Letnik 1915.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XVIII. — Izdan iti razposlan 23. dne februarja 1915.
Vsebina: Št. 35). Ukaz o odločitvi bolnikov, bolezni s umnih in okužbe sumnih oseb in o oznamenilu hiš in stanovanj.
»9.
Ukaz ministra za notranje stvari v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk z dne 22. februarja 1915. 1.
o odločitvi bolnikov, bolezni sumnih in okužbe sumnih oseb in o oznamenilu hiš in stanovanj.
Na podstavi §§ 7, 17 in 21 zakona z dne 14. aprila 1913. 1. (drž. zak. èt. 67) o zabrambi in zatiranju prenosnih bolezni se ukazuje tako:
§ 1.
Da se zabrani razširjanje bolezni, ki se mora naznaniti (g 1 zakona z dne 14. aprila 1913. 1. [drž. zak. št. 67]), se morejo nasproti bolnim, bolezni sumnim ali okužbe suninim osebam odrediti naredbe za odločitev po prostoru ali drugačne določne omejitve občevanja.
Za bolne veljajo tiste osebe, pri katerih je bolezen že dognana, za bolezni sumne take osebe! ki kažejo pojave, iz katerih se lahko domneva, da imajo bolezen, za okužbe sumne take osebe, ki sicer ne kažejo pojavov bolezni, pri katerih pa je
bakteriološko dokazano, da jih je smatrati za nosilce kali bolezni, ali pri katerih je sicer dognano ali je po izkušnji domnevati, da so bili izpostavljeni okužbi in morejo posredovati razširjanje.
§ 2.
Odločitev ali omejitev občevanja bolnikov, bolezni sumnih in okužbe sumnih oseb se mora, dokler traja nevarnost okužbe, .zgoditi tako, da se zabrani, da se bolezen ne širi dalje.
Odločitev je, da se v odstavku 1 omenjene osebe nastanijo v ločenih prostorih.
Med omejitvami občevanja se lahko zaukažejo posebna zglasilna dolžnost, zdravstvenopolicijsko nadzorovanje, obdobna zdravniška preiskava itd. kakor samostojne naredbe. Posečanje učilišč, javnih prostorov in zbirališč, raba javnih prevozil i. dr., nadalje opravila, kojih pogoj je pogosto občevanje z drugimi osebami, se lahko prepovedö.
S primernimi ukrepi je poskrbeti, da se bolezen ne širi dalje z izločki in odločki bolnika, bolezni sumne ali okužbe sumne osebe.
Tudi se lahko zaukaže, da se odvračajo ali odstranijo živali, zlasti mrčes, muhe, komarji i. dr., predvsem ako pride razširjanje bolezni po njih v poštev.
(Slovonlsch.)
31
Katere spredaj stoječih odredb je ukreniti, je zaukazati po določilih tega ukaza od primera do primera na podstavi mnenja pristojnega zdravnika, ki je v javni zdravstveni službi.
§ 3.
Take osebe se morajo odločiti v prostoru, proti kateremu se ne more vgovarjati v zdravstvenem oziru in ki jamči za uspešno odločitev. V prostoru za odločitev smejo biti samo neob-hodno potrebni rabni predmeti. Predmeti, ki jih je rabila odločena oseba, se ne smejo odstraniti iz prostora za odločitev, preden so so razkužili.
Kolikor ukaz ne dopušča izjem, ne smejo nepoklicane osebe v prostor, v katerem je nastanjena odločena oseba, in v stranske prostore, spadajoče k njemu.
Ako namenu primerna odločitev po mnenju pristojnega zdravnika, ki je v javni zdravstveni službi, v stanovanju ni možna, zlasti pri legarju z marogami (pegastem legarju), kozah, azijski koleri, kugi ali rumeni mrzlici, je dotično osebo spraviti v bolnico s primernimi uredbami za izoliranje ali v drug pripraven prostor za izoliranje, ako se more oseba, ki se naj odloči, prepeljati brez nevarnosti zanjo.
