IZDELKI  IZ PLETILNEGA  PROTJA ZASLUŽIJO SO POZORNOST
MO2NOSTI ZA RAZŠIRITEV TE KORISTNE PROIZVODNJE
Na podlagi neke analize o ren-tabilnosti košarstva, ki jo je iz-delala Glavna zadružna zveza Hrvatske, vidimo, da je možno to dejavnost pospeševati ne sa-mo z zgraditvijo obratov, ki zah-tevajo nekaj investicij, temveč s pospeševanjem domače obrti. Analiza kaže, da je domača obrt tudi precej cenejša.
Košarstvo kot obrt je bilo raz-vito tudi pred vajno. Najvažnej-ša središča na Hrvatskem so bila Kotoriba, Čakovec in Osi-jek. Tu so izdelovali košare predvsem v večjih obrtnih de-lavnicah, bila pa je razvita tudi domača obrt po vaseh Medji-murja. V Donjern Vidoveu pa so tmeli že leta 1903 neko vrsto za-družne proizvodnje.
KOŠARSKA OBRT SE ČEDALJE BOU RAZVIJA
Po osvobodiitvi se je ta proiz-vodnja nadaljevala, vendar v začetku niso Imeli kakšne moč-nejše organizacije. Šele leta 1952 so začeld organizirano proizva-jatl. Ustanovili so rnočne obrate v Koprivnici, Kotoribi in Osije-ku, ki so postali temelj za usta-navljanje drugih obratov in de-lavnic po zadrugah. Začeli so tudi izvažati, s čimer so ustva-rili mošnost za vse večji razvoj proizvodnje, in to predvsem s tem, da so nasadild manjše plan-taže vrb, dalje zgradili delavni-
ce, skladišča, sl na&upiili orodj« ia usposabljali delavno silo.
IzJcušnje zadnjih let so poka-zale, da je v današnjih razme-rah, ko košarstvo lahko služi kot dopolnilna dejavno9t, najbolj« proizvajati v domači obrti. Ana-liza rentabilnosti, ki so jo te dnt izdelali, kaže, da je za ustano-vitev vsakega delovnega mesta v domači obrti potrebno 133.000 din tovesticij. V delavnicah, ki zaposlujejo vajence, pa znašajo iavesticije za vsako delovno me-sto, skupno s stroški za usposab-Ijanje 279.000 dlnarjev, v tistih, ki zaposlujejo tečajnike pa 26« tisoč din. Ta razlika nastaja za-to, ker se tečajniki učijo trt mesece, vajenci pa šele po šestih mesecih s svojira delom povrne-jo stroške učenja. V domači obi> ti pa se prihranijo izdatki za de-lavnice In skladišča.
Ker pa je treba to obrt še na-prej razvijati. je nujno obrate 2 vajenci še nadalje obdržati kljub večjim stroškom. Tako bomo vzgojili visako strokovne delav-ce, ki bodo pozneje kdaj !ahko postali mojstri-učitelji. Zato ]« treba sprejemati pnv tisto mla-dino, ki kaže zanimanje za ko-šarsko obrt kot edini poklic, a take mladine je po vaseh precej.
IZVOZ ZA OKROG POL MILl-JONA DOLARJEV
Ceprav niso izkoristili vseh možnosti za prodajo košarskih izdelkov v inozemstvu, so dose-gli vendarle že dosedaj lepe re-zultate. Od leta 1952 dalje je iz-voz teh proizvodov občutno po-rastel, tako da je v 1. 1954 do-segel vsoto 288.000, v I. 1955 pa 433.000 dolarjev. Za te proizvoda dobivamo predvsem najtrdnejše devize, kakor so dolar, švicarskl frank, angleški funt, švedska krona in holandskd forlnt. Za vrednost, ki smo jo dobili od ko-Sarstva letos, bi morali izvozitl 960 ton prašičev ali 6200 ton ko-ruze. Hkrati smo pri pletenju, pripravi, proizvodnji, pTevozu itd. zaposlili znatno število de-lavcev. Ceprav smo izpopolniU izbiro domačih izdelkov v notra-nji trgovini, pa nismo zaradi ne» sposobnosti trgovske mreže iz» koristili velike možnosti za pra» dajo teh izdelkov v turističnih krajih.
Za nadaljnji razvoj košarstva pa je potrebno tudi organizirano sajenje vrbe. Računi kažejo, da dobimo z vsakega hektara vrb v prvem letu 25.000, v drugern 73 tisoč, v tretjem pa 186.000 dia čistega dobička. V ta namen !ah-Iso uporabimo mnoga zemljišča, ki niso ugodna za druge kulture, vrba pa se sadi vsakih 20 let.
To stvar bi morale imeti pred očmi mnoge naše komune, v ka-terih so zelo dobre možnosti za razvoj košarske obrtr. R. Krunič