V SREDIŠČU POZORNOST/ r KRANJ, petek, 17. 2. 1984 CENA 17 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 13 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO (pohvala škofjeloškim krvodajalcem Škofja Loka — V četrtek, 2. februarja, je občinska organizacija Rdečega križa Škofja Loka sku-Paj z Zavodom SRS za transfuzijo krvi organizirala enodnevno krvodajalsko akcijo, ki se je je Udeležilo 798 občanov, predvsem ^talnih krvodajalcev. Dnevne po-^ebe po krvi naj bi zadovoljilo ^50 odvzemov. Občinska organizacija je pričakovala do 400 prijav, vendar se je do roka prijavilo skoraj 600 krvodajalcev, na od- -v*em pa je prišlo kar 800 ljudi, od J^h dva mladoletnika. Akcija je £ila namenjena predvsem tistim, £i v poletnih mesecih zaradi dečkih del ali dopusta ne more-^ na akcijo, pa tudi krvodajalcem, ki želijo dvakrat letno darovati kri. Odziv je presegel vsa pričakovanja, čeprav je bila akcija k^vičpripravljena v takšni obliki. , V Skofjo Loko je tega dne pri-^a okrepljena transfuzijska 'eki-Običajno potekajo odvzemi !ja šestih mizah, tokrat pa so na q^setih in popoldne po drugi uri J*lo na dvanajst mizah. Kljub te-JjHi so krvodajalci, ki so prišli po J^seti uri, čakali tudi štiri ure. V f^jasnilo in obenem opravičilo ^em krvodajalcem naj povemo, so Ločani skušali dobiti še do-? organizacij Rdečega križa. ^*Qrda pa je bila omenjena akcija ^široko zastavljena in na tako /^ožičen odziv ni nihče računal, V^J se že poletne redne akcije ^Sleži skoraj deset odstotkov ob kri <^''ov. Leta 1982 je darovalo S^et odstotkov občanov (višji od-► ^tek so dosegli samo v občinah Novem mestu i J^bljana-Center, ftTitovem Velenju), lani pa kar §L* odstotkov vseh prebivalcev ^fjeloške občine (3447 ljudi), ^j/sem, ki ste se odzvali pozivu 2. februarja, se naji-Sneje" zahvaljuje občinska or-^izacija Rdečega križa, • akcijo pa se opravičuje zaradi obe-dol čakanja! O čem ob zaključnih računih V razpravi o zaključnih računih naj ne bi spregovorili le o svoji temeljni organizaciji, temveč tudi o poslovanju sorodnih delovnih organizacij ter splošnih pogojih gospodarjenja — O čem ob vse hujši poplavi administriranja in kraljevanju indeksov še lahko odločajo delavci v tozdu Sindikat že nekaj let namenja posebno pozornost obravnavi zaključnih računov temeljnih in delovnih organizacij. Razprave naj bi nikjer več ne bile le pregled številk in indeksov, temveč poglobljena razprava o lanskem in letošnjem gospodarjenju v delovnih organizacijah kot tudi razprava o pogojih gospodarjenja, ki jih.narekujejo zaostrene razmere. Zato naj bi letos v javnih razpravah o zaključnih računih delavci dobili vpogled v širše družbeno-eko-nomske razmere in gospodarski položaj. To na eni strani pomeni spoznavanje z dosežki sorodnih delovnih organizacij in primerjavo poslovnih rezultatov, po drugi pa spoznavanje z dosežki celotnega slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Delavcem je treba pojasniti cilje dolgoročnega programa stabilizacije, česar v večini delovnih organizacij še niso naredili, čeprav je od sprejema omenjenih dokumentov minilo že nekaj časa. Pojasniti jim je treba tudi pomen zakonov in predpisov, ki se pripravljajo in bodo pomembno vplivali na pogoje gospodarjenja. Prav tako naj bi na zborih delavcev spregovorili o pomenu najemanja tujih^ posojil in njihovem vplivu na gospodarjenje. Brez teh širših spoznanj in razumevanja celovitih družbenih spoznanj se bodo delavci težje pravilno odločali, ko bodo ugotavljali vzroke za dosežene rezultate, zlasti pa takrat, ko bodo oblikovali ukrepe za izboljšanje gospodarjenja. To je pomembno, da se bodo lahko pravilno odločali pri delitvi dohodka. Zavoljo tega so pomembni še nekateri drugi pogledi v lastne gospodarske razmere: v kolikšni meri in kateri kakovostni dejavniki gospodarjenja so vplivali na rast dohodka lani, kako so gospodarili z denarjem in še vrsta drugih. Osnovni poudarek razprav pa je, kot že vsa leta, ko teče akcija zaključnih računov, temeljita razčlenitev vzrokov za dosežene rezultate in priprava ukrepov za njihovo izboljšanje. Takšna so priporočila sindikatov in takšne zadolžitve so dobili tudi vodilni delavci v temeljnih in delovnih organizacijah, kot tudi sindikalni v^anikuie le nekaterih vrst strešnikov - V večini gorenjskih pro-^^TTadoenm materialom imajo na zalogi dovolj betonskth lth*nikoi°in salonitne kritine ter drugega gradbenega materiala ki hnrabniki kupujejo te dni zaradi odpravljanja posledic neurja, hot izvedeli v kranjskem Merkurju, njihovim poslovalnicam pn-*,%,kuie le strešnikov Kikinda in Bobrovec. Naročenih 50 tisoč kosov 4%nikor kar hi pokrilo približno polovico potreb kupcev, bodo iz V*Wc veslali postopno v 14 dneh; pojavljajo se namreč težave v pre-V&iramdi obilice snega c Srbiji. Trgovci Merkurja so doslej prodal, ^i Lnč kosov strešnikov iz opekarne Križevci, potrebovali pa bi se ^wi(M tisoč kosov opeke Bobrovec. Dobrih 10 tisoč kosov te opeke ope S Q^d7nThldnjegVtedna do tudi prodajalna KŽK Kranj v ŠSlfiah kier pričakujejo obenem 20 tisoč strešnikov iz Kikinde. V ' tUiškeea Mercatorja vsak dan pripeljejo tudi nekaj stresm-X&hnhrovec- doslej so jih prodali 27 tisoč kosov, naročili pa so jih še ^ tisoč. (S) - Foto: F. Perdan aktivisti v osnovnih organizacijah sindikata. Toda razprave so in bodo marsikje še vedno bolj pregled številk in ugotovitev, da »smo lani še nekako zvozili«. Vse več je namreč administriranja, ki zanika ekonomske zakonitosti, še vedno kraljuje indeksiranje. Zato morajo temeljne organizacije, če hočejo dobro izvoziti prihodnje leto, letos ravnati v nasprotju z načeli dobrega gospodarjenja. Skratka, delavcem v temeljnih organizacijah ostane bore malo odločanja. Pogosto se lahko pogovorijo le o tem, kako bodo varčevali pri vijakih in žarnicah in kako bodo razdelili sklade skupne porabe. Zato tudi na razpravah pogosto le čakajo, da bo ura dve. L. Bogataj L Hitrejši od vetra, trdnejši od jekla Naš obrambni >n samozaščitni sistem ni le mrtva črka na papirju. Je vzvod številnih dejanj — predvsem organiziranega ukrepanja zaradi kakršnegakoli težavnega položaja — v vsakdanjem življenju. To spoznavamo v stalnih vajah za reševanje posledic namišljenih nesreč, še bolj pa to potrjuje ravnanje ob resničnih naravnih katastrofah. Tudi nedavni vihar nas kljub silnosti ni zmedel in kljub velikemu obsegu škode ni opiajal naše pripravljenosti za nujne ukrepe. Nihče ni dopustil, da bi neurje popolnoma spremenilo normalen potek naše vsakdanjosti, nihče ni čakal, da bi se vihar popolnoma po-legel.Vsak. ki pozna svoje obveznosti, čuti potrebo po pomoči prizadetemu, je pohitel na delo. Takoj ko je divjanje vetra začelo povzročati škodo, so se sestali občinski štabi za civilno zaščito; ocenili so položaj in se dogovorili za najpotrebnejše ukrepe. Skupaj z delavci milice so v prvih trenutkih katastrofe poskrbeli za varnost prebivalcev v najtežje poškodovanih stavbah in udeležencev v prometu na ogroženih cestnih odsekih. Pozvali so štabe CZ in komiteje SLO v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, naj po svojih močeh pomagajo, kjerkoli je potrebno; seveda so se marsikje lotili zaščitnih ukrepov na lastno pobudo že pred tem pozivom. Brez prizadevnosti komunalnih, cestnih, železniških in gozdnih delavcev bi bila marsikatera prometnica neprevozna še danes, brez velikih naporov ne bi bile tako hitro odpravljene težave v preskrbi z električno energijo in pri zagotavljanju PTT zvez. Tudi naglo prilagajanje proizvajalcev gradbenega materiala, trgovine, zavarovalnice in banke spremenjenim potrebam občanov je pomagalo premostiti večje probleme. Delavcem ni bilo težko žrtvovati prostega časa za odpravljanje škode v tovarnah; tod so se s hitrim ukrepanjem izognili izpadu proizvodnje in še večjim posledicam. Pokazala se je tudi srčnost med ljudmi in velika pripravljenost za pomoč pri reševanju zasebnega premoženja. Velik pogum prebivalstva, ki se je že med neurjem lotil obnove domov, moramo ne le občudovati, ampak tudi pohvaliti. V odpravljanje velike škode zaradi viharja bomo morali vložiti še veliko naporov. Toda, če smo bili v najhujših trenutkih hitrejši od vetra in trdnejši od jekla, bomo zmogli tudi to! S. Saje Prva olimpijska kolajna za Jugoslavijo Srebro, vredno zlata Sarajevo — 22-letni študent Jure Franko iz Nove Gorice je še dan pred odločilnim veleslalomom na strmi Bjelašnici le zmigoval z ramensko so ga spraševali, kaj pričakuje, od torkove tekme. »Ko si enkrat deseti, potem hočejo, da si naslednjič že peti; če si peti, potem zahtevajo tretje mesto in ko si tretji, moraš biti prvi — enkrat, dvakrat pa trikrat... to nima konca.« Jure Franko je v torek v najpomembnejšem veleslalomu letošnje olimpijske sezone našel »svoj konec« na drugem mestu,'triindvajset stotink sekunde za Maxom Julnom iz Švice in 34 stotink pred Andrea-som Wenzlom iz Liechtensteina. »Po navdušenju občinstva sem slutil, da je Franko dosegel v drugi vožnji odličen rezultat. Tedaj sem si rekel: Max, moraš dati vse od sebe. Max, danes je življenjska priložnost! Obdržal sem prednost iz prve vožnje in pripeljal do zlate medalje, o kateri danes nisem niti razmišljal. Progi sta bili odlično pripravljeni. In prav je, da je Jugoslavija za svoj organi-zatorski trud nagrajena tudi s srebrno medaljo,« je v ciljni ravnini zadovoljen pripovedoval 23-letni Max Ju-len, olimpijski zmagovalec, doma iz znanega Zermatta v Švici. Jure je na cilju skupaj z ostalimi jugoslovanskimi tekmovalci, vodstvom reprezentance in trenerji doživljal pravo dramo. Njegove oči so bile uprte v semafor, dokler nista bila v cilju Gruber in Wenzel. Oba sta zaostala za Jugoslovanom. In tedaj se je več kot 30.000 tisoč gledalcev ob progi spraševalo, če bo Jure osvojil celo najbolj žlahtno olimpijsko odličje. »Ko je Tona (Vogrinec — op. pisca) začel vpiti, da je Max zaostal pri merjenju vmesnega časa, sem pomislil tudi na zlato,« je pripovedoval Jure. »Toda Julen je odličen velesla- lomist, lani in letos med najboljšimi na svetu. Zdržal je psihološki pritisk in mojstrsko zvozil zahtevno bijelaš-niško strmino. Bravo, Max!« V torek, nekaj minut pred drugo uro, je bila končana 60 let dolga pot do prve jugoslovanske olimpijske kolajne in začeta nova doba jugoslo- Nadaljevanje na 12. str. Kdor bo izvažal,bo imel krmila,gnojila... Gorenjsko kmetijstvo samo z izvozom ne bo moglo pokriti vseh potreb — Uveljaviti vse možnosti in s povezovanjem pokrivati razlike Kranj — Načrtovanje letošnjega izvoza na področju kmetijstva na Gorenjskem mora biti bolj smelo in predvsem v skladu z blagovnimi fondi, je bilo poudarjeno na nedavnem posvetu, ki ga je pripravil republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za gorenjske kmetijske proizvajalce v Kranju. Napovedi o letošnjem kmetijskem izvozu namreč kažejo, da na Gorenjskem glede na uvozne potrebe za gnojila, krmila, rezervne dele in podobno manjka milijon, glede na razpolagalne pravice pa celo dva milijona dolarjev. Prav zato je na izvoznem področju treba izkoristiti vse možnosti glede izvoza, ki jih gorenjsko kmetijsvo in živinoreja pa tudi gozdarstvo imajo kar precej. Treba bi bilo enakomerno porazdeliti deleže krompirja in se primerno sporazumeti tudi z domačimi kupci, recimo v Dalmaciji, za soudeležbo na deviznem področju. Izredno velike in še vse premalo izkoriščene so možnosti izvoza gozdnih sadežev. Pri le-teh gre za čisti dolarski dohodek. Kar zadeva pridelavo vrtnin, bi se kazalo povezati za primerno predelavo in izvoz tovrst- nih viškov. Slišati je bilo mnenje, da bi ne glede na težak položaj morala tudi Mlekarna bolj korajžno načrtovati kakšno tono sira za izvoz. In nenazadnje so tu še gozdarji, ki možnosti v skladu z dogovori tudi ne bi smeli zanemarjati. Veliko je bilo govora o sporazumevanju s turističnimi delavci. Čeprav Letos na tem področju časa ni veliko (še manj pa izkušenj), bo Medobčinska gospodarska zbornica s sodelovanjem komiteja za turizem v kratkem na tem področju organizirala sestanek in skušala doseči vsaj prve korake. Izrekli so sicer mnenje, da Gorenjska zgolj s povezovanjem na turističnem področju ne bo mogla pokrivati deviznega primanjkljaja in se bo morala nujno povezovati še z drugimi porabniki oziroma združenim delom. Ne glede na to pa je res, da je prav turizem tisti, ki je lahko realnejša in stalna podlaga za tovrstno sodelovanje in dogovarjanje. Razvejana in dobro oskrbljena trgovska mreža z osnovnimi kmetijskimi proizvodi na Gorenjskem na pogled sicer ne govori najbolj v prid povezovanju s turističnimi delavci. Le-ti namreč vse, kar potrebujejo za goste, praktično lahko dobijo v trgovini. Vendar pa pri tem prav gotovo veliko pomeni tudi načelo, da sta dobro založena trgovina in dobra preskrba nasploh najboljša reklama, da gostje, ki pri nas letujejo, ob vrnitvi v domovino poneso dober glas tudi o tem. Da dober glas seže daleč, govori pregovor. Od takšnega dobrega glasu pa bodo imeli nenazadnje korist tudi turistični" delavci. Zato je na takšni osnovi utemeljeno dogovarjanje prav gotovo nujno. A. Žalar VAŠ TURISTIČNI SERVIS KOMPAS KRANJ tel.: 28-472 28-473 OLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 17. FEBRUARJA 191 PO JUGOSLAVIJI DEL POSOJILA NAJ BI VRAČALI S PLINOM Kmalu se bomo dogovorili za način financiranja plinskega polja Molve 2 v Sloveniji, za katero bo denar posodila Svetovna banka. Posojilo naj.bi deloma vračali s plinom, sporazum o tem pa naj bi dokončno podpisali v naslednjih dveh mesecih. Vrnili pa bi ga v petih letih. 32.000 BREZPOSELNIH Izpolnjevanje pogojev za hitrejše zaposlovanje mladih strokovnjakov je ena od poglavitnih nalog Zveze komunistov, so poudarili na seji CK ZK Črne gore. V tej republiki je sedaj več kot 32.000 nezaposlenih, od katerih jih ima dve tretjini strokovno, več kot 2000 pa celo višjo ali visoko izobrazbo. NOV MOTOR ZA ZASTAVO 103 V tovarni avtomobilskih motorjev »21. maj« v Rakovici so začeli projektirati nov avtomobilski motqr za zastavo 103, ki naj bi prišlo na trg predvidoma leta 1987. Gre za motor domače konstrukcije, torej brez tuje licence in tehnologije. Nov motor mora biti izdelan do konca maja leta 1985. CIMOS NA KUBI Koprski Cimos bo sklenil pomemben posel s Kubo. Po obisku delegacije avtomobilskih strokovnjakov, zdravstvenih delavcev in družbenopolitičnih predstavnikov, se pogovarjajo o izvozu sanitetnih vozil. Kuba želi do leta 1990 poenotiti in posodobiti vozni park reševalnih vozil in bo tako potrebovala od 400 do 500 vozil letno. To pa je že velik posel za Cimos. Lokalne mladinske akcije Jesenice — Jeseniška mladina je lani organizirala več lokalnih mladinskih delovnih akcij, predvsem zaradi dobrega sodelovanja s samoupravno komunalno skupnostjo, zemljiško pašno skupnostjo in krajevno skupnostjo Mojstrana. Mladi pa pogrešajo tesnejšega sodelovanja z društvi, s strokovnimi službami interesnih skupnosti in z drugimi krajevnimi skupnostmi v občini. Tako so lani uredili cesto v Javorni-ški rovt, očistili pašnik v Završnici in uredili okolico otroškega vrtca v Moj strani. Razen tega so tudi posamezne osnovne organizacije ZSMS organizirale delovne akcije. V Železarni deluje stalna mladinska delovna brigada Železar, ki je opravila 21 lokalnih akcij, na katerih je sodelovalo 10 mladincev. Le-ti so bili na prosto-v-linem delu 800 ur. \a vseh lokalnih akcijah je delalo sč kot 250 mladincev in pionirjev ::i ocenjujejo, da so opravili 2300 ur v vrednosti milijon 800.000 dinarjev. Mladi z Jesenic se tudi za letos ogrevajo predvsem za lokalne mladinske akcije. D. S. Komemoracija v Škof ji Loki — V četrtek, 9. februarja je bila v Škof ji Loki spominska slovesnost ob 40-letnici ustrelitve petdesetih talcev. Tako kot vsako leto so se tudi letos občani in sorodniki zbrali na Mestnem trgu, od koder je ob pol štirih popoldne krenila povorka s praporščaki na čelu po Cesti talcev proti Kamnitniku. Pred štiridesetimi leti so talce ob štirih popoldne naložili na dva tovornjaka in odpeljali v Begunje, kjer so jih pokopali v skupni grob. Tudi spominske slovesnosti se vsako leto začnejo ob štirih popoldne (seveda tudi zaradi delovnega časa zaposlenih). Starejši in invalidi so se za Kamnitnikom začeli zbirati že mnogo prej, ker težko hodijo v povorki. V programu so sodelovali Pihalni orkester Škofja Loka, Mešani pevski zbor Lubnik, recitatorji, vojaki škofjeloške gamizije pa so izstrelili častno salvo. Predsednik OK ZKS Škofja Loka dr. Branko Berčič, je v govoru obudil spomin na žrtve ter hkrati omenil še druge okupatorjeve zločine na področju škofjeloške občine med minulo vojno. Na vseh podobnih prireditvah pa opažamo, da se spominskih slovesnosti udeležuje predvsem šolska mladina (po šolskem programu), sorodniki in znanci žrtev. Zelo, zelo malo je bilo'na slovesnosti tistih, ki so stari od 30 do 50 let. — J. Vidic Pred zasedanjem zborov škofjeloške občinske skupščine Dogovorimo se V torek, 21. februarja, ob 13.30 bo seja družbenopolitičnega zbora škofjeloške občinske skupščine, v sredo ob 16. uri pa se bosta sestala na ločenih sejah zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Osrednja točka zasedanja vseh treh zborov je sprejem resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Škofja Loka v letu 1984. Ključna naloga je tudi letos povečanje izvoza blaga in storitev, kar je ob padanju kupne moči doma pogoj za ohranitev oziroma rast proizvodnje. Poudarek bo dan tehnološko zahtevnim in razvojno intenzivnim programom, ki naj bi bili za izvoznike tudi dohodkovno uspešni. V izvozna prizadevanja se morajo vključiti vse organizacije združenega dela, ki imajo za to osnovne pogoje, bodisi, da gre za direktni ali indirektni izvoz. Prihodki, doseženi na tujih trgih, naj bi letos predstavljali vsaj 15 odstotkov celotnega prihodka. Naslednji poudarek je v resluciji dan dograjenju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, zlasti razvoju dohodkovnih povezav v okviru reproverig, združevanju dela in sredstev ter razvijanju sistema družbenega planiranja. Prizadevali si bodo za dosledno uresničevanje akcijskih programov, opredeljenih v načrtu uresničevanja programa dolgoročne gospodarske stabilizacije v občini. Osnova za rast industrijske proizvodnje bo boljši izkoristek delovnega časa in zmogljivosti, učinkovitejše gospodarjenje ter zaostritev osebne odgovornosti ter stimulativnejše nagrajevanje delavcev. Zaposlovali bodo priliv iz šol in si pri tem prizadevali za polno zaposlenost strokovnih in visokoizobraženih delavcev. Posodabljati bo treba tudi opremo. Z uresničevanjem teh nalog naj bi družbeni proizvod porastel za 3,2 dostotka, industrijska proizvodnja za 4 in kmetijska proizvodnja tudi za 4 odstotke. Število zaposlenih naj bi bilo za 1,2 odstotka večja, produktivnost naj bi bila večja za 1,7 in delež produktivnosti v fcasti družbenega proizvoda naj bi znašala 53 odstotkov. Jzvoz naj bi bii večji za 15 odstotkov, konvertibilni za 18, uvoz za 10 in konvertibilni do 12 odstotkov. Investicije v osnovna sredstva bodo obdržale lanski delež v družbenem proizvodu (10,5 odstotka). Bruto osebni dohodki in skupna poraba bodo zaostajali za rastjo dohodka za 20 odstotkov, splošna poraba bo zaostajala za rastjo dohodka za 33 odstotkov. Sredstva za reprodukcijo bodo rasla hitreje od osebnih dohodkov. L. B. NAŠ SOGOVORNIK Ana Gluhar, direktorica uprave za družbene prihodke Jesenice Obrtniki ne poznajo olajšav V upravi za družbene prihodke na Jesenicah ugotavljajo, da obrtniki vse premalo poznajo ugodnosti, ki jih nudi« občinski odloki zato, da bi obrt pospešili — Kmetom bo kr tastrski dohodek povečan za štirikrat Jesenice — V jeseniški občini je 370 obrtnikov, ki imajo zaposk nih 180 delavcev, od tega ima 241 obrtnikov redno obrt, 48 je gostince* ostali so avtoprevozniki. Tako kot vse gorenjske občine si tudi j« ška prizadeva, da bi spodbudila deficitarno obrt in zato nudi vrsto* šav pri obdavčitvi, ki pa jih delovni ljudje in tudi obrtniki vse poznajo. »Ker si je kar precej obrtnikov prizadevalo, da bi jim priznali u šje osebne dohodke in tako odmerili manjše davke, je v primerja«! lani davčna lestvica bistveno spremenjena. Do zdaj je znašala odrne* davka po naslednji lestvici: do 30 tisoč dinarjev 30 odstotkov, od 38 r soč do 60 tisoč 34 odstotkov, od 60 ti^oč do 100 tisoč 38 odstotkov S 100 tisoč do 150 tisoč 42 odstotkov, od 150 tisoč do 200 tisoč 46 ods* tkov, od 200 tisoč do 300 tisoč 50 odstotkov in nad 300 tisoč 54 odsr tkov. Po novem znaša odmerjeni davek do 50 tisoč dohodka 20 i tkov, od 60 tisoč do 90 tisoč 25 odstotkov, od 90 tisoč do 140 tisoč L stotkov, od 140 tisoč do 200 tisoč 35 odstotkov in tako dalje. Pn* kategorijah je torej precejšnja in spodbudna razlika,« pojasnjuješ rektorica uprave za družbene prihodke Ana Gluharjeva. »Obveznosti iz dohodka plačujejo obrtniki enako kot dc_ združenem delu. Nekateri ne vedo, da je ostanek dohodka tistT dek, ki ostane, ko mu odbijemo prispevke: ne vedo, kaj je osi.„ sredstvo, amortizacija, posredujejo pomanjkljive podatke. UgotavL moramo, kateri so realni podatki, da lahko odmerimo davek. Sploh) ne poznajo številnih olajšav, ki so priznane po občinskih odlokih, stinci, na primer imajo posebne olajšave, če je v skupnem d oh* udeležba s strežbo hrane in prenočišči v višini 40 odstotkov, kar i velja za bifeje. Za gostinske obrate so potrebna izdatna osnovna stva kot pri nakupih poslovnih prostorov nasploh, kjer po novei bo več davka na promet. Šušmarjev je kar precej in imeli so možnost, da prijavijo „ davka na dohodek, a nihče tega ni izkoristil. Če bomo zdaj dobili jave, jih bomo morali kaznovati. Novo je tudi zakonsko določilo, A! izvoru premoženja vodijo evidence in postopke uprave za družbe* prihodke in ne več občinske komisije. V občini nastajajo problemi, ker s prostorskimi plani niso dok** ne lokacije za poslovne prostore, prihaja do tega, da so obrtniki le* Jesenicah, na ostalih območjih pa obrti ni. Letošnja novost je tudi v tem, da bo kmetom katastrski dohod? povečan za štirikrat, ker tudi kmetje ugotavljajo, da so davki od \0 tijstva zelo nizki. Katastrski dohodek vrsto let ni bil spremenjen.^ kmetje, ki dajejo trzne viške skozi organizirano proizvodnjo, pa imeli priznano do 70-odstotno olajšavo od odmere davka. Da bi obrtniki zvedeli kar največ o svojih ugodnostih, dobro so* lujemo z obrtnim združenjem, pripravljamo skupne sestanke. Z»* da bi kar najbolje znali voditi poslovne knjige, pa se dogovarjaj* delavsko univerzo, ki naj bi zanje pripravila knjigovodske tečaje.' Sedej 1 Q L, A S Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, R«w«c«.^ 1 Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni ureći se je v drugi polovici minulega manjše kupne m: nekaterih ^sT* zmanJšala potrošnja hovnih življenjskih proizvodov, ^^sledica tega pa je boljša založe-b^st trga. Takšna je splošna ugotovi-komiteja za gospodarstvo v ^njski občini, ^^reskrba govejim mesom je bila ^ ? s*aba v P° letnih mesecih. Ko pa *\> bilo opravljeno usklajevanje ozi-^**ia povišanje cen za klavno živino, Je založenost z govejim mesom iz-^\išala. Zadovoljiva je bila tudi pre-**\-^ba s svinjskim in perutninskim ^^som, vendar pa je slednjega obča-primanjkovalo. Sicer pa se je po i glatkih KZK Gorenjske lani prodaji ^vežega mesa in drobovine ter iz-kiov v primerjavi z letom 1982 jfjnjšala za 18 odstotkov. ^"Mlekarna Kranj je lani odkupila &r Pet odstotkov več mleka kot leto *V^J, vendar še vedno za tri odstotke *>l^b.j od planiranih količin. Kljub te-Pa je bil trg z mlekom in mlečnimi izdelki dobro založen. Slabša je *^ ^le preskrba z vsemi vrstami si-Ce pa bo zaradi slabega finančne-^ položaja Mlekarna v prihodnje ^k^ala preusmeriti proizvodnjo, se ko zgodi, da bodo police slabše ^h^?ene z mlekom in mlečnimi iz- ^ Hruha, moke in mlevskih izdelkov *1° na trgu dovolj. Zaradi cenov-£^ nesorazmerij je še najbolj pri-j^V^hjkovalo osnovnih vrst kruha. 5^i preskrba s sadjem in zelenjavo v\} ~ila zadovoljiva, vendar pa je bilo |^ Južnega sadja dovolj le limon, ce-jj1«^ Zanje pa je bila precej visoka. Po-C^v Pa so dobro založene tudi s ^r^^o. Prav tako je bilo dovolj slad-^ in olja in takšni so izgledi tudi naprej. Primanjkovalo pa je j/reskrba z motornimi oencini je bila normalna in nemotena, primanjkovalo pa je plinskega olja. Za letos kaže, da bo bencina in motornega olja dovolj, kako pa bo z dizelskim gorivom, bo odvisno od rafinerij, ki ga dobavljajo na to območje. Nobenih težav tudi ni bilo pri preskrbi z gospodinjskim plinom. Za naprej pa je plinarna zaradi evidence začela izdajati servisne kartone. In kako je z zdravili? V drugem polletju življenjsko nujnih zdravil ni primanjkovalo. Za letos pa kaže, da se bo stanje na trgu še izboljšalo, če bodo le proizvajalci zdravil imeli dovolj surovin. A. Žalar Tone Konobelj, direktor muzeja Obnova Kosove graščine traja že deset let in lani smo zanjo končno sprejeli program, katerega nosilec je Tehniški muzej Železarne. V Kosovi graščini naj bi bila stalna zbirka zgodovine delavskega gibanja od konca 19. stoletja do NOB in novejšega obdobja. Delno smo gradivo predstavili že letos, ko pa bo urejeno pritličje in del nekdanjih gestapov-skih priporov, bomo uredili stalno razstavo o zaporniškem življenju na našem območju. Tehniški muzej Železarne so zasnovali leta 1950, ko so železarji ustanovili zbirni urad v Ruardovi graščini, ki se imenuje po nekdanjem lastniku fužin na Savi. V tehniškem muzeju je nastajala stalna razstava o zgodovini rudarstva, topilništva in kovaštva, zbiralo se je gradivo o delavskem gibanju in zgodovini NOB. Muzej je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih nosilec vrste terenskih akcij v rudiščih triglavskega pogorja z namenom, da bi kar najbolje preučili izvor rude in nahajališča. Letos je geološki inštitut tudi zaključil z raziskovalno nalogo o geološki sestavi triglavskega pogorja in Karavank. V muzej so prihajali izdelki iz Železarne, bogato delavsko gradivo, v muzeju je maketarska delavnica, ena od osrednjih, v Sloveniji, od 4.000 raznih predmetov jih je polovica takih, ki osvetljujejo zgodovino železarstva. Obogatili smo ga s pomembno zbirko okamenin, ki obsega 20.000 enot, imamo 12.000 fotografij, v knjižnici 4.500 knjig, strokovno literaturo. V Tehniškem muzeju si želimo, da bi stari in zgodovinsko zaščiteni kompleks stare Save obnovili, saj je poleg sedanje stavbe muzeja delno preurejena samo še fužinska cerkev, ostali objekti kot kasarna, kjer so živeli delavci, mlin in ostanki zidovja ob strugi pa še niso. Ob tem pričakujemo tudi pomoč ostale družbene skupnosti, saj Železarna vsega ne zmore. Že zdaj je eden redkih mecenov v Jugoslaviji, ki redno stalno — že celih 35 let — skrbi za Tehniški muzej. D. Sedej j naprej. *ljske in rastlinske masti ter marine. S tpmi tremi izdelki se pri obetajo težave tudi v pri-s, nje. Ugotovitev, da je bilo tudi ^%ih praškov dovolj, je pravilna '*v*ne. S temi tremi v ^, čkrbi obetaio težave je bilo tudi povpraševanje po A Ji normalno; manjša je bila le izbi ,nt. ^-teh. Primanjkovalo pa je deter-x\r\T-ov za pranje pisanega perila in jalnih sredstev. J^Hi ^eskrba s premogom se je izbolj-^ ^ • nekaj slabše je bila le z rjavim ^^L^0g°m. za katerega je čakalna ^ še vedno od 12 do 14 mesecev. ^ ^Jstos se za premog za široko po-V^h ^jo predvideva sovlaganje v bo-^ke rudnike in sicer je za 67 tisoč V^fcremoga predvidenih 37,5 milijo-v~ v dinarjev sovlaganj. Kupci bi za-*Wali pri plačilu premoga za vsa-^^obavljeno tono združevati po 500 ^rjev. Javna tribuna o delu interesnih skupnosti V jeseniški občini bodo 21. in 22. februarja organizirali javno tribuno o dejavnosti interesnih skupnosti v letošnjem letu — Prispevne stopnje odvisne od dohodka in osebnega dohodka v tem letu Jesenice — Februarja organizirajo v jeseniški občini javno razpravo o delu občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za lani in predvidevanjih ter planih za letošnje leto. V jeseniški Železarni in po drugih delovnih organizacijah so organizirali razprave na zborih delavcev, medtem ko pripravljajo tudi javno tribuno o dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti. Javna tribuna bo potekala v dveh skupinah ob koncu februarja, udeležili pa naj bi se je predvsem vodje delegacij za interesne skupnosti, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, strokovnih služb interesnih skupnosti in drugi. Sredstva za skupno porabo bodo v jeseniški občini za 20 odstotkov zaostajala za rastjo dohodka, za letos pa so se odločili za deloma selektivni pristop. Tako se v primerjavi z lani