Pri Škrlatici, difteriji, abdominalnem legarju, griži (disenteriji), legarju z marogami (pegastem legarju), kozah, azijski koleri, kugi, povratnem legarju, gobavosti (lepri), rumeni mrzlici, vraničnem prisadu (črmnici) ali smrkavosti ne smejo biti prostori, ki se rabijo za odločitev, v odprti zvezi s prostori, v katerih se obratuje gostilniška ali krčmarska obrt ali v katerih se izdelujejo, hranijo ali prodajajo živila ali se izvršuje drug obrat, gledé katerega se je bati, da bi se po njem širila bolezen.
Bolnike, bolezni sumne in okužbe sumne osebe je nastaniti ločeno drugo od druge in po kužnih boleznih.
Vsakemu bolniku ali vsaki bolezni sumili osebi mora biti razen le zanjo določene postelji na razpolaganje le zanjo določeno umivalno in jedilno orodje.
Določiti je tudi, ločeno po kužnih boleznih, za bolnike, bolezni sumne osebe in njihove strežnike posebna stranišča ali ukreniti vsaj drugačne namenu primerne uredbe.
Zaukaže se lahko, da bodi osebam, potrebnim za strežbo in postrežbo, na razpolaganje po-
sebna spalnica, ki je z bolniškim prostorom neposrednje zvezana in kateri se ne more vgovarjati v zdravstvenem oziru.
§ i.
Pri Škrlatici, difteriji, abdominalnem legarju, griži (disenteriji), epidemskem otrpnjenju tilnika, pegastem legarju, kozah, azijski koleri, kugi, povratnem legarju, rumeni mrzlici ali smrkavosti je odločiti bolnike ali bolezni sumne osebe. Pri porodniški mrzlici, gobavosti (lepri) ali steklosti in, ako je posebna nevarnost, da bi se bolezen prenesla, tudi pri egiptiškem vnetju oči (Irahomu) ali vraničnem prisadu je odločiti bolnike ali po okolnostih primera zgolj določno omejiti njihovo občevanje.
§ 5.
Pri okužbe sumnih osebah je uporabiti tiste v § 2 oznamenjenih naredb, ki so od primera do primera potrebno po mnenju zdravnika, ki je v javni zdravstveni službi.
Naredbo za odločitev ali drugačno določno omejitev občevanja se lahko uporabljajo tudi na rodbinske ude in strežnike, katerim je poverjena strežba iu postrežba bolnika, bolezni sumne ali okužbe sumne osebe in ki jih je zato tudi smatrati za okužbe 'sumne.
Ako se dajo v izločkih ozdravelih oseb še bakteriološko dokazati kali bolezni, se lahko do preteka desetih tednov, računaje od pričetka obolelosti, ohrani odločitev v moči. Obdobno zdravniško preiskovanje ter eventualne drugačne omejitve občevanja se morejo, če je treba, odrediti tudi čez to dobo. Nadalje se lahko takim osebam (trajnim izločevalcem) naloži posebna zglaševalna dolžnost.
Enako je ravnati tudi gledé bacilonoscev.
Nasproti osebam, ki prihajajo iz ozemelj, v katerih razsaja azijska kolera, kuga ali pegasti legar ali je epidemija koz, se lahko zaukaže zdravstvenopolicijsko nadzorovanje brez omejitve občevanja ali zdravstvenopolicijsko opazovanje.
§ «•
Pristop k odločcncem je dovoljen razen pri porodniški mrzlici, gobavosti in egiptiškem vnetju oči (trahomu) le v javni zdravstveni službi stoječim ter poklicanim zdravnikom, dušnim pastirjem
in rodbinskim udom in strežnikom, katerim je poverjena strežba in postrežba odločencev, držati pa se morajo potrebnih naredb opreznosti.
