(^JutPAoJ« liđaal«.)
107 številka.
V Trstu, v četrtek dne 6. septembra 1894.
Tečaj XIX.
»■Diivoav«
izhaja po trikrmt na teden t iestili iz-danjih ob lorhlh, Aatvtklh in aobotah. Zjutranje iidanjo izhaja ob (i. uri zjutraj, večerno pa ob 7. «ri večer. — Obojio lijuj« stane: n Jed« neteč . f. —.80, izven A vrtnje f. 1.40 aa tri wwc, . . 2.H0 . „ . 4 ■a pol leta ... 5,- . . „8.— ta vse leto . . „ 10,— „ „ . 16.—
Na Hiroifc« brsz priložene Martinim m m jsmljs «ir.
Po*amiči'o Številke te dobivajo v prodajal nir ah tobaka v Irstu po a nvč., r Gorici po S nvč. Sobotno vsčerno iidanje v Irstu S n«., v Gorici 4 a«.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primora
Oglasi te račune po tarifu ▼ petitu; ia sastav z debelini črkami te plačuje prottor, kolikor ofc->ga , avadnih »rttic. 1'oolaiiH oftmrrn ci* in jtvrnutahvale, domači oglati itd. te računajo po pogodbi.
Vti dopiti naj se |>oiiljajo uredništvu : ulica Caterma it. 13. Vtako pismo mora biti frankovnuo, k -r nefrankovuna ho ne »prej >majo. Rokopitj «e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglate tpre-joma upravniitvo ulica Caterma 13. Odprte reklamacije to protte poitnine.
ko.
,r »MmotUJ« <.'/♦.
Preobrat?!
V tuini pokrajini Istrski iivriile so se ravnokar Talne premembe, in to med oseb* jen politične uprave. C. kr. namestništveni svetovalec, okrajni glavar v Poreču in za-•topnik slavne vlade v deželnem tboru istrskem iel je v i a s l n i e n i pokoj, dosedanji gosp. okrajni glavar v Pssinu, tirom slovenskih deiela dobro pospani v i t e s 8 o h w a r i, pa je premeičen v Trst k o. kr. namestniitvu. Na mesto Elluaeheggovo doiel je dosedanji o. kr. glavar Koperski Schaffenhauer, na mesto Schwarsevo pa namestništveni tajnik g. I. Šor I i.
Te premembe provzročile so dokaj živahno gibanje >ed naiimi Italijani. To gibanje je snsčilno in poučljivo glede ns smČr, koji sta sledila gg. Schwarz in Eluschegg. Mi nočemo polagati na reieto delovanja teh dveh gospodov, dasi nam mnogi grenki spomini prelinjajo dušo —, ker ee le preradi ir,»gibljemo rekrlminaeijam o ljudeh, ki so
—	bili. Saj bode dovelj vsakemu razumnemu človeku, ako mu povemo, da italijanska go-spdda plakajo sa gospodom Gllusoheggom, ki je bil — to posnemijemo is italijanskih ne-konfiskovanih glasil — v a i k d a r naklonjen italijanskemu ž i vi ju; — in da so priredili gosp. vitesu Bchwanu sijajno odhodnioo, kakor poročamo na drugem mestu. Ne is lastnega nagiba torej — dasi imamo kot vestni opasovalei mnogo dokssov sa to —, ampak po vedenju naiih nasprotnikov moramo soditi, da nsjnovejie premembe pri politični upravi v deieli istrski niso po volji nale italijanske goapdde. I« tega dejstva je saključek ta nas jasen: kar ni prav gospodi, mora biti nsm po godu. Kot pravi prijatelji pokrajine in blagostanja vsega prebivalstva moramo aioer obžalovati, da je tako, kajti to kaie na nesdrave odnoisje, ako gredo stremljenja tako navskriž, ds vsik-dar plskajo na tej strani, ako so zadovoljni na drugi.
Toda mi računati se stvarmi, kakorine so, a politični upravi je sveta dolžnost, delati na to, da se pomirijo rasburjeni duhovi, kajti pri takih rasmerah ne trpi ls politiiki in socijalni mir, ampak trpe tudi — in ie v večji meri — gmotne koriati vse po« krajine.
Politična smčr v deieli istrski bila je po takem do sedaj povsem sgreiena in ikod-Ijiva. Osiri na javno blagostanje ▼ deieli morali so se vsikdar umikati pred strankarskimi koristmi: kar ni prijalo vladajoči stranki, to ni bilo dobro, temu ao se upirali laika g« sp6da. Pri takih rasmerah ne more biti seveda niti govora o vspeinem delovanju sa javni blagor, a kjer ni javnega blagostanja, tam >ne more biti sreće, ne more biti sado-voljstva.
Laike avtonomne oblasti so delile in delijo solnee in senco le i osirom na narod-
PODLISTEK. "
Kmetaki upor.
Mf/odoviiuka poteit i**tnnj*t<v* vek*.
