DanaSnja številka Ob> J*- 8 straili
..jVTovi 6as“
Uhaja v^ak petek tb 12. uri dopoldne. IRed-*ii§tvo in uPraviljs<v0 it
V	gosposki ulici št. 6, drugo dvorišče.
List stane
ia oclo teto
za manj premočne S „ v Jvfemčijo .... 5 , posamezne številke 8 v Oglasi po dogovora.
štev. 30.
V Gorici, 26. julija 1912.
Leto 111
Katoličani skoz in skoz!
To je klic, ki ga sedanji sv. Oče razglaša v svet. odkar je izdal svoje znano Heslo: Vse prenovili v Kristusu. Vsa naša [tajanja naj imajo na sebi znak naše^ katoliške vere; vsa morajo iz nje izhajati in niej odgovarjati, vsako naše dejanje naj bo tako, da se lahko izpriča kot posledica 0''av iste katoliške, vere. Mi svojega življenja ne moremo razdeliti v dve polovici, °d katerih naj bi ena služila Bogu. druga
samo svetnim zadevam. Kdor to pokuša, ta nj in ni dosleden katoličan.
Če si n. pr. član katerekoli katoliške 0r?ardzacije* in se dajaš s tem na zunaj iz-D%navati kot katoliškega moža, na drugi strani pa ti je izvrševanje nedeljske dolžnosti, pogosto prejemanje sv. zakramentov, odločno in dosledno zastopanje naukov katoliške cerkve postranska stvar ali cel6 deveta briga, tedaj je Tvoje življenje Oolovičarsko in Ti nisi dosleden katoličan, •n prav tako nisi dosleden katoličan, ma-scari če hodiš vsak dan v cerkev k sv. maši in vsak dan v družini moliš zjutraj in zvečer, pa si hkrati na drugi strani član liberalnih organizacij in se v javnosti vedeš, kakor si se tega naučil iz liberalnih listov. Kdor hoče biti dosleden katoličan, klora delati katoliško, to je, mora delati Za Cerkev, za čast Božjo, po navodilih Dapeža in škofov povsod!
To velja seveda tudi za javno delovanje. Katoličani in sicer le katoličani skuhaj! To je želja papeževa in ž njim sv. Cerkve. Pij X. seka kar z mečem v krščanski svet in loči katoličane, ki se hočejo njemu pokoriti in biti torej združeni s cerkvijo, od onih napolkatoličanov, ki hočejo biti kolikor možno neodvisni od pa-beža in cerkve in se radi tega družijo z Vsemi:	protestanti, liberalci, socijalisti,
modernisti i. t. d. Stremljenje po taki neodvisnosti je žal v sedanjih časih kar na dnevnem redu posebno med katoličani na Nemškem, potem na Francoskem in v Italiji. Neodvisnost od papeža in cerkve je nezdružljiva z življenjem odločnega, doslednega katoličana, kajti kdor hoče biti neodvisen od papeža in cerkve hoče biti tudi liotč ali nehote neodvisen od Boga. To pa je nemogoče. Zato pa pomenja
stremljenje po taki neodvisnosti silno veliko nevarnost za versko življenje in za vero sploh. Zato pa tudi sedanji sv. Oče tako odločno nastopa proti vsem, bodisi posameznim osebam bodisi še tako velikim organizacijam, ki hočejo biti neodvisne od papeža in Cerkve. V tem smislu je nastopil v Italiji in na Francoskem in loči! katoličane in napol katoličane. V tein smislu bode tudi v Nemčiji posegel vmes.
Kaj pomeni to za nas? To nas uči, da mora biti javno delovanje vseh katoličanov in katoliških organizacij sploh v soglasju s katoliškim verskim prepričanjem. Zatorej n. pr. proč z vsemi poskusi za skupno delovanje- z liberalci. Le katoličani skupaj! Takozvani kompromisi, ki spravljajo v skupne stranke in iste v organizacije liberalce, katoliške može, socijaliste i. t. d. katoliškemu življenju in delu neizmerno škodujejo. Oni niso nikdar po namenih sv. Očeta, ki breobzirno loči katoličane celo od napolkatoličanov šele od liberalcev ali socijalistov.
Sv. Oče hoče imeti v strankah le katoličane. Nič ne de, če je začetkoma le malo njih število. Toliko večja je njih edinost in notranja sila. Katoliška vera vsposablja take enotne stranke za vsako delo. ki služi blagru ljudstva. Vidimo to v Belgiji; vidimo sedaj na Kranjskem, kjer stoji celo katoliški duhovnik na čelu tistega velikanskega dela. ki hoče vse vodne sile na Kranjskem spraviti v službo kmeta. To treba imeti tudi pri nas pred očmi, kjer v deželi ni še enotne katoliške stranke. Tudi tu torej katoličani skoz in skoz!
Vojna med in Turčijo.
o
V	noči med 18. in 19. julijem je 5 laških torpedovk vdrlo v Dardanele. Turki so jih pa takoj zapazili in osvetlili so jih z metalci svetlobe. Nato so jih začeli obstreljevati od obeh strani — evropske in turške. Kljub temu je pa laško brodovje nadaljevalo vožnjo z brzino 21 vozlov in sicer blizu evropskega obrežja. Ko je prijadralo brodovje do Kilid Bara, je sovražnik vedno bolj živahno streljal. Torpedovka »Špica«, ki je jadrala prva, je zadela na železno veri-
go, skrito pod površjem vode. Tako je laško brodovje dognalo, da so turške bojne ladije dobro zavarovane s železnimi verigami in da bo težko priti do živega. Zato so se italijanske torpedovke umaknile iz Dardanel na široko morje. Lahi taje, da bi bila katera njihovih ladij pri tem pohodu poškodovana, Turki pa trdijo, da so njih kroglic dve sovražni ladiji potopile, dvema pa da so uničile jambor in dimnike. Najnovejše vesti potrjujejo, da imajo prav turška poročila in da so bile laške torpedovke če že ne potopljene, pa vsaj poškodovane. Na obrežju so našli namreč vijak jedne torpedovke in en rešilni pas. Nekateri poročevalci hočejo celo vedeti, da ni le 5 ital. torpedovk vdrlo v Dardanele, kakor trdijo laška poročila, ampak, da je tistih 5 torpedovk le preostanek od onih ladij, ki so jih Turki potopili s svojim streljanjem.
Ta napad na Dardanele je vendar napravil velik vtis na turško vlado. Sovražnik je pred glavnim mestom, pred presto-lico sultana! To je zdramilo celo naslednika Mohamedovega, da je izdal 19. julija manifest na armado, v katerem zahteva strogo disciplino in neomejeno pokorščino, da bi zopet upostavil red med vojaštvom, ki se na vseh krajih punta. Ta nered, pravi sultan, je opogumil sovražnika, da se je sinoči drznil prodreti notri do vrat glavnega mesta. Zato je vsak, kdor se ne pokori vojaškim predstojnikom izdajalec ljudstva in domovine.
Ta sultanov oklic bo rodil kot se kaže dobre sadove. Ravno te dni se je sestavilo v Carigradu novo ministerstvo, ki sestoji iz izkušenih mož, ki bi znali biti v stanu rešiti Turčijo notranjih zmed. Za velikega vezirja je imenovan Ahmed Muk-tar paša. vojni minister je pa postal Nazim-naša. Ta dva moža sta pa huda sovražnika Italije in zato se je upanje na skorajšni mir zopet oddalilo.
Po svetu.
