Lahe, ki so si domišljali pravico na neomejeno gospodarstvo, v nemalo zadrego. Sklenilo se je zopet uvesti stara pravila in zavreči nova pravila, po katerih so Lahi nameravali vzeti Slovencem veČino in Trstu dati odločilno moč. Določilo se je, da za slovenske blagajne mora biti izključno slovensko dopisovanje iu da tudi ministerstvo uradujc najinim slovenskim blagajnam slovenski, da se za naše blagajne uporabljajo slovenske tiskovine in da se izda tudi slovensko poročilo o občnem zboru. Zelo važen sklep pa je storila slovenska večina glede 10% doneska k skupnemu fondu. Lahi so nameravali ta donesek še povečati, Slovenci so pa predlagali, <1 a se odpravi, ker je fond dvojno prekoračil zakonito določeno visokost rezervnega zaklada. Ker je ta predlog prodrl, je slovenskim okrajnim bolniškim blagajnam prihranjena na leto lepa svota. Odklonila se je prošnja za podaljšanje posojila laški okrajni bolniški blagajni v Piranu, slov. delegat dr. Brejc je pa dobit od vladnega zastopnika rainisterijelni ukor, ker je lani trdil, da vlada drži z glavnim odborom. Not naš dele- gat je pa kratko izjavil, da ukor nima nikake i stvarne podlage in da ga prav nič ne moti v njega j dobri volji. — Da so se mogli doneči na tem zboru l tako lepi vspehi, pohvaliti moramo zastopstva slo- i venskih okrajnih bolniških blagajn na Kranjskem, : ki so, izvzemši dveh, poslala na občni /bor svoje j delegate. Tako odločno skupno postopanje naj b ' slovenske okrajne bolniške blagajne vedno zavze- | male napram Trstu, pa se skoro spremeni še marši- ' kaj drnzega. Koncert pevskega društva kolo«, ki se je vršil minete nedelje v redutni dvorani gledališča »Polite,ima Rosseti«, je pokazal vnovič, da to i društvo uživa vse simpatije občinstva. Itleležba je bila častna in občinstvo ni štedilo z a plavnom. Tako nazivani »vnanji efekt« je bil torej popolen. Vendar se nam je zdelo, da koncert ni bil prirejen s tisto skrbjo kakor oni minolcga leta. oziroma, da se o pripravljanju ni vsem točkam obračala jednaka skrb. Saj je bilo lahko pogoditi, ; kako se je izvajanje onih točk, ki so bile prire- ; jene bolj skrbno, razlikovalo od drugih. V meša- i nem zboru smo pogrešali nekaj znanih dobrih moči. Bas je bil nedostaten, sosehno II., kar je bilo posebno opažati v možkih zborih. Mej pevskimi točkami nam je najbolj ugajal , mešani zbor »Rukovet srbskih narodnih pesmi«. Te točke smo se veselili, saj je to karakteristična ! narodna godba iu ima baš zato svojo tnitzikalično | vrednost. Izvajanje te točke jo precej težavno; ; tembolj moramo pohvaliti lepo izvedeni bariton- 1 solo gospoda dra. Slavika in pa diskretno sprem- j Ijevanje od strani zbora. Le to bi pripomnili, da se nam je v zadnji pesmi »Budimgradu« tempo ! zdel malo prepočasen. Tudi Vogričev eklektični mešani zbor »Ve- j černi zvon« je zvenel jako prijetno. Zbor se je i odlikoval z finim nijansiranjem in pianissimo. Z veseljem smo ptičakovnli mešani zbor »Ej uohnjem«, no povdariti moramo, da nismo bili tako zadovoljni, kakor bi želeli. Mešani zbor »Kola« se je sicer tudi v tej pesmi odlikoval z svojim že znanim uijansiranjem, ali zadovoljni nismo bili. No, morda nas moti v sodbi še preživi spomin na — Slavjanskega. Vsakako pa je resna volja »Kola«, I ki se je kazala tudi na izvajanju te pesmi, vredna pohvale. | O zboru »Milim strunam« bi najraje no go- vorili, ampak svetovali bi gospodu dirigentu, naj bi bil previdneji v izbiranju pesmi in naj bi vedno računal z —■ razmerami. Take