-	Spual Avgust Šetioa. Preloiil 1. P. Planinski. -
Zdajci se povrne čevljar v k61o, katero
je ostavi], vsdigaje visoko velik nož, a za
njim prineseta dva kmeta na lesenem ražnji pečeno tele.
— Gospoda! zakličo Planinec, stopivii k ognju, ko položita kmeta tele na tla; go-spdda, sakaj danes smo mi gospoda. Žal mi je, da čakamo, ali vi pravite, da moramo. Dobro. Nu, tato ne gubimo časa. Jednajsta ura jo odbila in da svoje siromašne želodce okrepčamo, pošiljajo meičanje vam poveljnikom na čast to pečeno tele. Gosposko je, poglejte mu gubeo. Dokler nam sreča ne d& bobnati po gosposkih hrbtih, brusimo nož sa to gosposko tele!
nost in politilko mišljenja bodisi celih občin ali pa posamičnih oseb: kdor ni i njimi, nima pričakovati mitosti.
Tega principa se držita vrhovni sastop v deželi — deželni sbor — in pa njega is-vrievalni organ, deželni odbor, in tega prin-. cipa se drži slednji laški župan v deželi. In ako pomislimo, da so večina deželnega ibora in ogromni del občinskih lastopov v laških rokah, torej v rokah manjšine prebivalstva, potem si lahko mislimo po priliki, kakogromo •e zanemarjajo življenske koristi večine, ali pravo sa pravo vse pokrajine.
Nočemo preiskovati danes, kako je to prišlo in kdo je sakrivil to nenaravno in pogubno razmerje, in nočemo naitevati no* broj usodnih pogrešek, ki so se storile v tej nesrečni pokrajini; kajti, kakor rečeno, no-čemo pisati rekriminaoij. To pa moramo na. glačati, da je v interesu ljubega miru in javnega blagostanja ieleti korenitega, radikalnega preobrata v vseh strokah javne uprave. A do takega preobrata moremo priti le pripomočjo modre, svojih ciljev savedajoče se v in svojih sodbrh povsem samostojne političke uprave.
Človek veruje in se nadeja le prerad tega, kar si ieli, in tako se je tudi v nas ohranilo toliko optisma, da si domišljamo, da smemo ravnokar savršene osebne premembe pri po-litični upravi istrski smatrati kot dobra zna-menja bližajočega se idravega preobrata. In sato radi posabljamo na one, ki ao bili, ter se obračamo rajie do onih, ki so prišli.
Zlasti so novemu okrajnemu glavarju v I Poreču in ssjedno zastopniku slavne vlade v deželnem sboru istrskem naprtili velikansko breme in toliko odgovornost, da radi verja-memo koperskemtt dopisniku ,Nsie Sloge", ki trdi, da je dotični gospod le nerad odšel na svoje novo mesto. Tu mu bode trebalo sa-res železne volje in jeklene energije, da ai ohrani oni ugled, ono samostalnost in ono avtoriteto, kakorine mu treba, ako hoče do. •eči, da pridejo v deželnem sboru do veljave oiiri na sploini javni blagor in da ne bodo odločevali jedino le osiri na strankarsko korist one večine, ki zaatopa msnjiino prebivalstva v deželi.
Naloga je sares ogromna, ali neitvriljiva ni. Saj smo videli uprav letoe, da ital. gospoda skušajo le straiiti in se groziti onim, ki se dajo straiiti, da se pa slednjič tudi lepo umaknejo, ako vidijo, da se jih nikdo ne boji. Vladajoča gospfida so opirali do sedaj avojo taktiko le na grožnje in ropotanje, in vapevali so tudi, žal, s to svojo taktiko na veliko škodo deZele. Temu mora biti koneo.
V ta namen ima gospod glavar jasno pot pred sabo: zahteva naj neizprosno, da se vrie obstoječi osnovni sakoni, ki ia- I gotovljajo jednakopravnost sa vse.
Oprt na te zakone nas lahko privede I do onega preobrata, katerega mora želeti I vsak resničen prijatelj nesrečno pokrajine
—	Brusimo | brusimo ! kličejo kmetje, v tom ko čevljar poveljnika Pratriča objema in poljublja, Že so posegli kmetje po pečenem daru, ko se zakrohota Planinec:
—	Stojte I Ali hočete, da ta pečeni velikaš brez vsake parade potuje s tega sveta v naše globoke in široke želodce P Ne, Stojte, da ga opevam.
Porinii mu nož v pečena rebra, zapoje Čevljar tankim glasom:
—	Magnifioe, spectabilis domine I Cir-cumdederunt me I Requiscat v želodci. Amen!
—	Amen ! zakrohota ee stotero grl in ves narod zabuči od veselja in radosti.
—	Amen I zakliče čevljar smejć se in vzdiga visoko nož.
Puška zagrmi. Krik so začuje. Kaj je to? Narod se zgane, Poveljniki planejo pokonci. Cev Ijar prebledi. In zopet poči puika in |
istrske, in to ne le v interesu t^okrajine, ampak tudi v interesu države »ama. Pred vsem pa mu je zapustiti opolzko iot starih tradicij o .jedinem kulturnom življu* v deželi in neizprosno vatrajati na trdni poti, kojo so nam predčrtali obstoječi temeljni zakoni — pot jednake pravice za vse.