Češko - nemška sprava, ki v Avstriji že toliko časa ovira vse parlamentarno življenje, se bliža vendar enkrat svojemu koncu. Upanje je, da se bodo Čehi in Nemci zjedinili mirnim potom, če se pa to ne zgodi, bo vlada sama uredila razmerje med
obema narodoma. Druga za nas Jugoslovane bolj pereča zadeva je vprašanje italijanskega vseučilišča. Kakor znano, se Italijani bojujejo že dlje časa za svojo visoko šolo, ker pa tega niso mogli doseči potom parlamenta, hoče vlada tudi to vprašanje rešiti naredbenim potom, t. j. brez parlamenta. Zaenkrat hoče vlada dati Lahom univerzo v tej obliki, da se bodo na trgovski akademiji v Trstu vršila tudi juridična predavanja. Če se pa to res zgodi, je vprašanje, ker so potem naši poslanci primorani nastopiti proti vladi v najhujšo opozicijo. Ker so sedaj državnozborske počitnice, imajo deželni zbori čas za svoja zasedanja, tako se vrši sedaj kratko zasedanje kranjskega deželnega zbora: v tem zasedanju so kranjski poslanci S. L. S. sprejeli še več predlogov, ki imajo namen povzdigniti kranjsko deželno gospodarsko stanje in pa zadružništvo. Na Hrvaškem se sedaj bliža žalostni konec onega atentata na bana Čuvaja, ki ga je zagrešil znani visokošolec Jukič. Kraljevi komisar Čuvaj hoče sklepati iz tega atentata na zaroto, ki naj bi bila razširjena po celi Hrvaški in ki bi imela namerf, dvigniti v deželi ljudstvo proti kraljevemu komisarju Čuvaju. Zato je moral vsak, ki se je le nekoliko dvomljivo izjavil proti sedanjemu ko-
misarju, v zapor. Tako sedi sedaj na Hrvaškem veliko mladih ljudi po zaporih in čakajo na svojo nezasluženo kazen. Atentator Jukič je tudi postavljen pred zaroto in državno pravdništvo zahteva zanj smrt na vešalah! Za druge obdolžence, ki so se morda le tu pa tam razburljivo izrazil) proti Čuvaju pa zahteva pravdništvo kazen 1—2 let in še več! Taka je svoboda na Hrvaškem! Ponovno se sedaj slišijo glasovi, da bo kraljevi komisar Čuvaj moral zapustiti banski prestol. Da bi to bilo enkrat res! Kake velike važnosti je za nas sredozemsko morje, nam kaže govor mornariškega ministra na Angleškem kakor znano hočejo imeti Angleži prvenstvo po vseh vodah tako tudi v vodah ki mejijo proti Nemški in v Sredozemskem morju. Posebno s strahom opazujejo Angleži razvoj naše mornarice, ker se bojijo da bi znala enkrat kljubovati z Italijanom in morda tudi njim samim. Zato so Angleži sklenili, da pomnože svoje brodovje v severnih vodah nroti Nemčiji in proti nam Avstrijcem v Sredozemskem morju. Tako vidimo, da nas skušajo druge velevlasti, to so Angleži, Lalii in Francozi odrezati od svetovnega prometa po morju. V ogib temu, je le v interesu Avstrije, če ta polagoma pomnožu-je svoje brodovje. — Na Francoskem se
vrši čuden prevrat: Francozi so bili nekdaj v svobodomiselnem boju proti katoliški cerkvi prvi, sedaj pa to svobodomiselno navdušenje polagoma pojema, posebno od kar stoji na čelu vladi ministrski pred-sedih Voincare, ki je bolj zmeren. Dokaz za to je tudi dejstvo, da bo sedaj na Francoskem najbrže upeljan proporčni volilni sistem, t. j. tak način volitev, da pri volitvah ne odločuje nadpolovična večina glasov, temveč vsaka stranka vdobi v sorazmerju oddanih glasov enega ali več poslancev. S tem je omogočeno, da so zastopane v parlamentu tudi manjšinske stranke. Na podlagi tega volilnega sistema bodo na Francoskem prišli z zbornico tudi katoličani v večjem številu kot dosedaj. — Na Turškem gre pa-vedno na slabše. Usta-ja v Albaniji začenja postati za sedanjo turško vlado usodepolna. Vstaši imajo na razpolago veliko privržencev in vojnih sredstev, tako da so še v več bitkah porinili turške vladne čete nazaj; sedaj so izdali vstaši oklic, v katerem napovedujejo, da bodo začeli marširati proti Carigradu, če se jim ne ugode vse zahteve. Vsled teli skrajno slabih razmer je še hotel, kakor se govori, sultan odstopiti in prepustiti prestol svojemu nasledniku.
Listek.
Junaštvo in zvestoba.
Nemški spisal: JOŽEF SPiLLMflNN D j
(Dalje.)
Tam smo našli vso kraljevo rodbino razun obeh otrok, ki so ju bili spravili počivat. Kralj in kraljica sta bila čudovito zbrana in sta izkušala tolažiti druge dvorjanke.
Manda in Roderer sta stopila k mizi in sta poročala o položaju. Oba sta se pritoževala nad Petionom, pariškim mžrom, da je premalo poskrbel za varnost gradu. Vendar, je mislil Manda, bo tudi tako opravil s predmestno druhaljo. Kralj je ponovil svojo željo, da naj se kolikor mogoče ognemo prelivanju krvi. Manda pa je rekel po pravici, da bi se Santer in drugi kolovodje varovali prelivanja krvi, če bi bil grad zavarovan z močno posadko; tako pa postajajo predrzni, ker vedo, da smo šibki.
Konečno je prišel Petion, kateremu je Mandci že ponovno poročal, da ga je treba v Tilerijah. Srečal ni prijaznih pogledov, kakor si je lahko misliti, in v zadregi ni vedel, kako bi se obračal.
„Zdi se, da je v mestu veliko razburjenje", ga je nagovoril kralj ne prav prijazno.
„Da, gospod, veliko", je rekel Petion in hinavsko pristavil, da je čutil radi tega za svojo dolžnost priti osebno v kraljevo bližino, da poskrbi za njegovo varnost.
Mandž je pripomnil, da bi bil to bolje storii, če bi mu pripravil zahtevanih 10.800 mož meščanske brambe; komaj petina teh je prišla ln še tem manjka streliva. „Kako je to", se je zadrl na mera, „dasi niso dobili ljudje več kot štiri, pet nabojev, nekateri celo nobenega, medtem ko so marsejcem razdelili streliva v izobilju?"
Petion si je obrisal pot s čela. To je morala biti kaka pomota, je jecljal. Potem je dejal, da je v dvorani „zelo soparno", in jc prosil za dovoljenje, da se sme odstraniti. Pričakoval sem, da bo kralj tega moža, ki je tako strahopetno cincal zdaj k revolucijonarcem zdaj h kralju, dal takoj prijeti. A pustil ga je, da je odšel. Petion je pa čakal na vrtni terasi, da bi ga poklicali v postavodajalno skupščino, kakor je bilo dogovorjeno, da bi ga po revolucionarnem sklepu na videz odstavili od županstva. Tako je bil »krepostni" Petion varen, naj bi se naskok na Tilerije posrečil ali ne.
Sicer pa je bilo tudi drugim „junakom" revolucije to noč „so parno". Barbaro je imel strup pri sebi; Robspier 'se je skril; Marž je tičal v neki kleti pri Dantonu. Vse se je balo peščice Švicarjev!
XXXIX.
Boj za odločitev,
Malo pred polnočjo, ko se je kraljeva rodbina že odpravila k počitku, mi je Bachmann zapovedal pregledati straže na vrtni strani. Storil sem to z Gibelinom in nekaj drugimi našimi grenadirji. Vse je bilo v redu. Neki častnik iz bataljona sv. Tomaža mi je še rekel: „Ne upajo si priti 1“ Tedaj je bilo dvanajst, ko smo ravno stopali po stopnicah v središču poslopja. Škripajoč zvon se je oglasil skozi noč.
„To je plat zvona pri sv. Roku !" je rekel Gibelin. In takoj so se pridružili zvonovi mnogih, mnogih cerkva in so začeli klicati mesti k spravni daritvi, h krvavemu uporu.
„Sedaj zvone nagrobnico več kot enemu izmed nas,“ je rekel Reding, ki je stražil na stopnišču.
„Vedno gledaš samo črno!“ sem mu odgovoril.
Zdaj so tudi naši bobnarji udarili generalno koračnico. Brata Jost sta bobnala tako krepko in živo poleg starejših tovarišev, kakor da bi šli k slavnostni paradi. Ko sem šel mimo Jožka k velikim vratom, me je ta drzno pogledal z zvitim nasmehom, kakor bi hotel reči: „Kaj ne, jaz se bojim ravno tako malo ko drugi 1“ Vse je bilo v orožju. Stražo pri kraljevskih vratih smo ojačili. Ropotanje bobnov, rezgetanje konj, zamolklo drčanje topov, vpitje neštevilne množice in nad vsem tem brneče zvonenje s skoro vseh mestnih zvonikov je donelo v noč. Bilo je grozno in ob enem lepo. Z neba pa je tisoč in tisoč zvezd v mili krasoti, kakor da bi bila na zemlji le mir in edinost, gledalo na tisoče in tisoče, ki so se pripravljali na krvav boj. —
Toda ure so še prešle, predno je boj začel. Bilo je to le znamenje za sovražnikovo zbiranje. V mirnem pričakovanju so stali naši možje v bojnem redu. V gradu je skoro vse bedelo.
Plemenitniki so se uvrstili v dve stotniji. Zdaj pa zdaj sem šel pogledat k staremu Valdulerju. Sedel je še vedno na svojem mestu. Manda in njegovi častniki niso radi videli prostovoljcev in bi jih bili radi spravili iz gradu ; bali so se namreč, da bi slabo oboroženi gospodje napravili več zmešnjave kakor pa pomagali. Toda kraljica je branila te stare, zveste služabnike prestola rekoč: „Bojevali se bodo pred vašimi vrstami, v sredini, ali pa za vami, kakor boste ukazali."