Ob odločitvi izven javne bolnice more občina po mnenja pristojnega, v javni zdravstveni službi stoječega zdravnika, ki ga poda od primera do primera, v nujnih primerih pa zdravnik samostojno dovoliti rodbinskim udom odločenca in drugim poklicanim osebam pristop na kratek čas, ravnati pa se morajo natančno po potrebnih naredbah opreznosti; pri pegastem legarju, kozah, azijski koleri ali kugi pa sme priti kdo k osebam, ki imajo te bolezni, le v navzočnosti pristojnega, v javni zdravstveni službi stoječega zdravnika ali poklicanega zdravnika.
V občih javnih bolnicah ima pravico dovoliti Pristop k odločencem voditelj zavoda ali predstojnik bolniškega oddelka, ki je po posebnih Predpisih upravičen za to.
Pri pegastem legarju, kozah, azijski koleri ali kugi je podelitev dovoljenja naznaniti političnemu okrajnemu oblastvu — ako ni občina sama podelila dovoljenja, po občini.
Dijakom medicine se morejo za pouk pred-staviti bolniki, ki imajo abdominalni legar, grižo (disenterijo), epidemsko otrpnjenje tilnika, porodniško mrzlico, povratni legar, gobavost (lepro), egipti o vnetje oči (trahom), vranični prisad, smrkavost, stoklost.
Pri Škrlatici, difteriji, pegastem legarju, kozali m azijski kolen jim je dovoliti pristop v odločitvene prostore le, ako Se ravnajo po naredbah opreznosti, ki jih je zaukazal predstojnik odločitvenega oddelka. Pri pegastem legarju, kozah in azijski koleri mora predstojnik odločitvenega oddelka to od primera do primera naznaniti političnemu okrajnemu oblastvu.
Pri kozah jo dovoljen pristop le takim dijakom, ki so dokazno z uspehom cepljeni in o pravem času zopet cepljeni.
§ 7.
Osebe, ki se bavijo z zdravljenjem bolnikov ali s strežbo bolnikov, se morajo, kadar stopijo v prostor, rabljen za odločitev, ravnati po vseh Po svojstvu bolezni potrebnih naredbah opreznosti (obleči vrhnjo obleko, ki se dd prati, obuti po-sobno obuvalo, gamaše i. dr.).
V bolniškem prostoru ne smejo niti jesti, niti piti, niti kaditi (pušiti).
. Kadar zapusté za odločitev rabljeni prostor morajo sleči vrhnjo obleko, eventualno tudi menjati čevlje ali jih vsaj osnažiti in roke, ako treba, tudi obraz, lase in, kdor jo ima, tudi brado natančno osnažiti ali razkužiti (če mogoče, s kopeljo).
Z zdravljenjem in strežbo na kozah bolnih oseb se smejo baviti le osebe, ki so dokazno z uspehom zoper koze cepljene in o pravem času zopet cepljene.
Strežniki, ki imajo bolnika ali bolezni sumno osebo .v zasebni strežbi, ne smejo prevzeti strežbe pri drugih bolnikih, ako ne dopusti v javni zdravstveni službi stoječi zdravnik izjeme.
Za strežno osebje zaukazane predpise je zmislu primerno uporabljati na osebe, katerim je poverjeno prevažanje kužnih bolnikov ali bolezni sumnih oseb ali razkuževanje ali strežba okužbe sumnih oseb.
§ 8-
Za odločitev veljajoče zaukaze je primerno izpolnjevati tudi ob prevažanju bolnikov ali bolezni sumnih oseb.
Prevažati se morajo po možnosti z izključno za to določenimi prevozili, ki se dadö lahko umivati in razkuževati.
•lavnemu prometu služeča vozila (najmni vozovi, dostavni vozovi, cestna železnica i. dr.) se ne smejo porabljati za to.
Za prevažanje z železnico ali v plovstvenem prometu veljajo zadevni posebni predpisi.
§ 9.