skladbe so težavno in nehvaležne. Le toliko rečemo o tej pesmi, da so prvi tenorji prijetno zveneli, drugi tenor iu prvi bas sta bila prešibka, zlasti pa ni mogel priti drugi bas do veljave. Češki ženski zbor »Miclial« je prijetim skladba in se je dobro pela. Tudi spremljevanje s tambu-ricami se je prav dobro podalo, dočim ne bi mogli tega reči o spremljanju venca »Spomin na Zagreb«, kjer tamburaškoga zbora — izvzemši berde in bu-garije — skoraj slišati ni bilo. Sploh smo dobivali utls, da tamburaški zbor ni ua tisti višini kakor lani. Fantazijo »Božična noč« so udarjali dobro; u tis pa je nekoliko trpel vsled razglašen ju instrumentov. O ariji iz »Prodane neveste« bi rekli na kratko, da vse ni za vse. Godbo mojstra Smetane je težko prirejati za tamburaške zbore radi obilici* v modulaciji. Dober je bil zbor »Kaj bi se ne veselili«, dočim smo duet spoznali le s težavo, da-si sino precejšnji poznavatelji godbo češkega mojstra. Sklepamo. Kar smo rekli tu, so le dobro mišljeni nasveti, narekovani od prepričanja, da je »Kolo« velepotrebno društvo, ki ima vršiti važno nalogo, torej so ti opomini narekovani tudi od želje, da bi društvo »Kolo« rastlo, vspevalo in cvetelo. Sosebno hi svetovali gospodu pevovodji dvojno: prvo — kar smo omenili že gori — naj o določanju programa nekoliko bolj računa z razmerami ; v drugo pa naj opusti navado, ki jako neprijetno deluje na gledalca, navado namreč, da pozorišču ua malce preveč viden način opozarja in kaže na one pevce, ki so kaj zgrešili. Do tu so naše opazke. Od druge strani pa smo bili opozorjeni, da je društvo »Kolo« imelo to pot pravo smolo vsled — vremena. Zbok nenadno nastopivšoga nenavadnega mraza je obolelo več in sicer prvih inočij, tako, da nekateri niso mogli redno zahajati k vajam, nekateri pa sploh niso mogli nastopiti. S tem je tudi pojasnjeno, zakaj sta tamburaški in pevski /bor nastopila v manjšem številu. To po\dariti smo šteli v svojo dolžnost, da ne bo nikomur krivice. Ol.jsanja glede dobave soli po znižani ceni za domačo rabo po Istri in kvarnerskih otokih. Kakor znano, dobivajo občine po l*tri in kvarnerskih otokih že od davna sol /a jedi za domačo rabo, in sieer v množini ♦>'72 kg. na osebo, po znižanih cenah. Do sedaj se je določala množina te soli za vsako občino na podlagi zadnjega ljudskega štetja. Ker se pa ljudsko štetje vrši le vsakih 10 let, prihajale so večkrat pritožbe, da se ne ozira na naraščaj tekom teh IU let. Da se pride temu v okom, odredilo je e. k. finančno ministerstvo, da se bo množina soli za vsako občino odslej določala vsako leto na podlagi zapisnikov, v katerih bi morale občine navesti število navzočega prebivalstva. Vsled te odredbe se je pritoževalo več občin, da sestava takih izkazov provzroča precejšnje težave. Da se odpomorc tudi temu, dovolilo je o. k. finančno ministerstvo, da ostane vsaki občini svobodno, ali hoče dobivati sol samo na podlagi zadnjega ljudskega štetja, ali pa z ozirom na morebitni naraščaj. V zadnjem slučaju mora seveda dotična občina napraviti in predati vse predpisane podatke o novem številu prebivalstva, da ua podlagi teh dobi potrebno večo množino soli. Družbi sv. Cirila lil Metoda v ljub I Jan l je došlo od lo. septembra t. I. do danes naslednjih rodoljubnih prispevkov: (Dalje.) g. blagajnik Vv. Aliačič za podružnico sv. Cirila in Metoda v Tržiči 1(H) gl., g. veleposestnik Josip VerbiČ mesto venca t g. materi — da poslane v tretjič pokrovitelj KM) gl., g. župnik Tv. Berlic z B režij od svatovščino .. Petra Medič z gos p. Pavlo Fin-žigarjevo 22 gl., po g. župniku Vrhovniku gosp. župnik Ivan Sakser gl., po blagnjniČarici gosp. Olgi Grebenčevi za žensko podružnico v Vel. Laščah 84 gl., po g. J. Ebnerju za podružnico v Medgorjah (Koroško) 14 gl., podružnica za Beljak in okoličo 20 gl., g.