Slednjič je napočil dan s krvavo-rdečo zarjo. Sel za slom je prišel klicat Manda-a, naj gre' brzo v mestno hišo. Konečno se je vendar pustil pregovoriti, ker je upal, da bo lahko „komuno,“ ki je kakor revolucijska oblast nadomestila magistrat, pripravil do miru. Istočasno smo v naši stražnici podpisali poziv na postavodajalno skupščino, da naj posreduje. Vedno bolj se je videlo, kako nezanesljiva je narodna bramba, posebno pa topničarji, ki so v zadnji uri prinesli šest topov ; sneti so stali v Kraljevem dvoru z žreli proti Ka-rusejskeniu trgu. Toda moštvo pri njih se je pokazalo kralju tako sovražno, da je Bachmann ukazal, postaviti pred nje številne straže, ki so imele nalogo zabraniti, da bi topničarji topove ne prepustili sovražniku.
Da bi navdal narodno brambo z boljšim duhom, je sklenil kralj, da sam pregleda čete. Najprej se je pokazal nad balkonom nad velikimi vrati proti Karusejskemu trgu. Glasen »živio" ga je pozdravil. S tem opogumljen je stopil doli na dvor. Hodniki, po katerih je šel s svojini spremstvom, so odmevali od klica: »Živio kralj!" Veliko spremstvo se mu je pridružilo. Toda že v stopnišču so ga sprejeli topničarji s temnimi pogledi in molče. Pogumno pa je ukazal spremstvu, naj ostane zadaj, ker je hotel, da so okoli njega samo častniki narodne brambe. Tako je stopil med vrste narodne brambe, ki je izpočetka navdušeno pozdravljala kralja. Kraljica, nadvojvodinja Elizabeta in druge dvorjanke, ki so v strahu zrle z oken za kraljem, so bile zelo oveseljene radi pozdrava prvega bataljona in so dobile malo upanja. Toda kmalu se je obrnilo na slabše. Čim dalje je nadaljeval kralj svoj ogled, tem pogosteje je bil sprejet s kljubovalnim klicem: »Živio narod 1“ In zdaj so ga pozdravile ravno došle ojačevalne čete grozeče, vihteč^ sablje in puške: „Živio Petion! Dol s kraljem! Živio narod ! Živeli jakobinci!“
Mirno, kakor je bil navajen, obrnil se je kralj k našim četam, ki so ga sprejele v strogem pozoru. Potem se je napotil proti vrtni strani, odkoder smo kmalu začuli podobne klice in celo grožnje njegovemu življenju. Vseeno je kralj prekoračil s hladnim pogumom vrste bataljona iz predmestja Sen-Marsd, ki mu je tako grozil. Dru-hal pa, ki je skozi odprta vrata postavodajalne skupščine vedno bolj silila na vrt, ga je prisilila, da je končal svoj ogled. Slabe volje in žalosten se je vrnil Ludovik XVI. v grad. Duha narodne brambe ni mogel premeniti; spoznal je le še jasneje, da se na večino narodne brambe ne more zanesti.
Tedaj je prišla iz mestne hiše novica, da so zavratno ustrelili nadpoveljnika Mandd a, po nakani Dantonovi. „Komuna“ je Manda-a kot »sovražnika ljudstva" odstavila in uklenila; potem so ga na stopnicah umorili poleg njegovega sinčka in truplo vrgli v Seno. Revolucijska oblast je tedaj izročila nadpovcljstvo narodne brambe Santerju.
S tem je izginil zadnji dvom, da se napad ne izvrši. Prejšnja mestna svetnika Leni in Bori, ki sta bila v Tilerijah, sta posameznim oddelkom prečitala bojno postavo in sta sporočila Mandž-ovemu namestniku povelje z orožjem zavrniti ljudsko množico, ki bi napadla grad.
Tedaj se je prvikrat izrekla misel, naj se kraljeva rodbina umakne iz boja v postavodajalno skupščino. Zdi se mi, da jo je predlagal mestni svetovalec Leni. Po moji misli, je mož nameraval dobro; toda ni bil vojak. Bachmann je rekel prav: »Kralj je izgubljen, če se uda." Po malem obotavljanju se je kralj res odločil za to, ker ga je spet navdajala misel, da tako lahko prepreči prelivanje krvi in bolj gotovo reši življenje žene in otrok.	(Dalje	pride.)
Proti pijančevanju.
Sveta vojska se bo imenovalo protialkoholno društvo, katerega ustanovni občni zbor sc vrši dne 4. avg. ob 10. uri dop. v prostorih S. K. S. Z. Vse prijatelje protialkoholnega gibanja v mestu in okolici opozarjamo na ta sestanek in vabimo nanj. Mnogo je pijančevanja in pijanskih razvad po Goriškem, zoper katere se bo boriti po svojem programu novemu društvu! Zato pozdravljamo z veseljem mladega socialnega, verskega in narodnega boritelja, ki bo nastal v novem društvu.
Alkohol v nemški državi. V Nemčiji se izda vsako leto okrog 3UU0 milijonov mark, t.j. 36U0 milijonov kron za alkoholne pijače.
Zgodba iz šnopsarskega življenja. —
Živel je nekje na Koroškem velikanski šnopsar. Danzadnem je častil in hvalil žganje. Nekega dne se ga je tako nalezel, da se je zvrnil vznak kakor mrtev. Priskočil je nekdo v tistem hipu k njemu in ga polil z mrzlo vodo in dvignil na noge. Gugal se je naprej in prigugal v neki hlev, kjer je obležal poleg osla. Nato je vstal počasi, odkorakal dalje prav po »vojaško« in potrkal na neki svinjak, kjer so se mu gostoljubno odzvali in ga vsprejeli, da je prespal nekaj časa. Nato jo je ubral dalje, da pride na boljšo posteljo. A niso ga hotele noge nositi. Sedel je na kup kamenja ob cesti in tam zadremal. Iz spanja se pa ni več vzbudil.
Delavski vestnik.
Iz naše krščansko socialne delavske organizacije. Številke so puste; a često mnogo povedo. In te številke, ki jih navedemo danes o naši delavski-organizaciji, povedo marsikaj. V Jugoslovanski Strokovni Zvezi se je organiziralo v 2 letih 2500 članov. V Prometni Zvezi je vpisanih
Iz naše organizacije.
Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze“.
Kat. slov. izob. društvo v Vel. Dolu
Vabi na dan našega shoda vse prijatelje in somišljenike v svojo sredo, kjer jim ponudi mnogo poštene zabave. Na vsporedu so tri šaloigre, tamburanje, petje in srečolov. Posebno miadina nam dobrodošla, da uvidi, kako se tudi brez plesa da pošteno zabavati.
fiaša mladina.
Podružnica Slov. dij. zveze za Primorje v Gorici naznanja, da se namenjeni sestanek goriškega kat. narodnega dija-štva ne bo vršil dne 30. in 31. julija, temveč neposredno dne 17. in 18. avgusta z naslednjim vsporedom:	Dne 17. avgusta
popoldne občni zbor Slov. dij. zveze. Dne 18. avgusta zjutraj skupna sv. maša. Po sv. maši sestanek goriškili abiturijentov. Popoldne ob 4 in pol predstava igre »Naša kri«. Zvečer ob 1I29 komerz.
Opozarjamo vse tovariše, da se te Prireditve gotovo udeleže.
Za odbor:
stud. theol. Butkovič, cand. iur. J. Godnič, t. č. tajnik.	t.	č.	predsednik.
Seja »Podzveze Orlov za Primorsko«
se vrši v nedeljo dne 28. jul. v S. K. S. Z. ob 10. liri dop. Dnevni red: 1. poročilo izvršenih sklepov. 2. Podzvezin nastop. 3. Slučajnosti. Na polnoštevilno svidenje! — Nazdar!
Briško okrožje Orlov je razposlalo Vsem odsekom v Brdih in še nekaterim drugim okrožnico glede prireditve na Dobrovem dne 11. avg. Bratski odseki naj se Po tej navdušujoči okrožnici pripravljajo
čim bolj za javen nastop, da pokažejo disciplino in čilo mladeniško moč!
Zahvala. Kronberški telovadni odsek Orel se tem potom srčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je naša slavnost tako lepo izvršila: zlasti se zahvaljujemo bratom telovadcem iz Črnič, Batuj, Šempasa. Oseka, Gorice, Mirna in Št. Ferjana. Zahvaljujemo se bratskima odsekoma v Solkanu in v Rihenberku za posojeno telovadno orodje. Nadalje izrekamo srčno zahvalo goriškim trgovcem za krasne darove za srečolov. Zahvala tiče tudi vrlim prodajalkam srečk, ki so veliko pripomogle. da je bil tudi gmotni vspeh nepričakovano dober, tako, da smo poravnali vse stroške in še nam je preostala lepa svota, s katero ozaljšamo svojo hranilno knjižico. Na zdar!
