Samostanski zvonovi.
S|)isal   Vuk Slavič
^ožični večer je priplul, troseč vesetje.
Dcbcla mcgla jo padla na trudno, zasncženo zemljo. Goste snezinke so frlele kakor belokrilati metuljčki na temne strehe. V obraz in lase so se usipale hitcČim ljudem in se topile ondi kakor sladka nada v grenki resnici. Brleče svetilke so spuŠČale na pobeljeni tlak blede žarke, da so se bele snežnc zvezdice, katere je do-aegal mrkli   žav luČi, blestele kakor rosa ob jutranji zori.
Razsvetljena so bila okna palač, hrupno veselje je donelo izpod bogato okraŠenih božičnih drevesc v tiho, sveto noč. Drago vino se je penilo na polnih mizah mogotcev, katerim ni bilo sredi bogastva znano, da žive z njimi bitja, ki nimajo za laČne zobe niti trde skorjice suhega kruha.
In v to vesclo drvenje v ŠumeČih, blestečih dvoranah'jc donelo ubrano brncnje samostanskih zvonov . . .
Tako se je zdelo to zvonjenje, kakor bi hotelo karati vse brezskrbne in brezsrčne mogotce in bogataše. — -
Na voglu najlepse, krasno ra/.svetljene palače, iz katere je veselje najbolj donelo v mrzlo tcmo,, je stal poleg žcnice, ki je pckla kostanj, slabo oblečen mož, drhtcč in tresoč se mrazu. Bledi oljraz mu jc razsvetljevala ulična svetilka.
\z globoko uklesanih gub na njcgovem obvazu sta gledala beda in glad.
Ves vcčer je stal siromak na ulici in gledal vescle in zadovoljne obraze mimoidočih ljudi ter upal, da dobi kak milodar — brez prosjačenja . . .
Saj sc bere ubožcu potreba v očeh, toda iz gub na čelu tega biedega moža ni znal nihče brati, kaj tvpi njegovo srce.
Matere so nosile mimo njega igrače, možje so hiteli s polnimi žepi in izginjali v megli. Prodajalci so nosiH vsakovrstne stvart mimo in mu j\h ponu-jali:  »Kupite, kupite za otroke!«
Žalosten nasmeh mu je obkrožil vsakikrat od mrazu otrpla ustna, oko se mu je stemnilo, in iz prsi se mu je izvil globok, tožen vzdih. Xa dom svoj jc mtslil, na temno sobico tam v predmestju, daleč od teh blestečih hiš in palač- Na ženo svojo je mislif, ki mu leži bolna doma na trdih deskah, na otiokc, ki se stiskajo k svoji mamici in si, proseč jo kruha, huhajo v zmrzle
1*
-&*    4    t<-
prstke. Srce mu je hotelo počiti od Žalosti. Kako rad bi se bil zjokal, ali solze so mu^pošle, saj jih je prelii v življenju že mnogo, mnogo . . .
In nihče mimoidoČih ljudi ni opazil te srčne bede v obrazu blcdega moža. Kako tudi, ko jc vsakemu srce kipelo od veselja?
Osmo uro so oznanjali udarci iz line samostanskega stolpa. Zdramil se je bledi moŽ iz motnih sanj in zopet se spomnil gladnih svojcev.
Tedaj pa se ni več sramoval. Prvega, ki je prižel mimo, je poprosil s tresočirn, tihim gJasom milodara. In potem vsakega, kogar je zagledal. Vsi so ga zaČudeno motrili, nekateri ga celo karali, zakaj prosjači — a nihče mu ni dal ničesar.
Mraz je prihajal, Ijudi je bilo vedno manj na ulici. Nad bledim možem v razkošno opravljeni dvorani pa je vladalo veselje — nič skrbi, nič bede ni bilo v svetlih prostorih.
Ha, zadovoljni Ijudje morajo pač imeti dobro srce!
Tja se napoti torej bledi siromak, kjer sta sredi hrupnega veselja tekmo-vala zlato in srebro z baržunom in svilo.
A zapodili so ga, ga zvali berača in se mu smejali z grohotom — vmes pa so samostanski zvonovi peli tožno, toŽno v božično noČ . . .
Bledi mož je obupno taval domov, po tihib ulicah je stopal počasi, saj so ga zapuščale moči — telesne in dušcvne . . .
Doma ga je sprejel jok in stok. Žena je ležala na mrzlih deskah mrtva, otroci so ji klicali v bledo, trdo lice: »Mamica, rnamica!« — Toda mrtvo je bilo materino srce — morda je počilo od žalosti . . .
Nem je gJedal mož drago lice svoje žene. Potem pa je vzel svoje otro-ČiČe in šel z njimi v samostan naznanit srart svoje družice, da bi ji dušo spremili v višavo samostanski zvonovi.
Usmiljeni bratje so dali možu jedil in drv. In zakuril je siromak, da ne bi zeblo speče mamice, kakor so rekli otroci.
Drugi dan so peli tožni samostanski zvonovi zopet mrtvaško pcsom. Pcti so jo bledemu siromaku in njegovim otrokom.
Dnevniki so pisali, da se je v predmestju črez noč zadušila ubožna dru-žina, ker je \z zakurjene, polrazpadfe peči uhajal pltn v sobo.
Ker ljudje niso hoteli pomoči bledemu možu in njegovi deci — jitn je pomogla mrzla smrt
Nihče razen starega patra in samostanskih zvonov ni spremil mrtvih siromakov k večnemu pokoju.