č F ranci ka Burkeljčeva z Vr-hovega pri Radečah iz nabiralnika gl. 60 nvč., po g. župniku M. Razumi od posojilnice Št. Ja-kobske v Rožu (Koroško) za Velikovško šolo .'50 gl., po e. k. notarju na Vranskem g. M. Jerovšku darilo vesele družbe v Lukmanovi gostilni v Bro-dčh pri Vranskem, obhajajoče Martinov večer, 4 golti. (Zvršetek pride.) Reški paril i k «Tlsza» je včeraj o uvozu v svobodno luko trčil oh sidro grškega parnika «Sa-mos» ter se poškodoval na večih mestih. Iz-pl'ed naših sodišč. Tuk. deželno sodišče je včeraj obsodilo: 20-letnega že kaznovanega Ivana Bassi-ja iz Trsta v sedemmesečno ječo, zaradi težke telesne poškodbe, ker je po noči od 14. do 15. oktobra poškodoval Edvarda Katari niča s tem, da je vrgel kamen vanj. 26-letni dosedaj nekaznovani Josip Fabbro je dobil zaradi hudodelstva javnega^nasilstva (i mesecev težke ječe, ker se je branil, ko so ga aretirali dne 20. m. m. ilO-letni dosedaj nekaznovani trgovinski agent Alojzij Mozetič iz Trsta, ki je za-se porabil znesek 157 gld. 39 kr., katerega je kasiral za svojega gospodarja, je bil obsojen v 4-mesečno težko ječo. Ponesrečil ua delu. 4'J-letni mornar Miha Tamhurin iz Rovinja je včeraj pomagal nakladati blago na Llovdov parnik «Areiduchcssa Carlotta«, o čemer mu je desnica prišla mej dva soda, tako, da si je isto nevarno poškodoval. Spravili so ga v bolnišnico, kjer ga bodo morali operirati. Požar. V stanovanju Marije C. v hiši štev. 2f> ulice del Monte je nastal včeraj predpoludue ogenj. Zgorelo je: hišne oprave in raznih drugih predmetov v vrednosti 60 gold. Pohištvo je bilo zavarovano. Gasilci ho ugasili ogenj, redarstvo pa je aretiralo Marijo C., ker je na sumu, da je ona sama zažgala svoje stanovanje. Aretiranje. Policijski ofieijal gosp. Titz je včeraj aretiral Valentina Leghiso iz Slione (Tren-tinsko), katerega zasleduje graško sodišče zaradi goljufije. Znsačen tat. Redarstvo je aretiralo Petra V. iz Dekanov, ker je iz prodajaluice Moj žeja Muzzutti v ulici Molino a vento ukral skupaj z nekim to- varišem vrč železja, katero j«' |*otem prodal za nekaj krajcarjev. Najdeno. 9-letna deklica Alojzija Škcrl i/, iili«*e Riborgo št. 25 je našla na ulici Lneio |'a-piriano .'l list«1 neke tuk. banke ter jih je izročila komisarijatu pri Sv. Jakobu. Promet h postnimi /a v i tki o božični dobi. »vrbo olajšanja dostavljanja in pospeševanja manipulacije z carini podvrženimi, iz province na Dunaj namenjenimi poštnimi pošiljal vami, priporoča se odpošiljalccm poštnih zavitkov, namenjenih naslovnikom na Dunaju, ki stanujejo v užitninski črti, da ne samo na poAiljatvah, temveč tudi na odnosnih spremnieah vsaki komad, kise v pošiljat v i nahaja, naznanijo toliko po kvaliteti (n. pr. teletina, vina, klobase, pršut), kolikor po teži. Ako pošiljatev ohseza klobase, perutnino, naznaniti je tudi število komadov. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 21. decembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v nliei Belvetlere št. 17, hišna oprava; v ulici Paitliana št. 12, hišna oprava; v ulici Riborgo št. ti, hišna oprava; v ulici Ponziana št. 541, .:išna oprava; pri sv. M. M. zgornji št. 88, razni predme:i; v nlioi Uossetti IT) in 13.B, hišna oprava; na velikem trgu, (Pa-lazzo Modello}, stroji, pečati in hišna oprava. Različne vesti. Porotniki, ki se kesajo zaradi verdikta. Nedavno temu so porotniki v Novem Santlecu spoznali neko Sofijo Olsorsko krivo umora svoje hčerke. Vsled tega izreka je sodišče obsodilo oh-toženko na vešala. Drugi dan pa so isti porotniki poslali predsedniku okrožnega sodižča vlogo, v kateri so preklicali svoj verdikt, prosč, da se razpiše nova razprava, ker tla niso mislili, da bi njih izrek imel take posledice. Velikanska pravda se bo vršila te dni pred porotniki v mesto Sassari na Sardiniji. Okolo 400 ljudi iz najboljših krogov je obtoženih — razlmj-ništva, katero so izvrševali po pravilih moderne uratlbe. Ropali so na cesti, ubijali ljudi ter živeli veselo od — zaslužka. Ohteževalnih prič bo zaslišanih 900, branitelji pa so prijavili nad tisoč takih prič, ki bi imele dokazati nedolžnost obto-ž neev. Pravda Notarbartolo še ni zaključena, a že nam razkriva nova velikanska pravda rak-rane italijanske države in nje socijalne družbe. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 20. Naslednik Clarvju bo najbrže dosedanji minister železnic VVittek. Finančni minister postane bržkone sekcijski načelnik Jorkasoh-Koch. Kdo postane minister za pravosodje, ni še nič gotovega, ker je Knber odklonil. Kiudinger po j de bržkone v Inoinost kakor predsednik višega sodišča. ZAHVALA. Podpisani odbor »Slovanskega pevskega društva« šteje si v prijetno dolžnost izrekati tem potom prisrčno zahvalo vsem onim, ki so pripomogli k temu, tla sta oba koncerta, katera je omenjeno društvo priredilo H. in 10. decembra, vspela tako sijajno in častno. V prvi vrsti se zahvaljuje g. pevovodji Srečku Bartelu, ki je z vnemo in požrtvovalnostjo vodil pevske vaje in oba koncerta, in istotako utr. dramatiskim diletantom, posebno gospema Karli P o ti i k v a r in Antoniji (i r m e k, ki ništi štedi I i časa ne truda v prilog igre; nadalje gospicant Zor ni kov i, K o ha lov i, Odi-n a 1 o v i, P i š č a n č e v i in gospej B a r t e 1 ter gospodom Grebeno u-B o r o v š č a k o v e m u, S tolarju, Stoki, Poni leva rj u, Prunku in g. šepetalcu Trnove u, kakor tudi vsem drugim, ki so sodelovali v pevskem zboru ali v igri. Odbor »Slovanskega pevskega društva«. Dr. Ivan Zuccon, Josip pl. Masnec, predsednik. tajnik. „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, iv.zun v drugih navedenih tobakarnah, tudi na južnem kolodvoru. Velik izbor klohuko> od 80 kr. in zimskih k;ip od 45 kr. navzgor oo pripon »ča Marija Fonn v Trstu Via Po/zo del mar«' Stv. 1. (zriivrn velikemu trga blizu Angelja DHvanza). Konkurenca nemogoča. JAK. HENRIK HUBER trtnica za amerikanske trte in cepi Tovarna Kemičnega snoja ..KOPROS" ? Boljuncn »Istrai ZALOGA: TRST - Via S. Apolliimre Stv. 4. Telefon itv. 301. Amerikanske trte in cepi. CENE: I. zbirka llNIktIHIIV KMMlk.IM.IV Kole i amerikanske Bllff -' taše in apini, k.itere snovij so potrebne za živilo rastlin, i Služi čudežno za gnojenje trti, stulneirii dre t j H, sparircliia. vrtnine in žitu. I Cena: Žakelj od 25 kg. gld. 2.— ; od 50 kg. gld. 4.H0: od KM) kg. gtd. 7.50, »e žakljem vred. '""■»»■■»»•■■■■r----> Assicurazioni generali V TRSTU. (l)rufttvo ustanovljeno leta 1881.) To druStvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavnrovanja, posebno pa: na zavarovanje proti po-žaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živijenie. DruStvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1893.....gld. 58,071.