Iz Kronberga. Slabo vreme smo imeli v nedeljo, strašno slabo. Ali Orel je pogumen ptič, ki se slabega vremena ne zboji. Od vseh strani so dohajali telovadci in vkljub dežju smo odkorakali na telovadni prostor. In sreča nam je bila mila; cel čas telovadbe ni padla niti kapljica dežja. — Gledalcev se je nabralo zelo veliko, največ seveda domačih. Telovadba se je vršila dobro in v najlepšem redu. Pri prostih vajah je nastopilo 80 telovadcev, izvajali so vse štiri vaje gibčno in precizno, zlasti sta naravnost vzorno telovadila oba predtelo-vadca. Krasno je izpadla Moreška. Na drogu in na bradlji so se izvajale jako težke a tako lepo in elegantno, da je bilo veselje jih gledati. Vso slavnost pa je poveličevala impozantna vojaška godba. Svi-rala je med drugim tudi pet orlovskih koračnic, ktere je zložil in sam instrumenti-ral preč. g. vikar V. Vodopivec. Vsa slavnost se je naravnost krasno izvršila. Po telovadbi se je razvila prosta zabava, pri kateri je prepeval krasno domači moški pevski zbor.
500—600 krščanskomislečih članov železničarjev. Istotako je izven Zveze nekaj samostojnih podpornih društev, ki štejejo nekaj tisoč članov. Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza šteje samo v Ljubljani nad 1200 članov in članic.
Nasproti tej naši organizirani delavski armadi stoji strokovno organizirana socialna demokracija, ki šteje 2900 članov. Največ izmed teh je med železničarji: 1200, med lesnimi delavci okoli 300, rudarji 300, ostali so med peki, kamenarji, zidarji, črevljarji, krojači itd. Med temi je tudi malo nad 200 delavk.
Ze nad 25 let obstoji socialnodemo-kratična organizacija, ima svoj dnevnik, 5 strokovnih listov, plačane tajnike, agitatorje, ki neprestano letajo okrog in obdelujejo delavce in delavke zlepa in zgrda. A kljub vsemu temu, kljub terorizmu od strani socialne demokracije so vrste našega delavstva v kratkem času tako nara-stle. Zakaj? Ker je delavstvo splošno pre-razsodno in pretrezno, da bi verjelo in šlo na limanice hujskačem in ljudem, ki obljubljajo nebesa na zemlji, a ustvarjajo pekel v zasebnem in javnem življenju, in pa ker oni ljudje pri nas, ki delajo za delavstvo, delajo iz požrtvovalne ljubezni, ker vedo, da je velika socialna dolžnost in da zahteva pravičnost pomagati zatiranim in trpečim slojem. Zalibog da je teh pri nas na Goriškem tako bore malo. Tu vendar je nujna potreba, da se smotreno in globoko zareže zopet brazda med delavskim ljudstvom, posebno med delavsko mladino, .sicer bo socialna demokracija s svojimi agitatorji ribarila brez patenta in ujela obilo rib v svoje mreže. Zato je treba med delavstvo! Demokratizem vladaj v resnici in ne na jeziku! Duhovska in svetovna inteligenca, premišljuj to.! Škof K e 111 e r je nekoč dejal, da je postal delavec nezaupen tudi uroti tistemu, ki mu prinaša pomoč; tako mu je zagrenil kapitalizem življenje. Zato je treba prestopiti njegov prag tretjič, če te je vrgel dvakrat iz hiše.
Deseturni delavnik na Francoskem je bil vsprejet v francoski zbornici dne 7. julija za veleobrtniška podjetja. Podjetniki so se nanj zelo jezili in ropotali v javnosti. To kaže, da je kapitalizem povsod enak in da niti v napredni Franciji ne pojmujejo ravno tako globoko delavskega varstva.
Zadružništvo.
Km. hranilnica in posojilnica v Prva-čini bode imela 4. avg. po blagoslovu redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Razlaganje računov. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Zborovanje se bo vršilo v društvenih prostorih. Uljudno vabi odbor.
»Kmečka hran. in pos. v Hudijužni« bo imela redni letni občni zbor 11. avgusta ob 3. in pol uri pop. v društvenih prostorih. Vspored: 1) Poročilo o delovanju
1.	1911. 2) Odobrenje letnega računa. 3) Volitev načelstva in nadzorstva. 4) Predlogi in slučajnosti.	Načelstvo.
Gospoparska zadruga v Vrtojbi.
Po večini je krompir v goriški okolici že pobran. Med tem ko se je pred par te-
dni izvažalo z južne postaje 30—40 vagonov na dan, se ga zdaj okoli deset in še ta pride večinoma s Krasa in iz Furlanije. Med kmeti opažamo splošno zadovoljnost, izkupili so veliko več, kakor so upali, opomorejo se nekoliko od bede, ki jo je povzročila lanska slaba letina vsled suše.
Za tolik uspeh ima zaslugo edino »Gospodarska Zadruga« v Vrtojbi, to vsi kmetje priznavajo, tudi taki, ki niso njeni člani in so ji precej sovražni. Zadruga je še zelo mlada, deluje komaj pur let. Člani so bili sprva samo kmetje iz Vrtojbe, bila je le neznaten trgovec s krompirjem. Lani je pritegnila k sebi tudi nekoliko članov iz bližnjih vasi.
Ako je hotela »Zadruga« svoj delokrog razširiti, je morala obrniti pozornost posebno na St. Andrež. Tu so imeli drugi trgovci svojo trdnjavo in na to so oni veliko zidali, kajti v St. Andrežu se pridela veliko krompirja in tudi dozori najbolj zgodaj. Ze takoj, ko se je končalo lansko leto izkopavanje krompirja, vršil se je v Št. Andrežu sestanek, na katerem je vodstvo Zadruge naslikalo posestnikom razne mahinacije trgovcev na škodo kmetu. Uspeh tega sestanka in poznejše agitacije je bil, da jc pristopilo k Zadrugi okrog 50 boljših posestnikov. Trgovci so računali'z nestanovitnostjo članov, imeli so tudi na svoji strani pičlo število prav dobrih posestnikov in nekatere važnejše osebe so bile Zadrugi precej sovražne. Letos so poskušali trgovci izpodkopati Zadrugi tla s tem, da so dražje plačevali krompir, včasih celo 1 krono pri kvintalu. Bati se je bilo, da nastane v Zadrugi kriza posebno v prvih dneh, ko je še cena visoka in bi vsakdo rad izkopal mnogo krompirja. Med tem ko so drugi kmetje lahko dražje prodajali in izkopavali vsak dan 40—70 kvintalov, so člani mogli komaj do 20, bilo je pač treba razdeliti na vse člane enako. Člani so res videli, koliko so drugi kmetje na boljšem, toda zavedali so se tudi, da kakor hitro ne bodo držali discipline, bodo morda v par dneh slano plačevali tistih par kron, katere bi bili prej več prejeli. Razen par izjem so se člani res uzorno držali tako, da je marsikdo pričakoval večjega boja, kakor je v resnici bil.
Uspeh discipline vidimo lahko iz. tega," da je prišlo letos v deželo veliko več denarja kakor lani, čeravno je letos na Goriškem okoli 200 vagonov krompirja manj. Morda bi kdo mislil, da je višji ceni vzrok slabcjša letina, toda temu ni tako. Bilo je že manj krompirja kakor letos, toda cena ni bila nikoli višja. Trgovci so pač delali s kmetom kar so hoteli. Saj še ni dolgo tega, ko se je izrazil nek trgovec, da lahko požvižga na Zadrugo; v par letih da pridejo vsi pod njegov klobuk, kakor piščeta pod kokljo. In ravno tisti je dejal, da ima kmet dovolj če prodaja krompir po
4	krone kvintal. Ako bi dražje prodajal, bi imel dobiček, preobjedel bi se in kdo bi potem obdeloval polje, saj že zdaj preman-kuje delavcev. (Oni seveda niso imeli nikoli dovolj dobička.)
Zdaj je Zadruga glavni faktor na Goriškem trgu. Izvozila je mnogo več krompirja, ko vseh drugih enajst trgovcev skupaj. Izplačala je že do sedaj črez 400.000
kron. Mnogo trgovcev je že izpodrinila-Pokazali so se v začetku, ko pa so videli, da pridejo vprašanja od povsod skoraj le na Zadrugo so izginili. Drugi bodo morda še životarili nekoliko let, ali dolgo najbrže ne. Najbolj je potisnjen v ozadje takozvanj »Export (I3ombg in dr.). Bil je še do lati' glavni e\porter, letos pa se je skoraj skrii-Dotičnim trgovcem in njih agentom se pač pred par meseci še sanjalo ni, da bodo morali ob času izkopavanja krompirja tudi sami hoditi na polje. Nekaj jc resnice na besedah, katere je pred nekoliko dnevi ra-bil znan trgovec: »Letos je trgovec kmet. kmet pa trgovec.« Na kmetih je ležeče, da se v prihodnje te besede še bolj uresničijo-
Prečastitemu g. novomašnikU FRANJU ČERNIGOJU,
nekdanjemu prefektu, posvetil hvaležen gojenec F. P.