Vodila o tem, kako je izvršiti odločitev pri vsaki posamezni bolezni, obsega priloženo podučilo.
§ 10.
Odločitev osebe, ker je obolela na gobavosti, mora politično okrajno oblastvo naznaniti okrajnemu sodišču odločenčevega stanovališča in, ako stano-vališče ni znano ali je v inozemstvu, okrajnemu
Priloga.
sodišču, v čigar okolišu je kraj odločitve. Naznanilo je podati v 48 urah po uvedbi odločitve in povzroči naj, da se dožene, ali so potrebni ukrepi v varstvo odločenčevih interesov ali pod njegovim varstvom stoječih oseb.
§ H-
Oznamenilo hiš ali stanovanj, ki ga je odredilo politično okrajno oblastvo na podstavi § 21 zakona, naj se izvrši s tablami, na katerih je s črnimi, dobro čitljivimi črkami, ako mogoče, na
rumenem dnu, ime dotične kužne bolezni. Črke naj bodo najmanj 12 centimetrov visoke, v osnovni črti najmanj 2 centimetra debele.
Te table je namestiti na očividnih mestih in jih ponoči primerno razsvetliti.
§ 12.
Ta ukaz dobi moč dne razglasitve.
Heinold s. r,	Hussarek s. r.
/
Priloga k § 9.
Podučilo o izvršitvi odločitve ob prenosnih boleznih.
Bolne, bolezni sumne ali okužbe sumue osebe se morajo odločiti v prostoru, ki ustreza zahtevam higijene in jamči za uspešno odločitev. Prostor za odločitev mora imeti tako lego, da nepoklicane oseb(' ne morejo priti vanj ter v stranske prostore, spadajoče k njemu, in da se zabrani, da se bolezen ne širi dalje.
Odločitev je končana, kadar bolnik ozdravi ali umre, pri bolezni sumnih osebah, kadar mine sumnja, in pristojni, v javni zdravstveni službi stoječi zdravnik jo mora odpraviti. Trajati mora tako dolgo, da je na podstavi bakterijološke preiskave dognano ali da je po izkušnji domnevati, da se ni več bati, da bi osebe, ki so bile obolele, dalje širile bolezen.
Gledé trajnih izločevalcev in bacilonoscev je ravnati po določilih § 5.
Pri okužbe sumnih osebah se mora nadzorovanje, oziroma odločitev praviloma raztezati na dobo, ki presega maksimalni inkubacijski rok dotične bolezni za 24 ur.
Kadar se odločitev odpravi ter ako bolnik menja bivališče (ako se prepelje v odločilnico itd.), je izvršiti temeljito razkužbo.
1.	Škrlatica, <1 if torij a.
Bolnike in bolezni sumne osebe je odločiti.
Pri difteriji je gledč Irajnih izločevalcev in bacilonoscev ravnati po določilih § 5.
Za strežnike se lahko zaukažejo omejitve občevanja.
Omejitev občevanja praviloma ni raztegniti na domačine (izvzemši osebe, ki hodijo v šolo), ako je bolnik primerno odločen.
Okužbe sumne osebe se morejo, ako zahtevajo to posebne okolnosti, zdravstvenopolicijsko nadzorovati pri Škrlatici najdalje devet dni, pri difteriji po rezultatu bakterijološke preiskave, sicer pa naj dalje deset dni, ako treba, pa odločiti po prostoru.
Odločitev v stanovanju more veljati za namenu primerno, ako se more bolniška izba doseči od zunaj, iz zveznih hodnikov hiše ali iz predizbe stanovanja, ne da bi se prišlo v prostore, ki jih rabijo tudi drugi sostanovalci.
Razen tega stançvanje ne sme biti v zvezi z obratom, v katerem se izdelujejo, hranijo ali prodajajo živila ali užitne reči.