«73-84 Premije za poterjati v naslednjih letih........ . 30,54t.700-t»4 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1HH4...... 169,929,«25-03 Plačana povračila: a) v letu 1894......... 9,737.«l4-48 b) od začetka društva do 31. decembra 1894....... 292,401.706-51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanju in sploh vsa natanjč-neja pojasnila se dobe v Trstu v uradu druStva: Via della Htazione fit. 888/1 v lastne j hiši. Gostilna Andemo de Franz Via della Geppa št. 14. toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalma-insko črn > vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno tlo 1. ure popolnočt. Za obilen obisk se priporoča Jožef Furlan. Dr. JOSIP MARTINIS doktor mj zdravilstva in specijalist za očesne tiolezii se je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira na domu vsaki dan od S do H3/, zjutraj in od 1 do 2 popoludne. — Z a uboge otl 2 do H v ulici Molin piecolo štev. 1, l. nadstr. Slavno občinstvo I Podpisani naznnnjum, da sem odprl svojo gostilno ..Societa d'Almissa" v ulici St. Catterina št. 2 kjer točim izvrstno dalmatinsko vino iz lastnega pridelka iz 1'odstrane pri Olmisu po .'Ki kr., izven gostilne po .'14 kr. liter. — Gorka in sveža jedila so vedno pripravljena. — Prodaja tudi vino po pogodbi od 10 litrov naprej. Za obilen ooisk se priporoča Ivan Toimisovu' gostilničar. Najcenejši izvor za nakup dokler traja zaloga. <1ld. 2.20 stane 1 Anker Rem. žepna ura od niklja m posre-brneno franc. verižico in Ska-tljieo. — Gld. 4.65 stane 1 Remont, ura od čistega srebra s posrebrneno amerikansko verižico in Skatljico. — Gld. i4.!H) stane t Remont, ura od ] čistega srebra za gospe s po-Isrebrneno angleško verižico in Ukatljico. — Gld. 11.50 »tane 1 Remont, zlata žepna ura od 14 karatn. zlatit s skatl jico od atlasa in krasno verižico, il^ Za vsako uro Jamfilm 3 lata. Gld. 1,50 stane 1 prstan od čistega <> karatn. zlatit s krasnim kamnom. Razprodaja proti povzetju ali predplačilu doti-čnega zneska. Blago, katero ne ugaja, se sprejme tekom 8 dni nazaj in ne izplača dotični predplačani znesek, vsled česar se ni bati kupovalcem nikake Škode. BRfDER HURTISS, Izvozna tvrdka _ Krakovo, Stradon 17. S/^" Komito llnstroviin cenik od ur, postid, z'ntega, srebrnega tu od h laira k Ines k etra zlata po znižanih eenali brezplačno in franko, ^fi Iščejo se agrentje. Nikolaj Terškan! trgovec v Ljubljani j priporoča ob pričetku sezone svojo izborno kialo | zejje v sodčekih po 200, 100, 50 in 35 kg., kakor tudi sveže zelje v glavah. Pri sodčekih po 200 in 100 kg. se računi brutto za netto, pri posiljatvi po 50 in 25 kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 in 50 kr. Posebno prilično za večje rodbine in gostilničarje! Cene brez konkurence. "V Rionione zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. deceisHr 1892,: Glavnica druitva......gld. -i .000.000-— Prem i j na reserva zavarovanja na življenje..........lS,32B,34t>-98 Premima reserva'zavarovanja proti ognju............., 1,(532.248-22 Premij na rezerva zavarovanja blagu pri prevažanju................49.465-07 Reserva na razpolaganje ... .. 500.000-— Reserva zavarovanja proti premi- njanju knrzov, bilanca (A) . . .. .'133.822-42 Reserva zavarovanja proti pretni- □janju knrzov, bilanca (li) . . ., 243,331-83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . „ 500.000'— Občna reserva dobičkov ... ., l,187.1H4-8