1.
Dosegel že si prve cilje svoje, postajo prvo svojega življenja in kraj, kjer pot se nova ti začenja, ki pelje Te v življenja nove boje.
Da Bog bi blagoslovil Tvoje znoje, da nikdar ne okusil bi trpljenja,
o	da bi k sreči, ki nikdar ne jenja, peljale vse poti in steze Tvoje!
Cc bo srce se pa kedaj kesalo, ko boš med svetom bival dan in leto, če bode v delu ti omagovalo:
Povzdigni glas svečan v molitev vneto in srce Tvoje takrat bo spoznalo, da vir vse sreče je — Srce presveto!
II.
A kadar bodeš na večer postal, počiti htel od dolge se poti, ko bodeš gledal na pretekle dni, na setev zlato, ki si jo sejal:
Sadove tisočere boš spoznal, ki so rodile Tvoje jih moči. in blagoslov boš videl, ki rosi na setev Tvojo . . . Srečen boš ostal in k nebu dvignil takrat boš roke, iz prs ti vzklil, bo slavospev glasan, molilo bode radostno srce:
»Oj pusti hlapca, ki končal je pot, ki zvesto služil Ti jc noč in dan, zdaj v miru k sebi priti, o Gospod!«
cvk
Novice.
Imenovanje. Veličastiti gospod dr. J o* sip Ujčič, prot. boj. na tukajšnjem bog1?' slovnem učilišču, je imenovan za ravnatelj*1 v Avguštineju na Dunaju. Mi mu k teiU*| imenovanju prav iskreno častitamo! Za nam je le, da nas zapusti, ki je bil tako pri delu v naši sredi tudi kot podpredsed' nik našega Kat. tisk. društva v Gorici.
Poročil se je v Gorici g. dr. Ivan Bra' tiua z gdčno. Viktorijo Cigoj. Novopor0' čencema obilo sreče!
Protestni shod. Gospodarska zadru# za gor iško okolico v Vrtojbi skliče za dne 28. julija ob 9. uri predpoldne na vrtu rasove restavracije protestni 'shod pro*1
krivičnemu postopanju gorjškega magistrata z našimi kmetovalci na izvoznem trgu, proti raznim šikanam na izvoznem trg i posebno proti postopanju komisarja Rešena. Vsi kmetovalci ki jim je njih lasten blagor na srcu. naj pridejo ta dan na ta shod, da bodo videli in slišali, kako postopa mestni magistrat s kmetovalci, ki redijo vso to laško gospodo!
Sv. mašniško posvečenje je prejelo danes zjutraj ob 7 uri v stolni cerkvi 18 bogoslovcev. Izmed teh jih je 11 za goriš-ko nadškofijo, 5 za tržaško in 2 za poreško škofijo. Prvo sveto daritev bodo darovali v naslednjih krajih: Č. g. Ballaben Angel iz Brume dne 28. t. m. v Brumi; pridigoval bo monsignor dr. Brumat; č. g. Bregant Evgen iz kočnika dne 31. t. m. na Barbani; č. g. Bregant Ivan iz Ločnika dne 4. avg. v Ločniku, prid. profesor Fogar; č. g. Črnigoj Franjo iz Ceste dne 27. t. m. v se-meniški kapeli, na porcijunkulo pa bo o-pravil slov. sv. mašo v kapucinski cerkvi v Sv. Križu na Vipavskem; č. g. Dilena Rudolf iz Mariana dne 28. t. m. v Marianu, prid. profesor Valdemarin; č. g. Pastoric-chio Ivan iz Gradeža dne 28. t. m. v Gra-dežu, slavnostni govor bo imel monsignor profesor Castelic, rektor osrednjega semenišča; č. g. Plet Nikodem iz Ajella dne 7. avg. na Barbani; č. g. Sartori Henrik iz Mariana dne 4. avg. v Gradiški, prid. prof. Delfabro; č. g. Zanolla Nikolaj iz Staran-zana dne 4. avg. v domači cerkvi, prid. veleč. g. E. Galupin; č. g. Zorzenon Peter iz Romansa dne 4. avg. v Romansu, pridig, dr. Tarlao; č. g. Falzari Ivan iz Mariana dne 4..avg. v Marianu, prid. preč. g. Viola; č. g. Lovisato Roman iz Trsta dne 28. t. m. v stolni cerkvi sv. Justa v Trstu, prid. dr. Plebi; č. g. Sfecich Ivan iz Momjana dne 4. avg. v Momjanu, prid. monsig. Sfecich; č. g. Ujčič Ivan iz Starega Pazina v Istri dne 28. t. m. v domači cerkvi, prid. prošt monsig. Kalac; č. g. VasCotto Jernej iz Izole dne 28. t. m. v Izoli. prid. profesor Štolfa; č. g. Žužek Franc iz Sv. Gregorja na Dolenjskem dne 4. avg. pri Sv. Gregorju, prid. č. g. akademik Snoj; č. g. Bressan Josip iz Ajella dne 28. t. m. v Ajellu, prid. prof. Fogar; č. g. Miniussi Agapit iz Ronkov dne 10. avg. v Ronkih, prid. dr. Barbieri.
Častitim gospodom novomašnikom želimo obilega blagoslova božjega pri njih delovanju v vinogradu Gospodovem!
Desetletnico nove sv. maše so obhajali v sredo v stolni cerkvi gospodje, ki so bogoslovne študije končali leta 1902. Zbrali so se sošolci iz štirih škofij. Slovesno sv. mašo je daroval g. profesor dr. Jos. Ant. Ujčič. Iz naše škofije so obhajali desetletnico č. g. Izaija Božič iz Kamnega. Andrej Štrekelj iz Ponikev. Franc Hliš iz Orehka in Vinko Vodopivec iz Kronberga.
Uršulinski zavod v Gorici, Nunska cesta 6, otvori s prihodnjim letom laško Srazredno ljudsko in 3razredno meščansko šolo z otroškim vrtcem. V notranji nemški šoli sta slovenski in italijanski jezik obvezna predmeta. Na željo dobe gojenke tudi izobrazbo v glasbi, slikanju, francoščini in pripravo k izpitu za vrtnarice, in učiteljice ročnih del. Dosežejo se dobri
učni vspehi. Za gojenke se skrbi vestno, imajo tečno, dobro hrano pri zmerni ceni. Natančneje pojasnuje samostansko vodstvo.
Kinematografi! Kolikrat smo že pisali
0 tem! In še vedno je potreba! Te dni so po mestu razobešeni neki plakati, ki vabijo občinstvo k večernim prireditvam s pristavkom : Z oblastvenim d o v o-
1 e n j c m vstop dovoljen le odraslim! Da se pri teh predstavah ne predstavljajo kake nedolžne stvari, si lahko sami mislimo! Oni plakat z dotičnim besedilom pa gotovo pripomore do. tega, da postanejo ljudje še bolj radovedni in posledica je, da se k takim večernim predstavam ljudje kar derejo. Mi vemo pa. da hodijo k takim večernim predstavam tudi popolnoma nedorasli ljudje! Da se to dogaja, ni v interesu občne blaginje! Zato poživljamo policijo, da prepove sploh take nemoralne predstave, kakor tudi izobešanje takih plakatov, ki merijo na vzbujanje raznih nelepih čednosti. Na Dunaju in po drugih mestih so celo prepovedali take predstave, v katerih se kažejo razni roparski napadi in poboji. Pri nas pa se ne dovoli samo tega, temveč celo prirejanje takih večernih predstav! Policija naj bi vendar enkrat napravila temu kratek konec!
Kat. nar. dijaštvo ne priredi, kakor je bilo zadnjič omenjeno svojega sestanka v Gorici dne 30. in 31. julija, temveč nepreklicno v dneh 17. in 18. avgusta.
Na PorcUunkuio v Sv. Križu 2. avgusta bo imel v samostanski cerkvi v Sv. Križu ob 10. slovesno sv. mašo č. gosp. novomašnik Fr. Črnigoj. Slavnostni govornik bo č. g. p. Bonaventura.
»Soča« je zagazila s svojimi oglasi v beznico, kjer se natihoma valja že od nekdaj. Upala je uvesti nov šport za svojo obrt in sebi otvoriti vir dohodkov potom kupčije s človeškim mesom. Toda ko je bila temu primerno od naših listov zadnjikrat označena, pa se je zbala posledic in jokavo kriči, potegnjeni ste. Poznamo predobro vso umazanost in vse prostaštvo, ki se zbira kiog nesramnice, da bi ne znali ceniti izgovora, h kateremu se je tako neumno zaletela. Kajti ž njim ie v polnem obsegu vse še bolj priznala! Pa še hujše bo kričala; potegnjeni ste, ko bo začela izpo-znavati izvrševanje! našega poziva: bojkot nesramnici!