največ povečujejo sredstva za delo raziskovalne skupnosti, ki ima po resoluciji prednost. Za 48 odstotkov se v primerjavi z lani povečujejo sredstva za socialno skrbstvo. Za redno dejavnost so ta sredstva večja za 26 odstotkov zaradi povečanih obveznosti za zagotavljanje socialne varnosti in solidarnosti. Nova obveznost letos pa je uresničevanje zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb, za kar bodo namenili 5 milijonov 160 tisoč dinarjev. V kulturni skupnosti se sredstva povečujejo za 30 odstotkov, predvsem zaradi uresničevanju nalog na področju zakona o naravni in kulturni dediščini; zaposlovanje bo dobilo za 25 odstotkov več denarja zaradi večjih obveznosti do solidarnosti in sprememb zakonskih določil na področju socialne varnosti. Prav tako se povečujejo tudi sredstva ostalim interesnim skupnostim družbenih dejavnosti: Ce pa se bosta dohodek in osebni dohodki letos gibala drugače kot predvideva resolucija, bodo morali prispevne stopnje spremeniti in o tem bodo razpravljali delegati na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. D. Sedej Polovica občanov oproščena participacije Lani je zbrana participacija pomenila 2,5 odstotka sredstev zdravstvenega varstva v kranjski občini, letos pa bo z višjimi zneski pomenila 4 odstotke — Participacije je v zdravstvu oproščenih polovica občanov — Največji delež participacije je še vedno v prihodkih otroškega varstva Kranj — V analizi, ki so jo pred kratkim pripravili v komiteju za družbene dejavnosti skupščine občine Kranj, so za zadnjih pet let zbrani podatki o sredstvih, ki se zbirajo iz dohodka za družbene dejavnosti, ter sredstvih, ki se zberejo s takoimenovano participacijo. Ta del participacije zadnja leta narašča celo nekoliko hitreje kot prispevki iz dohodka oziroma iz bruto osebnega dohodka. Vendar pa so bolj kot absolutne številke zanimivi odstotki participacije v posameznih družbenih dejavnostih. Tako velja najvišja participacija v otroškem varstvu, saj pomeni 71 milijonov novih din participacije oziroma plačila oskrbnin kar okoli 30 odstotkov vseh sredstev, potrebnih za delovanje otroškega varstva v kranjski občini v preteklem letu. Povsem drugače je v izobraževalni dejavnosti, kjer prispevek staršev k prehrani učencev v podaljšanem bivanju in celodnevni šoli pomeni le 6 odstotkov vseh sredstev, zbranih za to dejavnost v letu 1983. Kljub temu, da so se lani povečali prispevki bolnikov, pa ostaja to še vedno dejavnost, kjer velja največja medsebojna solidarnost. Z lani zbrano participacijo, v kranjski občini pomeni to 24 milijonov novih din, so v zdravstveni skupnosti dosegli le 2,5 odstotka vseh prihodkov za zdravstveno varstvo. Takšen, dokaj skromen delež participacije v zdravstvu velja zaradi širokega kroga oprostitev plačevanja participacije. Konec preteklega leta se je z novim sporazumom o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva krog upravičencev do oprostitve plačevanja nekaterih prispevkov k zdravstvenim storitvam sicer skrčil s prejšnjih 60 na okoli 50 odstotkov. Od te polovice uporabnikov, ki ne prispeva nobene participacije, je okoli 30 odstotkov otrok in mladine, ostalo pa so borci — udeleženci zadnje in drugih vojn — ter bolniki, ki po zakonu zaradi narave svoje bolezni ne prispevajo ničesar. Deloma so participacije oproščeni upokojenci nad 70 let, ki ne prispevajo k prvemu kurativnemu pregledu v splošni ambulanti ter k zdravilom na recept, pri ostalih storitvah pa tako kot drugi uporabniki. Tako kot že doslej so tudi po novem vseh prispevkov k zdravstvenim storitvam oproščeni tudi občani s slabšim socialnim položajem, to pa so brezposelni, varovanci v socialnih zavodih, upokojenci z varstvenim dodatkom in zajamčeno pokojnino. Razen tega pa lahko uveljavljajo oprostitev participacije tudi občani, ki imajo le 6800 din dohodka na družinskega člana v preteklem letu oziroma 8000 din, če živijo sami. Vlogo na obrazcu, ki se dobi v knjigarnah, je treba poslati na občinsko zdravstveno skupnost, ki izda potrdilo o oprostitvi, veljavno pol leta. Participacije so oproščeni tudi vsi obdani, ki prejemajo katerokoli drugo socialno varstveno pomoč. Oprostitev velja tudi za kmete, ki so oproščeni plačevanja prispevka za zdravstveno varstvo, in seveda kmetje, ki so dosegli tak dohodek na družinskega člana kot nekmetje (6800 din oziroma 8000 din). Pravico do oprostitve plačila participacije k zdravstvenim storitvam zaradi nizkih dohodkov je lani v kranjski občini izkoristilo 5 odstotkov vseh bolnikov. Seja kandidacijske konference občine Škofja Loka Potrdili evidentirane kandidate Na temeljnih kandidacijskih konferencah so ugotavljali, da je premalo kandidatov za vodilne funkcije iz obeh dolin, iz vrst obrtnikov in kmetov, da bi moralo biti več kandidatov za vsako funkcijo ter odprte liste — Menili so tudi, da se delegacije za republiško in zvezno skupščino niso dovolj pomladile 'v. Škofja Loka — Temeljne kandidacijske konference so opravili v večini krajevnih skupnosti, v združenem delu pa so se priprav na volitve lotili nekoliko slabše, so ugotovili v sredo, na seji občinske kandidacijske konference občine Škofja Loka. V krajevnih skupnostih je bilo 23 kandidacijskih konferenc iz združenega dela pa so dobili 17 poročil. Na vseh so potrdili evidentirane kandidate za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v občini, možne kandidate za člane predsedstva SFRJ iz Slovenije in predsedstva SRS, možne kandidate za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ, za vodilne funkcije v skupščini SRS in skupščinah SIS v republiki ter možne kandidate za delegate v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine. Zato je tudi občinska kandidacijska konferenca vse predloge soglasno potrdila. Na temeljni kandidacijski konferenci krajevne skupnosti Škofja Loka — mesto so predlagali, naj bi združili sorodne samoupravne skupnosti in tako olajšali delo. Prav tako so menili, da bi bilo treba pri evidentiranju kandidatov za delegate vprašati na katerih področjih želijo delati, ker bi tako zagotovili boljše delo. Ugotavljajo tudi, da med evidentiranimi kandidati ni nobenega kmeta, niti obrtnika. Na temeljnih kandidacijskih konferencah v Selški dolini, v Zireh in še nekaterih drrugih so ugotavljali, da je premalo kandidatov za vodilne funkcije v občini iz obeh dolin. Na Trati so menili, da bi morali ob evidentiranju oceniti dosedanje delo predlaganih kandidatov in z ocenami seznaniti volilce. V Livarnah — LTH, Kladivarju, Termopolu in še nekaterih drugih konferencah so menili, da je med kandidati za vodilne funkcije v republiki in Zvezi ter zbore slovenske in zvezne skupščine premalo mlajših in novih kandidatov. V škofjeloški kmetijski zadrugi pa so menili, da bi za vsako vodilno funkcijo morah evidentirati več kan- didatov, da bi bile volitve tako bolj demokratične. Potrebna bi bila tudi večja učinkovitost dela funkcionarjev. V Jelovici so predlagali odprte liste. Vse predloge, ki naposredno zadevajo volilni postopek bodo skušali upoštevati pri naslednjih splošnih volitvah. Na seji so izvolili člana predsedstva OK SZDL in družbenopolitičnega zbora Štefana Kalamarja in Leopolda Nastrana kot predstavnika sindikata za delegata za prvo republiško kandidacijsko konferenco. L. B. Konstantin Černenko generalni sekretar sovjetske partije V Aleji velikanof? na Rdečem trgu v Moskvi so v torek z najvišjimi državnimi častmi pokopali Jurija Vladimiroviča Andropova, generalnega sekretarja KP Sovjetske zveze in voditelja države. V ponedeljek pa so na izrednem plenumu CK KP SZ za novega generalnega sekretarja izvolili 72-letnega Konstantina Černenka, sekretarja CK in zadnjih šest let člana najožjega partijskega vrha. Ob izvolitvi je Černenko poudaril, da bo sledil dosedanji partijski usmeritvi v notranji in zunanji politiki. Zagotovil je, da bo. prispeval vse, svoje moči, znanje in življenjske izkušnje za uspešno izpolnitev nalog komunistične graditve v Sovjetski zvezi skladno z nalogami 26. kongresa KP SZ. O Andropovu, pa je dejal, da je kljub kratkemu času veliko naredil v partiji in da so vsa njegova prizadevanja veljala premagovanju težav, ki jih je imela partija na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta. V. O LAS 4 STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 17. FEBRUARJA 19* Mercator prihaja na Planino Tržiški Mercator bo v prvih dneh marca začel graditi samopostrežno trgovino na Planini — Odprta bo predvidoma konec leta in bo imela pestro izbiro prehrambenih izdelkov, gospodinjskih potrebščin in drobnega blaga — Hrup iz bifeja bližnjih stanovalcev ne bo motil, saj bo odprt samo v tistih urah kot trgovina Tržič, Kranj — Delavci Preskrbe, ržiške temeljne organizacije Merca-orja, so nameravali zgraditi samo->ostrežno trgovino na Planini že v preteklem srednjeročnem obdobju. Jri tem pa so naleteli na več ovir; iolgo je bil kranjski trg za zunaj-iranjske trgovinske organi^o^iir zaprt, v tem obdobju pa se je začetek gradnje zavlekel kar za poldrugo leto zaradi nasprotovanj dveh hišnih svetov: v ulici Janeza Puharja in Veljka Vlahoviča: Stanovalci se niso strinjali z lokacijo samopostrežnice, v katere sklo- Jeklarna je ekonomsko upravičena Jesenice — Komisija za oceno investicij v Sloveniji je temeljito oceni-a investicijo jeklarne 2 jeseniške železarne v predračunski vrednosti prve faze 18 milijard dinarjev in ugotovila, da je naložba družbenoekonomsko upravičena. Slovenska komisija je med drugim ugotovila, da bo naložba pomembno prispevala k zmanjšanju pomanjkanja jekla na jugoslovanskem tržišču, kjer primanjkljaj letno naša dva milijona ton. Jeseniča-n- t odo tako povečali proizvodnjo jekla s 470 tisoč ton na 520 tisoč ton. Naložba bo izboljšala ekonomič-lost in produktivnost proizvodnje, stroški proizvodnje na tono jekla se pri elektropostopku zmanjšujejo za 30 odstotkov v primerjavi s proizvodnjo v Siemmens-Martinovih pečeh. Manjša bo poraba energije, znižal se bo uvoz mazuta in koksa. Ne nazadnje se izboljšujejo pogoji dela in ekološke razmere na Jesenicah. V sami Železarni pa temljito preučujejo finančno konstrukcijo. S sporazumom so v Železarni že na- NA DELOVNEM MESTU Projektanti pozabljajo na zimo Kranj — »Včasih smo bili komunalci pozimi na cesti zelo zaželeni, zdaj pa se mi včasih zazdi, da smo nekaterim zgolj in predvsem v breme. Ob zadnjem čiščenju parkirišča pred gasilci v Kranju se je, na primer, ponoči stanovalec v H-8 pritožil, zakaj plu-žim ponoči ter kalim nočni mir. . Verjemite, da bi tudi jaz ponoči raje spal, podnevi pa delal; vendar ne vem, kako (ne)prehoden bi bil potem Kranj pozimi.« Tako mi je pred dnevi razlagal 45-letni Stane Kern, doma iz Bi-tenj, ki je že 22 let zaposlen v Komunalnem obrtnem gradbenem podjetju Kranj, zdaj v temeljni organizaciji združenega dela Komunala. Po poklicu je šofer in med letom prevaža v glavnem gradbeni material, pozimi pa že 15 let pluži in čisti kranjske ulice in parkirne prostore. »Mesto poznam podolgem in počez. Zadovoljen sem z delom, čeprav po moje osebni dohodek za osem ur, ki znaša od 17.000 do 18.000 dinarjev, ni ravno najbolj primerno plačilo za odgovornost in vse kar je v zvezi z delom. Sicer pa imamo kar vsi komunalci glede na naravo dela premajhne osebne dohodke. Pozimi, ko sneži, ali kadar je akcija, ne gledam na uro, kdaj se bo iztekel redni delovni čas. Če-prav ne živim v mestu, sem nekako zrasel z njim in živim zanj. Ni mi vseeno, kako je pozimi očiščeno. Vsaka upravičena pripomba me zaboli, še bolj pa neupravičene, ki včasih mejijo že kai na natolcevanje. Upam si zagovarjati, da so kranjske ulice za denar, ki je na voljo, dobro splužene in posipane in običajno tudi ne prihaja do večjih in hujših zastojev v prometu. Tudi to zimo ne, ki je zelo zoprna in muhasta.« »Kako pa ocenjujete možnosti in pogoje za zimsko službo v mestu?« »O mehanizaciji ne bi govoril, ker je je premalo in je precej dotrajana. Glavna pripomba pa bi bila za projektante, ki kar pozabljajo, da pade v Kranju pozimi tudi sneg, ki ga je seveda treba odstraniti. V starem delu mesta je razumljivo, da so ulice ozke. Vendar tudi v novejših naseljih ne moreš priti s strojem pred vhode blokov. Vse je preveč ozko. Poleti menili sredstva, prav tako v okviru Slovenskih železarn, krediti domačih bank pa bodo zagotovljeni z letnimi programi. Koordinacijski odbor podpisnikov sporazuma za združevanje sredstev za izgradnjo prednostnih objektov črne metalurgije v Sloveniji je že začel z delom in sprejel ustrezne sklepe. Na osnovi sklepov bodo podpisniki sporazuma pridobili bančne garancije v višini 5 odstotkov vrednosti jekla, dobavljenega do leta 1988. Do lani decembra so na ta način že združili 400 milijonov dinarjev, od tega več kot polovico za jeseniško Železarno. Z dobavitelji opreme so pripravili novo dokončno pogodbo o dobavi ter o protidobavah. Železarna Jesenice je dobila nove ponudbe za kredit od zahodnonemške banke, tako za 85 odstotkov vrednosti dobav kot za 15 odstotkov, ki bi jih sicer morali avansirati. Tako bo prvo plačilo zapadlo šele leta 1987 in naj bi bilo v celoti pokrito z realizacijo izvoza jekla in izdelkov na tržišče Zvezne republike Nemčije. D. Sedej Stane Kern ničkolikokrat opazujem, kje so robniki, odtoki; jaški, da pozimi ne zadenem vanje. Če bi moral kdo na novo začeti, bi že prvi dan naredil na avtomobilih in plugih več škode, kot pa bi bila korist od pluženja.« »V mestu odstranjujete sneg v glavnem ponoči.« »V delovni organizaciji nas je nekaj šoferjev zadolženih za pluženje in posipanje in smo vsak trenutek in po potrebi pripravljeni od 15. novembra do 15. marca. Glavne akcije so seveda največkrat ponoči, ker ni prometa. To so utečeni urniki, ko vsakdo ve, kje in kdaj mora začeti, da bo pravočasno očistil teren in da ne bo kje obtičal. Včasih se kdo jezi, zakaj ulice ne začnem plužiti z druge strani; ne pomisli pa, da bi v takšnem primeru z avtom ne mogel več iz nje. Da ne govorim o objestnih voznikih! V križiščih vozijo včasih .slalom' mimo mene in prav nič ne pomislijo, da je v tovornjaku prav tako človek, ki v takšnih utrujajočih akcijah lahko tudi kaj spregleda. V veliko nadlogo so pozimi tudi cvetličnjaki na Titovem trgu. Ne rečem, da niso vsaj delna prepreka za divje parkiranje. Vendar so pri odstranjevanju snega v veliko napoto. Včasih, ko jih še ni bilo, smo s sodelovanjem milice ponoči mesto zaprli, da smo sneg hitro očistili. Danes tega ni, za povrh pa se potem še prebijamo med temi okrasnimi koriti.« »Kaj pa prosti čas ob vašem delu?« »Ko počistim mesto, me čaka sneg še doma. Sicer pa pozimi največkrat ni prostega časa. Če me le nekaj ur ni doma, me že skrbi, kaj bb, če se bo vreme ski-salo. Žena in hčerki so se že navadili na to. Jaz pa tudi, saj se mi pozimi ponoči včasih še sanja o snegu.« A. Žalar J pu je predviden tudi bife in je nekoliko odmaknjena od prvotno zamišljene. Dokončno je o »sporu« razsodilo šele ustavno sodišče, ki je pritožbi hišnih svetov zavrnilo. Posledice so škodljive tako za Mercator kot za stanovalce, ki bodo kupovali v novi samopostrežnici. Vrednost naložbe je od časa, ko je bil predviden prvi začetek gradnje, poskočila za dvakrat. Zahtevala bo približno 85 milijonov dinarjev. Zaradi podražitve bodo poslovni prostori skrčeni s 1500 na 1300 kvadratnih metrov, kar pomeni, da bo trgovina manjša kot bi jo gosto naseljena Planina potrebovala. Mercator te dni pričakuje gradbeno dovoljenje. Denar je zagotovljen; gre za združena sredstva sozda Mercator, bančnih posojil ni. Gradbeni stroji bodo zakopali v zemljo v prvih dneh marca. Po pogodbi mora izvajalec, kamniški Graditelj, skleniti dela v osmih mesecih, kar pomeni, da bo predvidoma konec leta Mercatorjeva trgovina na Planini odprta. Vsa oprema, tudi hladilna, je že naročena. Kot obljubljajo v tržiškem Mercator ju, bo samopostrežnica dobro založena z vsem blagom, ki ga običajno prodajajo v takih trgovinah: od prehrambenih izdelkov, vključno svežega mesa, do gospodinjskih potrebščin in drobnega blaga. Za tolažbo najbližjim sosedom je še treba povedati, da bo bife odprt samo v tistih urah kot trgovina. Torej se jim zaradi kaljenja nočnega miru ni treba bati. Stanovalci Planine, ki se zdaj dre-njajo po nakupih v treh samopostrežnah Živil na Planini, bodo pridobitve vsekakor veseli. Posebno, če bodo v Mercatorju držali obljube in trgovino res dobro založili. Zdrava konkurenca je dobrodošla. H. Jelovčan Preko 100 kilometrov na uro Poleti naj bi začeli modernizirati magistralno železniško progo# J esenice—Ge vgel i ja Magistralna železniška proga Jesenice—Gevgelij a je najkrajša zveza med srednjo Evropo in Grčijo, Turčijo ter državami bližnjega in srednjega vzhoda. Zato je razumljivo, da je prometnica na tem odseku tudi zelo obremenjena. Vsako leto namreč po tej progi prepeljejo okrog 40 odstotkov vsega blaga, namenjenega v eno ali drugo smer, in okrog milijon 200 tisoč potnikov. Da bi se promet po tej magistralki lahko odvijal še hitreje, bo evropska investicijska banka dala posojilo za modernizacijo te proge. Predvideno je, da bi na okrog 180 kilometrih proge opravili remont, na 134 kilometrih pa vgradili tako imenovani avtomatski prožni blok. Poleg tega bodo elektrificirali še zadnjih 200 kilometrov proge, med Batajnico in Ostruž-nico pa na 27 kilometrih proge položili dvojni tir. Postaviti pa nameravajo tudi sodobnejše signalno varpostne in telekomunikacijske naprave. Največji remonti bodo opravljeni na odsekih med Jesenicami in Dobo-vo, med Dobovo in Tovarnikom in Vogljah pri Rumi. Tako naj bi na Jesenicah obnovili in opremili signal-no-varnostne, telekomunikacijske in druge sodobne naprave. Avtomatski prožni blok naj bi vgradili na odseku proge med Novo Kapelo in Tovarnikom. Eno najsodobnejših del bo predstavljala elektrifikacija proge med Skopjem in Gevgelijo. S temi izboljšavami bi odpravili številne počasne vožnje na progi, rešili pa bi se tudi tako imenovanih ozkih grl. Vlaki morajo tu zdaj pogosto menjati hitrost. Po modernizaciji pa bi lahko vozili tudi s hitrostjo preko 100 kilometrov na uro. Modernizacija proge se bo začela letos poleti, z deli pa naj bi končali do sredine 1986.leta. A. Ž. Zanimivo predavanje Kranj — Elektrotehniško društvo Kranj vabi na predavanje prof. dr. Borisa Grabnarja o sociološkem vidiku razvoja mikroračunalništva in vpliva na razvoj družbe. Predavanje je namenjeno strokovnjakom s področja računalništva, prav tako pa tudi ljudem, ki jim je ta dejavnost konjiček. Po predavanju bo razgovor. Dr. Grabnar bo predaval v četrtek, 23. februarja, ob 18. uri v hotelu Creina v Kraniu. dru-Miia djnji Največ za čistilno napravo V tehnikovi temeljni organizaciji Komunala nadaljujejo i izgradnjo vodovodov, zajetij in kanalov — Največja letošnja investicija bo izgradnja bioagregata v loški čistilni napravi Škofja Loka — Tehnikova temeljna organizacija Komunala je lani izvedla vrsto pomembnih komunalnih naložb in investicij. Tako so na čistilni napravi v Skofji Loki, kjer iz 1600 kubičnih metrov gnilišc lovijo plin v 600 kubični plinohram, vgradili potrebne varnostne naprave in od srede novembra gnilišča ogrevajo s plinom. Zgradili so vodovod Planšak—Železniki in tako bistveno izboljšali oskrbo z vodo v tem kraju. V Žireh je bil zgrajen 200-milimetrski cevovod od čistilne naprave odpadnih voda do črpališča pod Klanom in povezava s starim cevovodom pri mostu v Žireh. V Žireh so zgradili tudi kanal pod industrijsko cesto ob potoku Rakulk. Tehnikovi komunalci so sodelovali tudi pri gradnji vodovodov v Žireh, v dolini Hrastnice, pri Pungertu in drugod. Pri gradnji mostu prek Sore na Suhi pa so prestavili vodovod ii kanal. # Izredno sušno leto je opozorilo, da bo treba razmišljati o nadalj oskrbi z vodo. Tako načrtujejo, da bodo za potrebe loškega vodove— razen naravnih izvirov in gradnje zajetij morali zgraditi tudi črpališča. Problem so Železniki, kjer se zaradi strmih bregov okoliških hribov hitro zmanjšajo izviri vode. V Žireh so vsi viri vode slabi, čeprav jih je veliko in so tudi močni. Zato bo potrebno posvetiti pozornost izboljšanju kvalitete vode v Žireh in v Skofji Loki.DO letu 1990 pa bo treba razmišljati o ločeni oskrbi Škofjeločanov in Železnikarjev s sanitarno in tehnološko vodo. Za letos pa pri Komunali načrtujejo dokončanje nadomestnih delavnic, skladišč, garaž, pomožnih prostorov in uprave v Grencu. Sed* nje prostore na Podnu naj bi dobila Šola usmerjenega izobraže za delavnice. Druga večja investicija, ki jo načrtujejo, je izgradnja bioagre na čistilni napravi v Skofji Loki. Investicija naj bi veljala 34,9 mil dinarjev. Izgradnja bioagregata na škofjeloški čistilni napravi bo v Jugoslaviji omogočila izkoriščanje bioplina za energijo, okolje pa rešila neprijetnega vonja. S to gradnjo predvidevajo prihra 410.000 kWh letno. Razen tega bodo izkoristili toplotno energijo hlajenju motorjev in izpušnih plinov bioagregata. Pridobljene enei bo toliko, kot bi jo letno pridobili s sežiganjem 150 do 200 kubičnih trov kurilnega olja. S toploto od izpušnih plinov agregatov pa bodo segrevali blato v gniliščih na 34 stopinj. Hitro pregreto in pregnito bla« je tudi boljše za gnojenje kmetijskih površin. Letos bodo dogradili tudi zajetje v Planšaku v Železnikih in pridobili 5 odstotkov več vode za železnikarski vodovod. Hkrati pripravili vse za izgradnjo vodovoda od Tehtnice do Alplesa in \i njo od 800 do 1500 kubičnih metrov velikega vodohrama. Hkrati poskrbeli, da bodo vse komunalne naprave redno vzdrževane. L. B. Proizvodnja v Iskrini temeljni organizaciji Elementt Dva milijona dolarjev na konvertibilnem trgu V temeljni organizaciji Elementi — Iskra Telematika načrtujejo, da bodo letos izvozili za dva milijona dolarjev izdelkov na konvertibilni trg. Plan je enak lanskemu, ki pa so presegli za 14 odstotkov. Proizvodni program temeljne organizacije Elementi je sicer usmerjen predvsem v zadovoljevanje potreb po sestavnih delih in elementih za telekomunikacijske sisteme, ki jih dokončujejo druge temeljne organizacije Iskre Telematike. Glavnino programa predstavljajo izdelki kot so ploščati rele, koordinatni sti-kalnik, elementi s peresnim stavkom in brez peresnega stavka ter ostali sestavni deli. Pravkar pa vpeljujejo v proizvodnjo nove izdelke, ki bodo nadomestili pomemben del sedanjega uvoza Iskre Telematike. Samo z izdelkoma kot sta vilično stikalo za telefonski aparat in miniaturni rele bodo nadomestili več kot mili- jon dolarjev letnega uvoza s ko* tibilnega trga. Interna proizvodnja oziroma?! izvodnja za potrebe Teler> predstavlja okoli 60 odstotkov s> ne proizvodnje temeljne organ je Klementi. Ostalih 40 odst:;' svoje proizvodnje namenja i njim kupcem, od tega kar 74 ,v\ tkov konvertibilnemu izvozu. 1H v Turčijo, Iran, Italijo, Francijo nezuelo, ZRN in na Dansko. L* največ izvozili v Turčijo, let^J^l najboljšo prodajo dosegajo v t*^^ Pri tem velja omeniti, da na tufi * žiščih dosegajo tudi solidne ceoe.*^-je lanski ostanek dohodka ustvs *i predvsem s konvertibilnim lzv; letošnja naročila m podpisan«1 ^ ' b godbe kažejo, da bo temeljna otfj^ ' /acija Elementi realizirala tuž V tošnje planske zadolžitve in j*^L] jetno tudi presegla. j K. Mo*f J ---'-----V " Opozarjamo vse občane, ki nimajo strokovnih opravil v zvezi z odpravo posledic v poškodovanih družbenih in zasebnih gozdovih, da je gibanje zaradi nevarnosti do nadaljnega prepovedano. Gozdno gospodarstvo Kranj i*ETEK. 17. FEBRUARJA 1984 Plodno leto APZ France Prešeren Hranjski pevci so pregledali svoje delo v preteklem letu — Letos Praznujejo petnajstletnico in vabijo k sodelovanju nove člane Hi j j-, Kranj — Akademski pevski zbor , T^nce Prešeren je na letni skupšči-■ r^* JanuarJa pregledal svoje delo v 1 r^^teklem letu. Značilnost obdobja decembra 1982 sta dva popolno-f *?*a nova koncertna programa in soli 1 ^lovanje zbora pri dveh kantatah. i zaostali 13. letni koncert je bil r ^rila lani, 14. letni koncert pa de-r i^rnbra. Razen tega je imel zbor ^ncerte še v Kropi, Kopru. M«r>V>n- KULTURA 5. STRAN GLAS ru, trikrat v Ljubljani in na Zemonu, sodeloval pa je tudi na ljubljanskem festivalu in v okviru zborovskega abonmaja v Cankarjevem domu. Že septembra 1982. leta je APZ France Prešeren skupaj s Simfoničnim orkestrom in Komornim zborom RTV Ljubljana posnel prvo izvedbo kanta te Alojza Ajdiča Taborišče Ravensbriiek. Sodelovala je tu- Rimljani so hodili čez Ljubelj Tržič — Zbirka Zgodovina poti ^ez Ljubelj v tržiškem muzeju je že **ekaj dni bogatejša, popolnejša, ^opolnjena je z materialnimi dokazi, da je pot čez Ljubelj obstajala v rimskih časih. Izkopavanja na Pavlinovi jasi v ^istrici, ki jih je vodil arheolog Mi-Sagadin iz kranjskega Zavoda *~a spominiško varstvo in jih je z ^enarno pomočjo podprl tudi trži-^ki izvršni svet, so potrdila, da je ^ila tu stalna rimska postojanka, Naselbina; ali civilnega ali vojaškega porekla, je težko reči. Glede na Najden bojni nož je šlo najverjetneje za stražarnico. . Najdbe omogočajo točno dataci-^O: prva polovica prvega stoletja zasega štetja. To potrjuje predvsem fibula, sponka z zelo lepim dodatkom, — modro stekleno kroglico, — ki je gotovo ni nosil voj-^čak. Če so bile v postojanki ženske, je bila gotovo stalna naselbina. j Med izkopaninami so najbolj 'fnenitni primerki že omenjena ^ponka za obleko s stekleno kroglico in dva noža, od katerih večji so-<3i med udarne bojne nože in je zakadi svoje ukrivljene oblike lahko ^-elo keltskega izvora. Možnost je toliko večja, ker je ledinsko ime za ;o najdišče Dunajca, postaja, ki ^na prav tako keltski izvor. Torej J<=> bila postojanka morda poseljena ^ V časih Keltov. Med najdbami J^lja omeniti še bronast ključ in JVitek oziroma glinasto podnožje *a lonce. Predmete so arheologi na- šli predvsem okrog shrambene jame, ki so jo izkopali v sklopu dveh zaščitnih sond. Našli so tudi veliko žganine, glinastih zdrobcev, sivo in okrasto žganih, prgišče pepela, žlindre ter vrsto naključnih najdb, ki jih je treba še točno razvstiti, jim dati ime. Obenem z razstavljenimi izkopaninami je Zavod za spomeniško varstvo posredoval tržiškemu muzeju še popolno kronologijo izkopavanja na Pavlinovi jasi z vsemi fotografijami, skicami in legendami, ki so vključene v zbirko. Obiskovalci, predvsem laiki in šolarji, bodo torej lahko zvedeli, kako se arheološko izkopavanje sploh odvija. Izkopanine s Pavlinove jase so za tržiški muzej pomembne z več zornih kotov: zato, ker arheološke zbirke doslej sploh ni imel, ker gre za svež zgodovinski podatek in ker je po oceni strokovnjakov iz Zavoda za spomeniško varstvo najdišče najstarejši antični objekt na Gorenjskem. Zbirko Zgodovina poti čez Ljubelj bo seveda še mogoče dopolnjevati, tudi z novimi dokazi iz rimske dobe, saj strokovnjaki domnevajo, da je bilo podobnih postojank kot so jo odkrili na Pavlinovi jasi, na tej strani Ljubelja še več. Po podatkih iz Kraglove knjige hranijo v lapidariju Deželnega muzeja za Koroško v Celovcu rimski milni kamen, ki je stal na vrhu Ljubelja, kjer so ga izkopali 1885. Ipta in ga odpeljali v celovški muzej. Tržičani želijo o kamnu dobiti čim več podatkov ter ga s fotografijo v naravni velikosti in z maketo predstaviti v zbirki. H. Jelovčan Zdaj imamo trdne dokaze, da so Rimljani hodili čez Ljubelj, pravi kustos tržiškega muzeja Branko Božnik. — Foto: H. J. njižne police Čas romana ^**^vo delo Kranjčana Franceta Pi-i *Ka 2 naslovom Čas romana (Po- *Y.'^^ri s slovenskimi pisatelji) zaje-;: fc. ^Jbortretne študije slovenskih ro-^ P'scev °d najstarejše pa vse do \^stavnikov mlajše generacije. ML j^toda dopisovanja in intervjuja Hjjp^ tudi tokrat izkazala za pravi ^ *>, n seznanjanja bralstva s sodob-jflL K ? slovenskimi proznimi avtorji in K| j^ihovo ustvarjalnostjo Izvrstno ^BL 1^ dokazala že pri Pibernikovi pr-K^t^jigi te vrste, kjer se je na enak ^ *1 pogovarjal )^kimi pesniki. ■L ^set slovenskih avtorjev in dva ■^^rnejstva nam France Pibernik ^Iji^tavlja v svoji novi knjigi, k; je P^^w Pri Cankarjevi založbi i Lju k^fc ^red^tavi ustvarjalce in tudi k.^*tere najznačilnejše težnje in .'"