Pri rokah mora biti tudi pripravna strežna oseba in poskrbljeno mora biti za dobavljanje živ" Ijenskih potrebščin, zdravil in enakih reči po posrednikih, ki ne smejo priti v prostore za odločitev
Odločitev pri Škrlatici je odpraviti šele, ko se je bolnik popolnoma oluščil in ko se je vsaj dvakrat izkopal in osnažil.
Preden se razveljavi odločitev pri difteriji, je, ako mogoče, bakterijološko ugotoviti, da bolnik nima več bacilov difterije.
To se mora zgoditi, ako mogoče, tudi gledé oseb, ki so bile z bolnikom v dotiki, in gledé domačinov sploh, preden se pripusté v javno občevanje v šolah, uradih in drugih krajih.
2.	Abdominalni legar, griža (disenterija).
Bolnike in bolezni sumne osebe je odločiti.
Gledé trajnih izločevalcev in bacilonoscev je ravnati po določilih g 5.
Za strežnike se lahko zaukažejo omejitve občevanja.
Omejitev občevanja praviloma ni treba raztegnili na domačine, ako je bolnik primerno odločen.
Odločitev v stanovanju se more smatrati za namenu primerno, ako je odločencu na razpo-aganje posebna izba s stranskim prostorom, določenim za strežno osebo, in posebno stranišče. Razen tega stanovanje ne sme biti v zvezi z obratom, v katerem se izdelujejo, hranijo ali prodajajo živila ali užitne reči. Pri rokah mora biti tudi zanesljiva strežna oseba.
Odpravo odločitve po končani bolezni je, ako mogoče, narediti odvisno od bakterijološkega dokaza, da se pokaže, da so bolnikove izpraznitve blata pri dveh preiskavah, ločenih druga od druge za teden dni, brez hacilov legarja, oziroma griže.
3.	Epidcmsko otrpnenje tilnika.
Bolnike in bolezni sumne osebe je odločiti.
Za strežnike se lahko zaukažejo omejitve občevanja.
Ako se pokaže pri bakterijološki preiskavi, ki jo je opraviti, ako je mogoče, da so domačini nosilci meningokokov, jih mora v javni zdravstveni službi stoječi zdravnik opozoriti na nevarnost, ki jo tvorijo za svojo okolico, jih poučiti o naredbah opreznosti, ki se jih je držati, jih zdravstveno-policijsko nadzorovati ter sicer, kolikor je potrebno, po določilih g 5 omejiti njihovo občevanje.
Odločitev v stanovanju se more smatrati za namenu primerno, ako je odločencu na razpolaganje posebna izba in ako je pri rokah zanesljiva strežna oseba.
Odločitev je odpraviti, ako se nudi prilika za bakterijološko preiskavo, šele na podstavi dokaza, da je bolnik postal prost meningokokov.
4. Porodniška mrzlica.
Odločitev se mora izvršiti tako, da noseče ženske blizu poroda, ženske, ki rodé in ki so v otroški postelji, ter osebe, ki imajo odprte rane, ne pridejo v dotiko z bolnico.
V ostalem veljajo dotična določila službenega navodila za babice. Pismeno potrdilo, da je odstranjena nevarnost okužbe, mora izdati pristojni zdravnik, ki je v javni zdravstveni službi.
S t
5.	Legar z marogami (pegasti logar).
Uničevanje in odvračanje mrčesa, zlasti uši v obleki (belih uši), in sicer tako v oblekah in v perilu oseb, ki jih je odločiti, kakor tudi pri strežnih osebah in v prostorih, kjer se biva, je bistvenega pomena za uspeh odločitve.
Bolnike in bolezni sumne osebe je odločiti.
Za strežne osebe se lahko zaukažejo omejitve občevanja, ako je treba, tudi odločitev.
Okužbe sumne osebe je, ko se jim je dala kopel ter ko so se obleke in perilo dodobra osna-žile in razkužile (uničevanje mrčesa), najdalje 22 dni zdravstvenopolicijsko nadzorovati, ako je treba, jih odločiti na pripravnem kraju, ki je brez mrčesa.