Prvi nabor po določilih nove brainbne postave. Ker bodo letošnja novačenja precej pozno izvedena, bodo takoj pri novačenju tudi potrjenemu mladeniču naznanili, h kateri četi da je potrjen in dobe potrjen-ci, izvzeinši nadomestnih rezervnikov, po-zivnico, kdaj in kje da prično služiti. Enoletni prostovoljci bodo ietos nastopili vojaško službo 10. oktobra; k vojni mornarici asentirani vojaški novinci nastopijo vojaško službo 25. novembra, vsi ostali rekruti izvzemši nadomestnih rezervnikov pa 15. oktobra. Nadomestni rezervniki bodo pozvani pod orožje pozneje, najbrže spomladi. V Avstriji bo prideljen eno leto vsaki četrti mož, dve leti pa vsaki peti mož. k deželni brambi. Na Tirolskem in Pre-darlskem bo prideljen deželni brambi eno
leto vsak tretji, tri leta pa vsak četrti mož. Na Ogrskem bo prideljen deželni brambi dve leti vsak četrti, eno leto pa vsak peti mož.
Na delo za »Novi čas«! »Domoljub«, politično katoliško glasilo na Kranjskem, je praznoval pred kratkem svojo 251etnico. V letošnjem letu je narastlo njegovo število od 24.000 na 29.000, torej za 5000. Prijatelji naše organizacije in misli na delo, da se njegovo število čim bolj pomnoži! Vse za dober tisk!
Iz Egipta nam piše č. p. B e n i n g e n
S	n o j nasleden dopis, ki znači kako potrebna je bila ustanovitev družbe sv. Rafaela.
Iz Kaliire. Z veseljem pozdravljam novoustanovljeno podružnico Rafaelove družbe v Gorici. Dosti dela bo imela pri naših izseljenkah v Egipet, zlasti na jesen, ko se najboij selijo iz domovine. Pa tudi za na-daljno skrb in varstvo Slovenk se bo moglo zdaj več storiti, pazila bo na nje podružnica sv. Rafaela. V Egipet priti ni ravno težko nobeni Slovenki, toda tukaj ostati poštena, to je veliko težje nego doma. Treba je skupnega sodelovanja v ta namen; zlasti stariši v domovini morajo v prihodnje vestneje paziti, kako žive njih hčere v Egiptu. Mnogokrat jih varajo njih hčere same z neresničnimi sporočili. V prihodnje jim bo pa lahko podružnica priskr-bovala prava in resnična obvestila. Torej na skupno delo za varstvo Slovenk v E-giptu! Dne 14. t. m. je za legarjem umrla v Kahiri poročena Slovenka Evgenija Kreševan doma iz Gradišča. N. p. v m.
Liberalni učitelji so lahko ponosni na svoje glasilo. Noben list na Slovenskem ni do sedaj tako podlega sumničenja vrgel učiteljstvu v obraz kakor »Soča« s svojim oglasom, 'l isto številko si liberalni učitelji lahko denejo v arkiv. — Pa se bodo vse eno zatekali vanjo; pa jo bodo vseeno še naročali; pa bodo vse eno zajemali iz nje navodila, za vzgajanje mladine, pa bodo vse eno stare nadzornike v nji proslavljali, nove pa podlo napadali. »Soča« pa proglaša v svojih oglasih, da so med njimi — liberalnimi učitelji namreč — taki, ki so pripravljeni, same sebe prodajati! Fej! —
In tako nezaslišano umazanost naj bi fino zavračali? Fino bi se moralo nastopati s somišljeniki, ampak s kanaljo se ravna, kakor je pač človek po svoji dostojnosti prisiljen ravnati s — kanaljo! —
Dopis iz okolice. Toliko s 1 a v 1 i e-n e v e l i k o n e č n e p i r u h e smo vdo-bili v obliki okrožnice Trgovsko obrtne zadruge. I isoč trpinov nas je obsojenih plačati do konca tega leta po 300 kron drugače nas bodo rubili.
V	naši mali občini je doletela ta »sreča« 30 družin, ki so se vdolžile že leta 1902—1905 in plačale ves dolg s slanimi obrestmi. Zdaj pa moramo plačati znova ves dolg in to samo za prve potrebe. — Če se vse po sreči izteče — če se namreč vse premoženje po najvišji ceni proda in č plača v s a k do konca leta J udežev groš — 300 K.
Drugače se podvoji ali potroji ta svota!
Da smo siromaki vsi, ki smo tam iskali pomoči, to ve vsakdo in dvomljivo je, ali nam sploh kdo zdaj zaupa na naše imetje 300 kron. Toda biti mora, tako pravi o-krožnica. Ali Vas ni bilo groza, ko ste z našimi žulji uganjali orgije po Kahiri, Aleksandriji, Moskvi, Petrogradu, plačevali za eno večerjo 600 K, za 1 kavo 16 novčičev, napitnine pa celo krono? To ste gospodje, ki ste povzročili sedaj bedo ne-broj družin!
Vprašamo Vas? Zakaj nas niste opozorili ko smo Vas izplačali li želimo biti udje naprej, li odstopmi od Vaše polomene banke. Mi vsi niti vedeli nismo, da smo prizadeti, in nikdar bi Vas ne prašali če ste imeli še tako velike dobičke. Ker te bi sami shranili. A zdaj vratolomne skoke, a vedeli nismo reve, da tregamo naš obstanek. Tako se mori nedolžne ljudi.
O	p. u r e d.: Nikakor se ne veselimo tega dopisa, a ga moramo kljub temu priobčiti, da naše ljudstvo zve, kaj ima pričakovati od liberalizma v gospodarskem oziru. Koliko nedolžnih ljudij bo moralo sedaj šteti svoj zadnji vinar, da se liberalnim upnikom-bogatašem napolni njih žep s krvavo zasluženim denarjem našega revnega kmeta. Tli vidimo poguben upliv liberalnega gospodarstva! Naše ljudstvo ne bo našlo pri liberalcih nikdar rešitve ali pomoči! Nasprotno! Liberalni prvaki iščejo za svoje bankrotne žepe rešitve in pomoči pri ljudstvu. In žalibog, da je sedaj marsikdo vsled svoje lastne kratkovidnosti primoran šteti magari svoj zadnji vinar tem liberalnim prvakom, ki so preje ljudem obljubovali nebesa na zemlji! Res je to žalostno, a moralo je priti, da ljudje spoznajo najhujšega sovražnika v svoji sredi: slovenskega liberalca!
Izpuščeni iz preiskovalnega zapora so
gospa Karolina Faganeli iz Mirna, njen 171etni sin Janko in bivši knjigovodja tvrdke Faganeli Rafael Vuga. V zaporu so o-stali še ostali sinovi Faganelovi in tam se nahaja tudi bivši prokurist tvrdke Ivan Komidar. ki je bil napravil ovadbo proti Faganelovim radi goljufije in kride.
Brata Kocjančič iz Podgore sta tudi izpuščena na svobodo.
Občinski zastop solkanski se je zadnjo sredo sestavil tako le: Vuga Josip župan, Oblokar Ivan I. podžupan, Gorjan Anton
2.	podžupan. Gabrijelčič Anton 3. podžupan, Gašperšič Jože 4. podž., Lenassi Otto 5. podž., Komel Jakob iz Krpmberga 6. podžupan. Širok Fran Loke 4. podž., in Drašček Josip 8. podžupan. RaAin dveh so vsi iz Solkana.
Olajšava pri pisemski pošti z Egiptom in Sudanom je nastopila od dne L julija t. I. naprej. Poštni naredbeni list št. 80. z dne 26, junija naznanja, da se plača sedaj za vsakih 20 gramov težko pismo samo
10	v.
Občinske volitve v Mostah pri Ljubljani so se vršile zadnjo nedeljo. Zmagali so kandidati S. L. S. v vseh treh razredih. Do sedaj je bila občina v liberalnih rokah.
Kostanjevica dne 23.14. 1912. Velika nesreča se je pripetila pri nas v mlinu gospoda Martina Novak posestnika mlinarja
in trgovca bičev. Ko je neki pas pri mlatilnici Novak hotel popraviti na eno kolo, ga je pas prijel in ga omotal okoli osi; vsled velikih telesnih poškodb je bil kmalu mrtev. Pokojnik je bil zvest pristaš S. L. S. Nesrečni družini naše sožalje, a mir njegovi duši!
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu se
prične celoletna in zimska šola novembra meseca. Za kranjske mladeniče je razpisanih 36 prostih mest. Plačujoči učenci plačujejo v letni šoli 300 K, v zimskem tečaju pa 150 K. Nekolkovane prošnje je poslati ravnateljstvu imenovane šole do 15. septembra t. I. 'l am se dobe tudi natančnejša pojasnila.