^^nja slovenskega sodobnega ro-Pravzaprav vsi avtorji odgo-na enaka vprašanja, kar dvoma dokazuje, da France Pi-\k prav dobro po/.na vsakega od -V in njegovo delo. A^tnjigi so predstavljeni: Danilo * Vlomil Zupan, Alojz Rebula, ^ K^j Hieng, Lojze Kovačič, Bran-^V*ofman, Saša Vuga, Marjan Ro-* y Pavle Zidar, Rudi Šeligo. Flor-%i£uš in Drago Jančar. Na kon- kretna in provokativno zastavljena vprašanja odgovarjajo tako, da prihaja do izraza posebnost njihovega pisanja kot tudi druge ustvarjalne značilnosti posameznika. V tem je brez dvoma tudi ena glavnih vrednot knjige, saj se prav na ta način odkrivajo pred nami. oblikovalni in ustvarjalni postopki avtorjev, njihov odnos do literature in literarnih tokov znotraj, družbe, v kateri delujejo jn ustvarjajo ter prav gotovo tudi večina problematike, s katero se srečujejo pri svojem pisateljevanju. Taka predstavitev seveda ponuja veliko Več kot kakšna leksikografska izdaja ali /.abeležka in v tem je tudi velika literarna vrednota knjige. Avtorji namreč na vprašanja odgovarjajo na svoj, njim lasten in prepoznaven način, tako da jih pri branju spoznamo tudi iz drugačnega /ornega kota: pred nami zaživijo v vsej svoji kompleksnosti živega, delovnega in ustvarjalnega. Stilska različnost obravnavanih avtorjev tako sploh ne moti; nasprotno, še očitneje kot kjerkoli nam kaže na stanje in poti slovenske novejše prozne ustvarjalnosti. Knjiga ima 304 strani, opremil pa jo je Jure Kocbek. Boris Bogataj di Štefka Drolčeva, dirigiral pa je Anton Nanut. Lani je bilo delo izvajano na festivalu Revolucija in glasba v Ljubljani z baletno spremljavo, izšla je tudi plošča. Kantata Alojza Ajdiča je bila z magnetofonskega traku izvedena na 20. tribuni jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti v Opatiji. Skladatelj je zanjo prejel gorenjsko Prešernovo nagrado in nagrado vstaje slovenskega naroda. Aprila je zbor sodeloval v abonmaju Slovenske filharmonije. Pripravil je kantato Sergeja Prokofjeva Aleksander Nevski. Sodelovali so še Simfonični orkester Slovenske filharmonije, zbor Consortium Musicum in mezzosopranistka Eva Novšak-Hou-ška. Dirigiral je Uroš Lajovic. Lani se je zbor že tretjič udeležil festivala Eurotreff Musik v Karlsru-heju, gostoval je pri zamejcih v Križu pri Trstu in v Podnu v Avstriji. V Kranju je gostil Komorni zbor RTV Ljubljana in Moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Snemal je tudi za RTV Ljubljana. Zbor praznuje letos 15. obletnico dela. Za november pripravlja koncert z deli Petra Ebna, Slavka Oster-ca in z izborom slovenskih ter jugoslovanskih ljudskih pesmi. Ob obletnici bo izšla tudi nova plošča z naslovom Novi akordi, koncertna knjižica s pregledom 15-letnega delovanja, pripravil bo razstavo in turnejo po Nemčiji, Češkoslovaški in Avstriji. Pevci, ki jih vodi dirigent Tomaž Faganel, se bodo letos spet udeležili tekmovanja slovenskih pevskih zborov v Mariboru, prirejali bodo koncerte, sodelovali na drugih prireditvah in gostili v Kranju nekatere slovenske pevske zbore. APZ France Prešeren je pred kratkim začel študirati nov program, zato ves februar sprejema nove pevce. Kandidati se lahko oglasijo v osnovni šoli Franceta Prešerna, kjer so vsak ponedeljek in četrtek pevske vaje. Začetnice naj bi praviloma ne bile starejše od 23 let, začetniki ne starejši od 25 let, seveda pa tudi ne mlajši od 18 let. MM KULTURNI KOLEDAR JESENICE — V gledališču na Jesenicah si drevi lahko ogledate ob 19.30 komedijo Andreja Čibelja — Kaj nam pa morejo. Predstava je za abonma in za izven. Gostuje Gledališče Svobo-da-Center iz Trbovelj. KRANJ — V Prešernovem gledališču v Kranju gostuje v torek, 17. februarja ,ob 19.30 z dramo B. VVudler — Pomota — Noe, Noe SNG Maribor. V sredo, 18. .februarja, ob 19.30 pa bo isto gledališče uprizorilo dramo T. Partljiča — Moj ata, socialistični kulak. ADERGAS — Igralska skupina Borec Velesovo uprizori ljudsko igro Vlada Pipana iz življenja trentarskih bajtarjev Dekle iz Trente. Premiera bo v soboto, 18. februarja,ob 19.30 in ponovitev v nedeljo, 19. februarja,ob 15. uri na domačem odru v Adergasu. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja v Skofji Loki bo v.torek, 14. februarja/ob 17. uri Ura pravljic. V sredo, 15. februarja ob 18. uri pa bo Večer z diapozitivi. Razklenjeni meander Milana Batiste V tržiškem paviljonu NOB zdaj že tretjič samostojno razstavlja akademski slikar Milan Batista Tržič — Z že tretjo samostojno predstavitvijo v tržiškem paviljonu NOB se je akademski slikar Milan Batista za slovenski kulturni praznik odzval občinstvu v kraju, kjer je oral ledino slikarske vzgoje in razstavne dejavnosti. Da ne bo pomote; tretja samostojna predstavitev velja za Tržič, sicer pa slikarjeva beležnica vsebuje blizu 30 posameznih in preko 45 skupinskih razstav. Od kod obilje snovanj več kot četrt stoletja trajajoče umetniške rasti? Vprašanje samo po sebi ne bi bilo potrebno, če ne bi ob tem vedeli, koliki del svojega umetniškega žara je Milan Batista vnesel (pa saj ga še!) v likovno vzgojo mladih talentov. Predobro nam je znana tista prikrita nevarnost za umetniški razvoj vsakega likovnika, ki se vpreže v voz pedagoškega poslanstva. Le v redkih trenutkih jim je poslej dano, da izpod skorje vsakodneva privre na dan njih »umetniški čredo«. Mar ni veliki Monakovčan Anton Ažbe najlepši primer za to? Akademik Milan Batista je zorel vzporedno ob delu z mladimi likovniki. Vedno dovolj pogumen, slediti vsakršnim izzivom v figuraliki, njeni metamorfozi v signal (sporočilo), razrezu barvne ploskve v premišljeni kompoziciji in iskanju prefinjene, rafinirano obdelane slikarske podlage; s tem pogumom in železno voljo se loteva raznolikih likovnih problemov. Razstava, ki je zdaj postavljena v paviljonu NOB v Tržiču, je za običajnega, povsem slučajnega obiskovalca zelo zahtevna. Ob njej mora biti gledalec resnično pripravljen, razumeti jo. Ne nazadnje je prav zato zelo primerna razlagalna postavitev skic, prek katerih je moč pozornemu gledalcu razbrati miselni in ustvarjalni pristop Milana Batiste k sporočilu. Gre za izredno čist in pregleden izbor slikarjevega najnovejšega snovanja. Govori nam s kratkimi signali, jih s premišljeno gesto polaga na podlago spraskanin; sporočilni znak pa je trikotnik, znak, ki ponazarja ne le sam v sebi zaključen pojem, pač pa tudi dinamično napetost (trikotnik je v bistvu neke vrste puščica!). Zdi se, kot da se je sprostil ventil Batistovega grškega meandra (ima ga v klasični obliki med skicami), le da ga je tu razklenil, mu dal puščičasto formo in tako razprl vase sklenjeni okrasni element grškega važnega slikarstva. Tu so tudi trije sklopi izrazito miselne transformacije. V ciklih čr-tovja, v začetku kaotično spočenjajočega iz vrtinca se polagoma izčiš-čuje stavek v pripoved o večnem loku med življenjem in smrtjo. Resnica Batistovega sporočila je pred nami. Treba je biti le potrpežljiv in nenadoma ujamemo za temi signali tistega, ki je tudi naš. Poslej pot do Batistovega sporočila ni težka. Janez Šter Pisana druščina samorastnikov Na letošnji skupni razstavi del članov ljubiteljskih likovnih skupin v škofjeloški občini sodelujejo: Milojka Bozovičar, Rado Da-garin, Milan Dolenc, Jože Gostinčar, Jakov Hure-Delmati, Zlata Ibraimovič, Matevž Jenšterle, Marija Kajzar, Stane Oblak, Andrej Perko, Vinko Podobnik, Vladimir Polajnar, Rafael Potrebuješ, Franc Rant, Jožica Rejc, Pavle Sedej, Edi Sever, Snežna Ta-ler, Lojze Tarfila, Jordan Urh, Stane Zgaga, Stane Zerko Škofja Loka — Vsakoletna razstava del članov ljubiteljskih likovnih skupin pomeni kljub vsem pomislekom prijetno osvežitev kulturnega dogajanja v škofjeloški občini. Omogoča tudi dovolj celovit pregled zanimivega in raznolikega snovanja znotraj ljubiteljskega likovnega ustvarjanja v posameznih žariščih te dejavnosti kot so- Škofja Loka, Železniki in Žiri ter tudi vseh posameznikov zunaj teh žarišč. Prireditelja" razstave. Občinska zveza kulturnih organizacij in galerija Loškega muzeja, sta ob vsakoletnem pregledu amaterske likovne dejavnosti večkrat v zadregi, kako oblikovati razstavo, ki naj bi prikazala celovito bero del več kot petdesetih ustvarjalcev, izmed katerih pa se jih udeleži letne pregledne razstave le polovica. Morda je temu kriva osebna skromnost posameznikov, morda tudi bojazen pred kriiiko. Vendar je postavljalec razstave vedno Vključeval na razstavo vsaj po eno delo od vsakega prijavljenega likovnika, da bi z njim predstavil tudi Kruni — V ponedeljek zvečer je v kranjski glasbeni šoli koncert i ral pianist Igor Dekleva. Predstavil se je z deli Ramovša, Ukmarja in De-bušsiija. Koncert je sodil v »klop praznovanja 25-letnice njegovega umetniškega poustvarjanja in oživitvi koncertne dejavnosti v kranjski občini. Žal so bili poslušalci predvsem učenci glasbene šole. medtem ko odrasli Kranjčani niso najbolje tzkoristili priložnosti, da bi od blizu spoznali velikega mojstra na klavirju. (H. J.) — Foto: F. Perdan skromnejšega avtorja. Res se je s tako odločitvijo včasih odrekel določenim estetskim in kvalitativnim načelom, ker mu je bila pred očmi predvsem razstava, ki bi v celoti prikazovala stanje v amaterski likovni dejavnosti v občini. Tako se na razstavi srečujemo z deli, katerih ustvarjalci sestavljajo pisano druščino likovnih samorastnikov, ki so se poleg svojega poklica Tako se na razstavi srečujemo z deli, katerih ustvarjalci sestavljajo pisano druščino likovnih samorastnikov, ki so se poleg svojega poklica podali v svet barv, črt in oblik. Risbe, grafike, slike, plastike in tapisa-rije so sredstva, s katerimi likovni amaterji pestro izražajo raznoliki motivni svet in interpretacije krajine celo do vedut in od tihožitja do figure in do portreta. Pristop k motivom in njih likovna obdelava ter morebitne vsebinske poante so odraz povsem osebnega značaja vse do tiste meje, ko je celo nemogoče iskati kakršnekoli skupne elemente. Ker prevladuje zvestoba lastni, četudi včasih nekoliko nerodni ali in tudi naivni originalnosti (ne v pomenu naivnega slikarstva), je celotna razstava odsev te simpatične lastnosti, ki odlikuje delo amaterjev. Zastopana so dela, ki so skoraj dovršena in so na razstavi tudi taka, ki odražajo vso začetniško preprostost: poleg dokumentarno verno posnete narave so tu še bolj ali manj realistično (ali celo romantično) pojmovane krajine. Nekaj avtorjev se preizkuša celo v smeri stilizacije, abstrahiranja in prekomponiranja vidnega v smeri lastnega osebnega estetiziranja. Vse to pa organizatorjema razstav po petih preglednih razstavah narekuje iskanje novih oblik predstavitve sedanjega amaterskega dogajanja v škofjeloški občini. Andrej Pavlovec Jutri tek patrulj na Srednji Dobravi Podnart — Jutri, 18. februarja, ob devetih dopoldne se bo na Srednji Dobravi pri Kropi začel tradicionalni smučarski tek patrulj v spomin na narodnega heroja Staneta Žagarja. Organizacijski odbor je na zadnji seji odločil, da bodo borke in borci NOV tekli v dveh dodatnih kategorijah v tričlanskih patruljah. Člani teh patrulj morajo prinesti s seboj članske izkaznice Zveze borcev. . _ O LAS 6. STRAN IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 17. FEBRUARJA « vožnja z avtomobilom je lahko cenejša Bencin je drag kot žafran! To za voznike ni nova ugotovitev, saj se o tej trditvi lahko prepričajo vsakič, ko s prazno posodo za bencin pripeljejo na črpalko. Ob taki priložnosti se preneka-teri voznik znova in znova zaobljubi, da bo vozil bolj varčno. To je nadvse modra odločitev, vendar le v primeru, če voznik ve, kako naj vozi varčno. Če ste morda pozabili, kakšna so pravila varčne vožnje ali pa zanje še nikoli niste slišali, si preberite naslednje vrstice. (Vzeli smo jih iz Pavlihove pratike, a vseeno drže!) Pravila za varčevanje z bencinom lahko razdelimo v dve skupini. V prvo sodijo tista, ki zadevajo stanje avtomobila, v drugo pa pravila, ki se tičejo voznika in njegovega načina vožnje. Motor je srce — toda požrešno! Vozniki danes avtomobil in njegov motor že toliko poznajo, da tu in tam sami popravijo kakšno manjšo napako in opravijo nezahtevna vzdrževalna dela. Nekateri se odločijo tudi za zahtevnejše posege v motor, vendar-naj kar takoj zapišemo, da take (nestrokovne) posege odločno odsvetujemo. Kdor se ne spozna na delovanje upli-njača, pa sam nastavlja prosti tek, lahko naretii več škode kot koristi. Nepravilno nastavljen uplinjač je že vzrok, da motor »pokuri« več goriva, kot ga potrebuje. Delo prepustite strokovnjaku, najbolje takemu, ki ima elektronske naprave za nastavitev. Marsikatere nevšečnosti in večje porabe so lahko krive svečke — zamenjati jih zna skoraj vsak voznik. Svečke zamenjajte najkasneje po 15000 prevoženih kilometrih. Tako boste imeli zagotovljen dober vžig, zanesljivejši zagon mrzlega motorja in seveda tudi manjšo porabo bencina. Zračni filter nad uplinjačem je treba redno menjavati po proizvajalčevih navodilih. Če se pretežno vozite po makadamskih cestah, potem zračni filter menjajte že pred rokom, ki ga postavlja proizvajalec. Pazite na pravilen pritisk zraka v gumah — prenizek tlak v gumah povečuje upor, ta pa je vzrok za večjo porabo. Višji pritisk od predpisanega porabo bencina celo nekoliko zniža, vendar vam priporočamo, da ubogate proizvajalca in ne pretiravate, saj se v tem primeru gume prej obrabijo. Enako seveda, če je pritisk prenizek. Edina izjema, ko lahko gume napolnimo bolj, kot predpisuje proizvajalec, je vožnja po snegu in ledu; v tem primeru napolnimo gume za 0,2 bara bolj kot običajno. Ker na naših črpalkah težko dobimo točen merilnik pritiska, vam svetujemo, da si kupite ročni merilnik pritiska. Pozimo gre veliko bencina v nič zaradi počasnega ogrevanja motorja, ko vozimo s čokom. Ce se čok ročno nastavlja, lahko — če imate posluh za delovanje motorja — kar veliko prihranite. Te možnosti nimate, če je čok avtomatski. Ne pozabite na loputo za zimski in goletni čas na ohišju zračnega filtra! 'e, na primer, motor poleti vsesava prevroč zrak (ker je loputa ostala v »zimskem položaju«), se motor pregreva in seveda porabi več bencina, kot bi ga sicer. Eden največjih porabnikov bencina je zračni upor avtomobila. Načrtovalci avtomobilov so predvsem v zadnjih letih temu problemu namenili veliko časa in denarja. Vsako novo karoserijo poskušajo v vetrovnikih, posebni računalniki pa obdelujejo podatke in rišejo optimalne rešitve. Ker je oblika avtomobila pač taka, kakršno so naredili v tovarni, na »primarni« zračni upor ne moremo vplivati. Nikar pa ne kvarite avtomobilske aerodinamike z nespretno, predvsem previsoko naloženim tovorom na strehi, ne vozite'prtljižnika po nepotrebnem na avtomobilu, predvsem ne na dolge vožnje, saj se zračni upor veča s tretjo potenco hitrosti. Že prazen prtljažnik namreč lahko pri večjih hitrostih poveča porabo za dva do pet odstotkov! Ne smemo pozabiti tudi na pravilno nastavljen vžig. Nikar ne nastavljajte vžiga po »posluhu«! Delo prepustite servisu ali delavnici, kjer imajo elektronske naprave za nastavljanje. Pravilno nastavljen motor je prvi pogoj za varčno vožnjo. Naj vam ne bo žal denarja, ki ga boste pustili pri mehaniku, kajti pravilno delovanje motorja in redno servisiranje se vam bo obrestovalo z daljšo življenjsko dobo avtomobila. To pa je kar precej pri današnjih vrtoglavih cenah novih avtomobilov koliko smo sploh še zdravi Čeprav statistiki, ki proučuje različne pojave, ne gre slepo verjeti, pa vseeno podatki kažejo, da smo Slovenci bolan narod. Posebej so »bolni« naši otroci in mladi delavci; njihovi obiski pri zdravniku so pogosti in jemljejo velike količine zdravil. Dosegli smo raven, ko je medicina toliko napredovala, da ni več zdravega človeka. Živimo v času, ko obiskovalec pri zdravniku ni več zadovoljen, če pri njem ni moč ugotoviti katerekoli bolezni in ko večina otrok in šolarjev zapušča dispanzerje in posvetovalnice z ugotovljeno boleznijo in recepti za zdravila. Preveč navdušeno razlaganje, kaj je zdravje (ne le odsotnost bolezni, temveč telesno, duševno in socialno dobro počutje) je povzročilo, da je za številne zdravstvene delavce — in s tem tudi za ljudi — bolezensko marsikaj, kar smo poprej brez posledic mirno prenašali. V zdravstvu moramo priznati, da smo v velikem prizadevanju za boljše ustrelili nekoliko preko cilja: ne priznamo blagodejnega vpliva naravnih zdravilnih postopkov; oporekamo naravni odpornosti človeka proti različnim boleznim, še več, z antibiotiki neredko preprečimo razvoj naravne odpornosti; vzgoja ljudi in administrativni postopki polnijo zdravniške čakalnice, zato je za posameznika ostalo premalo časa in ni več sprotne zdravstvene vzgoje ob delu v ordinaciji. Zdravstvo smo scefrali po strokovnih službah, starosti prebivalstva, boleznih, poklicu, regijskih in ponekod celo občinskih mejah. So pa tudi drugi vzroki, pri katerih ima zdravstvo le posredno vlogo: razbili smo klasično družino in izkušnje prejšnjih rodov se ne prenašajo na sedanje in bodoče rodove, zato je na primer tudi dojenja pri mladih mamicah vse manj. Na zdrar slabo vpliva onesnaževanje zraka in vode ter upor« zaščitnih sredstev v kmetijstvu. Posebno poglavje: služijo razvade ljudi, predvsem kajenje in alkcc.-zem, kar prej ali slej načne še tako dobro zdravje, j Janez Milčinski je zapisal, da sta danes zdr in bolnik izgubila svoj obraz; zdravnik se obrača 4 bolnika preko izvidov krvi, urina itd., za našega bob ka pa je pravi zdravnik opremljen s številnimi nif*' vami in utripajočimi lučkami. Govorita vsak svoj t zik in gresta vsak po svoji poti. Največji del sredsff namenjenih za zdravstvo, porabimo za umiranje ne za zdravje. To je dvoje dejstev, ki burijo duhove se danes ubadajo z vprašanjem zdravja in bolezm Priznati moramo, da so še številni ljudje zdrav. počutijo zdrave, so zadovoljni z življenjem, de** ustvarjajo, pomagajo drugim ... Se pa nekoliko ra* kujejo od ostalih in ni daleč do ugotovitve, da so t* ljudje čudaki, ker so pač drugačni od večine. Pogo?-jih srečamo v naših časopisih in revijah, vendar se redko prikazani v pravi luči, da bi jih bilo vredno? snemati. Pa poglejmo tiste podatke, ki v resnici kažejo" zdravje naroda: umrljivost novorojenčkov in kov je pri nas dokaj nizka, pričakovana in življenjska doba se daljšata, dobro smo ugnali'. ne bolezni, dosegamo v delu in športu rezultate. doslej zlepa nismo — torej smo bolj zdravi ko: ocenjevati zaradi polnih čakalnic v zdravstveruh movih in bolnišnicah. dr. Tone KOS« Najprej človek jemlje pijačo, potem pijača zahteva pijačo, na koncu pa pijača zahteva človeka Kitajski pregovor kako pripravljamo ribe Škarpina po tržaško Očiščeno škarpino (odrežemo tudi ostre plavuti) solimo, pokapamo z limono, povaljamo v moki in spečemo v olivnem olju. Pečeno potresemo s česnom in peter-šiljem, zalijemo z malo juhe in serviramo s kuhanim slanim krompirjem. K škarpini po tržaško priporočamo dalmatinsko ali istrsko črnino. Nadevan ocvrti osličev file 2 osličeva fileja solimo, popo-pramo in v njiju položimo rezino edamskega sira, ki ga namažemo s »kečapom«. Tako dobljeni nadevani file pazljivo paniramo na dunajski način (moka, jajca in drob-tine). Ocvremo ga v neprevročem olju in poleg serviramo tatarsko omako. vse o vitaminih (5) Vitamin E (tokoferol) Ta vitamin je v kalčkih žitaric. Pri ljudeh doslej še niso opazili bolezni, ki bi nastala zaradi pomanjkanja tega vitamina v prehrani. Pač pa so pri poskusih na živalih dognali, da so jim pešale spolne funkcije, če so jih hranili z živili, ki niso vsebovale vitamina E. Človek ga rabi približno 30 mg na dan. Uporabljajo ga pri zdravljenju nekaterih bolezni v ginekologiji. Zaradi domnevnega vpliva na spolne funkcije ga imenujejo tudi antisterilitetni vitamin. Vitamin E preprečuje tudi žarkost maščob in zato ga v nekaterih državah rabijo za konzerviranje masti in olj. Piškotna torta s skutno Testo: 4 rumenjaki sladkorja, sok in lupinica mone ali žlica ruma, 12 dt ke, sneg iz 4 beljakov; m«2 moka za model. Skutna krema: 10 dk° žlici mleka, 10 dkg slac & ke, 1 žlička kavnega pt Rumenjake in sladke umešamo in odišavimo moko in sneg. Pečemo "v čenem in pomokanem modelu približno 35 ^ pri srednji vročini. Ohlaječ prerežemo in nadenemo si Skuto pretlačimo, j j do» mleko, sladkor in kav samo, da rahlo V_ naraste n: pri' Vse narobe Danes dan je spraševanja, Karmen to prav dobro ve, a v glavi je premalo znanja, da bi človek javil se. Zunaj toplo sonce sije in na griču je živ-žav, Karmen pot z obraza lije, kdo bi ji poguma dal? Učitelj strogo pogleduje, hip zatem pokliče jo, Karmen nase se huduje in na težko slovnico. Danes je narobe vse, saj pravil nihče ne zna. Ta pred tablo cmeri se, zadaj pa vse klepeta. Minka Ferjan, 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Slovenski kulturni praznik Rada bi postala . Rada bi postala vse mogoče. Odločiš se pa lahko samo za en poklic. Jaz bi bila rada kmetijski tehnik. To me zelo veseli. Doma imamo kmetijo in moram pridno pomagati. Poklic mi je predlagal ati. Rekel mi je, naj se usmerim na kmetijsko ali veterinarsko šolo. Vendar me bolj veseli kmetijska smer. Kmetijski tehnik pomaga ljudem v raznih težavah. Veselje imam do obdelovanja zemlje. Vendar imam zdaj še časa, saj je še tri leta in pol do konca osnovne šole. Manca Vidic, 5. b r. OŠ bratov Žvan Gorje Kako smo preživeli prve počitnice Na Zatrniku sem se smučal, pred blokom sankal. — Matej Bila sem pri stari mami na Jezerskem. — Simona B. Bila sem doma. — Manca Bil sem doma, pred blokom sem se sankal. — Zoran S taborniki sem bil na Joštu. — Tomaž S. in Marko O. Bila sem pri stari mami v Kamniku. — Katja Doma pred hišo sem se smučala. — Simona R. Bil sem doma. — Matjaž B., Gorazd Bil sem v Bohinju. — Aleš Malo sem smučala, drugače sem bila doma. — Polonca Bil sem doma, enkrat sem šel na obisk k stari mami. — Andrej Pred blokom sem se smučal in sankal. — Dalibor Devet dni sem smučala na Pokljuki, tri dni sem bila pri stari mami. — Mojca Na Krvavcu sem bil na smučarskem tečaju. — Matija, Primož, Matjaž L. Šel sem k stari mami na Primorsko. — Iztok Bila sem v Tržiču pri teti. — Barbara En dan sem bil na Soriški planini, ostale dni doma. — Igor Bil sem doma in bral. — Miloš Bila sem doma, brala in drsala. — Adrijana En teden sem drsal, drugi teden sem bil pri očku v Nemčiji na obisku — Marko T. Bila sem pri babici in sestrični v Ljutomeru. — Urška Vse počitnice sem bil bolan. — Boštjan Učenci 1. a r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center Jutro pri nas doma »Otroci, zbudite se! Pozno je že, iti moram! Pa pospravljeno naj bo, krompir dajte kuhat in ptičku pospravite kletko ...« V.^ako jutro me zbudijo glasni mamini klici. Čez kakih pet minut bo odšla na delo. Ostra svetloba iz kuhinje mi zasveti v zaspane oči, da jih le stežka odprem. Vsepovsod same sence, vse tiho. Zunaj vlada trda tema. Kakor da bi se mesto prevleklo s črnim prtom. Počasi se prižigajo luči tudi drugod. Takrat se oglasi samček iz kletke. Mama pa kakor ptičica na veji leta sem ter tja in nam daje še zadnja navodila, kakšno naj bo stanovanje, ko se vrne, pa da ne smemo pozabiti ugasniti tlačilke, ko bo temperatura padla na 40 stopinj, pa na smeti se moramo spomniti, pa na nepomito posodo od prejšnjega dne, pa . .. Nato pograbi torbico ter v divjem teku odhiti na avtobusno postajo. Komajda lahko še pozdravi s »svidenje«, zaloputne z vrati, zvonec pozvoni, rešeni smo! Počasi se oblečem in prižgem radio, ki kar zahrešči ob pritisku na gumb. Zbudim še oba brata. Čez deset minut se-prikažem iz kopalnice, Tomo in Rudi pa kar sedita v postelji in maneta svoje krmežljave oči ter zehata z usti, da bi lahko še kakega mačka pojedla. Cas beži. Niti ,zavem se še ne, ko napovedovalka po radiu pove, da je ura pet minut do pol sedmih. Z bratom odhitiva po temnem hodniku na ulico. Izza vogala mestne hiše začutim na licih mrzel piš vetra. Kmalu postanejo rdeča kot kuhan rak. Še vedno tema. Odhitiva na avtobusno postajo, kjer počakava na avtobus, ki naju odpelje v šolo. • Mojca Krpic, 6. b. r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Ix>ka 8. februarja je obletnica smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešepna. Tega dne Slovenci praznujemo svoj kulturni praznik. V šoli nam je tovarišica veliko povedala o Francetu Prešernu in njegovih lepih pesmih. Da bi pesnika še bolje spoznali, smo obiskali Prešernov spominski muzej. Ogledali smo si sobo, v kateri je pesnik živel in ustvarjal dve leti pred smrtjo. V tej sobi so ohranjeni še postelja, na kateri je umrl, miza, gosje pero, s katerim je pisal, svečnik, rjuha in rokopisi njegovih pesmi. Učenci smo pripovedovali o pesnikovem življenju in deklamirali njegove pesmi. V času našega obiska Prešernovega muzeja so bili tam tudi novinarji s televizijsko kamero. Na filmski trak so posneli, kako smo počastili spomin na našega pesnika. Vsi učenci našega razreda smo veseli in ponosni, da smo bili prav mi izbrani za nastop v televizijski oddaji Gorenjski obzornik, ki je bila posvečena spominu na našega največjega pesnika. Blaž Vuk, 2. b r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center Čipkarstvo Izdelava čipk se je začela v Železnikih že pred M Takrat so klekljale vse matere, deklet« pa tudi mlajše t-nekaterih hišah so to delali tudi moški. Izdelava in prt* je takrat pomenila edini zaslužek, s katerim so našir skrbeli za vsakdanji kruh. čipkarstvo se v Železnikih ohranja se danes. V naš»* mo čipkarski krožek. Razdeljeni smo y tri skupine, *f I tovarišica Kramarjeva. V naši skupini nas je sedenan* nami so tudi trije sošolci, ki bi se radi naučili klekb> Boštjan, Rok in Bojan. Čipkarski krožek imamo enkrat Pri klekljanju potrebujemo: pleteno kosanco, blazino.'' je pripet vzorec, lesene klekeljne bucike ter sukanec,««, ga se izdela čipka. Najprej smo delali verižico. Učimo*' kljanja platna. Pozneje bomo delali manjše pručke. Včasih odnesemo blazinice domov, da lahko v pr** tudi doma klekljamo. Mene nadzoruje babica, ki še k*; čeiirav ie stara že če/, ost-.ndeset let. Pohvali me. če s*» Pravi: »V Železnikih pa le ne bomo pozabili na stare M Majda Sedej. 4. c r. OŠ Prešernove brigade Železniki Zakaj je sneg bel? Ko je nastajala Zemlja nobena stvar ni imela svoje barve. Vse je bilo belo, prozorno in sploh pusto. Minilo je leto in palčki so se zbrali na sestan- kUUgotovili so, da je svet pust. prazen, enoličen in da ga je treba pobarvati. Palčki, k. 00 delali v rudniku, so predlagali, da bi bil ves svet črne barve Drugi se s tem niso strinjali in vsak od njih je želel svojo barvo. Po prerekanju, čigava bo obveljala, je najstarejši palceK dejal: »Najbolj pošteno je cla vsak vzame svoje kung.co n pobarva predmete, rasti,ne m stvari, ki so njemu najljubše.« Tisti, ki so bili sa**I barvah morje, reke nebo. Tisti pa. ki s.- ' seboj prijatelji, so skdj vali. Zato je deblo rjfl| so zeleni in cvetovi irtm Ko so vsi končab 9 najstarejši palček dej^l bomo spominjali, kdJem svet nekoč, pustimo ^ Ko bo padal, bo :tar i,,) zopet vso belo. r\#w d i tisto packarijo. kim ljudje nekoč pustili Primož Markovi«. »' OŠ Josipa Plenilj* Bled I PETEK, 17. FEBRUARJA 1984 RADIO, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 7. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED PETEK, 17. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušali cem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano ža... - 11.05 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Vedri zvoki - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev -Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od me lodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Slovenski in makedonski ljudski plesi na koncert nem odru - 14.25 Naši po slušalci čestitajo in pozdra vljajo - 15.00 Radio danes radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Ohvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela - 18.15 Gremo v kino - 19.25 Obvestila in zabavna glas ba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in godemo 20.00 Zakaj imamo ra di...? - .21.05 Oddaja o morju in pomorščakih glas ba - 22.15 Informativna od daja v nemščini in anglešči ni - 22.25 Iz naših sporedov • 22.30 Iz glasbene skrinje -00.05 Nočni program - glasba (iz studia radia Koper) Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Popotniška malha, Minute za EP - 19.25 Stop POps 20 in novosti - 21.30 Petkov disco klub SOBOTA, 18. feb. Sprelet - 23.15 polnoči - 00.05 gram - glasba Od tod do Nočni pro Prvi 4.30 program Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.00 Pojte z nami - 9.20 Afau/iejski koncert - 10.05 Po republikah in pokrajinah - 10.25 Dopoldne ob khki glasbi - 11.30 Srečanja republik in pokrajin -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 15.00 Radio danes, radio jutri -15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 -Zunanjepolitični magazin -18.00 Škatlica z godbo -18.30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glas ba - 19.35 Za naše najmlajše - 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja -20.00 Oddaja za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Bojan Pisk: Drugi program 6.00 Jutro na drugem pro gramu - 8.00 Sobota na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Sobotne pobude, Minute za EP - 19.23 Šport in glasba - 21.30 Pol ure za šanson - 22.15 Od plošče do plošče NEDELJA, 19. feb. Prvi program 5.