V to ime pozdravljamo najnovejie premembe pri politični upravi istrski in želimo iskreno, da ne bi morali vsklikati danes ali jutri: zastonj smo se nadejali, nepoboljšljivi optimisti! Saj je to, kar želimo, opravičeno in — pravično!
Politiške vesti.
Štntfk V Budimpešti. Predvčerajšnjem je ostavilo delo 800 delavcev v tovarni sa isdelovsnje puiek v Budimpešti. Štrajkujoči zahtevajo povišanje mezde. Vodstvo tovarne je isjavilo, da s ostalimi delavci ne more po-alovati in zato je odpustilo tudi te. Mir •s ni kalil.
Velikanska demonstracija socijalnih demokratov v Berolinu. V Berolinu se je to dni usmrtila socijalna demokratinja gospodična Wabnitz. Dne 2. t. m. je bil pogreb. Dasi je policija ukrenila vse mogoče, da prepreči demonstracije, vendar se je pogreb razvil do velikanskega pojava sooijalnih demokratov. Ulice, ob katerih se je pomikal sprevod, so bile natlačene ljudstva. Ob 1. uri po-poludne «o se že začele zbirati deputacije s venei, a poalednje so dospelo še le ob 4. url. Vencev je bilo na stotine. Sprevod od mrtvainice do groba bil je impozanten, da kaj takšnega ie dolgo niso videli v Berolinu. Tudi anarhisti Berolinski so položili venec s napisom : .Kdor je nosil verige, temu je amrt le v slast*. Kakor poročajo listi soglasno, je bil ta pogreb najogromnejii pojav, kolikor ao jih priredili dosedaj socijalni demokratje.
Štrajk na Škotskem. Iz Glasgova javljajo dne 4. t. m.: Večina rudarjev je ustavila svoje delo. Izmed 70.000 ostslo jih je na delu le 400. Štrajk nadaljuje.
Različne vesti.
Visok gost V Opatiji. Predvčerajinjem je dospel v Opatijo nadvojvoda Ljudevit Viktor. Nj. ces. in kr. Visokosti poklonili so se okr. glavar Fabiani, predstojnik zdra-višča polkovnik Wachter in sdravnik profesor dr. Glsx.
Osebna vsst. Ruski finančni minister baron W i 11 e odpotoval je dne 4. t. m. ■ svojo soprogo z Dunaja v Opatijo.
C. kr. drl. gimnazij v Trstu. Prihodnje šolsko leto prične s 16. t. m. Vodstvo bode vsprejemalo prijave dijakov dne 16. in 17. od 9. ure dop. do 1. pop. Dijaki, ki hočejo nadaljevati svoje nauke na tem zavodu, morajo predložiti: 1.) poslednje iolsko spričevalo; 2.) dva nacijonalija in 3. vplačati
druga in tretja in deseta. Vojska gre na nas, vojtka I Kot lev vzpne so Kupinič, oko se mu zasveti in, zamahnivši s sabljo, zagrmi:
—	Naprej, bratje ! V božjem imenu I
*
• *
Skozi meglo plamti pri Leskovci ogenj. Kmetje pijć, ogenj praskete, piščalka piska, kčlo so vije hitro, hitreje in hitreje I Veselo I Na daleč ni gosposke vojske in bratje pridejo ! Veselo, ljudje! Svobodni smo f Veselo, bratje I--Puika zagrmi.
—	Gorjć 1 Pomoii Bog! zavrisne kolovodja in prijemši se za srce, pade mrtev. In poči druga, tretja puška. Kaj je to ? Kot divji golobje razkropi se narod. Is megle vstajajo črne podobe. Visoke kučmo imajo. To so Uskoki. Veselo! Bratje gredo na
učilni donesek 1 gld. 50 nvč. No v opri-šedše učence za I. razred morajo predstaviti roditelji ali njih namestniki. Predložiti morajo: 1.) rojstni list; 2.) potrdilo o stavljenih kozah; 3.) spričevalo o dovršeni osn . (ljudski) šoli; 4.) zdravniško potrdilo, da dotični učenec ni bolan na očeh in 5.) vplačati svoto 3 gld. 60 nvč. kot vsprejemno takso in učilni donesek. Vsi novopristopivSi učenci morajo po podvreči dne 17. t. m. ob 3. uri popoludne vsprejemnemu izpitu. Dotičnim, ki propadejo pri izpitu, vrnejo so takoj svedočbe in vplačani denar. — Dijaki, ki ž o 1 i j o pr o st o p i t i is drugih uči-liična ta zavod, morajo predložiti vse gori omenjene svodočbe ter vsa svoja gimnazijska spričevala; na poslednjem mora biti napisana klavzula o odhodu.