To velja tudi v posebnem za domačine, za osebe, ki imajo opraviti s prevozom bolnika (bolezni sumue ali okužbe sumne osebe) in z razkuževanjem, ter za strežno osebje po končani strežbi.
Odločitev v stanovanju more veljati za namenu primerno, ako je stanovanje brez mrčesa ali ako se je stanovanje strokovnjaško osnažilo in se je v njem uničil mrčes ter ako je odločencu na razpolaganje vsaj posebna izba s stranskim prostorom, določenim za strežno osebo.
Pri rokah mora biti tudi zanesljiva strežna oseba in poskrbljeno mora biti za dobavljanje živ-ljenskih potrebščin, zdravil in enakih reči po posrednikih, ki ne smejo priti v prostore za odločitev.
6.	Koze, kuga.
Bolnike in bolezni sumne osebe ter strežne osebe 'je odločiti.
Za strežbo na kozah bolnih oseb (bolezni sumnih ali okužbe sumnih) ter za njih prevažanje m za razkuževanje je porabljati le take osebe, ki so z uspehom cepljene, v zadnjih šestih letih zopet cepljene in se dajo, ako treba, takoj zopet v sili cepiti.
Okužbe sumne osebe je, ko se jim je dala kopel ter ko se je razkužilo njihovo oblačilo in perilo, zdravslvenopolicijsko nadzorovati, ako treba, zlasti pri pljučni kugi, odločiti na pripravnem kraju. Nadzorovanje ali odločitev mora trajati pri kozah najdalje 16 dni, pri kugi najdalje 11 dni.
Nadzorovati, ako treba, odločiti je tudi tiste osebe, ki imajo opraviti s prevažanjem bolnika (bolezni sumne ali okužbe sumue osebe) in z razkuževanjem, ter strežno osebje po končani strežbi.
Odločitev v stanovanju se more smatrati za namenu primerno, ako so poslopje, v katerem je oseba, ki jo je odločiti, s strežnim osebjem, izpraznili ostali prebivalci.
Pri rokah mora biti tudi zanesljiva strežna oseba in poskrbljeno mora biti, da se dobava živ-ljenskih potrebščin, zdravil i. dr. po posrednikih uredi tako, da ti ne pridejo niti neposrednje v dotiku s strežnimi osebami, niti tudi ne v prostore za odločitev.
Drugače in, ako se more bolnik prepeljati brez nevarnosti zanj, ga je spraviti v bolnico s primernimi uredbami za odločitev.
Odločitev bolnika se sme odpraviti pri kozali šele. ko so popolnoma odpale kraste in ko se je bolnik ponovno očistil v kopelih, pri kugi pa, ko so izginili vsi pojavi bolezni in se je ponovno bakteriološko dognalo, da v ekskretih ni več najti bacilov kuge.
Pn kugi se lahko ukrenejo naredbe za odvračanje in uničevanje podgan. Neprestano je treba skrbeti, da se uničuje in odvrača mrčes, zlasti bolhe, in sicer tako.v oblekah in v perilu kakor tudi v prostorih, kjer se biva.
7.	Azijska kolera.
Bolnike in bolezni sumne osebe ter strežne osebe jo odločiti.
Gledé trajnih izločevalcev in bacilonoscev je ravnati po določilih § 5, in sicer vobče enako kakor gledé bolnikov.
Okužbe sumne osebe je, ko so se razkužile njihove obleke in perilo in ko se jim je dala kopel, najdalje pet dni zdravstvenopolicijsko nadzorovati, ako treba, jih odločiti na pripravnem mestu.
Nadzorovati, ako treba, odločiti je tudi tiste osebe, ki imajo opraviti s prevažanjem bolnika (bolezni sumne ali okužbe sumne osebe) in z razkuževanjem, ter strežno osebje po končani strežbi.