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - Erskine Caldvvell: Čudna zgodba - 14.45 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - Graham Blackett: Hiša na koncu mavrice - 18.30 Na zgornji polici - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer -22.20 Skupni program jrt -Glasbena tribuna mladih -23.05 Literarni nokturno -Miloš Komadina: Melanholija - 23.15 Zaplešite z nami - 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Nedelja na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, Zimzelene melodije - 19.25 Novi ročk - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek -Vincent Šikula: Mojstri -21.30 Lahke note - 22.15 Nove plošče PONEDELJEK, 20. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih po- staj - 1425 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka -20.00 kulturni globus -20.10 Pop delavnica - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno - Vlado Skale: Kako nastane pesem - 23.15 Zimzelene melodije -00.05 Nočni program glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Z rokami in glavo, Minute za EP - 19.25 Popularnih dvajset TOREK, 21. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - Center za glasbeno vzgojo Koper -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -11.05.Ali poznate ... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Mladinski pevski festival - Celje 83 -MMZ »Kajuh« Celje, MMZ Gimnazije »Madach Imre« Budimpešta - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci,- 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - »Slovenske folklorne pripovedi« -20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -21.05 Od premiere do premiere - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni noktur- no - 23.15 Operetna glasba -00.05 Nočni program - glas ba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Omejitev hitrosti, Minute za EP - 19.25 Stereora-ma - 19.50 Likovni odmevi -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Jazz na II. programu SREDA, 22. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55, Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - Pesmi Ljubice Maric, Danila Švare in Slavka Zlatica -18.30 S knjižnega trga -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča -20.00 Glasbeni večer v Studiu 13 z basistom Ladkom Korošcem - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - Karel Destov-nik-Kajuh: Pesmi - 23.15 Jazz za vse - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Odprta vrata, Minute za EP - 19.25 Glasbena medigra - 19.30 SOS - v sredo obujamo spomine - 20.30 Melodije po pošti NAGRADNA KRIŽANKA •ZAHVALA Ob nepričakovani in mnogo prezgodnji izgubi naše zlate mame KATIBOLKA roj. KERN, upokojenke se iskreno zahvaljujemo srčno dobrim sorodnikom, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč in sočustvovanje v najtežjih trenutkih slovesa. • Hčerka Jana Kuralt z možem Matjažem in njena ljubljena vnuka Iztok in Nataša. Kranj, 15. februarja 1984 Ob prerani izgubi našega dragega sina, moža, očeta, brata, strica in starega očeta PETRA ŠUŠTERŠIČA se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in denarno pomoč, nam izrekli sožalje ter ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala kolektivu Jelovica za vsestransko pomoč, zdravnici za njeno prizadevanje, pevcem, govorniku ob odprtem grobu in g. župniku za lep obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Bitnje, 11. februarja 1984 ČETRTEK, 23. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate -mojstre glasbenega baroka: Lullvja. Gorelh/ja, Vivaldi-ja - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost - 15.00 Radio danes, radio jutri -15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Z ansamblom Slavček - 18.15 Jezikovni pogovori -18.30 Utrinki .iz »Zlate dobe Anglije« - Arije Johna Dow-landa poje ansambel »The Golden Age Singers« - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežom - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Orvvellovo leto I. - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Večerna podoknica -23.05 Literarni nokturno -Kito Lorens: Pesmi - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Četrtek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Vroče-hladno, Minute za EP - 19.25 Stereora-ma - 20.00 Misel in pesem -- 20.45 Moderni zvoki -21.00 Zavrtite, uganite -22.15 S festivalov jazza SOVJ. ŠAH VELEMOJSTER PRODAJAL KAV KANTINI IZBIRA BLAGA PO VRSTI IN KAKOVOSTI POŽETA NJIVA PREPLAH SPLOŠNA ZMEŠNJAVA DANSKA ZVEZDA NEMEGA FILMA STARO-EGIPTOVSKI PISATELJ BOGINJA USODE V GERM Ml TOLOGUI ŽELEZNIŠKA KOMPOZICIJA SESTAVIL: R N PLAČILNO SREDSTVO JAJČECE UŠI MONAŠKI PRINC POUSKI PISATELJ REALIST. AVTOR SODOBNEGA ROMANA -EMANCI-PIRANKE- IBOLESLAVl POVEČANJE NARASTE K SKANDIN IZRAZ ZA SOVJ. MESTO NA JUŽ. URALU HfiV SO<=FA NtSTKA (MILKA) GEOMETR UK.ČETVE-P.OKOTNIK USODNA NESREČA PARTIZANSKI LIRIK. KI JE LANI UMRL NA BLEDU IMIHAl PREŠERNOVA PESEM DOM. ŽIVA Ll ZA DELO AU JAHANJE ZAČETNIK ARSAKIDOV KRAJ V BANATU. VZHODNO OD SENTE LATINSKI PREVOD BUDŽET, ETAT POPRAVA URAVNOTEŽENJE BILANCE SKUP IME ZA NORO BOŽANSTVA Rešitev nagradne križanke z dne 10. februarja: računalnik, iranistika, Marica, hod, BB, Sampan, Ain, Ilok, ujeda, roka, Davorin, LL, estrada, Sirta, teza, Tajo, rek, Asejev, ami, Niteroi, NV, srpar, trost, Mile, lesketanje, antika, Čad. Prejeli smo 173 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Srečko Vaji javec, Rupa 37, Kranj, 2. nagrado (150 din) prejme Darko Čeferin, Kranj, Kraš-nova 15, 3. nagrado (100 din) prejme Mirko Ribar. Kranjska c. 40, Kamnik. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 21. februarja do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako — Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA GORENJSKE sopokrovitelj jugoslovanske smučarske reprezentance v klasičnih disciplinah vam želi obilo užitkov ob spremljanju zimskih olimpijskih iger — Sarajevo'84 #f| ljubljanska banka ~ ^ ^ Temeljna banka Gorenjske Pravi naslov za denarne zadeve OLA8 8. STRAN TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU PETEK, 17. FEBRUARJA 5RUARJA TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 17. 2. 8.55 ZOI 84 - Veliko polje: Biatlon 4x7,5 km - 11.15 ZOI 84 - Jahorina— Slalom za ženske, prenos l.teka -ev. 12.30/50 ZOI 84 - Biatlon 4 x 7,5 km, posnetek zaključka tekmovanja - 13.20 ZOI 84 - Jahorina: Slalom za ženske, prenos 2. teka -14.30/45 ZOI 84 - Trebević: Bob -štirised, prenos 1. in 2. vožnje - 17.05 Poročila -17.10 Jazz na ekranu: Kvintet Reinhardt Schnucke-nack - 2. oddaja - 17.30 Modro poletje, španska mladinska nanizanka - 18.00 Obzornik ljubljanskega območja - 18.15 Risanka -18.30 Olimpijski pregled I -20.00 D. Butler-V. Labella-G. Montaldo: Marco Polo, nadaljevanje in konec -21.05 Ne prezrite - 21.20 Španski balet Maria Rosa, 2. oddaja - 21.40 TV dnevnik II - 21.55 Olimpijski pregled II - 22.15 Živeti kot vsi normalni ljudje, jugoslovanski film Oddajniki II. TV mreže: 17.00 ZOI 84 - Zetra: Hokej BI : A2, prenos - 19.15 Mali koncert: Ambasadorji 19.30 TV dnevnik - 20.00 Baletna oddaja - 20.30 ZOI 84 -Zetra: Hokej B2 : Al, prenos TV Zagreb I. program: 8.55 ZOI 84 - Biatlon 4x7,5 km - 11.15 ZOI 84 -Slalom za ženske - 1. tek -12.30 Biatlon 4x7,5 km -13.20 ZOI 84 - slalom za ženske - 2. tek - 14.30/45 ZOI 84 - bob štirised, prenos 1. in 2. vožnje (do 16.00) - 16.35 Videostrani - 16.45 Poročila - 16.50 Vrtoglavci, otroška serija - 17.20 Izobraževalna oddaja - 17.50 TV koledar - 18.00 Kronika občine Reka - 18.30 Olimpijski pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Marco Polo, italijanska nadaljevanka -21.05 Zabavno glasbena oddaja - 21.50 TV dnevnik -22.10 Olimpijski pregled -22.25 Nočni kino: Triptih, sovjetski film SOBOTA, 18. 2. 8.00 Poročila - 8.05 Glasba za cicibane: Brundo na gu- galnici - 8.25 Pedenjžep -8.55 ZOI 84: Veliko Polje: Smučarski teki 20 km (Žj, -Zetra: Hitrostno drsanje 10 km (M), kombinirana prenosa - 12.20 ZOI 84 - Malo polje: Smučarski skoki -90 m, prenos - med 1. in 2. serijo skokov: Hitrostno drsanje 10 km (M), posnetek zaključka tekmovanja -Trebević: Bob štirised, vključitev v prenos 3. in 4. vožnje - 16.00 Poročila -16.05 Meseček, otroška serija TV Beograd - 16.35 V puščavi in goščavi, poljska mladinska nadaljevanka -17.25 Po poti slovenske državnosti: Ob 40-letnici zasedanja SNOS-a - 17.55 Ogenj in led (Lake Placide), ameriški kratki film - 18.15 Risanka - 18.30 Olimpijski pregled I - 20.00 ZOI 84 - Zetra: Umetnostno drsanje -ženske prosto, vključitev v prenos - 23.00 Olimpijski pregled II - 23.20 Poročila -23.25 Liza, francosko italijanski film Oddajniki II. TV mreže: 13.25 ZOI 84 - Trebević: Bob štirised, prenos - 16.15 Test - 16.30 Otroška predstava -17.30 G. Masot: Bog igre, ponovitev drame - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Noč naslednjega dne, ameriški film -21.40 24 ur - 21.45 Verdijevo življenje, TV nadaljevanka (do 22.30) TV Zagreb I. program: 8.55 ZOI 84 - Tek na 20 km (Ž) - Hitrostno drsanje 10 km (M), kombinirana prenosa - 12.20 ZOI 84 -Skoki - 90 m - 15.05 Igrani film - 16.40 Poročila - 16.45 TV koledar - 16.55 Košarka Šibenka : Cibona, prenos -18.30 Olimpijski pregled -19.30 TV dnevnik - 20.00 ZOI 84 - Umetnostno drsanje - v 1. odmoru olimpijski pregled - v 2. odmoru TV dnevnik - 23.00 V soboto NEDELJA, 19. 2. 8.45 Poročila - 8.50 Živ žav, otroška matineja - 9.35 Modro poletje, španska mladinska nanizanka - 10.15 ZOI 84 - Bjelašnica: Slalom za moške, prenos 1. teka -11.30 625, oddaja za stik z gledalci - 11.50 Domači ansambli: Štirje kovači - 12.15 ZOI 84 - Bjelašnica: Slalom za moške, prenos 2. teka -13.30 ZOI 84 - Zetra: Hokej Al : BI, prenos - v 1. odmoru Propagandna oddaja - v 2. odmoru Premor - 16.00 Poročila - 16.05 Dogodivščine psa Gora, japonski film -17.40 Živijo ponoči, ameriški film - 19.55 Zaključek XIV. olimpijskih iger, prenos - 20.35/40 G. Mihic: Šoferja, nadaljevanka TV Beograd - 21.25 Zrcalo tedna -21.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 7.55 ZOI 84 - Veliko polje: Smučarski teki na 50 km (M), prenos - 11.30 ZOI 84 -Zetra: Hokej A2 : B2, vključitev (slov. kom.) - 12.20 Otroška oddaja - 13.10 Kmetijska oddaja. - 14.10 Narodna glasba - 14.40 Modro poletje, španska mladinska nanizanka - 15.25 Glasbeno popoldne - 17.20 Zapuščina za prihodnost, dokumentarna serija 17.55 ZOI - 84 - Zetra: Umetnostno drsanje, zaključna revija, prenos (slov. kom.) -20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Kva kva top, zabavno glasbena oddaja -21.50 Nicholas Nickleby, angleška nadaljevanka TV Zagreb I. program: 9.55 Poročila - 10.15 ZOI 84 -Bielašnica: Slalom za moške, l.tek - 11.30 Glasbena oddaja - 12.15 ZOI 84 - Bjelašnica: Slalom za moške, 2. tek - 13.30 Zetra: Hokej Al : BI, prenos - 15.45/16.00 Nedeljsko popoldne - 17.45 Velika tatvina, ameriški film - 18.55 Pred festivalom animiranega filma Zagreb 84 - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Zaključek XIV. olimpijskih iger, prenos - 20.35 Šoferja, TV nadaljevanka - 21.30 Dokumentarna reportaža -22.00 TV dnevnik PONEDELJEK, 20. 2. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Modro kolo, Češčina, Zmaj v barvah, Književnost NOB, Poročila - 10.35 TV v šoli - 17.00 Poročila - 17.05 Meseček, otroška serija TV Beograd - 18.00 Sklepni olimpijski pregled - 20.00 R. Duncan: Dja na izbiro, kanadska drama - 20.55 Spoznano, neznano - 21.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 15.55 Test - 16.10 TV dnevnik - 16.25 Prehodna postaja, otroška oddaja - 16.40 Ilustrirane zgodbe - 16.55 Izobraževalna oddaja 17.25 Zdravo, mladi - 17.55 Premor - 18.00 Sklepni olimpijski pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi*- 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 Premor -21.10 Borgijci, angleška nadaljevanka - 22.05 Zabavno glasbena oddaja (do 22.50) TV Zagreb I. program: 16.10 Videostrani - 16.20 Poročila - 16.25 Prehodna postaja - 16.40 Ilustrirane zgodbe - 16.55 TV koledar -17.00 Kronika občine Varaždin - 17.25 Zdravo, mladi - 18.00 Sklepni olimpijski pregled - 19.30 TV dnevnik -20.00 D. Šorak: Razkolni-kov iz študentskega servisa, drama - 21.20 Izbrani trenutek - 21.25 Meridiani, zunanje politična oddaja -21.55 En avtor, en film -22.10 TV dnevnik TOREK, 21. 2. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Nihče ne skrbi zanje, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent, Dolina Savinje, Zanimivo potovanje, Poročila -10.35 TV v šoli (do 12.35) - 17.35 Poročita - 17.40 ZBIS - Škatlica z godbo - 17.55 Folkart Portorož 83: Ansambla Raj ko in Tine Rožanc - 18.25 Pomurski obzornik - 18.40 Mali svet: Prijatelji vetra, otroška oddaja TV Zagreb -20.00 V. Moberg: Raskeno-vi, nadaljevanje in konec -21.10 Mednarodna obzorja -22.10 TV dnevniK II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pisani avtobus, otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Videouto-pija, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Govorica telesa, balet - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Čas, ki živi: Pohorska legenda, oddaja TV Ljublja- na - 21.20 Zagrebška panorama - 21.55 Zagrebški sejem jazza 83 TV Zagreb L program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Nihče ne skrbi zanje. Dolina Savinje, Zanimivo potovanje - 17.40 Poročila -17.45 Pisani avtobus - 18.15 TV koledar • 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Vide-outopija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Festove premiere: Tatarska pustinja, italijanski film - 23.15 TV dnevnik SREDA, 22. 2. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik, Od semena do rastline, Odmor, Dalmacija v NOB, Moč, ki gore premika, Poročila -10.35 TV v šoli (do 12.30) -18.00 Poročila - 18.05 Ciciban, dober dan: Da bo medvedek lepši - 18.25 Posavski obzornik - 18.40 Sava - reka, ki življenje daje, izobraževalna serija TV Zagreb -20.00 Film tedna: Conrack, ameriški film - 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.45 TV dnevnik II - 21.55 Omizje Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Beli kamen, švedska otroška serija -18.15 Rekreacija po japonsko, izobraževalna oddaja -18.45 »Supermarket«, zabavno humoristična oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Lov za zakladom, kviz francoske TV - 21.00 Zagrebška panorama - 21.15 Srečanje z beograjskim godalnim orkestrom »Dušan Skovran« -22.00 Povodi in sledi, oddaja iz kulture TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Beli kamen -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak -18.45 Supermarket - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmo-skop - Konec poletja, sovjetski film - 22.30 TV dnevnik Četrtek, 23. 2. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Bodimo čisti, Živi svet in fizika, Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent, Rečna riba lipan, Poročila - 10.35 TV v šoli (do 12.35) - 17.50 Poročila - 17.55 S. Pregl.: Odpra- >rnu ■H va zelenega zmaja. - Ori mladinska nadaljevan 18.25 Celjski obzorr. 18.40 Delegatska tri 20.00 Tednik - 21.05 manti na nebu, an dokumentarna serii 21.55 TV dnevnik II - £ Thomv's pop show. I* zabavno glasbene odda* Oddajniki II. TV m rez* 17.10 Test - 17.25 TV Si nik - 17.45 Otroška odds? 18.15 Fobije, jzobraževt; oddaja - 18.45~MajT svet, dokumentarno-sđ? vno oddaja - 19.30 TVŠt nik - 20.00 Umetniški «e - Poštar zvoni samo ea*> priredba gledališke a* stave - 22.00 Zagrebška? norama TV Zagreb I. p, 16.40 Videostrani -v šoli: Bodimo či riba lipan - 17.40 17.45 Otroška odi. TV koledar - 18.25 občine Split - 18.^5 liki svet - 19.30 TV - 20.00 Monitor, magazin - 21.05 IBei novi, TV nadali 22.00 TV dnevnik ba: 16.55 Košarka Maccabi cisti, ZAHVALA Ob težki, nenadni izgubi naše drage žene, mame, sestre, tete, stare mame in tašče MARJETE FAJFAR roj. ZAVRL — p. d. Prahove mame z Rupe se iskreno zahvaljujemo najbližjim sosedom, vaščanom sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Udirm za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi delovnim organizacijam IBI, ISKRA — TOZD Števci, TEKSTILINTJIJS — TOZD Navijalnica, MELODIJA Mengeš. Iskrena hvala, tu^ di pevcem iz Naklega za lepe žalostinke. Hvala tudi duhovnikoma za lep pogrebni obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Rupa, Kranj, Gorenje, Podgorje, Leverkusen NOVO V KINU iti Leto 1930. Nek Italijan služi denar z avtomatičnim klavirjem. Leto 1950. Isti žalostni zvoki spremljajo posilstvo mladega dekleta. Za lepo Eliane predstavljajo skrivnosten simbol. Odrašča v žensko in odkar je prišla v vas, je predmet moške poželjivosti. Najbolj jo ljubi Flori-mond, katerega sprva docela ignorira, potem pa si ga izbere za sredstvo svojega maščevanja . . . Francosko ljubezensko dramo MORILSKO POLETJE je režiral Jean Becker, v glavnih vlogah pa nastopata Isabelle Adjani in Alain Souchon. Zahodnonemški erotični film SALON ZA MASAŽO je vsakdanja zgodba o dvojici mladih, ki se srečata in zaljubita. Skupaj preživita nepozabno noč, potem pa dekle izgine. Fant jo išče. Sled ga pripelje v enega od znanih miinchenskih salonov za masažo. Francoski film SPET SEM SAMSKI je komedija. Glavni junak je Bernard (Michael Blanc), ki ga je zapustila žena. Možak se preseli, da bi ublažil najhujše psihične posledice. Za sosedo ima modno fotogra-finjo Nadine, ki v zasebnem življenju nima kaj več sreče kot Bernard. Oba skušata pozabiti na razočaranje z različnimi kratkotrajnimi \ avanturami. Nekega večera hoče Nadine narediti samomor. Bernard \jo reši, od tedaj si postajata vse bolj zaupna, dokler. KINO KRANJ CENTER 17. februarja nem. barv. erot. film BRUNHILDA IN KRIMHILDA ob 16. 18. in 20. uri 18. februarja nem. barv. erot. film BRUNHILDA IN KRIMHILDA ob 16., 18. in 20. uri, nem. barv. erot. film SALON ZA MASAŽO ob 22. uri 19. februarja madž. barv. risani film PASTIRČEK MATIJA ob 10. uri, amer. barv. spektakel DESET ZAPOVEDI I. del ob 15. uri, nem. barv. erot. film BRUNHILDA IN KRIMHILDA ob 17. in 19. uri, premiera frane. barv. krim. drame MORILSKO POLETJE ob 21. uri 20. in 21. februarja franc. barv. komedija SPET SEM SAMSKI ob 16., 18. in 20. uri 22. in 23. februarja nem..barv. erot. film SALON ZA MASAŽO ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 17. februarja amer. barv. pust. film RAJSKA OAZA LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri 18. februarja amer. barv. fant. film PLANET PREKLETIH ob 16. in 20. uri, nizo-zem. barv. film SEKS NA MOTORJU ob 18. uri 19. februarja hongk. barv. film ODRED ZMAJEV ob 14. uri, ital. barv. akcij, film BANANA JOE ob 16. in 20. uri, ital. barv. pust. film APOKALIPSA JUTRI ob 18. uri 20. in 21. februarja franc. barv. krim. drama MORILSKO POLETJE ob 15.45, 18. in 20.15 22. februarja franc. barv. jc°medija OBRAČUN PRI BLAGOVNICI ob 16., 18. in 20. uri 23. februarja amer. barv. srhljivka PETEK 13, II. del ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 18. februarja amer. ban\ akcij, film LETALIŠČE 80 CONCORDE ob 16. uri, anal. barv. krim. film NAJVEČJI BANČNI ROP ob 18. in 20. uri, premiera franc. barv. krim. drame MORILSKO POLETJE ob 22. uri 19. februarja amer. barv. glasb, film TO JE ELV1S PRESLEV ob 15. uri. afigl. barv. krim. film NAJVEČJI BANČNI ROP ob / a in 19. uri, premiera nem. barv. erot. filma SALON ZA MASAŽO ob 21: uri. 20. in 21. februarja nem. barv. erot. film BRUNHILDA IN KRIMHILDA ob 17. in 19. uri 22. februarja franc. barv. film MORILSKO POLETJE ob 17. in 19.15 23. februarja ital. barv. film BANANA • JOE ob 17. in 19. uri DUPLICA 18. februarja amer. barv. krim. komedija SLED ZA PREKLETIMI ob 20. uri 19. februarja hongk. ban. film BLISKOVITA PEST ob 15. uri, franc. barv. film 1PET SEM SAMSKI ob 17. in 19. uri 20. februarja hongk. barv. film BLISKOVITA PEST ob 15. uri, franc. barv. komedija SPET SEM SAMSKI ob 17. in 19. uri 22. februarja angl. barv. krim. film STRUP ČRNE MAMBE ob 20. uri 23. februarja amer. barv. zgod. spektakel DESET ZAPOVEDI I. del ob 20. uri JESENICE RADIIO 17. februarja angl. barv. krim. film STRUP ČRNE MAMBE ob 17. in 19. uri, premiera nem. barv. erot. filma SALON ZA MASAŽO ob 21. uri 18. februarja amer. barv. risani film TOM IN JERRY - VEČNA TEKMECA ob 15. uri, franc. barv. erot. film EMANUELA-II. — ANTIDEVICA ob 17. in 19. uri 19. in 20. februarja franc. barv. film SOK ob 17. in 19. uri 21. februarja amer. barv. zgod. spektakel DESET ZAPOVEDI ob 17. in 19. uri 22. februarja amer. barv. film RAJSKA OAZA LUBEZNI ob 17. in 19. uri JESENICE PI.AVŽ 17. februarja franc. barv. erot. film EMA-NUELA II - ANTIDEVICA ob 17. m 19. uri, premiera nem. barv. erot. filma SALON ZA MASAŽO ob 21. uri 18. februarja franc. barv. komedija OBRAČUN PRI BLAGOVNICI ob 16. uri, angl. barv. krim. film STRUP ČRNE MAMBE ob J8. in 20. uri 19. februarja amer. barv. risani film TOM IN JERRY — VEČNA TEKMECA ob 10. uri, franc. barv. komedija OBRACl N PRI BLAGOVNICI ob 16. uri, angl. bar. krim. film STRUP ČRNE MAMBE ob 18. in 20. uri 20. februarja amer. barv. zgod. spektakl DESET ZAPOVEDI I. del ob 18. in 20 un 21. februarja franc. barv. film SOK ob 18. in 20. uri 23. februarja amer. bari', pust. film CO-NAN ob 18. in 20. uri KRANJSKA (JORA 17. februarja amer. 'barv. risani fittn TOM IN JERRV - VEČNA TEKMECA ob 17. uri 18. februarja amer. barv. zgod. spuktakel DESET ZAPOVEDI I del <»/> 1'.). un 21. februarja angl. barv. krim. film STRUP ČRNE MAMBE ob 19. un DOVJE 19. febniarja franc. han\ erot film EMA-NUEtA II — ANTIDEVICA ob 19. uri 20. februarja franc. barv. film EMANUE-IA II - ANTIDEVICA ob 19. uri 23. februarja franc. ban: tnler SOK ob 19. uri RADOVIJICA 17. februarja slov. ban: lutkovni film ZVEZDICA ZASPANKA ob 18. uri, amer. bani pust. film CABO BIANCO ob tO. uri 18. febniarja jugosl. ban), film MOJ OČKA ZA DOLOČEN ČAS ob 18. un. hongk. baw. film ODRED /MAJEV ob 20. uri 19. februarja amer. barv. n BO BLANCO ob 16. uri, frartc ^ GADJE NA DOPUSTU ob lS J? S bam. film MOJ OČKA ZA O0£.o?r\ ob 20. uri 20. februarja hongk. barv r\tn» (ti? ZMAJEV ob 20. uri 21. februarja franc. barv *vi,- đr% NA DOPUSTU ob 20. uri 22. februarja amer. barv. pust fii*: BO BLANCO ob 20. uri 23. febniarja amer. barv. rV»m 7*? POZEJDONOVA AVANTURA obž**' BLED 17. februarja amer. barv AlTOCESTE ob 20. uri 18. februarja amer. barv. /tir* ob 18. uri, avstrijsko nem, bar«. SPOD BROCKERER ob 20. Ur\ 19. februarja amer. barv. AVTOCESTE ob 16. in 20. UrL film KLIENTI MADAM CLOD ob 20. februarja jugosl barv * OČKA ZA DOLOČEN ČAS ob zi m 21. febniarja hongk. barv. fnm (0 ZMAJEV ob 20. uri 22. februarja ban: risani /i^ £W CA IN NARISANA ZGODRa obK franc. ban: film GADJE XA Ooft^* 20. uri 23. februarja amer. barv. ftft* {? BIANCO ob 20. uri BOHINJ 18. febniarja franc. barv. fum jO* MADAM CLOD ob 18. in 20. Uri 19. februarja amer. ban: fnm £gJB ob 18. uri. avstrijsko-nem. barv, jfSftff SPOD BROCKERER ob 20. un , febniarja banmi risani fUmW. M1ČA IN NARISANA ZGODBA ci ^ hongk ban: film ODRED ZAL-UfV * un ŠKOFJA LOKA 17. jebniarja nem. drama ZGO ZRELOST ob 18. in 20. uri 18. in 19- februarja amer. bom OBLEČENA ZA UBIJANJE ob i* w»j ■>l m 22. februarja*jugosl fcc*4 čl.C: VEK S ŠTIRIMI NAGONI ob lt*M 23. febniarja ital. akcij, fibn M ŽELEZNIKI OBZORJE / 7 febniarja amer. triler OBLEČI^ I l tBlJANJE ob 20. uri IS febniarja nem. drama ZGOF* ZRELOST ob 20. uri /y februarja ital. drama .\{RaC fiEZEN ob 18. m 20. un ■>■_> februarja ital. komedija sil K D V/7VH..-1 SRCA ob 2v ur, POLJANE 17. februarja ital drama MRAČNA BEŽEN ob 19 un . , . ,0 februarja ital komedije i. ' KTFRJ1 V/.VV/<-'••» SRCA 00 17. ur. ', 'fcbni ■■jo ital. akcij. /«••; /•/ // PEKI A PRAGOZDA*! PETEK, 17. FEBRUARJA 1984 GORENJSKI KRAJI iN LJUDJE 9. STRAN GLAS Odločile so se za kuharski tečaj Vida Vreček z Visokega: »Pri Gorenjski kmetijski zadrugi TZO Sloga že šesto leto uspešno deluje aktiv kmečkih žena.« POPOTNI UTRINKI Suha pri Predosljah — »Decembra lani sem prevzela nalogo predsednice aktiva kmečkih žena pri Gorenjski kmetijski zadrugi TZO Sloga, Pred tem pa sem bila predsednica zadružnega sveta. Ko smo se na zbo-**u pogovarjali o programu dela akti-va za letos oziroma v dveh zimskih Mesecih (januar in februar), ko imalo največ časa, saj se potem že začne delo v naravi, smo se odločile, da tokrat organiziramo kuharski tečaj,« razlaga Vida Vreček z Visokega pri Kranju. Zanimanje za tečaj, ki so ga kmečke žene v aktivu pripravile prvič, je bilo zelo veliko. TZO Sloga danes pokriva zelo široko območje in sicer Besnico, Mavčiče, Breg, Bitnje, Žab-nico. Čirče, Stražišče, Visoko... Za zaključku tečaja je bil jedilnik izredno bogat: narezek, ragu juha, zajec v j+naki, pire krompir, francoska solata, zelena solata, marmorni kolač, ^bolčni zavitek, torta, breskvice, breskvina bovla in črna kava. Slabe zveze in dražji telefonski priključek ^ Podjetju za ptt promet v Kranju nadaljujejo z izgradnjo čenčale na Planini, načrtujejo obnovo spojnih poti med Skorjo Loko Jj* Gorenjo vasjo ter razpravljajo o dražjem telefonskem pri- jučku. Kranj — v Podjetju za ptt. promet Kranja nameravajo izboljšati Pojne zveze in poti na relaciji Skof-^ Loka—Gorenja vas, saj so nevzdr-|^e. Tudi brez večjega števila novih ^^ročnikov morajo povečati število ^d°v z nakupom novega kanalnega stema. Zato so združenemu delu s J83 področja že poslali samoupravi sporazum o združevanju sred-t4^v, ker predvidevajo, da bi morale j^Iovne organizacije združiti 2 mili-W400 tisoč dinarjev ali polovico ^dnosti. ^cenjska velika poštna in tele *^ska naložba je izgradnja pošte in Jonske avtomatske telefonske čen-^-*Ue na Planini v Kranju. Gradnja ^V*rie stavbe kasni, vendar izvajalci ^^.'jubljajo, da do prostor za centralo napravljen za začetek montaže ob fcl *icu februarja. Otvoritev filialne Ste bo predvidoma maja. ^razveseljivo je, da se vedno več *ovnih in temeljnih organizacij združenega dela odloča za samoupravni sporazum, po katerem se združuje denar za veliko investicijo no Planini. Vendarle so razumeli, da ne gre le za reševanje telefonije na Planini, temveč za reševanje telefonskih problemov v kranjski občini. Nekaj delovnih organizacij je po sporazumu tudi že nakazalo sredstva v skupnem znesku okoli 10 milijonov dinarjev. Območna interesna skupnost za ptt promet pa bo razpravljala o predlogu za spremembo vrednosti 30-od-stotnega deleža za nov telefonski priključek, kar je že obravnavala republiška interesna skupnost za ptt promet. Po tem predlogu, ki so ga sprejele nekatere območne interesne skupnosti v Sloveniji, bi se ta prispevek s februarjem tudi na Gorenjskem povečal s sedanjih 21.500 dinarjev na 28.000 dinarjev. D. Sedej **j0keta za Angelo Golc-Kordei — Na slovesnosti, kjer so podeljevali Plakete za uspehe na športnem področju v radovljiški občini, je bila *ltdi olimpijka iz Osla 1952 Angelu Golc-Kordež. Angela Gole je sestra **cii/i tekačev z Jamnika, Matevža in Gašperja Kordeža. Na slovesnosti ki ga je pripravila ZTKO in TKS Radovljica, sta Angeli Gole priznanje izročila predsednik skupščine Radovljica Boris Šetina in pred-^ednik skupščine TKS Radovljica Boris Ahac. (-dh)r — Foto: F. Perdan IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč Vida Vreček z Visokega, predsednica aktiva kmečkih žena tečaj se je prijavilo trinajst žena, od teh sedem iz Suhe pri Predosljah, dve iz Predoselj, dve z Visokega po ena z Luž in z Bele pri Preddvoru. »Vsaka udeleženka se je obvezala, da prispeva 1.500 dinarjev in da bo sama poskrbela za potreben material. Zaprosile smo Cilko Podjed, upo kojeno učiteljico iz Cerklej, da nas bo učila. Milena.in Jože Šink s Suhe 38 pri Predosljah pa sta za to rade volje odstopila kuhinjo. Tako smo 11. januarja začele s tečajem, ki se zdaj bliža kraju. (Op. p.: v sredo, 15. februarja, so ob zaključku slovesno pokazale, česa so se naučile.) »Predelale« smo 15 bogatih jedilnikov in lahko rečem, da smo se zares veliko naučile. Na začetku smo se sestajale trikrat na teden, zdaj pa dvakrat na teden po štiri ure.« »In kaj vas je vodilo, da ste se odločile za kuharski tečaj?