Župan triaikl in pa početak prihodnjega iolsksgs Ists. Mostna delegacija je rasprav-Ijala v jodni poslednjih sej o praŠanju, da-li bi pričelo prihodnjo iolsko leto z obzirom na skoraj epidemično ikrlatico in davico šo lo n 1. oktobrom, namesto s 16. septembrom. Mnogo starišev je bilo izreklo željo, da prične šola a 1. oktobrom. V dotični seji de. legacije pa se je pokazala baš polovica glasov za 1. oktober in polovica za 16. septom-ber. Po obstoječem zakonu moral jo zatorej odločiti župan s svojim glasom, a on »n jo pridružil polovici, ki jo bila glasovala za 16. september. Šola prično torej, kakor navadno, s 16. septembrom. Kaj je določilo gospoda župana do tega sklopa kljubu slabomu zdrav-stvenemu stanju v mestu — tega ne znamo, a tudi mi iščemo pojasnila.
Javno vpraianje do c. kr. [okrajnega glavarstva na Voloskem. do c. k. namsst-niitvs v Trstu In na deželni odbor v Poraću.
Z odlokom o. kr. namestništva v Trstu z dno 19. julija t. I. Št. 13.354, priobčenem biviemu občinskemu načelniku Slavoju Jenku z dopisom c. kr. okrajnega glavarstva na Voloskem z dno 24. julija, razpustil so je na temelju §. 96 občinskega reda dno 25. julija občinski sastop v Podgradu ter je bil imenovani upravni odbor sporazumno s deželnim odborom v Poreču.
Proti temu odloku uložit je gosp. Slavoj Jenko, poslužujoč se pravice, kojo mu daje §. 96 občinskega reda, v ime občine utok na državno ministerstvo, koji utok jo podpisalo 24 bivših občinskih zastopnikov.
Po jasnem besedilu zakona z dne 5. marca 1862. čl. XVI., veljavnega sa vso dežele, zastopane v državnem zboru, in z dne 10. julija 1863, §. 96, ve]javnoga za pokrajino Istrsko, morajo se razpisati nove volitve najdalje v 6 todnih po razpustu katoruga si bodi zastopstva.
V odloku, s kojim jo bil razpuščen občinski zastop v Podgradu, je bilo povedano izrečno, da a e imajo precej razpisati nove volitve — torej: ,prćcej\
—	Stoj»e, bratje ! zakliče starec in postoji, ne varajto se. Mi smo vaii bra — — Puška se zasveti, kmet pade.
—	Oj udri! Bij ! Streljaj! zagrmi divji krik in iz megle hrumi črna četa za čelo. Uskoki so to in hrvatski strelci, a sredi njih na konji baron Joško Turn. Groza izproleti neoborožoni narod. Kot divja čeda beži proti Krške mu. Tresk za treskom treska, zrno za zrnom žvižga, kmet za kmetom pada. Bež6 kmetje, ali za njimi letć vragi Uskoki. Sedaj je krdelo ob uhodu v Krško, sedaj se umika za pečino, kjer jo visoko namotan sneg. Boben poje, na cerkvi klenka zvon. Zdajci prileti iz vasi konjik.
—	Stojte, bratje ! Branite se ! Izdali so nas! Toloite! zagrmi konjik, poveljnik Fratrič.
(Dalje prih.)
Od tedaj — od 25. julij« t. I. — pa do
dane« preteklo je ravno šest tednov.
Z oiirom na jasuo'doloiilo'zakona, toliko onega, ki velja za vso polovico monarhije, kateri poslednji pripada tudi Istra (61. XVI. dri. zakona s dne 5. marca 1862), kolikor onega za pokrajino Istrsko posebe (§. 96. dei. zak. ■ dne 10. julija 1803.); z otirom na besedilo odloka c. kr. nanestniitva, a katerim so jo rsipustil občinski sastop v Pod-gradu, da se imajo namreč takoj razpisati nove volitve, in i osirom na to, da je minul ne le tisti ,prćceja, ampak da jo minulo že Jest tednov, vprašamo o. kr. namestništvo v Trstu in o. kr. okrajno glavarstvo na Volo-skem kot oni oblasti, kojima je v imenu cesarja in kralja čuvati, da se vrie zakoni, in potem deželni odbor v Poreču, kot ono oblast, koja bi morala v imenu ljudstva čuvati samoupravo občin :
Ali so že razpisane nove volitve za občino Podgrajsko?