Deželni odbor goriški je poslal vsem županstvom Vipavske doline sledečo o-krožnieo: »Nameri je uživotvoriti avtomobilsko zvezo med Gorico in Postojno; ki bi bila v upravi države. Le-ta pa bi ustanovila avtomobilsko zvezo le tedaj, ako bi prizadete občine ali kdo za njih sprejel porošto, da bo črta aktivna. V ta namen se je c. kr. poštna direkcija v Trstu obrnila do podpisanega odbora z vprašanjem, ali bi ne bila voljna dežela sprejeti poroštvo za morebitne izgube, ki bi jih imela ta zveza. Deželni odbor tega ne more storiti, ker spada stvar v pristojnostni delokrog dež. zbora. Vabi se za to županstvo, da predloži to zadeva v starešinstveno sejo in o sklepu poroča dež. odbor. In tako se prepotrebna avtomobilska zveza bolj zavlačuje. Prav hvaležni bi bili našim gg. poslancem, če bi to zadevo pospešili!
Razglas, Prve dni maja meseca t. I. so se ustanovili na deželni kmetijski šoli gospodinjski tečaji, id jim je namen vzgojiti dobre gospodinje. Vsled tega so se sprejele v tečaj le hčerke kmetovalcev, ki so udeležile raznih panog ljudskega pouka, potrebnega gospodinji v družinskem krogu in na kmetiji. Opozarjajo se vsi, ki se za to zanimajo, da morejo posetiti tečaje vsak drugi in zadnji četrtek mesecev julija, avgusta in septembra od 9. ure predp. do 6. ure pop. Posestniki naj se predstavijo voditeljici.
V	Št. Andrežu začne poslovati nova pošta s 1. avgustom. Poštni urad se bo nahajal v Budalovi palači.
Socialna demokracija ima v nedeljo v Podgori svoj praznik. Pili bodo, vpili in plesali. Zakaj? Rdeči plakati trdijo, da gre za njih glasilo »Zarjo«. Uboga »Zarja«, ki ji je treba z veselicami kuriti, da ne ugasne. Dvomimo, da jo bodo rešili ali pomnožili na ta način!
Deželna bramba se pomnoži za 19 pehotnih polkov po tri bataljone. Ta pomno-žitev bo izvršena v treh letih.
Požar. V noči od sobote na nedeljo je pogorela žaga Alojzija Mrevlje v Vitovljah nad Šempasom. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Čeprav je bil pogorelec skoro zadostno zavarovan, vendar je zanj ta nesreča zelo občutljiva, ker je pogorel v dobi treh let že drugič.
Novice iz Berij pri Gorjanskem. Pri j nas se je vršila volitev županstva dne 16. ! t. m. Ivoljeni so za župana Franc Kokora- I vec iz Tubelj, za prvega podžupana Jožef
Bandelj, Krcgolišče, nato še Fr. Markužo, Kreglišče in Jožef Rabula iz Berij. Vsi so zavedni katoliški možje, od katerih upamo, da bodo skrbeli za blagor vsega domačega ljudstva. — Pri nas bomo imeli ietos zelo slabo letino, fižola bo morda kaj več kot polovica lanskega pridelka ravno-tako je tudi s krompirjem. Sicer smo imeli 21. t. m. blagodejen dež, ki je pa bil pomešan s sodro, katera je trtam zelo škodovala; ker trta že itak ne kaže dobro, bonio imeli letos slabo vinsko letino. Edino sena, hvala Bogu, imamo mnogo; stari ljudje pravijo, da ga ni bilo toliko sena, že davno let. Ljudje so napolnili že skoro vse prostore s senom.
Novice iz Lokavca. Nesreča: Desno roko je odrezala žaga 12-letni deklici M. Vidmar iz Lokavca, ko je neprevidno stala pri stroju za žaganje desk. — Že z o-p e t je šlo 16 mož in mladeničev od nas v Ameriko, nekteri od njih že vdrugič. Sicer ne pomaga po toči zvoniti, ker spoznanje pride prepozno: Ameriko najde tudi doma. kdor zna varčno, trezno in pametno gospodariti.
Šempolaj. V sredo smo pokopali 76-letnega starčka Antona Škrk iz Trnovce št. 4. — Bil je mož skozi in skozi kršč. značaja. Kot kristjan je živel'in kot tak je tudi umrl. Pokoj njegovi duši!
Nabrežina. Naglas m r t. Ivanka Gulič, mlada gospodinja, je pripravljala v torek ravno večerjo. Kar jo obide slabost, pade pri mizi na tla in izdihne. Vsaka pomoč je bila prepozna. Bog nas reši nagle in neprevidene smrti.
Ob času evharističnega kongresa se bodo tudi po Slovenskem vršile gotovo kake cerkvene slavnosti n. pr. procesije. Pri takih slavnostnih prilikah se rabi veliko topičev in drugih umetalnih ognjev, ki jih izdeluje naš domači pirotehnik g. F. Makuc.
Velik požar v Londonu. V trgovskem delu mesta je zgorela celuloidna tovarna. 12 deklet je zgorelo, 5 težko ranjenih so prepeljali v bolnišnico, od teh sta dve umr-
li	spotoma. Izhod iz delavnice je bil s plameni zaprt, deklice so bežale na streho. — Obupno so klicale po rešitvi, a nihče jim ni mogel pomagati. Velika množica gledalcev je z grozo opazovala, kako je eno dekle za drugim izginilo v plamenih.
Umor meniha. V samostanskih gozdovih pri Harkovu je presenetil neki menih več kmetov, ko so kradli drva. Kmetje so planili na meniha in ga umorili na bestialen način. Truplo so nato vrgli v nek potok, kjer so ga tudi našli. Pet morilcev so že zaprli.
Cela družina umorjena. V Tateresku na Rumunskem je bila v noči 16. t. m. u-morjena cela družina župnika Nanescu. Eden izmed prijetih morilcev, po imenu Dulegesu, je izpovedal, da je udrl ponoči s svojim očetom in starejšim bratom v župnišče. Vsi trije so imeli ostro nabruše-ne sekire. Ubili so najprej župnika in njegovo ženo, nato pa njujinih sedem otrok v starosti od 1 in pol leta do 10 let. Grozni čin so izvršili, ker so izgubili neko pravdo proti župniku.
Poulični boli z banditoma. Dne 21. t.
ni. sta dospela iz Rusije na gališko postajo Szakosov dva znana bandita; na kolodvoru so jih čakali avstrijski policaji, ki so bili obveščeni o prihodu banditov. Koj ko sta Drišla bandita na postajo, so ju policaji odvedli na policijski komisarijat. Med potoma sta se pa bandita iztrgala iz rok poli-eajev in zbežela. Ker so ju začeli policaji zasledovati, sta začela bandita streljati na zasledovalce. Oddala sta 400 strelov. Eden-Policaj je bil tudi nevarno ranjen. Ko sta r>a videla, da ne opravita ničesar, sta namerila samokrese na se; eden je bil koj mrtev, drugega so pa nevarno ranjenega odpeljali v bolnišnico. Temu zadnjemu 11-Oajo. da ohranijo življenje.
Strašno neurje v Ameriki. V Novadiji 'Amerika) je napravil vihar strašno škodo. Mesti Mazuma in Sewentoughs sta u-uičeni. Dozdaj so dobili 30 mrličev. Več sto Prebivalcev pogrešajo. Ker se je utrgal tudi oblak. je poplavila reka Humbold okolico.
Neverjeten in grozen zločin se je dogodil pretekli petek v St. Jerneju na Kranjskem. 14 letni fantič A. Kopitar je s kladi vom umoril 13letno Angelo Hrastar. Pri-z-adjal ji je pet smrtnih udarcev. Nato jo je se oskrunil.
Sneg je te dni pobelil v gorenji Italiji okolico Comskega jezera.
Veliki gozdni požari pri Opčini. Pri Dpčini so 15. in 16. t. m. dvjali veliki gozdni požari, ki so uničil več tisoč kvadrat-mh metrov mladih nasadov. Bržkone je
I	kdo zažgal iz zlobe.
^ Dijaška miza. Jos. Milanič-Vodopivec,
I	^nal in K.
Za »Slov. dijaško zvezo« so darovali; Jhr.: Karol Bunc, nadoficijal Komen 5 K; Josip Fon, poslanec 20 K; Ivan Brezavšček, katehet Tolmin 3 K; Sedej, Levpa 2 Ki Blaž Grča. Šempas 5 K; Fr. Franke, Usek 5 K; Teod. Hribar 10 K; Jos. Pavle-Pc. stolni župnik 2 K: Ludvik Kumar, žup. mjana 6 K; Iv. N. Murovec, dekan. Čr-a'ee 5 K; Ign. Valentinčič, dekan Komen c. K; France Pahor, katehet Komen 5 K; Krištof Tomšič, vikar Ponikve 5 K; Ign. ■,-eban. žup. Batuje 2 K. Vsem najiskrenej-zahvala!