« »Najbrž bi radi rekli, da kmečke žene danes znajo kuhati. Starejše prav gotovo, čeprav tudi tem pride vsak nasvet in praktični primer prav. Opazile pa smo, da se članstvo v našem aktivu pomlajuje. Vse več je namreč mladih, »novopečenih« gospodinj, ki so se odločile za delo, družino, življenje na kmetiji. Ta ugotovitev je prav gotovo razveseljiva. Zato pa je bilo tudi zanimanje za ta tečaj zares veliko.« Organizacija kuharskega tečaja pa ni bila edina naloga, ki so si jo letos zadale žene v aktivu. Tako kot prejšnja leta, delajo že šest let, so tudi letos pripravile predavanja, tokrat o zdravstvu in higieni mleka. Kaj več seveda v dveh mesecih tudi ni moč organizirati. Vendar pa nameravajo poleti pripraviti tudi praktično ekskurzijo, seveda na kmetijsko tematiko. Lani so si, na primer, ogledale kmetije v Črni na Koroškem. A. Žalar Delovna zmaga gasilcev iz Trboj Trboje — Na nedavnem občnem zboru so člani gasilskga društva Trboje v kranjski občini ocenili delo. Ugotovili so, da so z zavzeto aktivnostjo in prizadevnim delom uresničili celoten program. Zgradili so namreč kar tri gasilske bazene, in sicer dva v Trbojah ter enega v Žerjavki. Prvi gasilski bazen so začeli graditi v Trbojah avgusta lani. Čeprav so prvotno nameravali zgraditi le ta bazen, so se zaradi uspešne delovne akcije odločili, da zgradijo še enega na drugem koncu vasi. Kljub manjšim težavam so bazen zgradili v rekordnem času. Nato pa je prišla pobuda še iz naselja Žerjavka. Zaradi bližajoče se zime časa ni bilo veliko. Vendar so se krajani zavzeli in tudi ta bazen so zgradili še pred mrazom. Vse tri bazene so zgradili v slabih treh mesecih in s tem presegli vsa pričakovanja. Gasilci in prebivalci krajevne skupnosti Trboje so v akcijo vložili preko tri tisoč prostovoljnih delovnih ur. Poleg te delovne zmage pa je gasilsko društvo zabeležilo uspehe tudi na drugih področjih. Tako so, na primei, na občinskem tekmovanju mladinci dosegli odlično drugo mesto, člani pa so na tem tekmovanju osvojili bronasto značko. Še posebno so se izkazale mladinke, ki so bile na občinskem tekmovanju prve, na kongresnem tekmovanju pa so osvojile bronasto značko. Za vse omenjene dosežene uspehe imajo veliko zaslug vaščani Trboj in Žerjavke. še posebno pa Pavel Vovk ter predsednik in poveljnik gasilskega društva Trboje. ^9 ^rajevo 84 Srečanje najboljših! Ekskluzivni dobavitelj' čajev na XIV. ZOI -Sarajevo '84 ffl ^ To je priznanje vrhunski kakovosti naših izdelkov! (58. zapis) K zapisu št. 54. moram dodati še odstavek, ki je izostal po moji krivdi, je pa po svojem smislu nujno dopolnilo k naši vednosti o Lovrencu Koširju, rojaku iz Sp. Luše. SEDAJ LE POŠTNI REFORMATOR Tako bomo morali poslej pisati o zaslužnem poštnem reformatorju. Kajti novejše raziskave so dognale, da je oče poštne znamke Anglež Rovvland Hill. Dolgoletni — skoraj stoletni — spor je s tem končan. Za An-gleževo prvenstvo so strokovnjaki — zgodovinarji zbrali dovolj verodostojnih dokazov. Torej je napis na leta 1975 vzidani plošči na pročelju hiše Sp. Luše št. 10 zastaran in se pač moramo sprijazniti z oznako, ki jo nosi novi spomenik Lovrencu Koširju v bližini njegove rojstne hiše*poštni reformator. Kljub vsem našim domoljubnim željam, da bi ostal staremu Lušanu časten vzdevek očeta poštne znamke. Z resnico, četudi kdaj neprijetno, se le velja sprijazniti! Sicer pa je zaslužnega moža ob 100-letnici smrti počastila tudi avstrijska poštna uprava ter izdala spominsko znamko z njegovim likom in napisom »pionir poštne znamke«. Torej vendarle vsaj delno priznanje! Sedanji zares lep spomenik je bil postavljen pod pokroviteljstvom združenih PTT organizacij Slovenije in slovesno odkrit 14. oktobra 1979. leta. POZNOANTIČNA ZAPORA Kzapisu št. 50 tole dopolnilo: zapora, ki jo danes izpričujejo le še ostanki nasipov med Škofjem in Mrzlim vrhom pri Novi Oselici je očitno potekala predvsem na prehodih, sedlih in izpostavljenih višinah — torej ne le pri domnevnih zaselkih, kjer pač najdemo nekaj sledov. Zapora — recimo ji »iz rimskih časov«, zato tudi imenovana »limes« — je bila napravljena, da bi branila (ali vsaj ovirala) vdor barbarov v civilizirano ital-sko ravan. Po ostankih se da še sedaj slediti ta davna zapora skoraj tri km daleč. GLOBOČNIK IN KOZLER "V "T zapisu št. 32 sem se navduše-^k/ val za Železnikarja Antona W Globočnika pl. Sorodolskega, ki je dal pobudo za določitev barv naše narodne slovenske zastave. Dodati moram, da mu je pri »rojstvu« trobojmee drugoval geograf in politik Peter Ko-zler (1824—1879), prav tako vnet narodnjak iz krogov slovenskih visoko-šolcev na Dunaju, ki so se zbirali pod geslom Zedinjene Slovenije, takratne- ga našega političnega programa. Kot sad tega svetlega obdobja naše zgodovine — sedaj mu pravimo »doba narodne prebuje« (ne več »preporod«) — je bila izdaja Kozlerjevega Zemljovida Slovenske dežele in pokrajin v merilu 1:576000. Izšel pa je ta prvi zemljevid Slovenije kar trikrat (v letih 1861, 1864 in 1871). Njegov faksimile (fotoprint) krasi marsikateri današnji kulturni dom, saj obsega vse slovensko ozemlje, ne glede na sodobne državne meje — pač ves naš kulturni prostor! Ustaviti se moram še pri Globočni-kovem plemiškem naslovu Sorodolski. Čeprav danes nič ne damo na take okraske (ki so bili zvečine podedovani ali kupljeni), se vendarle rad pomudim ob naših »plemičih«. Naslov niso podedovali, tudi kupili jih niso, dodeljeni so jim bili zaradi velikih zaslug v korist domovini: tako je pravnik Anton Glo-bočnik kot okrajni glavar v Postojni pravzaprav odprl slovito kapniško jamo za svetovni tujski obisk. Napravil je jamsko železnico in napeljal električno razsvetljavo. Šele odtlej je Postojnska jama začela tako sloveti. Pa tudi sicer si je Globočnik pridobil nevenljive zasluge za dvig slovenskega šolstva na Notranjskem. Ker so si smeli odlikovanci s plemiškim naslovom sami izbrati novo častno ime, si je naš narodnjak Globočnik izbral pač ime po reki svoje ljubljene doline: Sorodolski. Podobno se je odločil tudi rojak iz Podbrezij, cesarski podmarašal Joža Tomše (1850—1837), ki si je izbral plemiško ime Savskidol (po bližnji Savi). Nič manj ni bila simpatična odločitev starega doktorja Janeza Bleivveisa, »očeta slovenskega naroda«, (tolikokrat po krivici opljuvanega), ki si je izbral plemiško ime po domačem kraju svojega rodu Trsteniški (po Trsteniku pod Storžičem). Drugače pa je ravnal (če je sam odločal) v 17. stoletju veljavni Žirovec Oblak, ki si je nadel nemško plemiško ime barona Wolkensperg (po nem. der Wolke — oblak). Loški grad Puštal (nem. Burgstall) je bil njegova lastnina. ŠE ZADNJE DOPOLNILO Vzapisu št. 48 sem omenil nesrečnega gospodarja Homovca, \ i so ga ubih Nemci skupaj s šli-rimi mladoletnimi sinovi. Potem sem v zapisu št. 53 povedal natančneje, kal D so padli Jože Lazar p. d. Homovec in sinovi Jernej, Ivan in Feliks. Četr' Jože je bil ustreljen v Dragi dne 11. i lilija 1942. Mati Lazarjeva s stil ml mlajšimi otroki je bila s sončneg; u-ma preseljena v nemško delovno taborišče Forth pri Niirnbergu. Nova Oselica (slika sodi k zapisu št. 50) Več skrbi za kulturno dediščino Marsikaj bi se že pozabilo, če ne bi bilo po naših krajih veliko ljubiteljev kulturne dediščine, ki zbirajo stare vire, zapisujejo, raziskujejo. Posebej se je povečalo to zanimanje pri borcih, ki poskušajo sedaj vse bolj organizirano zapisovati, kako so doživljali vojno. Čas se odmika in vse bolj objektivno lahko presojamo našo preteklost-. Če se ozremo po Gorenjski, zasledimo, kako vneti so v Kranju, na Jesenicah, seveda pa so najbolj prizadevni v Skofji Loki, kjer so začeli z biranjem zgodovinskih podatkov, materialov. Zborniki so polni znanstvenih razprav, ki jih izdajo vsako leto. # ■ • Žal pa so na tempodročju v radovljiškem območju najbolj skromni. Ne moremo trditi, da ne vlagajo veliko V obnovo kulturnih spomenikov, v kulturno vzgojo in spomenike, knjižničarstvo, vendar o kaki monografiji posameznih krajev ali o občini ni govora. Na Bledu so leta 1980 daj, ki vsebuje precej zgodovinskega gradiva, vendar pa ga je veliko tudi turistično obarvanega. Potem so Blejci dobili knjižico Bled v fevdalni dobi. A zdaj za monografijo ni denarja. Na Bledu so se odločili, da bodo uporabili zgodovinski časopis Kronika, ki izhaja v Ljubljani, in eno številko namenili Bledu. Turistično društvo Bled, krajevna skupnost Bled in turistično poslovna skupnost so se v sodelovanju z radovljiško občino in kulturno in raziskovalno skupnostjo dogovorili ter zbrali 600 tisoč dinarjev. Jeseni naj bi ta številka o Bledu izšla. Obdelali bodo arheološki razvoj Bleda in okolice, kulturne spomenike, razvoj turizma od prvih začetkov do današnjih dni, razvoj gozdarstva in lesne industrije, razvoj kraja, blejsko govorico, NOV pa Bledu, prireditve in še kaj zanimivega. Vsi sestavki naj bi dali kompleksno sliko razvoja in posebnosti Bleda. O LAS 10. STRAN petek. 17. februarja 1984 REPORTAŽA UTRIP OLIMPIJSKEGA MESTA Sarajevo živi za olimpijske igre Sarajevo (od našega poročevalca) — Ko je pretekli teden neprekinjeno snežilo več kot petdeset ur, so občani brez kakršnegakoli poziva odšli na ulice in ob pomoči najsodobnejše opreme čistili pločnike, bližnjice med bloki, ploščad pred Skenderijo, na kateri vsak dan proglašajo zmagovalce športnih bojev . . . Za lopato je poprijel sedemletni Zeljko, s snežnimi padavinami se je spopadel tudi pek Milen-ko H a novic. »Štiriindvajset ur dnevno bomo na nogah, če bo to potrebno za nemoten potek iger in za dobro počutje udeležencev,« je dejal in ob tem poudaril, da so bolj kot iztržek pomembna nova prijateljstva ljudi iz vsega sveta. Mesto tudi ob tako izdatnem sneženju ni doživelo »prometnega infarkta«, promet se je odvijal nemoteno, zamude niso bile niti omembe vredne. V Sarajevo se je v teh dneh zgrnila vsa Jugoslavija. Pri neposredni organizaciji iger sodeluje 11.327 ljudi različnih poklicev in z različnimi zadolžitvami, med njimi tudi 2400 voznikov avtobusov in pomožnih vozil iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, 900 hostes, 960 zdravstvenih delavcev in več kot 200 prevajalcev, od katerih večina obvlada vsaj dva svetovna jezika. V mestu so zbrani gostinci iz vseh koncev Jugoslavije. Stanovalcem novinarskega naselja Dobrinja se je težko odločati med specialitetami slovenske, hrvatske, makedonske, vojvodinske, srbske ali zagorske kuhinje. Sarajevo je polno domačih in tujih turistov, športnikov in njihovih spremljevalcev, časnikarjev, radijskih in televizijskih delavcev, uglednih gostov . . . Ko zvečer pppusti delovni utrip, oživijo gostinski lokali, in prične se nočno življenje olimpijskega mesta. Gostilne in restavracije so odprte do zgodnjih jutranjih ur, nekatere med njimi se niti ne zapro. Postrežba je hitra, natakarji prijazni, gostoljubni. Edini in včasih domala nerešljiv problem je, v katerem lokalu sploh dobiti prosto mizo. Povpraševanje je večje od ponudbe, zato večina udeležencev iger že zjutraj rezervira mesto za večerno (in nočno) posedanje. Trobcev Vučko gre dobro v prodajo Proizvajalci spominkov in trgovci so se dobro pripravili na največje srečanje športne mladine sveta, iz katerega bo mogoče iztržiti tudi lepe de-narce. V vseh trgovinah Sarajeva, predvsem na Baščaršiji, je dovolj olimpijskih spominkov. Vsak dan je živahno v posebni trgovini na Titovi ulici; med 350 različnimi primerki gre najbolje v prodajo Trobcev Vučko, maskota sarajevskih iger, ob tem pa še ročno 'zdelani predmeti s simboli olimpijskih iger. Spominke imajo tudi v vseh 312 kioskih Oslo-bodjenja, Borbe in Duvana, v olimpijskem naselju, na tek-movališčih in hotelih ter tudi v vseh enajstih premičnih kioskih — prikolicah, ki neprestano krožijo po olimpijskem mestu. Dovolj je tudi tujega časopisja okrog:40 dnevnih in prav toliko tedenskih revij in časopisov v šestih svetovnih jezikih. Kdo išče dlako v jajcu Športniki, ugledni gostje, domači in tuji turisti in časnikarji so polni pohval na račun odličnega delovanja vseh služb zapletenega in obsežnega organizacijskega aparata. Vsi pa vendarle ne mislijo tako, nekateri v jajcu iščejo tudi dlako. Zahodnonemški časnikarji so se pritožili, da je glasba v avtobusu, ki vozi iz novinarskega naselja Dobrinje do olimpijskih tekmovališč in do osrednjega tiskovnega središča v Skenderiji, preglasna. Razburil se je tudi neki tuji gost, ker je v avtobusu preslišal vodičko, kje je Malo polje. Predaleč se je peljal (po svoji krivdi), potem pa bentil in grozil dekletu, da jo bo spravil ob delo in se za nameček še pritožil organizacijskemu komite- jU>. " Ce bo ostalo le pri takšnih malenkostih, pravijo ostali udeleženci iger, potem bo Sarajevo za organizacijo dobil čisto petico. Varnost na vsakem koraku Če želijo novinarji do svojih prostorov v tiskovnem središču, morajo vedno mimo detektorjev, podobnih tistim na letališčih; enaka kontrola pa čaka obiskovalce olimpijske vasi, v kateri stanujejo športniki. Varnostniki patruljirajo v novinarskem naselju in v olimpijski vasi, v okolici hotela Holidav Inn, v katerem je sedež Mednarodnega olimpij- spomin za polici' ■ i Maketar Marjan Dolinšek z Jesenic že 34 let izdeluje tehnične in druge makete za Železarno Jesenice in druge naročnike — Makete kot veren prikaz nekdanjih starih delavskih in železarskih objektov in metalurških naprav Jesenice — Ko se je pred 34 leti Marjan Dolinšek z Jesenic zaposlil v jeseniški Železarni kot mizar in kasneje našel svoje delovno mesto v Tehniškem muzeju jeseniške Železarne, ni niti pomislil, da bo vso svojo delovno dobo ostal zvest malo znanemu delu, maketarstvu. A ne iz amaterskega zanosa ali ljubiteljstva, temveč kot poklicni maketar. »Kaj hočeš, maketarstvo me je zanimalo že v šoli,« pravi Marjan Dolinšek, »vesel sem bil, ko sem v Tehniškem muzeju izdelal svojo prvo maketo tovornikov in oglarjev za razstavo v nekdanji jeseniški meščanski šoli. Potem je prišla na vrsto javorniška graščina v Trebežu kot veren posnetek starega objekta, ki so ga predvideli za rušenje. Makete so si sledile ena za drugo: situacija starega Javornika, železarskega, delavskega, situacija Železarne leta 1954, v razmerju 1:500. Tu je še savski plavž iz druge polovice 19. stoletja, ki ima dvojni prerez in v katerega $em vložil 5.000 ur skupaj s tremi sodelavci, javorniški plavž iz 18. stoletja, Pantzo-ve žičnice, dvodelne in v pogonu, situacija Radovne, situacija Jesenic od potoka Jeseni-ca do Bele. V naši maketarski delavnici so nastale tri makete v velikosti 45 kvadratnih metrov in sicer jeklarne, visokih peči in va-ljarne, za osrednji tehniški muzej Slovenije v Bistri pa sem napravil deset maket. Spominjam se kroparske v situaciji 1:250, ki prikazuje vso Kropo iz leta 1869 in meri pet kvadratnih metrov, šest planinskih maket, ki prikazujejo požgane koče na Voglu, Rož-ci, Kadilnikovo kočo, spodnjo goliško . . .« Marjan Dolinšek bi lahko našteval še in še, kajti 34 let maketarstva je resnično veliko. Njegove makete, ki jih hranijo v muzeju, so delo mojstrske roke, ki se na prvi »zamah« pripravlja temeljito. Najprej zbere vse načrte, ves arhivski, material, se odloči za merilo, tehniko, preuči teren, ker morajo biti makete čimbolj veren prikaz stanja. Lahko so iz lesa, kovine, plastike, lahko so pokrajinske, priložnostne, predvsem in najbolj dragocene pa so tehnične. Pantzove žičnice v pogonu so naravnost odlične, prav tako stari savski plavž. Obiskovalcu nadvse nazorno pojasnjujejo nekdanjo tehnologijo, predvsem pa so začudeni, kako je nekdanje železarsko središče spremenilo svojo podobo. Večkrat so makete starih krajev in naselij v primerjavi z današnjimi razmerami in stu- Marjan Dolinšek vestno in natančno izdeluje makete___ njem, gradnjo in pozidavo, nadvse poučne. Kako smotrno so nekdaj znali izkoristiti prostor in kakšna zmešnjava s pozidavo je danes! Ko bi se kdo odločil tudi za takšna naročila in poprosil Marjana Dolinska, naj za primerjavo napravi sedanjo situacijo Jesenic z vsemi urbanističnimi nedomisel-nostmi, bi se najbrž kar zgrozili. Jeseniški maketar, ki je eden redkih profesionalnih maketarjev v Sloveniji, večinoma in v korist zanamcev ohranja stare objekte železarstva in Jesenic, tiste, ki so jih ali jih bodo porušili. Med njimi tudi stari delavski dom na Jesenicah, medtem ko je izjema za zdaj zamisel o izdelavi nove elek-trojeklarne v velikosti štiri kvadratne metre. Ta naj bi stala na Beli, od Marjana Dolinska pa bo prav gotovo terjala izjemno natančno in zahtevno delo. Vsekakor pa bo tudi ta maketa, kot številne druge, za katere ne ve niti več števila, njegov ponovni delovni uspeh. D. Sedej skega komiteja, na tekmovali-ščih .. . V času mednarodnega terorizma je takšen »ščit«, v katerem niso le vojaki in milica, temveč vsi členi družbene samozaščite, več kot potreben. Miinchen 1972 namreč še vedno ni pozabljen. Vsi uniformirani možje, razporejeni na različnih mestih, so prijateljski in ljubeznivi do vseh, ki imajo odgovarjajoče dovolilnice, do ostalih pa neusmiljeni. Izgovarjanja ni! Vas zlatih želja Moj milo, naselje, v katerem prebivajo športniki iz 49 držav sveta, je vas zlatih želja — želja po zlatih medaljah. Samo peščica bo svoje sanje »pretopila« v kolajne, vsi ostali bodo. zapisani v zgodovino 14. zimskih olimpijskih iger le kot (nepomembni) udeleženci. V naselju so savna, dvorana za trening, cvetličarna, pošta, banka, menjalnica, več restavracij in prodajaln, disco, dvorana s številnimi fliperji in elektronskimi igrami, med katerimi je največ zanimanj za hokej: ko pade gol, igra glasba, na koncu še himna za zmagovalca . . . Športnikom je prepeval Daniel, splitska skupina More, obiskal jih je filmski igralec Kirk Douglas pa številni ugledni gostje — državniki, funkcionarji ter nekdanji proslavljeni športniki. Na vsakem koraku je mogoče srečati znane tekmovalce, če ne znane pa vsaj zanimive, kot je, denimo, edini predstavnik Senegala Lamine Gueryu, tekmovalec (alpski smučar), trener, vodja reprezentance, serviser in maser obenem. Športniki imajo mogoče in nemogoče želje. Prijazni domačini jih strpno izpolnjujejo-. Sovjetski hokejisti so se pred nedavnim obrnili na vodstvo olimpijske vasi in zahtevali ščetke za čiščenje čevljev, avstralski reprezentantje namesto običajnih luči neonske, Avstrijci dve toni mineralne vode, spet drugi belo oblačilo za svojega zdravnika, dve kolesi za »trimčkanje«, omenjeni se-negalski smučar enega od novinarjev ... Med stanovalci olimpijske vasi so tudi jugoslovanski športniki. »Le zakaj niste dekletom re- zervirali ležišč v hotelu na Ja-horini in jim s tem prihranili vsakodnevno vožnjo do Sarajeva?« je nekdo vprašal Toneta Vogrinca. Nekdanji tekmova-.-lec, izkušeni trener in zdaj direktor alpskih reprezentanc je brez premišljanja odvrnil: »Le zakaj bi jih odrezali od olimpijskega življenja? V Moj milu imajo lepe možnosti za preživljanje prostega časa, na Ja-horini bi se v dolgočasju naveličale druga druge, kar bi še dodatno obremenjevalo njihove živce pred pomembnimi nastopi.« »Ejga, Gorenje, kaj počneš v Sarajevu!« V teh dneh ni treba pretirano dolgo kolovratiti po Sarajevu, da bi te kdo ogovoril v robati gorenjščini: »Ejga, Gorenje, kva pa ti tle devaš?« Z Gorenjske je namreč tretjina vseh športnikov, ki zastopajo Jugoslavijo na 14. zimskih olimpijskih igrah, poleg njih pa so v Sarajevu še predstavniki različnih delovnih organizacij — Elana, Alpine in Zarje, če naštejemo le nekatere — številni smučarski delavci, ki skrbijo za pripravo tekmovališč in izvedbo tekmovanj — Lado in Janez Gorišek, prvi »šef« skakalnic na Igmanu, drugi vodja tekmovanj v smučarskih skokih, Andrej Klinar, »šef« veleslalomske proge na Bjelašnici, Vojteh Budinek, namestnik vodje tekmovanj za ženske na Jahorini ... Tu so planiška ekipa teptačev, predskakalci in njihov vodja Bogdan Norčič, skupina pred-tekačev z Gorenjske, nekdanji olimpijec in tekač Janez Gor-janc, več Alpetourovih šoferjev, ki krožijo z avtobusi po mestu in bližnjih tekmovali-ščih, trije hokejski sodniki z Jesenic ... Še bi lahko naštevali, spisek imen je dolg, vsak dan daljši. V nedeljo, ko bo na sporedu moški slalom, bodo mesto na Miljacki in nekaj več kot trideset kilometrov oddaljeno Bjelašnico oblegali tudi številni gorenjski ljubitelji smučanja; največ jih je pričakovati iz Tržiča, odkoder je doma nas največji up — Bojan Križaj. C. Zaplotnik TERMIKA Izb toliki Škofjeloška Te okolici je že vedno ne v komisija s^m čistejšem zrak* Škofja Loka — H izdeluje izolacijska je svojo proizvod pred 27 leti v Bode-' ljanski dolini. Z rar javnosti in z vse praševanjem po materialih so star stali neprimerni zato je Termika pi dvajsetimi leti sa& kacijo za gradmo ne: Prostor je * strijski coni na niči in na obrob polja. V želji p strijskem naprvu ni nihče oziral na jih proizvodnja proizvodnem pre in ozračju. Prav lokacije, ki se * ne Termika ne nost, pa tiči j« mov med tov« mi prebivalci Meritve ^T91 smrad, ki se je s so pokazale, da" onesnažuje * zr«i formaldehidom, oksidom in .J"*' količine onej presegale koi ljivih snovi v 3 Termika naleteli« sprotovanje ki krajevni sku ko je želela razs njo Resnici na del vasi §°Vedat3 ' aei vasi Sv. Duh v okolici tovarne " sel hkrati ali c^d Termika. Zato u nom tudi očitali iL mere vedeli in^V mu odločili 2a bližini tovarne 5 Vsekakor Pa cena njihovaTzai* rajo v tovarni n*^ morejo, da bi * "* nje zraka zrnan> lermiki hkrati s nadaljnjega raz* tudiprogram £ je- Na kratko 3 vlaganja v vodnje so bila oA k0' d.f »>i hkrril omejih onesnaži S postavitvijo &A pn kupolnih njj9 zah količine prt** ga dioksida in* noksida v zraku • stopki sinteze *4 hidne smole, tehnologije ustreznih čist:: naj bi znižal: k0 nola in formakk nih plinih. San* je predvideval • obrat saniran i - Kruha in iger Primož Vlaga po tekmi ni prišel na novinarsko konferenco. Boris Strel se ni udeležil slavja ob srebrni kolajni Jureta Franka, ker se je baje nekje izgubil. Bojan Knzuj je onemel ob novinarski spodbudi, da zdaj od njega pftCO-kujemo himno in ne le dvig jugoslovanske zastave dika na šampanjec pred kamerami niso najbrž niti VQ n i, saj je padel, razen tega pn m ti je stol zasedla nujna funte-cionarska fasada. Naši tekači, biutlonci, hitrostni drsuhi SO mulodanc zanič: naj pritečejo v zlato svetovno sredino, nuj ./"" < '"-Ija od čela, puhti s telesu m silijo pene tiu usta, da tez.o verjameš, da je to sploh še šport, jih homo komentator*\ko naglas ali med vrstami jemali za tnalo boljše rekreattvt i. Nenehno pa bomo pitam z veleva, ni mi spoznanji« a J mraz, da se maže zeleni vosek na tekaške smuči, da sonce kljub mrazu kuka skozi oblake in da tu m ta JO kljub enakemu priimku nista brata, kot si posluša is misli, ampak da je eden mizar in eden krojna- PreKO 999 da so vsi rojeni, se enostavno ne da: za sodelovanji in > rt n i pred tremi m pol dnevi ć«. roji lec za celi dve leti m pol starejši. nek tuja, od sindikalnih pnmurjuv ^ i-roaih višjih številkah res ni bila V bleščeče puste Ini n * ^ Kdo bi zdaj mislil na tekmovalca daljnje tople a - . * smuča kot lev med vratei brez palice, zanosno ^ na olimpijskih igrah, ko pa imamo mi nase Id < • ne t slavo v areni. aa so vsi rojeni, se enostavno ne aa. •->""- znOVOi uspeh na športni tekmi je odločilno, daje kdo pi uz pred tremi m pol dnevi 28. rojstni dan in daje sotek' ec za celi dve leti in pol starejši. nmai t Vse, kar si je dovolilo spuščati po veleslolomsKi lekaj ali celo nič RS točkam,, je bilo deležno muio^ asmehovanja, od sindikalnih primerjav do opren , r Ubogi Fran bra, ali je oiia dobro posr,:-" V-ciativno dejal ka tn ne Gimr\ * odličen, Knžo V Julen sele-"* i -ko na nikakrk"- \* ki bi mu pripm no in koga - v ko, kot bi ga p Res je, "da s Coubertine ne. pri kartah ni n vati, smo čiste izključno hi mentatorski f Prava figa, poba ni za naš* Koga pa še !*' jim najboljši* if\ tistih nekaj swmj> veka, če hoče. * četniško »čmo&T V nedeljo. d*F bro ti bomo of*i mesto na svet* holajdrijarskik reporter ti bo iffl tako veliko ve~v* REPORTAŽA PETEK, 17. FEBRUARJA 1984 11. STRAN GLAS l*je, čeprav ne $ kot so predvidevali jvečji onesnaževalec zraka na Trati in tere pomembne izboljšave, čeprav še sanacije še ni zaključen — Posebna Zahteve krajanov po i^^Vanje programa upravičene ^85. Do konca lanskega le-bi vgradili predgrelec beh proizvodnih linijah, Ui peč za sežiganje od-in vgradili filter na su-komori ter začeli upora-riovo vezivo. paj s proizvajalcem fe-K^^nialdehidne smole. Fe-™t>na pridobitev,« je dejala prvi vrsti mora šola vplivati **j ~ v^bstoj , za katerega se ni-^^^govali zgolj učitelji, bo-? jj* V ^a Sv°j socialni položaj, ^"2^ V aTxxino z njimi tudi go-gradbene organizaci- ■&V fcodarska zbornica, eno-*ične kranjske poklicne šole ^^^le znana. V posebni izo- 2^1 za šolstvo in družbe-^ićne organizacije, je |*^^cilni skupnosti za grad- živi in se razvija kot '^jna srednja gradbena ^ je za gorenjske grad-Organizacije zelo po- i. .^^i^?t;e bila proga do-1^ Gartner res tako i • \ ^sti in je samoini-* mojstra Stenmar- O ^/ s petim mestom % so mu žvižgali in jJj^* tiste zlate veljave, gremo belo in čr-J*C5*> in sekunde, je ta- ^Ija, tudi baron de J^Žnoje sodelovati«, i * res važno sodelo-Pridili. Nam gre za r " smo pravi ko- * nekje v kotu, saj zgodovinsko tret- »V?« ni znal stisniti **£idi Denedik? Naj opijskih igrah za- spremenila. Sre-l Četrto ali peto *cfl, šampanjca in in le malokateri * priznati, da tudi D. Sedej membna pridobitev,« je dejala ravnateljica Darinka Rakovec. »Gorenjsko gradbeništvo bi namreč vsako leto zaposlilo 7,9 odstotkov celotne generacije učencev. V gradbene poklice se jih vpiše le 3,5 odstotka. Če bi šolo ukinili oziroma oddaljili učencem, če bi le-ti morali na šolanje v Ljubljano, bi se jih prav gotovo še manj odločalo za gradbene poklice.« Že doslej so bile gradbene organizacije prisiljene štipendirati učence iz drugih republik. To stroške izobraževanja znatno draži, ne nazadnje pa se precej teh učencev po končanem šolanju vrne v domači kraj. »V naši šoli imamo letos tri oddelke prvih letnikov,« je nadaljevala Darinka Rakovec. »Lahko se pohvalimo, da smo imeli med sorodnimi slovenskimi šolami najboljši vpis. Še leto prej smo sprejeli samo 55 učencev. Razveseljivo je, da se zboljšuje tudi razmerje med domačimi, gorenjskimi učenci, in učenci iz drugih republik, ki se je že krepko nagnilo v korist domačih.« Zanimanje gorenjskih fantov za gradbene poklice torej raste, čeprav še ne dohaja potreb delovnih organizacij. V prvi vrsti mora šola vplivati na spreminjanje miselnosti otrok in staršev o delu zidarja, tesarja, železokrivca, slikople-skarja. Zato šola prireja pogovore z učenci po vseh gorenjskih osnovnih šolah. »Pomemona spodbuda za odločitev mladega človeka, da se usposobi za enega od poklicev v gradbeništv u, je prav gotovo ta, da ima učenec po uspešno zaključenem šolanju zagotovljeno zaposlitev. Tudi štipendije, ki jih dajejo gradbene organizacije, so zelo ugodne. Gibljejo se od 3077 dinarjev za učence - prvih letnikov do 4600 dinarjev za učence z odličnim uspehom. Razen tega dobijo še dodatek na deficitarnost v višini 1282 dinarjev.« Za novo šolsko leto je šola razpisala pet oddelkov prvega letnika in oddelek delovodske šole z nadaljevalnim programom. Po končanem triletnem šolanju in petletnih delovnih izkušnjah imajo namreč gradbinci možnost za napredovanje znotraj delovne organizacije. Opraviti morajo dvomesečni tečaj za gradbenega inštruktorja ali pa nadaljujejo še leto dni šolanja za gradbe- plinov. Del celovitega ekološkega sanacijskega programa je tudi protihrupna zaščita, mokra čistilna naprava za žve-plov dioksid in prašne delce ter še nekatere druge izboljšave. . Da bi program sanacije kar najbolj uspešno izvajali in da bi bili z vsemi deli in izboljšavami kot tudi z zastoji in z vsemi podatki o onesnaževanju seznanjeni vsi prizadeti, so imenovali celo posebno komisijo, ki spremlja sanacijo. V njej so predstavniki komiteja za planiranje in urejanje prostora občinske skupščine, krajevne skupnosti Sv. Duh in Termike. Sanacijo stalno spremlja tudi komisija za varstvo okolja pri občinski skupščini. Iz vsega tega je razvidno, da je Termika precej naredila za zmanjšanje onesnaževanja zraka, da pa zaostaja za prvotnimi plani. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, ki ovirajo vlaganja, se je sanacija zavlekla in bodo ukrepi za zmanjšanje količine prahu in formaldehida v zraku ter protihrupna zaščita uresničeni z več kot enoletno zamudo. Nikakor pa sanacije ne bodo pospešila razna nasprotovanja, čeprav so zahteve krajanov po čistejšem zraku prav gotovo upravičene. Objektivno pa bo najbrž treba presoditi in raziskati, koliko onesnažujejo zrak druge tovarne in zasebna kurišča, saj je Škofja Loka lani prešla iz II. v III. stopnjo onesnaženosti, čeprav Termika lani ni povečevala onesnaževanja. L Bogataj KRAJEVNA SKUPNOST GRAD Pred pomembnimi delovnimi nalogami Predsednik sveta krajevne skupnosti Ciril Hudobivnik: »Sam nihče ne more ničesar narediti, če nima okrog sebe dela voljnih ljudi... Krajani naše krajevne skupnosti so že dokazali, da radi poprimejo za delo in letos nas čaka kar precej nalog ...« Grad pri Cerkljah — Krajevna skupnost Grad pri Cerkljah je ena tistih, katere zaselki, ki so združeni v njej, so precej raztreseni in oddaljeni drug od drugega. Na ravnem, če lahko tako rečemo, sta naselji Dvorje in Grad, v hribovitem predelu pa (vsako na »svojem« hribu) Stefanja gora, Stiska vas in Ambrož pod Krvavcem. Nekaj nad 800 prebivalcev živi v teh naseljih. Blizu 300 je zaposlenih v glavnem v kranjskih delovnih organizacijah. Vsak dan se peš ali z avtom »prebijejo« do avtobusnega postajališča v nižini. Pravih kmetov je malo, polkmetov pa precej. Edini družbeni obrat, žaga Jelovice v Gradu, zaposluje le okrog deset domačinov. Nekaj pa jih je zaposlenih pri Alpetou-ru na Krvavcu. »Biti predsednik v takšni krajevni skupnosti, včasih ni enostavno. Imelo me je že, da bi vse skupaj pustil, a sem menil, da je treba vseeno narediti to in oho. Večkrat drug drugega že težko obvestimo; še teže pa se srečamo na skupnem sestanku. Če ne drugega, je danes že gorivo drago za vožnjo po teh hribih; peš pa največkrat prav malo opraviš«, pripove- duje predsednik sveta krajevne skupnosti Ciril Hudobivnik iz Dvorij 82, ki opravlja to nalogo že tri leta. - »Sam nihče ničesar ne more narediti, če nima okrog sebe dela voljnih ljudi. Mi imamo takšen način dela, da se v naseljih najprej dogovorijo, kaj bi želeli. Potem pa se skupaj pogovorimo in ocenimo možnosti. Doslej nam je to uspevalo in krajani naše. krajevne skupnosti so že dokazali, da radi poprimejo za delo.« »Lani ste imeli menda kar obsežen delovni program?« »Res je. Uspelo nam je popraviti cesto Ambrož — Krvavec, urediti strugo Reke in dokončati javno razsvetljavo v Dvorjah. Še pred tem smo asfaltirali cesto v vasi, uredili Dom krajevne skupnosti, se lotili gradnje otroškega igrišča, urejali hudournik in bankine na cestah. Skratka, za našo krajevno skupnost oziroma krajane so bili to kar precej veliki zalogaji.« »In kakšen je program za letos?« »Obnoviti nameravamo javno razsvetljavo v vasi Grad. V Dvorjah bi radi asfaltirali še tisto, kar je najbolj nujno, in je ostalo še od prej. Dograditi nameravamo tudi otroško igrišče v Dvorjah. Na Letos nameravajo tudi dokončno urediti otroško igrišče v Dvorjah Ciril Hudobivnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Štefan j i gori nameravamo širiti cesto. In še več manjših akcij bo. Glavni nalogi, ki smo si ju zastavili, pa sta asfalt in tele- I fonska govorilnica. Med krajani smo že zbrali podpise za prispevke za asfaltiranje. Pri vseh smo naleteli na razumevanje. Obvezali so se, da bodo prispevali najmanj od 2000 do 45.000 dinarjev in sicer v treh zaporednih obrokih. S tem zagotovilom in zbranimi sredstvi nameravamo tudi kandidirati na natečaju za posebna sredstva za krajevne skupnosti v občini za letos.« »Kako pa si zamišljate akcijo v zvezi s telefonsko govorilnico?« »Naša želja oziroma krajanov je, da bi dobili telefon. Vendar pa so izgledi za to za zdaj še slabi. Pri Podjetju za PIT promet za Gorenjsko v Kranju so nam povedali, da ni možnosti, da bi naša krajevna skupnost sama speljala to nalogo. Glede tega bi se morali najprej dogovoriti v vseh sedmih krajevnih skupnostih na cerkljanskem območju in pripeljati vanj gla- • vni vod. Kdaj bo to, pa je težko reči. Mi telefon zares potrebujemo. Zato razmišljamo, da bi v Domu krajevne skupnosti, ki smo ga sami ■ postavili, imeli vsaj javno te-lefonsko govorilnico. Za za- , četek bi nam že to veliko po- . menilo in nas približalo or- ij ganizacijam in službam ob | nujnih primerih.« Krajane, raztresene v na-seljih krajevne skupnosti Grad pri Cerkljah, torej tudi letos čaka precej nalog. Vendar Ciril Hudobivnik, ki je že 22 let šofer v Strojno kovinskem obratu SGP Gradbinec na Kokrici, v prostem času pa se doma najraje posveti ovcam, meni, da bodo tako kot doslej, tudi letos tem nalogam kos. A. Žalar __-J 4 Darinka Rakovec Boštjan Meghč nega delovodjo ali delovodjo zaključnih dejavnosti. »V okviru programa za sli-kopleskarje izobražujemo tudi črkoslikarje,« je povedala Darinka Rakovec. »Ta poklic je primeren tudi za dekleta, ki jih odlikuje smisel za barve in oblikovanje. Pred leti smo že izobraževali šest slikople-skark s koprskega območja, ki so se zelo izkazale pri praktičnem pouku. Gorenjska dekleta pa imajo do tega poklica še vedno predsodke.« Kljub okrnjenim uram praktičnega pouka, ki jih je prineslo usmerjeno izobraževanje, si učitelji Srednje gradbene šole v Kranju prizadevajo, da bi bili učenci po končanem šolanju čim bolje usposobljeni za delo. Vendar pa so posledice krčenja teh ur — za praktično usposabljanje učencev po rednem šolanju so zadolžene delovne organizacije — za nekdanje poklicne šole še dodatno boleče. Medtem ko je bilo prej med učenci približno polovico »vajencev«, ki so jih zaposlovali zasebni obrtniki, so zdaj med nj'mi le trije sinovi obrtnikov. Kaže, da obrtniki niso pripravljeni prevzemati usposabljanja učencev po šolanju, ampak bodo raje že usposobljene delavce »kradli« delovnim organizacijam, kar bo znatno manj zapleteno in drago. Boštjan Meglic iz Tržiča je eden od boljših učencev Srednje gradbene šole v Kranju. Usposobil se bo za tesarja, 16-tos pa obiskuje drugi letnik. »V SGP Tržič imam štipendi- jo. Dobivam po 5060 dinarjev na mesec glede na prav dober uspeh iz prvega letnika. Že od nekdaj me je veselilo delo z lesom. Ko smo doma gradili novo hišo, sem se pobliže spoznal s tem opravilom, dobil še več veselja. V šoli se dobro počutim; učitelji so v redu, sošolci prav tako. Le malica, ki stane 90 dinarjev, je precej draga. Nosim jo od doma ali kupim prigrizek v trgovini. Doslej nismo imeli veliko prakse .Vprvem letniku smo bili v Gradbincu, novembra lani sem šel na delovno prakso v SGP Tržič. V tretjem letniku bom pridobil precej več praktičnih znanj, tako da upam, da začetek dela zame ne bo preveč zahteven. V razredu nas je 27 bodočih tesarjev, zidarjev in železo-krivcev. Sodelujem v osnovni organizaciji ZSMS v šoli, kjer rešujemo najrazličnejše probleme, se pogovarjamo, kaj bi še lahko izboljšali, katera športna tekmovanja bomo priredili. Imamo tudi planinski, šahovski, fotografski in likovni krožek. Zdaj se dogovarjamo, da bi ustanovili še svoje športno društvo.« Srednja gradbena šola v Kranju je torej preživela vse viharje. Napravili so jo še bolj trdoživo, sposobno, da se razvija, da izobražuje učence do tehnične stopnje. To ji bo ob pomoči gorenjskih gradbenih organizacij gotovo uspelo. Tudi zato, ker je uspela privabiti v učiteljski zbor nove, strokovno visoko usposobljene delavce. H. Jelovčan Slike: F. Perdan Praktični pouk slikopleskarjev pod vodstvom izkušenega učitelja Štefana Jerala O LAS 12. STRAN ŠPORT \H REKREACIJA PETEK, 17. FEBRUARJA t Srebro, vredno zlata Nadaljevanje s 1. str. vanskega smučanja. Juretu sta za velik uspeh med prvimi čestitala predsednik in sekretar centrarhega komiteja ZK Slovenije Andrej Marine in Miha Ravnik, pa delovni kolektiv Vozila iz Nove Gorice, njegovi prijatelji in delavci Krke, ki so v par besedah povedali vse: »Čestitamo Jure, bilO je naj, naj, naj ...« »Srebrna medalja, peto mesto Borisa Strela in deveto Bojana Križaja so rešili jugoslovansko smučanje tudi za prihodnost. Olimpijske igre, pa čeprav so odlično organizirane, so šele s tem dobile pravi sijaj,« je bil kratek Tone Vogrinec, direktor naših alpskih reprezentanc, ki je bil pripravljen za prvo jugoslovansko olimpijsko medaljo zastaviti tudi svoje lase. Jugoslavija je na bjelašniški strmini dokazala, da je veleslalomska velesila, saj je kot edina država imela med prvo deseterico kar tri smučarje. »Danes sem imel celo boljši izhodiščni položaj kot na svetovnem prvenstvu v Schladmingu, saj sem za Juretom zaostajal po prvi vožnji le za osem stotink sekunde,« je pripovedoval Boris Strel. »Številka 1 v drugi vožnji je bila ugodna, pomenila je celo malenkostno prednost, v zgornjem delu, kjer je bila proga zaprta, sem preveč napadal »v spodnjem delu pa precej popustil, namesto da bi pospeševal iz zavoja v zavoj. Jure je vozil bolj hrabro in četudi je napravil manjši napaki, se je prebil na zmagovalni oder in s tem rešil čast vsega jugoslovanskega smučanja.« »Od nas se je zahtevala kolajna kot krona večletnih uspehov jugoslovanskega smučanja. Medaljo smo osvojili. Jure nam je odložil veliko breme in zdaj bomo mirneje čakali tudi na nedeljski slalom,« je po končani tekmi povedal Bojan Križaj.« Prepričan sem bil, da mi bo trda in tehnično zahtevna proga na Bijelaš-nici odgovarjala in da bom na njej Narava se je poigrala s tekači Ivo Čarman in Dušan Djuričič o olimpijski tekmi in športnih ciljih Sarajevo — V ciljni ravnini teka na 30 kilometrov so se dogajale prave drame. Vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno, sneg in veter sta jih izčrpala, tako da so dovolj dela imeli tudi zdravniki. Tekači so bili kot »ledene figure« — z zasneženimi in zaledenelimi brki, obrvmi, bradami ... »Kdor je danes pritekel do cilja, je zmagovalec,« je po tekmi dejal Jaro-slav Honcu, trener naše reprezentance, očitno zadovoljen, da so bili med njimi tudi štirje njegovi varovanci: Jože Klemenčič iz Dola, Jani Kršinar iz Ljubljane Dušan Djuričič iz Mojstrane in Ivo Čarman iz Sv. Duha pri Skofji Loki. dovolj imam samoodpovedovanja, zadosti ima čakanja tudi moja družina. . .« »Ko sem se prebudil, sem bil prepričan, da bo tekma odpovedana,« je povedal Dušan Djuričič. »Žirija je odločila drugače, saj je menila, da so izpolnjeni vsi pogoji, zapisani v pravilniku — veter je bil počasnejši od 90 kilometrov na uro in temperatura višja od minus 24 stopinj Celzija. Imel sem še smolo pri žrebu in v zasneženo in ne preveč hitro smučino sem moral kot četrti. Veliko bolj bi mi ustrezala ledena proga, a tokrat se je žal, narava z nami krepko poigrala.« Dušan je bil poteku, v katerem je zasedel 44. mesto med 70 tekmovalci, krepko razočaran. »Že lani sem nameraval prenehati s tekmovanji, a sem se zaradi olimpijskih iger premislil. Še vedno sem upal na preboj v svetovni kakovostni vrh, vsaj na uvrstitve med prvo dvajseteri-co. Na pripravah do olimpijske tekme sem pretekel preko sedem tisoč kilometrov in bil zaradi tega več kot pol .leta zdoma. Po olimpijskih igrah bom, ne glede na rezultate v teku na 15 in 50 ki lometrov, prenehal tekmovati. Dovolj imam uvrstitev med 50. in 70. mestom, Ivo Čarman je bil, nezadovoljen z uvrstitvijo, redkobeseden. Bolj kot 40. mesto in zaostanek devetih minut za zmagovalcem ga je potrla kritika nekdanjega tekača in bodočega smučarskega delavca, češ — »se boš vse do naslednjih olimpijskih iger izgovarjal na bolezen.« Ivo je namreč že decembra »na silo« treniral, saj ga je že lovila bolezen, dokončno pa ga je položila januarja. »Konec meseca sem pričel ponovno trenirati, toda decembrske forme, ko sem na tekmah svetovnega pokala tudi izpolnil normo za nastop na olimpijskih igrah, nisem mogel več doseči. Bitko z ostalimi tekmeci pa smo izgubili že novembra, ko smo trenirali na ledeniku Dachstein, na skoraj tri tisoč metrih nadmorske višine, medtem ko so se ostali »olimpijski upi« že preselili v nižjeležeče predele. Tudi januarski trening ni bil najboljši. Hoteli smo vaditi na Rogli, pa za nas ni bilo prenočišč; želeli smo trenirati na Pokljuki, pa zaradi novozapadlega snega niso bili pripravljeni urediti prog.« Iva je neuspeh v teku na 30 kilometrov potrl — tudi sam je, prizna pričakoval več — ni pa mu vzel volje, da bi po končanih olimpijskih igrah smuči postavil v kot. »Še vedno sem prepričan, da se bom s takšnim delom, za katerega imata veliko razumevanja tudi tovarna Iskra in moja družina, prebil med petindvajset najboljših tekačev ha svetu. Če bi se mi zdel takšen cilj nedosegljiv, bi, verjemite mi, odnehal še letos« C. Zaplotnik dosegel še boljši rezultat. Očitno pa je, da je moje zlato veleslalomsko obdobje že minilo in zato je tudi deveto mesto na olimpijskih igrah velik uspeh.« Grega Benedik je bil bolj redkobeseden. »Ni kaj besedičiti. Na ledeni plošči sem naredil napako in odstopil. Škoda!« C. Zaplotnik f----N Kaj je »YU SKI-POOL« Sarajevo — »YU SKI-POOL« — jugoslovanski smučarski sklad ozi roma združenje proizvajalcev smučarske opreme in vseh, ki se zanimajo za šport, je bil ustanovljen pred trinajstimi leti na pobudo Dušana Senčarja, očeta »zlate lisice«, Gregorja Klančnika, športnega zanesenjaka, in Dolfeta Vojska, direktorja tovarne Elan iz Begunj. Od skromnih začetkov, ko so se v skladu zbrale le simbolične vsote denarja, se je sklad hkrati z napredkom jugoslovanskega smučanja razvil v močno organizacijo, v kateri se bo letos nabralo že 25 milijonov dinarjev in za 10 milijonov smučarske opreme. Sklad ima preko 50 članov, ki pri prodaji svojih izdelkov koristijo zaščitni znak sklada (ukrivljeno smučko z barvami jugoslovanske zastave), za to prispevajo od 50 do 750 tisoč dinarjev članarine. Največji delež, približno dve petini denarja, prispevajo v sklad sponzorji — pokrovitelji jugoslovanskih alpskih reprezentanc, med katerimi je kar polovica tujih proizvajalcev. Okrog tri desetine sredstev se nabere v sklad iz premij, ki jih prinesejo uvrstitve do 15. mesta na tekmah svetovnega pokala in do 10. mesta na olimpijskih igrah (zaradi slabše konkurence). Denimo: osvojeno prvo mesto prinese skladu 10 tisoč nemških mark, od tega mora 40 odstotkov prispevati proizvajalec smuči, na katerih vozi zmagovalec, 30 odstotkov izdelovalec čevljev in vezi, enak delež pa proizvajalci očal, rokavic in ostale smučarske opreme. Tretjina premije gre v sklad za štipendije, do katere pa je po dogovoru upravičen le smučar, ki je pripomogel k izkupičku. Begunjski Elan je lani izplačal jugoslovanskemu alpskemu skladu za dva milijona premij. Ta denar še zdaleč ni vržen proč, saj velja le pritrditi Dolfetu Vojsku, direktorju Elana, ki pravi: »Brez Elana ne bi bilo dobre reprezentance, in nasprotno — Elan ne bi dosegal takšnih poslovnih uspehov doma in v tujini, če Jugoslavija ne bi imela toliko dobrih smučarjev.« Nordijski smučarski sklad — njegov direktor je Janez Gorjanc iz Kranja — je precej mlajši od alpskega, saj se je po začetnih težavah opomogel šele pred nekaj leti. Pred tremi leti je imel le 720 tisočakov prihodkov, letos pa že 10 milijonov n ob tem še za pet milijonov dinarjev opreme. Potrebe so še precej večje, saj so pod okriljem nordijskega sklada kar štiri discipline — skoki. teki,.biatlon in klasična kombinacija. V, C. Zaplotnik Ludvik Zaje: šest favoritov Sarajevo — Zvezni trener norveških skakalcev Ludvik Zaje, sicer naše gore list, ni bil zadovoljen z dosežkom svo jih varovancev na nedeljski tekmi na mali skakalnici. Še vedno upa, da bo jutri, v soboto, tudi kdo od njegovih skakalcev posegel po medalji, med favorite pa poleg norveškega tekmovalca prišteva še vzhodnonemška skakalca Ostwalda in Weissfloga, Finca Nvkane-na, Čehoslovaka Ploca in Jugoslovana Ulago, za katerega pa sicer trdi, da ni v takšni formi, kot je bil na začetku sezone. Navdušeni nad uspehi Franc Lukež: »Presenečen in vsekakor vesel, da je Juretu Franku uspelo, da je osvojil olimpijsko srebro. Že nekaj let so naši smučarji v svetovnem vrhu. Frankova kolajna je velika spodbuda za nastop Ulage in Križaja v smučarskih skokih in slalomu. Matija Kenda: »Uspeh Franka je za haše velika spodbuda, zato v soboto in nedeljo pričakujem od Ulage in Križaja kolajne. Ostali nastopajo v okviru pričakovanj. Sicer pa se je uresničila moja napoved, da v Sarajevu ne bomo ostali brez kolajna.« Ljubica Gušič: »Izredno vesela sem zaradi srebrne kolajne Jureta Franka, pa tudi uspeha Strela in Križaja. Upam, da bosta tudi Ulaga in Križaj pokazala tisto, kar znata. Ostali več skoraj niso mogli doseči.« ViH Skok: »Kar smo dosegli, je bomba. Naši so dosegli vse, kar so mogli doseči. Pokazalo se je, da smo res v vrhu svetovnega veleslaloma.« Mato Begič: »Ne samo jaz, ampak vsa Jugoslavija je ponosna na uspeh v veleslalomu. Veliko dela je bilo vloženega, da so dobili kolajno in to na igrah doma, kar je še večji uspeh. Pričakujem, da bo šlo tako dobro tudi naprej.« D. Humer F. Pordan Ingemar Stenmark je v Sarajevu v središču pozornosti, čeprav ga m med tekmovalci. Va fotografiji skupaj s predsednikom komisije za skoke Smučarske zveze Jugoslavije Jožetom Kavčičem — Foto.- C. Z. Utrinki z olimpijskih ig. POLONA PEHARC BO »UREZALA« SMUČINO Znana tržiška smučarka, 20-letna študentka ekonomske fakultete Pehare, je letošnjo tekmovalno sezono uspešno pričela v Kranjski gori z i jitvijo prvih točk za svetovni pokal. Po poškodbi v Sestrieru je dlje časa* vala in s tem zamudila priložnost, da bi se uvrstila v ekipo za nastop na 8* pijskih igrah. Za uteho bo danes »urezala« smučino olimpijskega slaka« Jahorini. HALO. KLIČEMO BJELAŠNICO! Poročevalci iz vseh koncev sveta imajo v nem tiskovnem središču v Skenderiji ugodne * nosti za nemoteno delo. Na razpolago jim ^ jf leksov ter 38 dodatnih »tele«-naprav, yQ telefoe* govorilnic ter izurjene poštne delavke i2 vse ;v slavije, ki v nekaj minutah vzpostavijo vezo ttf najbolj oddaljenimi deželami sveta. Potr: tiskovna središča so še na Bjelašnici. v Zetr Malem in Velikem polju ter na Trebeviču Po*-"' smo Babin dol, tiskovno središče na Bjelašnic. • se nam je oglasila Zdenka Pesjak iz Kranja, ec predstavnica PTT Kranj na 14. zimskih olirr. igrah. »Delam na teleprinterju in če je gneča, čim na pomoč tudi dekletom pri vzpostavljanju telefonskih zvez. V prvjfc ko so bili na sporedu le treningi, smo vzpostavili okrog 400 pogovorov : narskimi hišami iz vsega sveta. V torek, ko pa je bila na Bjelašnici pt " ma, so bili aparati neprestano zasedeni. Brez samohvale lahko rečem gre delo tudi zaradi odličnih tehničnih naprav dobro od rok. Novinar na zvezo s posameznimi evropskimi državami največ pet minut, 2a' Ameriko, Avstralijo, Japonsko in še nekatere dežele pa največ des ŠKOFJELOČANI S KRAVJIMI ZVONCI »Osvojili bomo kolajno,« so še pred pnčetkom prve vožnje torkove« slaloma zatrjevali navijači iz Škofje Loke in okolice: Stane in £r Francelj in Janez Bergant, Franc Bokal, Vinko Križnar. Miloš §j Rupar, Luciano de Francesci, Aleš Vlaj in Jože Gaber. Z raznovrs skih ivupui. uui.xuiiu m. iwu\.t.?ti, i\it-.-» v i<*j in ova.*. ■' raznovrstni^^ jaškimi pomagali«, med katerimi je bilo tudi več zvoncev gorenis prišli v Sarajevo navijat za naše smučarje. Na transparent so i^pj vseh štirih reprezentantov, z napisom Škofja Loka pa so se vendari so navijači Borisa Strela. Njihov ljubljenec je v torek odlično voiij — ški strmini, a je bil kljub temu za 61 stotink sekunde »prekratek« medaljo. Bolj kot to je pomembno, da so se njihove napovedi — kolajno« — uresničile ... POGREŠALI STOJNICE . S tekem svetovnega pokala v Kranjski gori in v Planici smo va« ob izteku veliko različnih stojnic, na katerih prodajajo vse mogoče s* kuhano vino in šilce domačega za boj proti ozeblinam, klobase in hral tešitev lakote, značke, klobuke in še kaj za zbiralce spominkov. Gorer si v torek ogledali veleslalom na Bjelašnici, so »zdravila« za preganja, za močno pogrešali. Domače zaloge pa so jim na dolgi poti do San pošle... NEZADOVOLJEN Z VOLKCEM Na povabilo organizacijskega komiteja je v ponedeljek prispel v tudi »oče« uradne maskote 14. zimskih olimpijskih iger. vsem po2n, čka, akademski slikar Jože Trobec iz Kranja. Ni se mogel načuditi. ■ postorili prireditelji v času od zadnjega njegovega obiska v ohmpij stu. Manj zadovoljen je bil ob pogledu na plakate in raznovrstne j »Le malokateri Vučko je izdelan po izvirniku, vsi ostali so bolj ah čeni ponaredki,« je povedal avtor olimpijskega volkca. »z. nekohkov selnosti in iznajdljivosti bi bilo mogoče izdelati bolj prikupno mas« udeležencem olimpijskih iger prirasla k srcu in jih .žgečkata« v iep* * 35 GORENJSKIH OLIMPIJCEV V Sarajevu se bodo v času olimpijskih iger zvrstile tri skupine po set nekdanjih olimpijcev in dolgoletnih telesnokulturnih delavcev J skupina, v njej je tudi 35 udeležencev zimskih o impijskih iger m šporC lavcev z Gorenjske, si je v nedeljo ogledala skoke na Malem polju, v pof ljek ženski veleslalom na Jahorini in v torek tekmo najboljših smučar* ta na Bjelašnici. »Vožnjo in bivanje v Sarajevu so udeleženci plačal ganizacijski komite pa jim je omogočil brezplačen.ogled tekmovanj \ * • smo obvestili o ponudbi prirediteljev, vendar pa nekatet. tc •'■»• amtiditi priložnosi /tankfpichlermM.le=laKo: PETEK, 17. FEBRUARJA 1984 ŠPORT IN REKREACIJA « Drago Vidic dobro okreva »Padca se ne spominjam Sarajevo — 23-letni strugar leske Verige Drago Vidic z Bleda je v prvi disciplini klasične kombinacije, v skokih na 70-metrski skakalnici na Malem polju,že v prvem poskusu grdo padel in pri tem dobil odrgnine po obra zu in pretres možganov. Nezavestnega so prepeljali v sarajevsko bolnišnico. »Ne spominjam se padca,« je ob našem obisku na ortopedskem oddelku pripovedoval Drago: »Iz nezavesti sem se prebudil v rešilnem avtomobilu in šele v bolnici sem pravzaprav zvedel, kaj se je zgodilo. Pri doskoku mi je močno zagrabilo smučko, jo potegnilo vstran, padel sem in se nato še nekaj časa kotalil po doskočišču. Šele ko si bom natančneje ogledal televizijski posnetek, bom lahko ocenil, zakaj je pravzaprav prišlo do padca.« Drago se je zavzeto pripravljal na olimpijski nastop pod vodstvom nekdanjega tekmovalca in sedaj trenerja jugoslovanske reprezentance, Franca Ambrožiča iz Sebenj pri Bledu. Trdo je treniral in upal na dobro uvrstitev na Igmanu. Padec mu je preprečil načrte, vendar pa se kljub temu ne gre jeziti nad zamujeno priložnostjo. Bolj kot to je pomembno, da se je za mladega blejskega tekmovalca — skakalca in tekača obenem — vse srečno končalo. Vesela novica — Drago Vidic I tro okreva. — Foto: C. Z. »Počutim se dobro in upair , da bom v nekaj dneh zapustil bolnišnico in se pridružil prijateljem iz reprezentance na Igmanu,« je v ponedeljek dopoldan povedal Drago. »Sicjr pa mi tu ni dolgčas. V sobi sem skupaj z nekim Sarajevčanom, ki si je zlomil nogo pri urejanju smuk proge na Bjelašnici. Čas si krajšam tudi? gledanjem televizije in spremljanjem tekmovanj na olimpijskih prizori/eih, vsak dan pa me obiščejo tudi člani vodstva jugoslovanske reprezentaj/ee in njihova hostesa Aida Magdić.« Drago, kako bo (neW/ečni padec vplival na tvojo nadaljnjo športno pot? Jf »Človek se v takih jjrenutkih res zamisli, ali je vredno trenirati in tekmovati. Ko pa se sporghim veličastne otvoritve na koševskem stadionu in svečanega mimohoda' reprezentanc, pozabim na nesrečo in poškodbe.« Spodbudno je tu Ji sporočilo zdravnika naših tekačev in tekmovalcev v Klasični kombinacij, Vanja Vuge, ki se je ob obisku pogovarjal tudi. z zdravniškim osebfem bolnice. »Vidic se dobro počuti,« pravi, »vendar bo po nasvetu zdravnikov še nekaj časa ostal pod zdravniškim nadzorstvom, ker je pri padcu dobil pretres možganov.« C. Zaplotnik zadovoljna oba — oče in hči Zarja prodaja spominke v Skenderiji Kekec je za tujce običajna igračka Sarajevo — Olimpijske igre in vse ostale velike športne prireditve niso le športni boji; so tudi mesto, kjer se prepletajo interesi industrije, trgovine in športa. Poleg medalj se tu kujejo tudi dobički in delovne organizacije, ki znajo izkoristiti enkratne priložnosti, lahko na takšnih prireditvah dosežejo tudi lep poslovni uspeh. Zdi se, da je jeseniška Zarja še pravočasno spoznala svojo možnost, predlani vstopila v jugoslovanski smučarski sklad in prevzela prodajo izdelkov ostalih članic, ki nimajo lastne trgovske mreže. Osredotočila se je na prodajo spominkov. Med njenimi 150 različnimi primerki je najbolj znan Kekec, maskota jugoslovanske moške alpske reprezentance, sicer pa simbol hrabrosti in mladosti. Spominki so še bob dvosed, bloški smučar, snežko in Bedanec. Spominke izdelujejo za Zarjo njeni kooperanti, največ med njimi Malči Hren iz Ljubljane, nekaj pa tudi nekdanji olim-pijec in alpski smučar, Matevž Lu-kanc iz Tržiča. »V Sarajevu bomo skušali vzpostaviti nove stike z delovnimi organizacijami, članicami jugoslovanskega smučarskega sklada, in še razširiti prodajo Kekca in ostalih izdelkov v sarajevske trgovine. V dobrem letu se je naša maskota uspešno uveljavila v Sloveniji in v delu Hrvatske, v Bosno in Hercegovino pa smo močneje prodrli šele v času olimpijskih iger. Doslej smo prodali že preko devet tisoč primerkov Kekca in iz vseh sarajevskih trgovin nam sporočajo, da gre dobro v prodajo in da ga bo ime Sarajevo,« pravi Franc Hafner iz Mojstrane, ki je petnajst let delal v afriških deželah, se pri tem naučil jezikov in to mu zdaj zelo prav pride tudi pri prodaji spominkov v Sarajevu, kjer so zbrani ljudje iz vsega sveta. »Večina naših spominkov stane okrog 350 dinarjev, medtem ko je za najdražjega treba odšteti štiri tisočake. Bogati tujci pri tem ne gledajo na denar — ne tako redki kupijo za več kot stari milijon vrednosti,« dodaja Erika Zelenjak z Jesenic. »Bolj se igre približujejo koncu, pogosteje slišimo, da so sarajevske trgovine s spominki že krepko »oskubljene«. Na naših stojnicah so zaenkrat še vsi primerki v zadostnih količinah. Največje je povpraševanje po značkah, po majicah z napisom »Sarajevo« in z olimpijskimi krogi, po hokejskih palicah in hokejskih dresih, pri čemer je zelo pomembno, katera številka je vtisnjena na hrbtni strani...« C. Zaplotnik kmalu zmanjkalo,« pravi direktor Marjan Pavlovčič. Jeseniška Zarja je tik pred glavnim vhodom v Skenderijo, v kateri so osrednje tiskovno središče, prostor jugoslovanskega smučarskega sklada, številne trgovine in gostinski lokali, postavila gorenjski kozolec in v njegovem zavetju uredila prikupno prodajalno spominkov; manjše stojnice pa je postavila tudi ob tekmova-liščih na Jahorini, Bjelašnici ter na Velikem in Malem polju. »Zanimivo je, da tujci malo kupujejo Kekca, ker ne poznajo Vandotove zgodbe in dogodivščin Kekca, Bedan-ca in Tinkare. Za njih je to običajna igračka, zato raje posegajo po Bedan-cu, ki že na pogled lepše izgleda, predvsem pa je bolj mikaven. Še najbolj gredo v prodajo spominki, na katerih so olimpijski krogi, vsem dobro poznani Vučko ali je vsaj izpisano Alojz Mlinar iz Rateč: »Ročno merjenje je najbolj zanesljivo« Jv^arajevo - 18-letna tekmovalka Ja-Mlakar iz Kranjske gore, dijakinja j ^tjčga letnika smučarske gimnazije i ti kofji Loki, je v olimpijskem teku'na kilometrov zasedla 30. mesto in do-j*^%Ia najmanjši zaostanek za zmago-**}jIko v dosedanjih olimpijskih nasto-rV* Jugoslovank v tej disciplini. Za njo $e uvrstile vse Američanke, Italijanko Švedinja in najboljša tekačica v^^zne republike Nemčije. Z dosež-,v*V*h Je bil zadovoljen tudi njen oče in ^ her ženske državne reprezentance, **ez Mlakar. ^J *Ko sem dan pred tekmovanjem pre-V^^al štartno listo in črtal tekmoval-1 k> bi jih Jana lahko premagala, mi ^L^# spisku ostalo še 37 imen. Razplet !*V^r«e na Igmanu me je presenetil, saj izkazalo, da sem se uštel kar za mest.