V slovo vitezu Schwarzu. Čitamo v nekem tukajinjom .liberalnem" listu dopis ia Pazina a dne 1. t. m., ki slove: „Sinoč so prirodili meftćani Paaimki, c. kr. uradniki in mnogoštevilni zastopniki most Labinj, Plomin, ter trgov Pičan, Paz, Sv. Peter v Šumi, Novaki, Cerovlje itd. banket v slovo vitezu Frideriku S o h w a r a u , premeščenemu okrajnemu glavarju, priljubljenemu zaradi njegove nopristranosti. Banketa se jo udeležilo 110 oseb, Pri Šampanjcu jo izročil odvetnik dr. Cjatantini okrajnemu glavarju pismo na elogautno izdelanem pergamentu, v kojem je bila isrečena hvala, kojo ui je zaslužil čislani uradnik tekom treb let, ki je bivJ mod nami; večji del pohvale je izrečene zaradi njegove nepristranosti in zaradi takta, s kojim je uioel končati neslogo v mestu in večinoma tudi na deželi. To uda-nostno adroao je podpisalo nad 300 Pazin-cev ; glavar se jo zahvalil lepimi in v srce segajoči mi bosedami. Govorili so Se jako lepo gg. dr. Viktor Scampicchio, Karol Martino-lich, dr. Ghersa, Ernest Nacinovich, Adam dr. Mrach in drugi.*
Temu pridodaj e dopisnik dotičnega liata dejstvo, da so „pii nekem' sestanku prijatelj ev nabrali primerno svoto 21 „L^go Na-zionale", ne pove nam pa, ali je ta fsesta-nok" sploh bil v kaki zveai a omenjenim banketom P
O slavljeni .nepristranosti" pa imamo — ne zamerite, slavna gospdda — vsak svoje misli in nazore.
Cepljenj« koz. Oairom na početek Šolskega leta odrodil je mestni magistrat, da prične brezplačno splošno cepljenje k6z že x dnom 12. t. m, in sicer v tem-le redu*, na „poliumbulanci* od 8. do 9. ure ajutraj vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, do konca septembra mescca. Nadalja za administrativne okraje: I. v šolskem poslopju v ulioi Lasta-rttto Vecchio; II. v šolskem poslopju v »ta-rem mestu; III. v šolskem poslopju v novem mostu; IV. v šolskem poslopju v ulioi Giotto; V. v šolskem poslopju na Barrieri in VI. v šoUkem poslopju na novi Roni in sicer v vaoh 0 okrajih dne 12. in 19. t. m. od 5. do 6. uro popoludno. — Nadalje v okolici: VII. dne 19. in 22. od 8. do 9. uro zjutraj in od 1. do 2. pop. pri okrajnem zdavniku okraja Sv. Ana ter dne 26. t. m. od 5. do 6. popoludne v ljudski šoli v Skednju; VIII. dne 12. in 19. t. m. od 5, do 6. ure popo-lud no v šolskem poslopju v ulici Ferriera ter dne 26. t. m. od 5. do 6. ure popol. v šol* "kom poslopju na Ki.tinari; IX. dno 12. t. m. v šolskem poslopju v ulici Giulia (Kan-dlcr) in dno 26. t. m. v šolskoiu poslopju na Vrdeli, oba dneva od 5, do 6. ure pnp. in slednjič za X. okraj dne 12. t. m. v šolskem poslopju v Burkovljah ia dne 26. t. m. v šoli v Rojanu, v obeh od 5. do 6. ure popoludno.
Iz Lonjera se nam piše : Že pred leti imela je naša vtis pevsko društvo, a vsled raznih nepril.lt so je razšlo. Naši mladeniči so pa že dlje časa gojili željo, da bi so ustanovilo zopet slično društvo. V nedeljo so jim je spolnila ta želja.
Zbrali so se vrli mladeniči in možje v krčmi >. A. (Joka, da bi se posvetovali o društvenih zadevah. Občni zbor posetil je svojim pohodom tudi začasni predsednik, vele-zaslužni g. M. KainuAčič. Po poti uri otvoril je gospod prodsednik občni zbor, potem ko je predstavi! g. komisarja Pellegrinia, došlega v
družbi z g. vaškim eapovillo. V krasnem govoru
vzpodbujal je navaoče. Rekel je, da Se naši pradedje so se abirali pod lipo, zabavljajoč se s pogovori in "petjem. Ko so pa bile šole odprte vsakemu, izobrazilo se je ljudstvo in ustanavljalo čitalnice in potrka društva. Jeli smo se savedati tudi mi in sedaj imamo prvi občni zbor „pevskega jn bralnega društva" v Loojeru.
Po tem govoru prečital je g. predsednik društvena pravila in jih je pojašnjeval. Na to se je prešlo k zborovanju. Predsednikom bil je izvoljen jednoglasno gospod Josip Maver. Za njim izvolil se je odbor 8 članov. Občni zbor je končal trikratnim aŽivio" na presvitlega vladarja Frana Josipa 1.
Lonjerci, sedaj imate priliko, polnoite-vilno pristopiti k novemu društvu, če ne kot izvršujoči, pa vsaj kot ustanovni ali podporni udjel Kajti le pridnim branjem in petjem zamorete iztrebiti škodljivo ljuliko. Nam nasprotna mračnjaška stranka bila je do sedaj precej mogočna ali upamo, da jo pomočjo društva do cela iztrebimo.
Vspevanje društva pa je leiefo na odboru.
Le vstrajajte in pokaiite, da tu bivajo še zavedni Sloveniji.