Zgodovina katoliške cerkve. Spisal df- Anton Medved. Cena vezani knjigi , K. — Zgodovina katoliške Cerkve, ki jo le spisal dr. Anton Medved, je prvo v slovenskem jeziku sestavljeno delo te vrste, V' se ne bo samo v naših srednjih šolah Vlil. razred) s pridom uporabljalo, marveč bo vsakemu izobražencu rav prišlo. Pisatelj je kot dober zgodovi-
žc davno znan. knjiga pa, ki jo imamo l^edseboj. je v vsakem oziru vzorna. Dasi jj° posamezni odstavki kratki, so pa jedrci in mikavno pisani; zgodovinske dobe 5? opisujejo objektivno, po najveljavnej-i'li in najnovejših virih, vsi dogodki se j. redočujejo plastično, verske, kulturne, | 'Tanstvcne in umetnostne razmere so živo ^risane, posamezne osebe označene tako grenko, da se vtisnejo za vedno v spomin.
, 5'asti so dobro slikane cerkvene razmere died Slovenci; tako stare kakor srednje-
veške in moderne razmere so vseskozi pogojene. Razun dijaka se bo tega dela lahko v največjo korist posluževal d u h o v n i k. ki bo v tem delu kratko, a precizno našel vedno zanesljivega materiala, kadar bo hotel opisovati rast, boje in zmage svete Cerkve tekom človeške zgodovine. Enako bo služila knjiga laiku, predavatelju, govorniku. etc. etc. — Naroči se v »Kat o-
1	i š k i B u k v a r n i« v Ljubljani.
Konec skrbi bo dne 1. avgusta t. 1. za tistega, ki naroči turško srečko v korist Slovenski Straži na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. in ž njo zadene glavni dobitek 400.000 zlatih frankov. Za nameček pa zamore zadeti tudi še dne 18. novembra t. 1. 5000 kron vreden dobitek s srečko Slovenske Straže v korist revnim otrokom, ki se vsakemu naročilu popolnoma zastoni priloži. Pojasnila daje g. Valentin Urbančič, Ljubljana.
Trst in Istra.
V	Gosposveto na Koroškem je poromalo te dni 750 romarjev Slovencev iz tržaške škofije.
Slovenska in hrvatska isterska duhovščina je imela 24. in 25. t. m. v frančiškanskem samostanu v Pazinu važen sestanek o zadružništvu. Na sestanku je govoril tudi dr. Krek.
Umrl je dne 25. t. m. pri Sv. Antonu pri Kopru g. Ivan Križman, oče g. Josipa Križman, župnega upravitelja v Taijanu pri Pazinu. N. v m. p.!
Mačkovlje. V »Edinosti« napada nek dopisnik iz Doline g. kaplana, češ, da ie prišel v Dolino šele pred enim letom in da je obljubil, da se ne bo mešal v politiko, sedaj pa. da hoče vpeljati pri nas »kranjski prepir«. V takem tonu govori dop. v imenu vseh Dolinčanov, Mačkovljanov Prebene-žano itd. Pravi tudi da ne bodo več kaplana poslušali in vbogali. ker je premlad. Mi Mačkovljani pa prašamo onega dopisnika, kedaj smo mi dovolili pisati v imenu vseh prebivalcev!? Mi izjavljamo, da spoštujemo in ljubimo našega g. kaplana in druge duhovnike ter protestiramo najod ločneje proti dopisu v »Edinosti«. V dotič-nem dopisu, se oni dopisnik hvali, da dela niegova stranka za razširjanje izobrazbe. Mi ga pa vprašamo: kakšna izobrazba je ta. če se po noči pijančuje in rogovili? Namesto k maši, gredo raje v gostilno pit! Res.je to lepa izobrazba! G. kaplanu pa kličemo: Bog ga živi med nami še mnogo let zdravega in veselega v blagor našega ljudstva!
Polom v Pulju. Zadnje dni je sodna oblast dala aretirati še tri take može. ki so hoteli povečati svoje premoženje na račun puljske mestne občine. Sedaj sedi v zaporu 27 kamoristov. ki- s strahom pričakujejo dan sodbe. Govori se tudi. da je zapleten v te nečedne razmere tudi prejšnji župan dr. Varcton in celo tudi deželni glavar Rizzi. Če je to res. se bo izvedelo kmalu. .
H.	Druzovič: Lira. Moški zbori. Srednješolska pesmarica. I. zvezek. Cena kron
1.70, vez. K 2.20. II. zvezek. Cena K 1.80,
vez. K 2.30. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Prav dobro urejena pesmarica prinaša v prvem delu najpotrebnejše iz splošne glasbene teorije, nudi obilno število kaj primernih eno-, dvo-, tri- in štiri-glasnih pevskih vaj, v drugem obsežnejšem delu pa obsega 57 za mladino in tudi sicer za izobraževalna društva jako prikladnih in ne težkih moških zborov. Nekaj novega, kar smo do sedaj večinoma pogrešali v takih zbirkah, so lepe narodne, pa ne le slovenske, ampak tudi razne druge slovanske in neslovanske narodne pesmi. Pesmarico priporočamo. To je najobšir-nejša in najcenejša zbirka moških zborov, ki bo posebno našim društvom prav dobro došla.
Slov. Straži Ml poli
V. Žnidarčič & dr.
stavbena tvrdka
v GORiei VIA MATTiOLI.
Izdeluje vsakovrstni- načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst izdeluje tudi NVesfal trope patent, v vseh avstrijskh mestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo.
Podpisani
JOSIP MOLAR,
gostilničar na Senensktm trgu v Gorici u'judno namanjam p. n. občinstvu v mestu in na deželi, da
se preselim
s 1. avgustom t. 1 v dobro znane gostilniške prostore
„Pri Belem Zajcu ‘
v Nunski ulici v Gorici, kjer b dem točil domača vina in stregel z dobro kuhinjo.
Ža obilen obisk se priporočam
udani jOS P [VIOLAR
Zahvala
Podpisana se najtopleje zahvaljujem ,,Vzajemni zavarovalnici“ iz Ljubljane, ki mi je potom svojega glavnega zastopnika g. Drag. Starca popolnoma izplačala celo zavarovano svoto mojega pogorje-nega poslopja v kljub temu, da nisem izvršila svoje dolžnosti. Za to toplo priporočam ta dobri domači zavod.
Kal, dne 22. ju ija 1912. Amalija Gorjup.
»Slovenska Straža« v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slovensko Stražo v Ljubljani.
Vid Rojic v Gorici,
Raštelj št. 23
priporoča svojo krojaško delavnico, posebno čast. duhovščini *za talarje in v to stroko spadajoča dela.
IX r] /\-»» noče verjeti, naj se prepriča, da ukup najboljše in najceneje: ure, srebrnino zlatenino, šivalne stroje vseh sistemov, orkestrijone in druge predmete vse z garancijo pri urarju
M. ŠULIGOJ v Gorici Barrlera 43
blizu drž. kolodvora v lastni hiši.!
Vsa popravila izvršuje tožno, solidno in po najnižjih cenah.
Svoji k svojimi	Svoji k svojim!
MIHAEL) TURK
Gorica — na Kornu štev 6 — Gorica
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah.
Edina zaloga najboljših
sesalk za gnojnice
navadnih in raztezajočih od 3 m do 4.80 m. Cene od 50 do 80 K.
RazpršPInike vsake vrst od 4 do 12 K.
Pinter 8 Lenaril
v Gorici, Raštelj štev. 7-8.
Primarij dr. flnf. Brecelj
se je vrnil in sprejema na svojem novem stanovanju
' štev. G
ob navadnih urah.
• «• .. 1
l
I
t.
i
v.
i
v.
VINO,
motno, zavreto, pokvarjeno se popravi. Prosi se mal vzorec prinesti ali poslati.
Naslov pove upravništvo .Novega časa*.
Naznanilo.
Družinsku Hiša z lepim vrtom je v prav lepem kraju na prodaj v Gorici oddaljena 7 minut od Travnika. Kdor prej pride, prej pelje! Poizvč se v upravništvu tega lista.
*
Goriška zveza *
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri rakipo tietijskih ptreffiin in pri prodaji ■/x-~ ‘'V' tmetijslii pridelkov,
Zaloga ja v hi« . CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32.
L9G*
ESSSSSSES3BZS	S23BZS B23K323 (S)
Dpnihialna Katoliškega tisk. društva o Gorici |	
1 1 UUUJiiili se je preselila Montova hiša, Go "Pr1! r\ r\	in se nahaja sedaj 			— sposka ulica štev. 2. roča se toplo za obilen obisk, ftj
• -L JL 1 jj U	
5Z3BSSI tSiSSiSSa	EsaBsassaKs®
Lastnik »Kat. tiskovno društvo* v Gorici. — Tiska »Narodna Tiskarna* v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici. j