Odločitev v stanovanju se more smatrati za namenu primerno, ako v poslopju, v katerem je to stanovanje, ni obratov, ki se neposrednje ali posreduje pečajo z izdelovanjem, hrambo ali s prodajanjem živil ali užitnih reči, ako so nadalje stanovanje, v katerem je nastanjen odločenec s strežnim osebjem, izpraznili ostali sostanovalci in je odločencu odkazano posebno stranišče.
Pri rokah mora biti tudi zanesljiva strežna oseba in poskrbljeno mora biti, da se dobava živ-ljenskih potrebščin, zdravil i. dr. po posrednikih uredi tako, da ti ne pridejo niti neposrednje v do-tiko s strežnimi osebami, niti tudi ne v prostore za odločitev.
Drugače in, ako se more bolnik prepeljati brez nevarnosti zanj, ga je spraviti v bolnico s primernimi uredbami za odločitev.
Odločitev bolnika se sme odpraviti šele, ko sta dve bakteriološki preiskavi blata, izvršeni v ne manj nego petih dneh, pokazali, da ni več bacilov kolere v njem.
Take preiskave blata je izvršiti, ako mogoče, tudi pri osebali, ki se opazujejo, ker so okužbe simrne.
8.	Povratni legar.
Uničevanje in odvračanje mrčesa, in sicer tako v oblekah in v perilu oseb, ki jih je odločiti, kakor tudi pri strežnem osebju in v prostorih, kjer se biva, jé bistvenega pomena za uspeh odločitve.
Bolnike in bolezni sumne osebe je odločiti.
Za strežne osebe se lahko zaukažejo omejitve občevanja.
Okužbe sumne osebe je, ko se jim je dala kopel ter ko so sc obleke in perilo dodobra osna-žile in razkužile (uničevanje mrčesa), najdalje osem dni zdravstvenopolicijsko nadzorovati, ako je treba, jih odločiti na pripravnem kraju, ki je brez mrčesa.
Odločitev v stanovanju more veljati za namenu primerno, ako je stanovanje brez mrčesa ali ako se je stanovanje strokovnjaško osnažilo in se je v njem uničil mrčes ter ako je odločencu na razpolaganje posebna izba s prostorom, določenim za strežno osebo.
Pri rokah mora bili tudi zanesljiva strežna oseba in poskrbljeno mora biti za dobavljanje živ-Ijenskih potrebščin, zdravil in enakih reči po posrednikih, ki ne smejo priti v prostore za odločitev.
9.	Gobavost (lepra).
Bolnike je odločiti tako, da je odločencu na razpolaganje posebna izba s posteljo, ki jo rabi samo on, in posebna umivalna priprava. Rahne predmete, ki jih uporablja bolnik (posoda za jed in pijačo, perilo, orodje za britje, knjige itd.), je oznameniti in jili določiti za njegovo izključno rabo. Prostorov, ki so bolniku na razpolaganje (stanovanjski prostori, spalnica, stranišče), ne smejo uporabljati druge osebe nego tiste osebe (strežniki, svojci), ki smejo občevati z njim.
Bolnikom se lahko naložijo poleg rednega zdravstvenopolicijskega nadzorovanja še drugačne omejitve občevanja tako, da ne smejo hoditi v javna kopališča, brivnice, šole, v posebnih primerih v gostilnice, gledališča ali kaj enakega. Bolnikom niso jlovoljena opravila, ki jih spravijo v neposrednjo dotiko z osebami, ki so proste te bolezni. Tudi gledč rabe javnih občil se lahko ukrenejo utes-nujoče odredbe.
Skušati je treba, da se bolniki spravijo v bolnice, pripravne za njihovo strežbo, ali v bolniške domove, določene za to.
Osebe, ki neprestano občujejo z bolniki (sostanovalci), je smatrati za okužbe sumne in jih zdravstvenopolicijsko nadzorovati in v javni zdravstveni službi stoječi zdravnik mora od časa do Časa preiskati njihovo zdravstveno stanje. To nadzorovanje ne bajaj dalje nego pot let, računajo od dneva zadnje prilike okužbe.