Iz Ljubljana. Zadnji čas je postalo v našem kranjskem središču ali takosvani .beli Ljubljani" vse nekako tiho, in da ae ne sida .Narodni dom*, da se ne producira njemu nasproti družba v Henryjevem cirkusu in da v predalih .SUdosterr. Post" ne brca razposajena neznatna skupina nemških in nemiku-tarskih „clownov", bi človek skoro ne verjel, da živi v „metropoli Slovenstva" (t), marveč bi skoro mislil, da ae nahaja na bojišču, kjer je ravnokar močnejši sovražnik podlegel sla-bejšemu tekmeou t
(Nadaljno vsebino doposlane nam notice ne moremo priobčiti, ker ne bi hoteli še bolj vznemirjati itak že vznemirjene duhove. — Kar se dostaje mestne uprave moramo že odkrito povedati, da se ne s t r i n j a m o žnjim. Morda je res tu pa tam kak nodostatek, toda spoštovani gosp. dopisnik naj bode uverjen, da bi drugače aodil, ako bi poinal našo tržaško upravo; da posna naše mestne gospodarstvo, hvalil bi izveatno Boga, da ima Ljubljana tako upravo. Tudi a njegovo sodbo o a p I o š n e m položen ju na Kranjskem no moremo soglašati. Njemu ugaja ta .položaj stvari*, nam pa net Sicer se pa priporočamo gospodu dopisniku, da se oglasi skoro s kakim dopisom. Ur.)
Statistika triaika. Od 26. min. do 1. t. m. rodilo se je v tržaški občini 80 otrok (43 molkih in 37 ženskih); poleg teh bilo je 1 dete mrtvorojeno. Umrlo je 66 oseb (35 tnogkih 31 ženskih). V razmerju na Število prebivalstva pride 21*48 mrliče v na viakih 1000 duš. — Zdravniški iikaz navaja med vzroki smrti: 4 slučaje ikrlatice, 6 al. dftvioe, 15 al. jetike, 10 si. vnetja sopilnih organov, 1 si. k&pi in 1 samomor.
Druitvo .Radogoj* In slovenski akada-mlkl. P.ejeli smo nastopni dopis: Slavno uredništvo .Edinosti" v Trstu. V sobotni številki .Slov. Naroda" je odborova izjava dijaškega podpornega društva .Radogoj", ki se obrača zoper borenje in sabljanje med slovenskim dijaštvom, in katera koncem pravi, da .Radogoj ne bo nobenega dijaka več podpiral, ki bi se uda! tej .razvadi".
Ne da bi hoteli pokazati s tem kako mržnjo do .Radogoja*, katerega bo tudi odslej vsak visokošolec podpiral z vsemi svojimi skromnimi silami, izjavljajo slovenski visoke-šoloi, zbrani polnostevilno dne 1. septembra t. I.« da .Radogoj" nima pravice vtikati se v privatne razmere akademikov, ki se znanstvenega učenja in napredka nikakor ne tičejo. „Radogoju" je dolžnost, da oddaja po svojih pravilih nepristranski velikošolcem podporo, katero jo prejel od naroda, ne da bi bo oziral na druge razloge kot ravno učno spričevalo in resnično potrebo,
Zato pa vsi od „Radogojeve" materijalne podpore neodvisni visokošolci odločno odklanjamo in obsojamo to posozanje v privatne razmere dijaštva. Ne samo, da ni lepo, da upnik od svojoga dolžnika zahteva kaka posebna obsequia ot reverentiam ; s takim postopanjem Radogoj krati velikošolcem a k a-domiško svobodo — in zoper to Be za\arujemo z vso odločnostjo.
(Ta dopis dopis došel uam je iz dijaških krogov in priobčujemo ga, da vstrežomo želji gg. dopošiljatoljev. Mi nočemo pretresati tu,
v koliko je odbor „Radogoja* m svojim
sklepom kratil akademilko svobodo veliko-iolcev, ali izjaviti moramo odkrito, da se tudi mi nikakor ne moremo sprijazniti — s dvobojem. Nam ae vsaj vidi to srednjeveška iustituoija, ki nasprotuje toliko verskim, kolikor človekoljubnim načelom. Op. ur.)
Straini požari. Tekom minologa meseca pojavili so se po rasnih krajih Soverne Amerike vsled suše velikanski požari. Pogorelo je gozda, vrednega okolo 12 milijonov dolarjev (!) in v tem je prišlo ob življenje 400 do 1000 oseb, ksjti nemogoče je konstatovoti pravo število, ker je mnogo oseb bržkone doslovno vpepeljenih. Novijorlka .Tribuna" javlja, da je ogenj uničil dvajset mest; le malo hii ni pogorelih. Koliko ljudij je prišlo ob življenje v pogorelih mestih, tudi ni še mogoče konstatovati. V Ilinkleju našli so doslej 90 mrličev, med kojimi so nekateri spremenjeni v oglje.