« K^Ugoslovanske tekmovalke so progo *>J^rc> poznale. Je bila to tudi njihova i ^ifiost pred ostalimi? vilimpijsko progo na Igmanu so ta- ----1— i...j ŠAH Turnir tretjekategornikov — Deset šahistov se je udeležilo turnirja tretjekategornikov, ki ga je organiziralo Šahovsko društvo Kranj. Največ uspeha so imeli Marjan Štempihar, Franjo Ra-dikovič in Tomaž Petrič, ki so osvojili drugo kategorijo. Turnir je uspešno vodil zvezni šahovski sodnik Ljubo Džordževič. kot naše tekmovalke poznale' tudi ^ice iz ostalih držav. O prednosti le v K- .V^h#če smučine lahko govorijo kvi ^rjdinaviji, kjer se ob njej zbere tudi ^N^ti50ć gledalcev in navdušeno spod-svoje ljubljence. Jugoslovani v v^^jevu kaj takega nismo doživeli, ^•4* pri nas za smučarske teke le še ni '^Nšnega zanimanja kot, denimo, za ^Ućarske skoke in za alpsko smuča- Jana Mlakar je bila zadnja leta večkrat poškodovana, zavoljo tega je pretrpela tudi dve operaciji noge. Po državnem prvenstvu v Sarajevu je imela težave še s križem, tako da je povsem prekinila s treningom, a kljub temu je že v prvem olimpijskem nastopu presenetila sebe in smučarske strokovnjake. »Za olimpijske igre smo se pričeli pripravljati predlani, ko smo delali predvsem za moč in vzdržljivost, obenem pa smo povečali tudi obseg treninga s štiri na šest tisoč kilometrov. Lani smo več pozornosti posvetili pridobivanju hitrosti in eksplozivnosti. Do novembra so priprave potekale po načrtu, potem pa smo se zaradi pomanjkanja snega v nižjeležečih predelih pre-dolgo%.adrževali na ledeniku Dachste-in. Potlej smo imeli dober trening le še okrog novega leta v Kranjski gori,« je po tekmi nasmejana in očitno zadovoljna z uvrstitvijo pripovedovala najboljša jugoslovanska tekačica. C. Zaplotnik Množična udeležba na maratonu — Preteklo nedeljo je bil na Črnem vrhu nad Idrijo oziroma na črnovrški planoti 9. trnovski smučarski maraton, ki je bil prvič organiziran leta 1974. Sodelovalo je okrog 1800 tekačev iz Slovenije in zamejstva. Pnnč so tekli tudi na 60 kdometrov. To preizkušnjo je dobil Cveto Podlogar, maraton na 42 kilometrov pa je najhitreje pretekel Maks Habernik iz Celovca. Na sliki najboljši v teku na 42 kilometrov. Kolajne jim podeljuje častni pokrovitelj, general-polkovnik Stane Potočar-Lazar, nekdanji komandant 9. korpusa. — J. Kuhar Sarajevo — V ozadju športnih bojev na veliki in mali skakalnici na Malem polju poteka neobičajno tekmovanje med tehniko in ljudmi — tekmovanje za najbolj natančnega merilca dolžine smučarskih skokov. »Ročni sistem« je zaenkrat v prednosti pred tehniko, vprašanje pa je, koliko časa bo še lahko kljuboval avtomatiki. Švedi so namreč na olimpijskih napravah že preskusili elektronsko merjenje daljav, ki temelji na potresnih principih. Rajko Jezeršek iz Ljubljane pa se je na 70-metrski skakalnici predstavil z napravo, ki deluje na podlagi zvočnih signalov. Prvi preskusi so pokazali, da je domača merilna naprava dokaj zanesljiva, saj so se avtomatsko izmerjene dolžine v glavnem ujemale z ročno izmerjenimi. »Človek zaenkrat prekaša tehniko, saj je to še vedno najbolj zanesljiv način določanja daljav. Tega se zavedajo tudi najbolj odgovorni možje v mednarodni smučarski organizaciji, ki na tako velikih in pomembnih prireditvah kot so olimpijske igre nočejo ničesar tvegati,« pravi Alojz Mlinar iz Rateč, eden izmed številnih »skokomerilcev« z Gorenjske (iz Mojstrane, Rateč, Krope in z Jesenic) na olimpijskih igrah. »Švedska naprava registrira konec skoka, ko tekmovalec podrsa z »repom« smuči po doskočišču; pravila mednarodne smučarske organizacije pa določajo, da je konec skoka tam, kjer skakalec s celo smučo pade na tla. Če bi hoteli uveljaviti švedsko napravo, bi morali bržčas spremeniti tudi mednarodna pravila.« Merilci smučarskih skokov so se v Sarajevu zbrali že 3. februarja in na prizorišču bodo ostali še dva dni potem, ko bo na koševskem stadionu že ugasnil olimpijski ogenj. »V soboto, ko je bila na sporedu klasična kombinacija in uradni trening skakalcev za nedeljsko tekmo, smo neprekinjeno stali šest ur ob robu skakalnice na vsega kvadratnem metru površine. Za nameček je še snežilo, toda vzdržali smo in brez pripomb opravili nalogo. V dneh, ko je zapadlo precej snega, smo pri urejanju skakalnic priskočili na pomoč t,udi planiškim tepta-čem,« je povedal Alojz Mlinar, ki se je na Igmanu dobro spoznal tudi z zahrbtnimi vremenskimi neprilikami. »Za deset minut ne veš, kakšno bo< vreme. Zdaj piha veterin divja snežni metež, že naslednji trenutek se pokažejo med oblaki sončni žarki in ko je pričakovati izboljšanje, jo »hudič« spet jagode, spusti meglo ali prinese sne- žne padavine. Na pogled se zdi, da je skakalnica v kotlini, obdani z gozdovi, v brezvetrju, vendar tu neprestano piha — zdaj vleče navzgor po skakalnici, zdaj navzdol, pa spet levo in desno. Spremenljive vremenske razmere zahtevajo od vodstva tekmovanja še dodatno opreznost, saj sta od tega v veliki meri odvisni varnost tekmovalcev in regularnost tekme,« meni Alojz. C. Zaplotnik V soboto zaključek članske lige * Škofja Loka — ZTKO Škofja Loka je priredila zimsko prvenstvo v malem nogometu za člane in veterane. Pri veteranih so igrali nogometaši, rojeni leta 1951, in starejši. Sodelovalo je 12 moštev, ki so bila razvrščena v dve skupini. V finale sta se uvrstila PEKS in LTH. Slednji je zmagal z 2:0. Za tretje mesto pa sta igrala RUŽV ih Marmor. Marmor je zmagal s 4:3 v zadnjih sekundah igre. Najboljši strelec je bil Janez Čebulj (Peks) z 18 goli. drugi pa Brtoncelj, igralec Kondorja. V soboto, 18. februarja, bo končana tudi članska liga. V njej je igralo kar 42 moštev. Tekmovanje se bo pričelo ob treh popoldne. Ker je- zanimanje za mali nogomet veliko, prirejata ZTKO Škofja Loka in športna dvorana Poden odprt turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo še danes na telefon 62-463. GLAS 14 STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 17. FEBRUARJA IZBRALI SO Zfc ALPETOUR PRAGA, avtobus, 5 dni, odhod 27. 4.4— ugodna cena! OHRID, v!ak-letalo, odhod 25. in 28. 4. MUNCHEN — CHIEMSEE, 2 dni, odhod 27. 4. in 18. 5. BASEL, DIDACTA, avtobus, odhod 22. 3. MUNCHEN, mednarodni sejmi: IHM, MODEVVOC-HE, FARBE, COSMETICS MILANO, mednarodni sejem, odhod 13. 4. BENETKE—PADOVA—VERONA, avtobus, odhod 1.5. ŠIBENIK—SPLIT, avtobus, odhod 27. 4. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah! ZA LJUBITELJE ROČNIH DEL sta pripravila Kompas in Jana svojevrstno srečanje, ki bo v Pri-moštehu. Veliko nas je, ki se med prostim časom ukvarjamo z ročnimi deli, listamo in brskamo po revijah, le redko pa se dobimo s somišljeniki, da bi si izmenjali izkušnje, videli kaj novega. Prav to je bilo vodilo organizatorjev prt pripravi srečanja, na katerem bo posebna komisija tudi ocenila in nagradila izdelke, ki jih bodo udeleženci prinesli s seboj. Srečanje bo od 2. do 4. marca v hotelu Zora in Slava (oba A kat.), ki se ponašata z zimskim bazenom pod okroglo kupolo. V ceno 3.500 din na osebo (s kuponom revije Jana 300 din ceneje) je vračunano: avtobusni prevoz do Pri-moštena in nazaj, dva penziona, vstopnine in ogledi ter vodstvo. Ne pozabite vzeti s seboj pustnih mask! IZBRALI SO Ztk VAS V blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah smo opazili zelo bogato izbiro stenskih ur. Med njimi vzbujajo pozornost zlasti stenske ure z nihalom ZLATARNE Celje, enkratni pa so unikati, katerih avtor je znani umetnik JAKI. Res primerno darilo! Cena od3219.-do 47513.— din. '-\ Opozarjamo vse občane, ki nimajo strokovnih opravil v zvezi z odpravo posledic v poškodovanih družbenih in zasebnih gozdovih, da je gibanje zaradi nevarnosti do na-daljnega prepovedano. Q Gozdno gospodarstvo Kranj V TINCI (tovarniška trgovina VEZE1\I]\e na Bledu) imajo na pultih veliko izbiro ženskih dolgih spalnih srajc z dolgimi ali kratkimi roka vi. Surovinski sestav je mešanica siittctike in bombaža. Zaradi manjših napak v blagu jih prodajajo s 30% popustom Cena od 1058.— ' do 1200.— din. Na Merkurfevem oddelku v GLOBUSU nas je presen+tH* # stra Izbira KUHINJSKE POSODE v raznih velikostih, oblikah barvah In dekorjih. Za hitrejšo pripravo jedi so na voljo econom lonci raznih oblik. Bogata ponudba za vsako kuhinjo! Obiskali smo Merkurjevo prodajalno Elektro moto v Radovljici Če ni v Merkurju, ni nikjer V radovljiški prodajalni Elektro moto imajo široko izbiro eiektromaterialov, svetil, gospodinjskih aparatov, avtomobilskih delov, koles in koles z motornim pogonom — Kljub veliki izvozni usmerjenosti dobaviteljev izdelkov se prodajalci trudijo, da bi kupce kar-seda zadovoljili — Zato lahko verjamemo enemu od kupcev, ki pravi: »Če ni v Merkurju, ni nikjer!« »Kakšno je vodilo za naše delo? Prizadevamo si, da bi bili čim bolje založeni z blagom, po katerem ljudje sprašujejo. Mislim, da smo pri tem dokaj uspešni, čeprav so težave velike. Zaradi gospodarske krize in velike izvozne usmerjenosti delovnih organizacij, s katerimi sodelujemo, je do posameznih vrst izdelkov izredno težko, če že ne nemogoče priti. Žal smo nemočni,« je dejala poslovodkinja Mira Lukan in nadaljevala. »Prodajalci si prizadevajo, da bi kupcem dobro svetovali. To jim ni težko, saj dobro poznajo izdelke, rezervne dele, pomagajo pri montažah. Prav gotovo tudi zato ljudje radi prihajajo k nam.« Radovljica — Kdor je že kdaj imel težave z avtomobilskimi deli, po katerih je zaman spraševal v Kranju in celo Ljubljani, gotovo dobro pozna Merkurjevo trgovino Elektro moto v Radovljici nasproti avtobusne postaje. Tu je našel akumulator, blatnik za fička Podobne dobre izkušnje bi lahko potrdili tudi graditelji. Z dolgim seznamom, kaj vse potrebujejo v novi hiši za elektro napeljavo, so se zapeljali v radovljiški Merkur. Če vsega niso mogli dobiti takoj, so jim prijazni prodajalci preskrbeli v nekaj dneh. Elektro moto v Radovljici je odprt že trinajsto leto. Vsak dan od 8. do 19. ure, v sobotah do 12. ure. V prodajalni imajo široko izbiro eiektromaterialov, svetil, gospodinjskih aparatov, avtomobilskih delov, koles in koles z motornim pogonom. »V trgovini se še nekako znajdemo, čeprav je tesna,« je povedala prijazna poslovodkinja Mira Lukan. »Največ težav imamo s skladiščem. Priročno smo uredili v garažah sosednjega hotela Grajski dvor, večje kose.blaga pa skladiščimo v Lescah.« Mira Lukan je predstavila tudi prodajni program. »S ponudbo eiektromaterialov skušamo kompletirati posamezen objekt. Problem pomanjkanja kablov je znan. Prizadevamo si, da bi zadovoljili kupce, med katerimi niso le občani, ampak tudi delovne organizacije. Njihova zvestoba nam dokazuje, da smo pri tem dokaj uspešni, uspešnejši kot v drugih sorodnih trgovinah « Radovljiški Elektro moto je zelo bogato založen s svetili: s stropnimi, stenskimi, namiznimi, industrijskimi, z žarnicami, katerih asortiman je popoln, po čemer na Gorenjskem še posebej slovi. Prav tako ni problemov z rezervnimi deli. Prodajalci, vseh skupaj je sedemnajst, so prizadevni in uspešni tudi na področju industrijske razsvetljave. »Znano je, da v prodajalnah ni štedilnikov, pralnih strojev in zamrzovalnih skrinj oziroma jih ni toliko, kot bi jih želeli kupci,« je povedala Mira Lukan. »Pri nas imamo pralne stroje Obod, 300-litr-ske skrinje LTH, Iskrine štedilnike Coro-na. Izbira res ni bogata kot bi radi, vendar smo zadovoljni, da lahko ponudimo vsaj te izdelke. Precej bolje smo založeni z manjšimi gospodinjskimi aparati, je pa nekaj težav z rezervnimi deli« Kot pove že ime prodajalne, v njej ne manjka delov za avtomobile. Mogoče jih je dobiti za vsa, zlasti domača vozila, le za dobavo avtoplaščev so njihova prizadevanja v kranjski Savi zaman. Zelo dobro so založeni z vsemi vrstami koles in z rezervnimi deli zanje. Razstavljene jih imajo kar zunaj pred vhodom v prodajalno in tudi zato privabijo marsikaterega kupca, ki bi šel sicer mimo. po dele za avtomobile pa prihaja postrežbo sem zelo zadovoljna. režbo sem zelo zadovoljna t / izbiro, ki je dovolj bogata. Vm se trudijo, da bi kupcem r;." kar želijo.« ko z ci Prodajalka Zlata Rakuš je zrasla s trgovino, saj dela v njej vseh trinajst let. »Prej sem prodajala avtomobilske dele, zdaj elektromaterial. Najboljša praksa je delo. Kupci so zelo veseli nasvetov. Ne prihajajo samo domačini, ampak ljudje domala z vseh koncev Slovenije, zlasti predstavniki delovnih organizacij Zavrtijo telefon, vprašajo in pridejo Žal zdaj ponudba ni najboljša. Ce se le da, namesto izdelka, ki ga ni, ponudimo drugega primernega« Med kupci je bila tudi Radovljlčanka Nada šmit: »Tu kupujem večkrat in sicer različen material kot so luči, žarnice; Janez Janhar Iz Radovljice: »vtf kupujem tu. Danes sem prišt tere dele za fiat 126. Trgovina jef dobro založena, seveda glede m* nosti, kakršne zdaj obstajajo lahko rečem, da želeno blago prej kot kjerkoli drugje. To K' I---- ' ■ i elektromterial. ve 1.3 r MERKUR kranj PETEK. 17. FEBRUARJA 1984 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge v: DO CREINA DS Skupnih služb Kranj - SAMOSTOJNEGA UVOZNO-IZVOZNEGA REFERENTA Pogoji: — VŠ izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. Aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika. Zaželena zunanjetrgovinska registracija. Delo se sklene za določen čas zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije Kranj - VEČ KOVINARSKIH DELAVCEV Pogoji: — NK delavec. Poskusno delo 1 mesec. TOZD Servis osebnih vozil in mehanizacije Kranj - 2 AVTOKLEPARJEV Pogoji: — poklicna šola avtokleparske smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. DO RTC Krvavec - 2 ELEKTRIČARJEV Pogoji:— poklicna šola elektro smeri — jaki tok ali poklicna kovinarska šola in 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju žičnic in vlečnic. Poskusno delo 2 meseca. - VZDRŽEVALCA ŽIČNIC Pogoji- — poklicna avtomehanska šola in 2 leti delovnih izkušenj na težkih vozilih. Poskusno delo 2 meseca. - ČISTILKE NA ŽIČNICI Pogoji: — NK delavka. Poskusno delo 1 mesec. Poskusno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene vloge z dokazili sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5. Kandidate bomo obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE Alpska 58 K sodelovanju vabimo dinamične, razgledane sodelavke in sodelavce (študente, študentke, gimnazijke, gimnazijce), ki jih veseli delo v turizmu. Nudimo vam možnost opravljanja naslednjih del in opravil vcampu Šobec v letni sezoni 1984: — receptorjev, — bolničarjev — receptorjev, — nočnih čuvajev — receptorjev, — čistilk in čistilcev campa in sanitarij, — pobiralcev vstopnine, parkirnine in malega golfa Za receptorje zahtevamo znanje dveh tujih jezikov (nemškega, angleškega, francoskega) ,za ostale pa po možnosti znanje enega. Prednost imajo kandidati iz bližnje okolice in kandidati, ki bi delo opravljali najmanj dva meseca. Informacije v zvezi sodelovanja lahko dobite po telefonu (064) 74-260 vsak torek, četrtek in petek od 8. do 14. ure, ponedeljek in četrtek od 16. do 19. ure. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Turistično društvo Lesce, Alpska 58, Lesce. ISKRA TELEMATIKA KRANJ Industrija za telekomunikacije in računalništvo Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti skupnih služb objavlja v službi za izobraževanje prosta dela in naloge INŠTRUKTORJEV - PREDAVATELJEV za prenos znanj o terminalih in sistemih kupcem in drugim delavcem, ki so jim ta znanja potrebna elektrotehniške ali računalniške Pogoji: — višja ali visoka izobrazba smeri, za programsko opremo tudi fizikalno-matematične smeri, — znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina, francoščina, ruščina). Novim sodelavcem nudimo: - strokovno izpopolnjevanje in sodelovanje z domačimi in tujimi institucijami, - nagrajevanje glede na sestavljenost opravljenih del in nalog, individualno učinkovitost, iniciativnost in inovativnost. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Telematika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. ALMIRA Alpska modna industrija RADOVLJICA Objavlja na osnovi 11. člena Pravilnika o delovnih razmerjih ter sklepa odbora za delovna razmerja pri TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica prosta dela in naloge: 1. PLETENJE NA COTTON PLETILNIH STROJIH — 3 izvajalci 2. VERIŽKANJE PLETENIN — 4 izvajalke 3. NABIRANJE NA GLAVNIKE — 2 izvajalki 4. ADMINISTRATORJA PLETILNICE Pogoji: pod 1. — kvalifikacija pletilje, pletilca, možna priučitev, pod 2. — kvalifikacija šivilje, možna priučitev, pod 3. — možna priučitev, pod 4. — ekonomski ali administrativni tehnik. Delo se združuje za dela pod 1., 2. in 3. za nedoločen čas, pod 4. pa za čas nadomeščanja delavke med porodniškim dopustom. Nastop dela je možen takoj. Zainteresirane kandidate vabimo, da oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: Odbor za delovna razmerja pri TOZD Proizvodnja pletenin Almi-ra, Radovljica, Janova ulica 2. Prijavljeni kandidati bodo o izidu obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepov na ODR. umianiplkm MURKA LESCE, n. sol. o. Alpska 62, LESCE Po sklepu delavskega sveta TOZD Maloprodaja n. sol. o. razpisuje razpisna komisija prosta dela in naloge VODJE TOZD MALOPRODAJA Za zasedbo razpisanih del in nalog mora delavec izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali pravne smeri, — pet let ustreznih delovnih izkušenj, — pasivno znanje enega svetovnega jezika, — moralno-politične vrline, — organizacijske sposobnosti. Delavec bo imenovan za dobo 4 let. Po sklepu delavskega sveta TOZD Veleprodaja n. sol. o. razpisuje razpisna komisija prosta dela in naloge VODJE TOZD VELEPRODAJA Za zasedbo razpisanih del in nalog mora delavec izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, komer-dialne ali pravne smeri, — pet let ustreznih delovnih izkušenj, — pasivno znanje enega svetovnega jezika, — moralno-politične vrline, — organizacijske sposobnosti. Delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavo na razpis naj kandidati s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, seznamom dosedanjih zaposlitev in programom dela predložijo v splošni sektor delovne organizacije v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri na delavskem svetu. SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ Delovna skupnost upravnih organov » Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti upravnih organov občine Tržič po sklepu sveta DS ponovno razpisuje prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE v komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Tržič Kandidati morajo izpolnjevati sledeče pogoje: — visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri, — dve oziroma tri leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s tremi meseci poskusnega dela. Pismene prijave z dokazili sprejema delovna skupnost upravnih organov 8 dni po objavi. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku. Opozarjamo vse občane, ki nimajo strokovnih opravil v zvezi z odpravo posledic v poškodovanih družbenih in zasebnih gozdovih, da je gibanje zaradi nevarnosti do nadaljnega prepovedano. Gozdno gospodarstvo Kranj SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazor/cva I TOZD Strojno kovinski obrati Kranj Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD razpisuje proste delovne naloge in opravila 2 KV STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV za izpostavo na Jesenicah Pogoji: — poklicna šola in 4 leta delovnih izkušenj. 5 K V ŠOFERJEV Pogoji: — poklicna šola za voznike motornih vozil z izpitom C in E kategorije, — 3 leta delovnih izkušenj, predhodni preizkus. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas z dvomesečnim poizkusnim delom. Prošnje z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov SGP Gradbinec, Kranj, TOZD Strojno kovinski obrati Kranj, Cesta na Rupo. DEŽURNI VETERINARJI od 17. 2. do 24. 2. 1984 za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Kranj, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 42-175 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ Cankarjeva 2 Vpisujemo v delovodsko šolo, izobraževanje ob delu, v smer delovodja zaključnih dejavnosti za poklice - SLIKOPLESKARSKI DELOVODJA - DELOVODJA ZA POLAGANJE PODOV. Izobraževanje traja 1 leto. Vpisni pogoji: — 5 let delovnih izkušenj v stroki, — končana 3-letna poklicna šola s programom slikp-pleskarstva, stavbno steklarstvo ali polaganje podov. Pismene prijave pošljite v 14 dneh od objave oglasa. Šola bo pripravila informativni sestanek 24. februarja 1984 ob 13. uri v učilnici št. 5. Začetek predavanj je predviden 2. marca 1984. Osnovna šola LUCIJAN SELJAK KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge SNAŽILKE na centralni šoli in na delovni enoti Besnita. Nastop dela takoj. Objava velja 8 dni. notranja GLAS 16. STRAN OBVESTILA, OBJAVE PETEK, 17. FEBRUARJA 1 VELIKO ZNIŽANJE samo dokler traja zaloga lahko kupite BRIKETE — uvoz iz SZ kalorične vrednosti 4200 ccal/kg PO IZJEMNO ZNIŽANI CENI SAMO 5.000 din za t Naročila in vplačila sprejemajo prodajalne — KURIVO NAKLO tel. 47-000 — ŽELEZNINA RADOVLJICA tel. 75-672 — ŽELEZNINA BLED tel. 77-359 — UNIVERSAL JESENICE tel. 81-484 — MERCATOR prod. KURIVO TRŽIČ tel. 50-894 Naročila in vplačila sprejemajo tudi v Kranju, Gregorčičeva 8 (stara SAVA) ob ponedeljkih in sredah od 14.30—17. ure MERKUR kranj CD GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. TOK Gozdarstvo Preddvor n. sol. o. Odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev TOK gozdarstvi Preddvor objavlja prosta dela in naloge VODENJE REVIRJA ŠENČUR Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — srednja šola gozdarske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusnim delen skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlje;, na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o. TOK Gozdarstv: Preddvor n. sol. o., Hrib 2, Preddvor, Odbor za delovna razmerji in vprašanja delavcev 15 dneh po objavi prostih del in nalog. Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti služb objavlja prosta dela in naloge skupcih OPERATIVNA DELA PRI UREJANJU GOZDOV IN DELA NA OBDELAVI PODATKOV PRI UREJANJU GOZlX>V Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — srednja šola gozdarske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusnim delom skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo« 15 dneh po objavi prostih del in nalog na naslov Gozdno gospodar stvo Kranj, n. sol. o., Delovna skupnost skupnih služb, Cesta Se neta Žagarja 27, Kranj, Komisija za delovna razmerja. rl emona hoteli terme Čatež K0P0N ŠT. 1 Prosim, da mi pošljete prospekte in podrobnejša navodila na moj naslov: Izrežite in prilepite na dopisnico ter pošljite na naslov: Terme Čatež, 68250 Brežice. R| flS kran.i li^HLjubečna Celje izotal termoizolacijski pod tel.: (063) 25-800 NOVO V TERMAH ČATEŽ C* emona hoteli terme Čatež 68230 BREŽICE, TELEFON (068)61-010, TELEX: 35795 TERME TERME ČATEŽ — Pogled na »novi zdraviliški kompleks — Podvodna masaža PRVA ŠOLA HUJŠANJA . V TERMAH ČATEŽ Vzrokov za debelost je veliko in jih ne kaže dajati v isti koš. Tudi shujševalne terapije na lastno pest so lahko zelo nevarne. Kaj torej storiti, če se človek želi znebiti odvečnih kilogramov? Odgovor na to vprašanje vam bodo dali v Termah Čatež. In ne samo odgovor. Ukrenili bodo vse, da bi vam pomagali in vas naučili, kako se hujša, ne da bi ogrozili zdravje. Program shujševalne kure traja 14 ali 21 dni. Na podlagi zdravniškega pregleda in testa psihofizičnih sposobnosti predpiše zdravnik ustrezno nadzorovano rekreacijo v kombinaciji z uporabo termalne vode. Shujševalna kura zajema tudi dietno prehrano, ki vsebuje redukcijske in druge diete. Na predlog zdravnika je v program vključena tudi akupunktura. Predno pa boste zapustili čateške Terme, vam bodo dali še napotke, kako se boste ubranili pred odvečnimi kilogrami tudi doma. AKTIVNI ODDIH ZA DELOVNE ORGANIZACIJE Raziskovanja, opravljena na Fakulteti za telesno vzgojo v Zagrebu, so pokazala, da je možno zvišati raven funkcionalnosti in s tem tudi stopnjo zdravja že v 10 do 12-tih dneh, če se takšen oddih izvaja ob ustrezni obliki športne rekreacije. Ta spoznanja so navedla Terme Čatež, da so zagotovili vse pogoje za programiran aktivni oddih (PAO). Pravilno programira telesna vadba pozitivno vpliva na ohranjanje in izboljšanje zdravja, povečanje delovne sposobnosti in funkcionalnih sposobnosti organizma, preprečevanje bolezni, zmanjševanje telesne teže, upočasnitev procesa staranja in izboljšanje motoričnih sposobnosti. Vse to pa lahko zmanjšuje nevarnost poškodb pri delu, bolezenske izostanke z dela in predčasne invalidske upokojitve. Da bi pripomogli k ohranjanju delovnih sposobnosti svojih delavcev, lahko pokličete Terme Čatež, da se boste dogovorili o pogojih za izvajanje aktivnega oddiha zaposlenih. Radi pa vam bodo poslali tudi podrobne programe. EP/DL—JS 5% POPUSTA BOSTE DOBILI, ČE BOSTE OB NEPREKLICNI REZERVACIJI PREDLOŽILI 0DREZEK TE OBJAVE! TEKSTILNA 7\lf7\]A TOVARNA L V LLUhA, p. o. KRANJ, Savska cesta 46 Razpisna komisija za imenovanje delavcev s posebnimi rjo." blastili in odgovornostmi pri DS razpisuje prosta dela ma naloge VODENJE RAZVOJNO-KONTROLNE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z ZaJkrM«»* izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba tekstilne ali kemijSke ri in najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj v tekstilni indu« — aktivno znanje enega tujega jezika, — moralno-etične vrline in organizacijske sposobnosti te>r ven odnos do samoupravljanja. Kandidati bodo izbrani oziroma imenovani za mandatno ( let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev 2 OI dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 8 dni po objavi Dq na tovarna Zvezda, Kranj, Savska cesta 46, pod oznako »2 sno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 30 dneh po jcoi nem razpisu. KO G P R A N J I Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n.sol.o. TOZD Opekarne Kranj, b.o. Stražišče, Pševska 18 Za hitro popravilo poškodovanih streh vam po ugodni ceni nudimo: — - betonske strešnike DRAVOGRAD in NOVO MESTO - Bobrovec in opečne strešnike - strešno lepenko in salonitne plošče. Poleg tega vam nudimo celoten «^°r gradbenega materi*«: - modularne, pregradbene in betonske blo«e - porolite, dimniški in fasadni zidak - stiropor, kombi plošče, tervol, lendapor - NORMA montažni strop vent,iacijske tuljave. - schiedel ,n opečne ^^^d opekarna KRANJ str* 1 Prodajno mesto in informacije TOZ^rc ' 1 žišče, Pševska 18. tel 21-140 ah 21;t*>. ^ prjporočamc jnles^ste R I bnTc a :K, 17. FEBRUARJA 1984 OGLASI, OBJAVE *Aajem ntipttitevunjt v toj INTEGRAL TP VIATOR LJUBLJANA TOZD Tovorni promet JESENICE Razpisna komisija DS TOZD objavlja razpis za dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki jih opravlja VODJA TOZD Kandidat mora poleg pogojev, ki jih določata zakon in družbeni dogovor, izpolnjevati še naslednje pogoje: •— da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri (pravne, ekonomske ali organizacije dela), da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu, -— da ima pravilen in aktiven odnos do samoupravne družbene ureditve, s sposobnostjo za izvajanje smaoupravnih odnosov in z razvitim čutom odgovornosti do dela in delavcev in z osebno poštenostjo. Prijave z življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev in o šolski izobrazbi pošljite na naslov Integral, TP Viator, Ljubljana, TOZD TP Jesenice, Kidričeva 41 c, pp. 47, za razpisno komisijo, v t-oku 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo pismeno obveščeni o sklepu delavskega sveta TOZD v 30 dneh po zaključenem razpisu. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ ELrSN Tovarna športnega orodja BEGUNJE na Gorenjskem Na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih Delovne skupnosti skupnih služb in sklepa Komisije za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb objavljamo prosta dela in naloge OBLIKOVALCA Pogoji: — srednja šola za oblikovanje grafične smeri, — opravljeni tečaji s tega področja, — 1 leto delovnih izkušenj in pasivno znanje enega tujega jezika, — poskusno delo je 3 mesece. Pismene prijave z ustreznimi dokazili sprejema kadrovska služba Elana, tovarne športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 15 dni po objavi. O rezultatih objave bodo kandidati obveščeni pismeno v 30 dneh po izteku objave. OBVESTILO i*2^*0 gospodarstvo Kranj, Temeljni organizaciji kooperantov Tržič in Preddvor obveščajo vse lastnike zasebnih gozdov na področju občine Tržič i? fu^'katerih gozdove je poškodoval katastrofalni veter v dneh od 9. do J J- februarja 1984, da je za odpravo posledic v gozdovih potrebno upošteva-v/ sledeče: >~ Spospravilom poškodovanega in podrtega drevja je potrebno pričeti takoj. ^~ "se količine lesa iz vetroloma so pod istim režimom, kot količine lesa iz rednega letnega eteta. "~ spravilo in prevoz iglavcev v lubju velja zakoniti rok 31/3-1984, po tem roku je potrebno podrto drevje in gozdne sortimente iglavcev obeliti. ^- Ustniki gozdov morajo takoj pregledati svoje gozdove ter se glede na obseg škode odločiti ali bodo dela opravili sami ali bodo posek, izdelavo, spravilo in prevoz prepustili področni TOK Gozdarstvo. Tisti lastniki gozdov, ki sami ne bodo izvršili dela v gozdovih, morajo svojo odločitev sporočiti področnemu revirneinu gozdarju in to odločitev potrditi s pismeno izjavo, najkasneje do 29/2-1984. *» Revirni gozdarji bodo v uradnih urah v poslovnih prostorih, preostali čas vodijo operativna dela na svojem terenu. Gozdno gospodarstvo Kranj opozarja lastnike gozdov na pravilno krojenje tako, da bo količina lesa izdelana v sortimente z največjo vrednostjo, kar bo lastnikom gozdov v finančnem smislu delno omililo povzročeno škodo. *" Navodila za organizirano in varno delo v gozdu in pri odvozu lesa ter za krojenje lesa posredujejo revirni gozdarji. ~ Opozarjamo na izdelavo sortimentov z negozdnih površin (sadno drevje). Izdelati tehnične sortimente in le neuporaben les izdelati v drva. ■ Posebno pozornost je posvetiti poškodovanemu boru. Za ohranitev kvalitete je nujno borova drevesa izdelati v gozdne sortimente in jih takoj oddati v predelavo področni lesni industriji. • Zaradi velike razdrobljenosti gozdne posesti bo potrebna dobra organizacija in koordinirano delo v gozdovih, predvsem v strminah, kjer nastajajo še dodatne nepredvidene nevarnosti zaradi snega, leda, drsenja gozdnih sortimentov, sprožanja kamenja in skal itd. . Nemudoma je odstraniti podrto drevje s spravilnih poti (ceste, gozdne Bpti, traktorske vlake). Ce je drevje podrto ali poškodovano ob PTT linijah in ob elektrovodih, je potrebno s tem seznaniti revirne gozdarje, ki bodo obvestili podjetje za PTT promet in Elektro Gorenjske za strokovno sodelovanje pri odstranitvi ovir, da ne bo nepotrebnih prekinitev na teh vodih. Gozdarska služba bo sprotno in tudi naknadno evidentirala podrto drevje. Tako izvršeno odkazilo, evidentirano na predpisanih obrazcih, bo osnova za gozdnogospodarsko evidenco in obračun davka od gozdov, za evidenco oddanih in neoddanih količin lesa ter za kontrolo sečišč. Vse količine lesa morajo lastniki oddati Gozdnemu gospodarstvu Kranj, razen količin lesa, ki so na podlagi vlog in predpisane dokumentacije (gradbena dovoljenja, soglasja za adaptacije itd.) dodeljene in žigosane za domačo uporabo. Količine lesa, uporabljene za odpravo posledic poškodb na stanovanjskih in gospodarskih objektih lastnikov gozdov, so oproščene dajatev v skladu z Zakonom o gozdovih in sklepih samoupravnih organov Gozd-nega gospodarstva Kranj. skladno in strokovno izvedbo del navajamo dneve, ure in kraje, ko je v ^zdarska služba v poslovnih prostorih na razpolago. N^tjDROCJE OBČINE TRŽIČ V*^ vse gozdne revirje (Lom, Podljubelj, Križe, Bistrica) vsak ponedeljek od v v ure do 12. ure na sedežu TOK Gozdarstvo Tržič, Cankarjeva 19. ^t>DROCJE OBČINE KRANJ 1 vse gozdne revirje so uradne ure vsak ponedeljek od 7. ure do 12. ure v ^ostorih: ^^dni revir: $>^2ERSKO, revirna pisarna Jezersko ^vHEDDVOR, sedež TOK Gozdarstvo Preddvor, Hrib 2 Ap^)RIČE, revirna pisarna Gorice |}AKLO, PODBREZJE, revirna pisarna Naklo (lesno skladišče ob železnici* postaji) &£SNICA, NEMILJE, KRANJ, ZABNICA, ŠENČUR, revirna pisarna vv*anj, Cesta Staneta Žagarja 27/b ^IRKLJE, ŠENTURŠKA GORA revirna pisarna Cerklje bfch Tovarna hladilnih naprav ŠKOFJA LOKA, n.sol.o. TOZD LIVARNA Objavlja prosta dela in naloge SS DELOVODJE ZA TOPLE OBRATE za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Pogoj: — tehnična srednja šola strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov LTH DO THN Škofja Loka, Kadrovsko socialna služba, 64220 Škofja Loka. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ DEŽURNE TRGOV/NE V soboto, 18. februarja bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA. DO Živila Kranj - TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, PC Zlato polje, SP Storžič (Ko-krica), PC Britof, PC Klanec, SP Planina center, SP Labore od 7. do 18. ure, SP Preddvor od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa, Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom srednja vas, Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo 19. februarja,pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj Gorenjska Cerklje od 7. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA Market Novi svet TRŽIČ Občane opozarjamo na bistveno novost v Tržiču, za katero se je odločil delavski svet Živila TOZD Maloprodaja, ki organizira v svoji samopostrežni prodajalni »Jekla« na Trgu svobode 8 v Tržiču dežurstvo vsako soboto (do 31. 3. do 18. ure, od 1. 4. 1984 do konca leta pa do 19. ure). Odločitev DO Živila je za Tržič bistveno nova kvaliteta, saj pomeni konkretno izpeljavo stališč potrošnikov, da bi morali dežurstvo poenostaviti tako, da dežura vselej ista trgovina, ki bi sčasoma dodobra ugotovila potrebe potrošnikov ob sobotah ter imela zadovoljiv izbor vseh živil, tudi osnovnih, ki jih običajno ob sobotah popoldan ni več. Ostale trgovine bodo ob sobotah dežurale do 17. ure. Ena od njih je na območju KS Bistrica glede na največjo koncentracijo prebivalstva. PODROBNOSTI V NOVEM KAJU KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ n.sol.o. Kranj, Mirka Vadnova 1 Objavlja prosta dela in naloge v Tozd Opekarne b.o. VK KLJUČAVNIČAR-VZDRŽEVALEC (2 delavca) Pogoj: poklicna šola kovinske stroke, najmanj dve leti delovnih izkušenj ter dopolnilna znanja na obdelovalnih strojih ali z znanjem vseh vrst varjenja. Delo se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. v DS Skupne službe POMOČ PRI PRIPRAVI JEDIL (1 delavec) Pogoj: — osnovna šola. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 2 meseca. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Opekarne oziroma DS Skupne službe, Kranj, Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. ALPINA ŽIRI, n. sol. o. TOZD Proizvodnja, n. sub. o., Strojarska ul. 2, Žiti preklicu je izgubljeni garancijski list za vozilo Zastava 650 AD tov. št 23709, št. šasije 024677, št. motorja 080815, kupljeno pri Zastava Ljubljana, št. garancijskega lista 064390. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica PETRA MALIJA p. d. Andrčovega ata se zahvaljujemo botrom, sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se dr Mihu Sajevcu za zdravljenje, organizaciji ZB Visoko in govorniku, Gasilskemu društvu Olševek, praporščakom, pevcem in gospodu župniku za lep pogrebni qbred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Olševek, Suha ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta FRANČIŠKA KOŠIR roj. ZEVNIK K zadnjemu počitku smo jo spremili 9. februarja 1984. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, delavcem Iskre — Kibernetike, Vodovoda Kranj, GG Bled, Donita Medvode, gospodu župniku za cerkveni obred in pevcem bratom Zupan. Posebna hvala dr. Novaku za večletno zdravljenje. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Mavčiče, Drulovka, Medvode, Radovljica, 14. februarja 1984 Sporočamo žalostno vest, da je v 92. letu starosti umrla naša draga mama, stara mama, prababica in teta IVANA SAJOVIC roj. MRAK Pogreb bo v petek, 17. februarja 1984, ob 15. uri na Kokrici. Do pogreba leži v mrliški vežici na Kokrici. ŽALUJOČI: sinovi Franc, Miha, Vencelj z družinami in drugo sorodstvo Mlaka, 15. februarja 1984 3 O LAS 18. STRAN MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM_;_ Prodam 25 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 13156 Prodam nerabljen čelni NAKLA-DAČ riko Ribnica Silva Čebulj, Vopo-vlje 36, Sp. Brnik — Cerklje 1286 , Prodam manjše in Večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 1499 Prodam termoakumulacijsko PEČ 6 kW. Podobnik, Poljane 78 nad Škofjo Loko, tel. 064-68-222 . 1500 Prodam KABEL PPR, PGP in P ŽICO 1,5 in 2,5. Telefon 23-124 v petek od 16. do 19. ure ali soboto od 14. do 17. ure 1510 Sprejemam naročila za dva meseca stare PIŠČANCE. Drinovec, Strahinj 38, tel. 47-183 1511 Prodam GRADBENI MATERIAL: 15 armatur 9x6, dve kletni okni, okno glin Nazorje z roleto, nekaj apna, 1500 dvojnih zidakov, bankine, punte, MOPED APN-4, več ZAJKEL in dva ZAJCA (nemški lisec, činčila) ter garažna vrata. Kušar, Sv. Duh 158, Škofja Loka 1512 Prodam vrtavkasti OBRAČALNIK VO 2 Sip. Struževo 9, Kranj, tel. 28-631 1513 Prodam tri tedne starega BIKCA si-mentalca in jedilni KROMPIR igor. Zg. Bitnje 30 1514 Prodam 3 OVCE in OPEKO špičak. Cerklje 281, tel. 42-362 1515 Prodam SENO. Bistrica 13 pri Naklem 1516 Prodam 3 mesece brejo TELICO. Breg ob Savi 28, Mavčiče 1517 Prodam TELETA (telica simental-ka). Franc Pogačnik, Nemilje 11, Zg. Besnica 1518 Prodam prenosno elektro PEČ, OMARO za čevlje in otroško ZIBELKO. Edo Okič, Likozarjeva 27, Planina II., Kranj 1519 Prodam semenski KROMPIR jerla in LATE za kozolec. Udir, Sp. Besnica 151 1520 Prodam rjave KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo. Bukovec, Moškrin 3, Škofja Loka 1521 Prodam ROČNE VOZIČKE z derco, večjo količino domačega ŽGANJA, vprežni OKOPALNIK, železno BRANO, stoječo LESTEV 2,50 m odlitke za mizarski vrtalni stroj, 10 kg oljne barve. Zg. Bitnje 43 1522 Prodam 300 kosov rabljenega cementnega STREŠNIKA folc. Zadružna 2, Kranj 1523 Prodam POSTELJO in jogi. Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Trebušak, Stara cesta 1 l/A, Kranj 1524 Prodam nove salonit PLOŠČE 160 x 100 in slemenjake, rabljene špičak in folc, »klaftro« suhih bukovih DRV, nekaj BANKIN in PUNTE. Pože-nik 34 1525 Prodam MOTORNO ŽAGO stihi. Polica 1, Naklo 1526 Prodam 6 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Trboje 37, Kranj 1527 Ugodno prodam kuppersbusch za etažno ogrevanje, SMUČI 180 elan z okovjem in čevlji št. 41 in ŽAGO cirku-lar z mizo. Boštar, Kokrica, C. na Rupo 1 1528 Prodam semenski KROMPIR igor. Ljubno 25, Podnart 1529 Prodam VVALKMAN grunding, odlično ohranjen. Boštjan Avsec, Po toče 33, Preddvor, tel. 45-114 1530 Prodam rabljeno cementno STREŠNO OPEKO folc, 100 špičakov in suha DRVA. Lahovče 19 1531 Prodam TELICO simentalko, težko 350 kg, novo vrečkovo PEČ, 35.000 kcal na uro. Vido Novak, Pipanova 18, Šenčur 1532 Prodam rabljeno rdečo STREŠNO OPEKO folc. Gorenjesavska 36, Kranj 1533 Prodam STREŠNO OPEKO bobro-vec. Franc Lombar, Bašelj 6, Preddvor 1534 Prodam črnega KODRA. Telefon 064/23-500 1535 Prodam mlado KRAVO križanko s 7 tednov starim teletom. Mevkuš 5, Gorje - 1536 Prodam črnobel TELEVIZOR, otroško POSTELJICO z jogijem in belo dolgo obhajilno OBLEKO, vse dobro ohranjeno. Telefon 47-488 popoldan 1537 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Urbanček, Velesovo 14, Cerklje 1538 Prodam traktorsko kiper PRIKOLICO. Naklo, Ul. 26. julija 9, tel. 47-473 1539 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol. Okroglo 6, Naklo 1540 Prodam STREŠNO OPEKO špičak. Zg. Bitnje 22 1541 Prodam polaroid FILM supercolor št. time, zero SX-70. Telefon 23-506 1542 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, 1,5 SM, motor za R-4, 1970, 1,5 SM, vrtni ročni VALJAR, 200 kg, 0,5 SM. Telefon 74-368 1543 Prodam 200 STREŠNIKOV vesna sive barve. Ivan Škrjanc, Partizanska 23/A, Šenčur 1544 Prodam STREŠNO OPEKO, cementno, valovito, 1800 kosov, cena 28 din. Viktor Podgoršek, Kovor 3/A, Tržič Prodam 8 cm PLOHE črnega gabra in 1700 kosov STREŠNE OPEKE bo-brovec. Ivan Nahtigal, Potoče 15, Preddvor, tel. 45-119 1546 Prodam ŽELEZO v palicah, premera 10 mm, ali zamenjam za 12 mm, prav tako v palicah. Zg. Brnik 74, Cerklje MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 17. FEBRUARJA t! Ugodno prodam 500 do 700 kom. BO-BROVCA in 3 kub. COLARIC. Telefon 26-121 zvečer 1741 Ugodno prodam KLAVIR znamke gebriider — stingl vvien. Telefon 25-558 1548 Poceni prodam STREŠNO OPEKO bobrovec. Telefon 25-055 1549 Prodam nov prenosni TELEVIZOR v garanciji in črnobel TELEVIZOR. Jože Nastran, Češnjevek 23, Cerklje 1550 Prodam nov trifazni dvotarifni električni ŠTEVEC. Muhelič, Planina 2, Kranj 1551 Ugodno prodam rabljeno salonitno KRITINO. Telefon 22-519 1552 Prodam HITACHI receiver SR-604, 2x70W. Cvetkovič, Kidričeva 32, Kranj 1553 Poceni prodam tri vezana zasteklena OKNA 90x 180, 100 x90 in 90x80 ter 300-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Telefon 83-850 1554 Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ. Pegam, Selca 82 1555 Prodam 12 kub. m TERVOLA v ploščah. Vinko Štefe, Tenetiše 36, Golnik 1556 Prodam 75 VOGALNIKOV, dimenzije 29 x 14 x 38. Keren, Kovor 6, Tržič 1557 Prodam novo PEČ na olje, cena 3.000 din. Veljka Vlahoviča 3, stanovanje 6, Kranj 1558 Prodam STREŠNO OPEKO špičak. Zavrh 9, Šmartno pod Šmarno goro 1559 Prodam devet tednov starega BIKCA. Ul. Narodnih herojev 9, Bled 1560 Prodam STREŠNO OPEKO novo-teks, rdeč posip, in betonske kvadre. . Telefon 44-523 1561 Prodam 4 PRAŠIČE, težke po 120 kg. Telefon 25-437 1562 Prodam 6000 kosov cementne OPEKE bobrovec. Polak, Ob Belci 1, Bohinjska Bistrica 1730 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO špičak. Sitar Pavla, Golniška c. 42 Kranj 1563 Prodam 1600 kosov STREŠNE OPEKE špičak. Vodiče 10 nad Ljubljano 1564 Prodam 200 kosov rdeče valovite STREŠNE OPEKE. Telefon 064-70-409 1565 Prodam 30 kosov aluminijaste PLOČEVINE, 2000 x 1000 x 0,8. Telefon 83-839 1566 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA in 180 kg težko SVINJO. Hotemaže 31, Preddvor 1567 Prodam MIKRORAČUNALNIK ZX 81 in adapter. Telefon 23-885 1568 Prodam TELICO, staro 10 mesecev. Poljšica 37, Zg. Gorje 1569 Prodam 2 kub. m suhih macesnovih PLOHOV. Kalčič, Blejska Dobrava 62 1570 Prodam 25 levih in 25 desnih zaključnih STREŠNIKOV dravograd. cementno sive barve. Gostiša, Bavdkova 50, Kranj — Stražišče, tel. 24-381 v petek dopoldan 1571 Prodam SPALNICO, trodelno visoko omaro, dnevno sobo, kuhinjske elemente, jedilni kot in 4,5 kW termoakumulacijsko PEČ. Telefon 28-544 1572 Ugodno prodam približno 2000 kosov rabljene rdeče STREŠNE OPEKE folc ter novo PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 750 kg. Telefon 82-626 1573 Prodam mlado jalovo KRAVO po prvem teletu, za nadaljnjo rejo ali zakol. Triglavska 8, Bled 1574 Prodam GRAMOFON FISCHER MT-6440 z glavo MG-63 in LUXMAN PD-284 z glavo ESOTER MFG-12 GT MF. Telefon 28-508 popoldan 1575 BAS OJAČEVALEC maestro 100 W in BAS KITARO, prodam. Tel. 28-861 — int. 27-69 1431 Prodam dva 40 kg težka PRAŠIČA. Ogled popoldan. Janez Galjot, Velesovo 15, Cerklje 1470 Prodam balkonska VRATA 220 x 140 termoton Jelovica. Hafner, Žabnica 31, tel. 064-44-554 1664 Prodam par zlatih FAZANOV. Alojzija Hafner, Stara cesta 22, Šk. Loka 1665 Prodam 1000 kosov strešne OPEKE špičak. Telefon 064-60-088 1666 Prodam novomeško STREŠNO OPEKO s posipom, 600 kosov, sive, 1400 kosov rdeče. Klemenčič, Stara Oselica 37, Gorenja vas nad Škofjo Loko 1667 Prodam 2500 kosov rabljene STREŠNE OPEKE špičak. Janez Rihtaršič, Hotavlje 59, Gorenja vas nad Škofjo Loko 1668 Prodam HI-FI ITT shaub-lorenz, 2 x 40 W. Telefon 064-44-552 1669 Prodam 2800 kosov cementne OPEKE špičak. Marija Potočnik, Racovnik 16, Železniki 1670 Prodam BANKINE in PUNTE, mlado KRAVO s teletom in za zakol. Tine Hafner, Binkelj 7, Škofja Loka 1671 Prodam polovico KRAVE ali samo četrt. Kropar, Zg. Brnik 52, Cerklje 1672 Prodam DESKE 25-50 mm. Zg. Brnik 73, Cerklje 1673 Prodam suho SENO. Zg. Brnik 62, Cerklje 1674 Prodam črno TELIČKO za pleme, staro 6 tednov, in dve novi klini za kosilnico na 17 klin za pasqualija. Šmartno 10, Cerklje 1675 Prodam TELICO in BIKCA simen- talca, stara teden dni. Korenčan, Pod-brezje 17 1676 HLADILNIK s 50-litrski m zamrzovalnikom, prodam. Ogled od 16. do 18. ure Hribernik, Begunjska 7, Kranj 1677 Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Sr. Bitnje 13. Žabnica lb78 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! Ugodno prodam SYNTHESISER KORG pocy-61 vermona, dvomanualne ORGLE — casto orgle — elka — solton lesli 2 x 100 in 80 W, ter ZASTAVO 750, letnik 1973. Ogled vsak dan od 14. do 17. ure. Jože Benedičič, Kokrica, Gale-tova 12 1679 Prodam bukova DRVA. Telefon 40-606 1680 Prodam STREŠNO OPEKO špičak in KOLESELJ. Pipanova 40, Šenčur 1681 Prodam 4000 kosov cementne OPEKO folc. Naslov v oglasnem oddelku. 1682 Prodam STRESNO OPEKO špičak. Sp. Bitnje 4 1683 Prodam PRAŠIČA za zakol (domača krma). Sr. Bitnje 19, Žabnica 1684 Ugodno prodam 300 kosov STREŠNE OPEKE, grafitno sive barve, no-voteks. Informacije zvečer po tel. 26-903 1685 Prodam 40 kv. m ŠKRILOVCA. Telefon 064-47-641 1686 Prodam jalovo KRAVO ali menjam za brejo. Pbdreča 54 1687 Prodam večjo količino MODELAR-CA (INDOP). Britof 309 1688 Prodam TELETA — BIKCA simen-talca, starega 4 tedne. Podbrezje 91 1689 Prodam PRAŠIČA za zakol. Breg ob Savi 7, Kranj 1690 SEMENSKI KROMPIR vesna, I. saditev, debelina 28 do 35 mm, ugodno prodam. Benedičič, Prezrenje 19, Podnart, tel. 064-70-028 1691 Prodam KRAVO, 5 mesecev po prvem teletu in sipov OBRAČALNIK 2,20 m. Franc Rozman, Križnarjeva pot 2, Stražišče 1692 Prodam večjo količino cementne STREŠNE OPEKE špičak. Telefon 064/40-055 1693 Prodam 1000 kg semenskega KROMPIRJA igor, 8 ŠPIROVCEV, dolžina 8 m, malo rabljen AKUMULATOR 6 V, 70 amperski; in KUPIM rabljen betonski MEŠALEC. Stane Kni-" fic, Trboje 75, Kranj 1694 Prodam 10 mesecev starega BIKCA. Trata 4, Cerklje 1695 Prodam TELICO za pleme. Prebače-vo 54 1696 Prodam plemenske ZAJCE — samce (ali menjam). Osredkar Franc, Šutna 34, Žabnica x x 1697 Prodam mesnatega PRAŠIČA. Velesovo 12, Cerklje 1698 Prodam 250 kg težkega BIKA; in KUPIM SENO. Zupin, Apno 2, Cerklje 1699 Ugodno prodam dva ZIMSKA PLAŠČA št. 38 in 40. Krakovo 24, Naklo 1700 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Trboje 30 1701 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. Voklo 6, Šenčur 1702 Prodam 3 mesece brejo TELICO in ŽREBIČKA, starega 10 mesecev. Janez Raztresen, Planina 9, Gorenja vas, tel. 061-749-176 1703 Prodam KOZOLEC — 20 oken z betonskimi podstavki in cementno kritino. Voglje 86, Šenčur 1704 Prodam 5 tednov starega TELIČKA. Naslov v oglasnem oddelku. 1705 Prodam nov AKUMULATOR 55 A/h. Pernuš, Gorica 1, Radovljica 1706 Prodam malo rabljen črnobel TELEVIZOR gorenje. Pave, tel. 26-803 1707 Prodam še ne rabljeno STIKALNO URO in dvotarifni ŠTEVEC. Telefon 25-968 popoldan 1708 Prodam bakrene PLOŠČE za žlebove. Rehberger, Bobovek 7 pri Kranju 1709 Novomeški STREŠNIK grafitne barve, 500 kosov, prodam. Konjar, Smlednik 42, tel. 061-627-021 1710 Prodam PRAŠIČE nad 100 kg težke, JAGENJČKA in plemenske ZAJKLE. Škofjeloška 33, Kranj 1711 Prodam 7 tednov stare PUJSKE, SVINJO po pujskih, primerno za dopi-tanje ali pripust in BIKA za dopitanje. Sp. Brnik 60 1712 Ugodno prodam PEČ, skoraj novo, trajnožarečo MAGMA — 7. Telefon v oglasnem oddelku. 1713 Prodam PEČ tam' stadler, 35.000 kcal, za centralno. Informacije po tel. 064-45-287 \ 1714 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO kikinda. Telefon 064-57-067 1715 Prodam PRAŠIČA za zakol. Kokrica, C. na Brdo 49, Kranj 1716 Prodam 200 kosov STREŠNE OPEKE novoteks, cementno sive barve, gladke. Metod Nahtigal, Retljeva 9! Kranj — Čirče 1717 Prodam KRAVO simentalko. visoko brejo, dobro mlekarico. Žabnica 1, KranJ 1718 Prodam PRAŠIČKE težke od 25 do 40 kg. Luže 19, Šenčur 1719 Prodam črnobel TELEVIZOR. Mari ja Cvijin, C. 1. maja 69, Kranj 1720 Prodam eno leto staro TELICO. Hi a še 8, Lesce 172; Poceni prodam PRALNI STROJ gorenje, 9 programov, generalno prenovljen. Muhamed Karavdić, Gradnikova 103/3, Radovljica (isospan) 1722 Prodam ZLATO za zobe, 22-karatno, 9 g, otroško KOLO in italijanski GORI-LEC na olje za sobni kamin. Informacije po tel. 061-612-300 popoldan 1723 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 100 kg, za zakol. Zg. Brnik 60 1724 Prodam TRAKTOR EMT 542, letnik 1981, dobro ohranjen, s kabino. Ivan Lukan, Dragomelj 28. Domžale 1725 Prodam rabljen barvni TELEVIZOR gorenje. Telefon 62-045 1726 Prodam ŽAGO venecianko. Naslov v oglasnem oddelku 1727 Prodam več PUJSKOV, težkih od 35 do 40 kg. Berložnik, Za Žago 20, Bled 1728 Rabljen PARKET, PUNTE in BANKINE, prodam. Telefon 061-627-070 1729 Prodam eno-valjni 4-taktni PRO-STOSTOJEČI MOTOR z ekscentričnim regulatorjem, primeren za pogon cirkularja, vlečnice, agregata. Telefon 064-44-572 1731 KUPIM_ Kupim 20 ŠPIROVCEV, dolgih 7 m. Naslov v oglasnem oddelku. 1576 Kupim 15 kub. m dobrega LESA za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku ali po tel. 24-504 popoldan 1577 Kupim italijanski ŠPORTNI VOZIČEK(marela).Telefon 21-267 1578 Kupim KUNCE (novozelandec, sre-brec, dunajčan) za pleme. Telefon 50-423 1579 Kupim kompletno otroško POSTELJICO in otroško HOJICO. Jereb, tel. 064-62-226 — Škofja Loka 1654 Kupim suhe kostanjeve PLOHE 3—5 cm. Boltežar, Zg. Brnik 5, Cerklje 1655 Kupim TEHTNICO od 300 do 500 kg in od 25 do 30-litrsko »KANTO« za mleko. Naslov v oglasnem oddelku. 1656 Kupim 100 kosov STREŠNIKA dravograd, vijoličasto-rjave barve. Ponudbe po tel. 57-142 1657 Kupim cementni ZAREZNIK, najraje rajgelj. Ponudbe po tel. 45-355 1658 Kupim italijanski otroški VOZIČEK (marela). Telefon 24-473 1659 Kupim 200 kg težkega BIKCA. Telefon 45-338 1660 Kupim KABINO za traktor deutz. Telefon 061/611-527 1661 Kupim PUHALNIK za seno, ZGRA-BLJALNIK heublitz in bočno KOSILNICO za fiat-štore, ali malo rotacijsko. Naslov v oglasnem oddelku. 1662 Kupim PSA čuvaja, starega do eno leto. Telefon 061-612-848 1663 Kupim TELIČKO simentalko, staro 4 do 8 tednov za rejo. Potočnik, Bode-Šče4, Bled 1739 VOZILA Ugodno prodam 126 P, letnik 77. Registriran do'januarja 85 Križaj, Lojzeta Hrovata 7. 64000 Kranj 1740 FIAT 124, letnik 1970, registriran do 10. 6. 1984, celega ali po delih prodam. Čebulj, Moša Pijade 15, Kranj 1483 Prodam 4 GUME tiger 145x13. Ogled v soboto in nedeljo od 16. do 18. ure. Šilar, Kidričeva 15, Zlato polje — Kranj 1599 Prodam ZASTAVO 101 lux, oktober 1978, 60.000 km, garažirano. Telefon 81-371 1600 AVTOMOBILSKE GUME 11x20, prodam. Zg. Senica 22, Medvode, tel. 061-612-917 1601 R-4, letnik 1975, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 22-221 — int. 33-58 zjutraj ali Naklo 113 1602 VW GOLF ali »HROŠČ«, zaleten ali v okvari, kupim. Telefon 064-70-409 1603 Prodam 126-P, prevoženih 30.000 km, letnik 1980, cena 16,5 SM. Telefon 81-537 1604 MENJALNIK za alfa romeo giulia prodam. Telefon 064-88-584 1605 Ugodno prodam AMI 8. Semič, C. na Ledinico 14, Žiri 1606 126-P, letnik 1981, prodam. Telefon 064-62-044 1607 Prodam SPAČKA, I. registracija 1977. Krašnova 11, Kranj 1608 Prodam R-4, letnik 1976. Informacije po tel. 82-198 vsak delovnik od 20. do 21. ure 1»>,)!) Prodam zelo dobro ohranjen osebni avto WAUXHALL chevette, letnik 1978, prevoženih 50.000 km. Telefon 21-511 l610 126-P, letnik 1981 z radiom, odlično ohranjen, prodam za 20 SM. Telefon 74-130, Lesce, Alpska 57 l611 Ohranjeno »KATRCO« R-4, registri ran za celo leto, prodam za 18,5 SM. Telefon 40-523 1(i1'2 ZASTAVO 101 confort. letnik 1982, prodam (v račun vzamem vas starejši avto) 111 kombiniran otroški VOZIČEK. Pavlovič, Oldhamska 1, Kranj 1<>M Prodam PRIKOLICO zu osebni avto. Cerklje 188 lhl4 Prodam vozno ŠKODO, letnik 1971. možna zamenjava za gradbeni '"at*;r,r~ al. Zg. Brnik 132, Cerklje 1 >'•' Prodam ZASTAVO 750, letnik 19/»; Prodam avto MINI mori tnik 1975. Dertole, Breznica 4 A ! niča »FIČKA«, starejši letnik prod* 30.000 din. Naslov v oglasnem coj Prodam R-4 TL, letnik 1977 * automat pongracz L 36 rn bake<-" bove. Britof 165 Prodam VW 1300 in 120O. Kka* Stara Oselica 37, Gorenja Škofjo Loko Prodam KOMBI ZASTAVA ^ ročen za tekmovalce in obrtnike -~; možen 18. 2. 1984 od 10. do li Marta Šušteršič, Reteče 81 SJa# ka Prodam dve GUMI 2 obroči -=; dve POLOSOVINI za R-4 % 064-44-552 Ugodno prodam obnovlieno VO 750, letnik 1973. Oman, Škofja Loka Prodam osebni avto VAO 2300 karavan. Tekavec, Pred (v Orehovi j ah) Ugodno prodam ZASTAVO " tnik 1981. Telefon 064-24-674 Prodam ZASTAVO 101 letnic-Telefon 42-367 Ugodno prodam ZASTAVO »! strirano za celo leto 1984 T? 44-510 Zaradi odhoda v JLA nrad* STAVO 750, letnik 1972. reg& do oktobra. Telefon 83-517 Prodam tri AVTOGTJME t barvni TELEVIZOR iskra v»* Šorhjeva 29, Kranj, stanovanj Prodam dobro ohranien APN-4. Naslov v oglasnem R-12, letnik 1976, registri ja 1984, zelo ohranjen, ug Braniša, Ul. Tončka De Kranj Ugodno prodam FIAT 1981. Informacije po tel 77 Prodam ZASTAVO 101 Stubla, Škofjeloška 8 Kr»«i LADO 1200 ali 1300, novei ro do 3 let, kupim. Telefon Prodam VVARTBTJRG Telefon 064-22-512 Ugodno prodam ZASTavp letnik 1981. Telefon 064-774— ' Prodam ZASTAVO 101 kleparsko obnovljena Fr»r>i lje 94, Škofja Loka Prodam novo PRIKOLICO avto, nosilnost 800 kg Jelo\ št. 6, Škofja Loka c" Prodam ZASTAVO 10 \ cember 1978. Ljubno 51, Po^j, GOLF — nemški, letnik 1« ženih 65.000 km, ugodno r»T ' fon 24-349 Prodam ZASTAVO 7^ TRO-MOTOR, 2,5 KM, ejl^ št. 7, Tržič Prodam ZASTAVO 850 38.000 km. Rovte 9, Podnart i STANOVANJA '--- Zakonski par brez otrok SONJERO ali enosobno sr*> NJE v Kranju ali okolici 1 za eno leto. Ponudbe pod-konca Iščem SOBO v Skofji Lok,. ci. Naslov v oglasnem odd^n^," . Iščem GARSONJERO ah S možnostjo kuhanja v Škofu ~ Kranju. Naslov v oglasnern Oddam opremljeno SOBO kuhanja, pranja. Pogoj , Naslov v oglasnem oddelku Na Planini oddam SOBO -bo kopalnice in kuhinje. Šif- Mlad uslužbenec išče r BO ali GARSONJERO v nudbe po tel. 26-692 ali pod benec SOBO, centralno ogrev dvema fantoma. Zeleška e Kupim GARSONJERO STANOVANJE na Jesei 81-596 dopoldan V Skofji Loki nujno potre valni PROSTOR. Se v napre' jeva. Ponudbe pod: Najame**' piva STANOVANJE, lahko , no, ali staro kmečko hišo, m najem, najraje v jeseniški aii I ški občini. Ponudbe pod šifro > za pet let ali tel. 82-352 Proti nagradi zamenjam CAKSONJERO na Planini, af ogrevano, telefon, za večje sttflP Sever, Janeza Puharja 5. Kr* 27-394 od 18. do 20. ure Na Bledu pod železnišk stopim brezplačno prijetne > moškemu od 40 do 50 let, s.v nealkoholiku, ki ljubi mir in H dom. Bled, Župančičeva 18 Za mlajšega zdravega . ■ iščemo prazno GARSONJERC jo SOHO z možnostjo kuhaajU tudi pomoč na vrtu ali kmetiji j bo pod: Od Kranja do Kranjs*f ali Bohinja POSESTI Zg. Brnik 65, Cerklje Prodam ŠKODO 110 L, letnik IWT9, celo ali po delih. Rafet Radonču. /lato polje 2/B, Kranj 1011 Prodam avto ZASTAVA 101. za rezervne dele. Janez Dolenc, Zg. Besnica 32, Medvode, tel. 061-611-557 1<>1M Prodam GOLFA JL, 1979. doda tno opremljen. Informacije po W*> 064/21-156 Prodam GOLF diosel, nov neregi strirah. Jože Kuhelj. Loka 94, [TiK 16 Hi y Kran j u ali okolici, oziroma* njl Bled —Kranj, vzamem v PROSTOK za gostinski lokaLl po tel. 27-900 po tel. J V najem oddam manjše POSJj blizu Begunj na Gorenjskem. )&l oglasnem oddelku. \/ najemi oddam GARA*V , Kranju P..nudbe pod:Takoj Prodam H ISO v Tržiču. Inft po tel. .064-214* petek, 17. februarja 1 I ZAPOSLITVE__ GOSTIŠČE IX)brca - Iščemo kuharico in pomočnico. Ponudbe pošljite *"*a naslov: Silva Jenič, Ljubljana, Tbili-^*ska8 1380 v Redno zaposlim NATAKARJA ali £^TAKARICO v kava baru CO *^LA v Tržiču. Informacije osebno v lo-**»lu - Trg svobode 23 ali tel. 28-110 od 7-do 8. ure 1(537 Službo dobi KV KUHARICA. ku i^ar. Nastop službe konec marca 1984, ^stilna pri VIKTORJU, Kranj, Partizanska 17 1038 . Zaposlim KOVINARJA za UREJA-v*JE stružnih avtomatov in delo v orodjarni. Lavtar, Kranj. C. na Klanec 48 1639 V redno delovno razmerje sprejmem plavca za delo v LESNI GALANTERIJI- Jože Gregorc. Hraše 32/C, Smled-*>»k 1640 ^ Zaposlim ŠOFERJA za razvoz oran-5^e. Vili Klanšek, Brezje 76/a, tel. 9-990 1641 industrija trikotaže k \di- I^JAČA Bajina Bašta, prodajalna 4, w**anj, Vodopivčeva 6 — na Mohorje-{Jm klancu — Iščemo prodajalko ^ kstilnih izdelkov za določen čas. Po-dokončana trgovska šola. 1642 ( KOVINOSTRUGAR z večletno prak-in zelo dobrimi prostori, trofazni j^k, dober dovoz v Kranju išče koope-v^Hta s strojnim delom tel.: 26-196 poldan. KV KLJUČAVNIČARJA z znanjem **\jenja pločevine sprejmem. kljuČAVNIČARSTVO Pavel Peklaj. Puštal ^A. Škofja Loka 1737 ittnuiišk* IZDELUJEM betonske stebre za kozolce in stebričke za vrtne ograje, višina mreže 100 in 125 cm. Dežman, Stra hinj 15, Naklo 1645 SALON MOJCA KRANJ - Koroška c. 37 (vhod z desne strani salona kuhinjske opreme DEKOR poleg čistilnice BISTRA). Prodaja MODELE, ki so bili predstavljeni na MODNI REVIJI v CREINI s 30 % popustom 1646 PRIREDITVE Skupina ŠESTI ČUT igra vsako SOBOTO v hotelu KAZINA, na JEZERSKEM. VABLJENI 1647 Skupina MODRINA in hotel CREI-NA vabita vsak PETEK in SOBOTO na zabavo s PLESOM od 20. do 01 ure. Rezervacije sprejemamo v recepciji po tel.23-650 1149 Ansambel SIBILA vabi vsako SOBOTO ob 20. uri na PLES v hotel TRANSTURIST in vsako NEDELJO ob 16.30 na PRIMSKOVO 1648 IZGUBLJENO Na avtobusu Ljubljana—Tržič, 9. februarja, ob 15.15 sem izgubila DENARNICO z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi na naslov, ki je v dokumentih. 1649 OSTALO Vabilo Aktiv Kokrškega odreda občine Kranj vabi vse borce in aktiviste, ki so sodelovali v času NOB z odredom, na letno konferenco, ki bo 20. februarja ob 16. uri v domu JNA v Kranju. Odbor LOTERIJA a "Takoj zaposlim DELAVCA za dolo čas. Telefon 42-183 1738 Obvestila »v I^OLAGANJE vseh vrst plastičnih ^jr^ov, tapisomov, itisonov. obloga *k^Pnic in sten. polaganje plute. ^!