Ponasraiila. 7letni deček Josip Moran-dini, stanujoč v ulici Molino a vento hit. 9 kratil si je predvčerajšnjem popoludne čas a tem, da se je drsal po ograji ob stopnicah. Po nesreči je zgubil ravnovesje in padel s prvega nadstropja v vežo. PrihitevŠi domačini ao odnesli otroka na zdravniško postajo, kjer je konstatoval zdravnik, da si je dete le nekoliko poškodovalo glavo, a da si jo o padu pretreslo možgane. Otroka so odpeljali v bolnišnico. — 21 letni kmet Martin Fatorič ia Viiinade je predvčerajšnjem streljal v domačem selu ia starega samokresa. H krati se je cev razprlila in groino raimesarila mladenču desno roko. Pripeljali so ga v tu-kajinjo bolnišnico.
Šodnljsko. 37letua „lahkoživna" Filo-mena Travan is Trsta, mati 17 otrok (t) dobila jo predvčerajšnjem pred tukajšnjim so-diičem v tajni raspravi zaradi tatvine 6 mesecev ječe ter pride po prestani kazni pod posebno policijsko nadzorstvo. Po noči na 4. min. m. je pobrala Filomena nekemu gospodu perila, vrednega 18 gld. 50 nvč. in jeden Letak ter izginila. — 331etni kovač Anton Vertovo is Lokve je bil obsojen uradi žaljenja stražarjev na 2mesečno ječo. Dne 5. m. m. ga je prijel atražar Krašoveo ker je rasgrajal v neki gostilni, a na poti v zapor je Vertovo opaoval atražarja kar ae je dalo.
Policijsko. Predsinočnem je saprl policijski ofioijal gospod Tia 201etnega še mnogokrat kaznovanega kotlarja Angela Bubniča is Podgrada, ker se je vrnil v Trst, dasi je bil že isgnan od tu. — Posestnik Viktor Dusatti, stanujoč v ulioi Fabio Severo bit. 26, prijavil je policiji, da mu je te dni ukradel nesnan tat rasno alatnino in srebrnino, vredno okolo 145 gld. Vratarju hiše št. 26 v ulioi Torente je odnesel neinan tat ia njegove kamrice v veli par škornjev, vrednih 7 gld. Previdni uamovič skrbi ie sedaj za simo. — Predvčerajšnjem ajutraj je prijel policijski ofioijal gospod Tis na Lloydo-vem parniku „Melpomene" 31 letnega postre-ščeka Bernarda Sala ia Pirana, stanujočega v ulioi del Crooifisso bšt. 9, ker je aokriv tatvine raanih omotov avile. Salovi tatvinaki tovariši ao le v zaporu, kamor je omenjeni uradnik spremil tudi Sala.
Koledar. Danes (6.): Hermogen, muč.; Petronij. — Jutri (7.): Zoran (Albin), šk.; Regiua, dev., muč. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 5. uri 31 min., zatoni ob 6. 27 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri ajutraj 25 atop., ob 2. pop. 30*4 stop.
Najnovejše vesti.
BrtlO 5. Mestni odbor je sklenil vfieraj soglasno in bres razprave, da odpravi v mestnih šolah za dečk6 francoski jezik kot prost predmet iu da upelje namesto tega pouk v češčini.
LV0V 5. Velika vojaška vaja pri Tarno> polu izostane zaradi nevarnosti, ki preti vsled kolere. Zbrano vojaštvo, večinom konjike v rezervi, poslali so domov.
Budimpeita 5. Nadvojvoda Josip je izjavil pismeno Budimpeštanski občinski upravi, da odstopi .Marjetin oto * v Donavi občini proti odškodnini 'iVa milijonov forintov.
Sredec 5. Službeno .Svobodno Slovo" polemisuje proti listom, udanim Cankovemu, ki zahtevajo, da naj vlada dopusti ruski vpliv. Službeui list naglaša, da mora biti dolžnost vsakega rodoljuba braniti Bolgarskj pred iuo-zemskim vplivom ter nastojati, da bo ohranijo prijateljski odnošaji z vsemi tujimi državami.
Boligrad 5. Srbska vlada je preklicala zapleno Cttnkovcga oklica aa svoje somišljenike v Bolgariji. Kljubu pazljivosti bolgarske vlade ob srbski meji, spravili ao 10.000 iztisov oklica v Bolgarsko. Srbska vlada je dvignila zapleno oklioev vsled tega, ker je celi oklic objavila .Borba" v Sredcu, a veu-dar ni bila zasežena.
—..r_ 5. Državno pravdniitvo je vročilo včeraj obtožni spis obtoženeem znane Cebrnjčfve .zarote''. Zitoženi so veleizdaj-stv;\ poleg Čebinjca: bivši minister Tauia-nović, Stanojevič. Novakovič, Nenadovič, Ružič in dr. Dinič.
Trgovinske brmojnvke.
Budimpešta, Pisnioa z* jesen 6 33-6 34, *a spomlad fi 82 - 6 84 Koruza za sept.-okt. 5 8» do ,V{M). Ovos za jesen 610-B ]2. Rl za j.isen 5 /3-5-04.
Pšenioa nova od 78 kil. f. «'40—6-45, od kil. f. « 45—6 50, O.l 80 kil. (. « 50—« 55, od 81 kil. f. rt rtO—6 65. od 82 kil. for « B5—6 70. lečmon «20-8 40; proso 5'70—«.— Povpraševanje in ponudbo pienics mlačno. — Prodalo «0 je j>o.000 iut. st., trg jako mlačen, zopet 5 ni, ceneje. Koruza, oves in rž malo mirneji, — Vreme : lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor za oktober f. —• — decomber f. 14-10, jako mirno.
Ssvrs. Kava Hunto« good average sa september 97-50, za dec-mber 86 25.
Hamburg. Santosgood average za september 76.25, rtecemboi «9-50, marc 67-25.
Dunajska boraa 5. septembra
18B4. včeraj	danes
Državni dolg v papirja .... 9880	»8-70
• , v srebra . . , . 98 85	W70
Avstrijska renta v zlatu . . . 123.45	123 75
. . v kroiinh . . . 97'90	97-95
Kreditne akcije....... 368 70	366-50
London 10 Lat....... 124 10	124 15
Napoleoni.........9-88'/, 9'88'/,
100 mark......... 60 871/,	60-87V.
100 italj. lir....... 44 85	44 ^5 '
K7nhfflP in P 0 izdelovatelj umeteljnih C.UUCO III o. ognjev priporoča ie si. občinstvu, da ga blagovoli ob vsaki priliki poi^aatlti z naročili tnmveč, ker se naslanja na rek „■voji lc ■irojlsm". Naročila vsprejemajo se na oestl Ho s s etti hSt. 121 (Camp. Morpurgo) v Trstu. — Ceniku v slovenskem joziku pošilja franko in gratii.
Gostilna „AlVAntico Moro"
ulica Sol i tari o 12, (po domain pri , l'rvačkovcuu) priporoča pravi kratki teran it Komna I. vr*te po 41), II. po tu belo vipavsko po 36 ni. liter. Izboren „Rierting" v steklenicah. — Dobra kuhinja in po eeni Je vedno na razpolago. — Drieč »e gesla: aRojak k rojaku*, priporoča »e podpisani za ubil obisk. Anton Vodopivec,
gostilničar.
Zadnji M<
Glavni dobitki
60.000 gl. 10.000 gl. 5.000 gl.
____v gotovini 1» po odbitku 10%
Lvovske srečke k 1 gld. priporočata: Oirolatno Morpurgo, Ign. 2Veumann.
Gostilna
„CANTINA ISTRIANA'
Via Tivarnela, bllio postaje |uiss islsiaios.
Prodaja najboljša istrska vina po kr, in kraSki „Auberski" teran po kr. liter; pivo is tovarne „Steinfcld" po BS kr. liter. Kuhinja prvo vrste. — Kosila po OSI kr. — Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporoča se ulj udi. o podpisani za mnogobrojni obisk.	Josip Može,
Gostilna „Stoka",
poleg kavarno „Pabris", priporoča se Slovenoem v mestu in na deželi. Točijo se liborna vin' istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino 1.« debelo, tako tneičanom, kakor na deželo. Cl,
Mlekarna Frana Griine ^
na Notranjskem (Vin Campanille v hiii Jakoba Brunnerja it. 5 (Piaiza Ponterosso), Po dvakrat na dan friino opresno mleko po 14 kr, liter ne-dosredno is Št. Potra, svoia (friina) smetana. Na zahtevanje, pošilja so tudi na dom.
Martin IfHFo P""z* 8- CUovanni it. 1. mai lin M AO, jm„ trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	01.
KAVAiml »Commeroio« AHVOiTIIl in .TadasoC
v ulici Caterma, glavni shajališči tržaikih Slo-
venoov vseh stanov. N<t razpolago so časopisi v
raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. —
Za obilen obisk so priporoča Anton Šorli,
Cl.	kavarnar.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
»Pvl dvanajstih murvah", priporoča so slavnomu slovenskemu občinstvu ca obilen obisk. — Točila so bodo vatuao do« ma6a lavrstna vina. 104 -23
IK
vpisana zadruga z omejenim poroitvom v Rojanu pri Trsto priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre> sicrbljono
(G(© I
(v ulici Bolvedero it. 3) pristopno zadružnikom in nezadruinikom, koji prvi so deležni letiiogu čistoga dobička. Priporoča tudi srojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljouo od mosta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer so točijo izborna domaća vina, teran, pivo v
steklenicah itd. Točna postrežba z gor-kiini In mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer so prodaja govejo In tolečje međo, po najnižjih tržnih conah Priporoča so slavnomu ob' činstvu in udom,
|T Novi člani ^
so iu vodno sprejemajo ob uradnih urah vsak čotrtok od (i—7 uro zvočer in ob nodeijah od 9—10 ure predp.	104—5
Lastnik politično druitvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tisko Tiskarna Doleno v Trstu,