Vsako menjavo stanovanja je treba pravočasno naznaniti občini.
10.	Kgiptisko vnetje oči (Dahom).
Bolniki se odločijo tako, da se odkaže vsakemu odločencu posamez stoječe ležišče, posebno telesno in posteljno perilo 1er posebna umivalna posoda z brisačo vred.
Po potrebi, če je posebna nevarnost, da bi se bolezen prenesla, se lahko bolnikom prepové, da pridejo izven svojega stanovanja na daljše bivanji', zlasti na delaviščih, v neposrednjo dotiko z osebami, ki se jih ni lotila bolezen.	k
Zaukaže se lahko tudi obdobna zdravniška preiskava teh bolnikov in njihovih domačinov.A
11.	Rumeiia mrzlica.
Bolnike in bolezni sumne osebe je z ozirom na to, da to bolezen prenaša ne domač komar, nastaniti kolikor mogoče oddaljeno od pristanske naprave s skladišči ali hangarji, v katerih so izdelki (na primer les), ki so iz dežel rumene mrzlice.
V tem primeru ni treba posebnih naredb za odločitev. Sicer je zaukazali odločitev bolnikov ali bolezni sumnih oseb.
Ta odločitev se more smatrati za namenu primerno, ako je odločencem na razpolaganje posebna izba, v kateri so ali vhodne odprtine opremljene z dvojnimi mrežnatimi durimi in odprtine oken z omrežjem zoper muhe ali ako je bolnikovo ležišče obdano z gostimi mrežami zoper moskite.
12.	Vranični prisad (c riniti ca), steklost.
Odločitev se razteza na bolnike in se more smatrati za namenu primerno, ako jim je na razpolaganje posebna izba, do katere nepoklicane osebe nimajo pristopa, in ako je pri rokah zanesljiva strežna oseba.
Osebe, ki so jih ugriznile stekle ali stcklosti sumne živali, naj se čim prej cepijo v obrambo in naj se eno leto zdravstvenopolicijsko nadzorujejo v prizanesljivi obliki.
13.	Smrkavost.
Bolnike in bolezni sumne osebe je treba odločiti po prostoru.
Odločitev se more smatrati za namenu primerno, ako je odločencem na razpolaganje posebna izba in je pri rokah zanesljiva strežna oseba.
Za strežne osebe se lahko zaukažejo omejitve občevanja.
Omejitev občevanja praviloma ni treba raztegniti na domačine.
(8lov«nUoh.)
22
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1915. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1915 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samo, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
Letnik 1849. za .		4 K 20 h	Letnik 1866. za .		4 K 40 h	Letnik 1883. za .		5 K	—	ti	Letnik 1900.		za .	7 K	— h
	1850. „ .	10 . 50 ,	n	1867. , .	Ji 	 “ rt	rt	„	1884. , .	5 ,	—	r	a	1901.	rt •	6 ,	*
1»	1851. „ .	2 , 60 ,	n	1868. , .	4, - ,	a	1885. , .	3 ,	60	T	it	1902.	rt •	7 ,	50 „
D	1852. , .	5 , 20 ,	i»	1869. , .	6 , - .	n	1886. , .	4 ,	60	T	n	1903.		9 ,		 a
fl	1853. , .	6 , 30 ,	»	1870. , .	2 , 80 ,	T»	1887. , .	5,	—	T	rt	1901.	H •	5 ,	rt
	1854. » .	8 , 40 ,		1871. „ .	4 , - ,	i*	1888. , .	8 ,	40		rt	1905.		6 „	rt
rt	1855. „	4 „ 70 „	.	1872. , .	6 , 40 ,	n	1889. , .	6 ,	—	n	rt	1906.	a	12 „	
	1850. „	4 , 90 ,	■	1873. , .	6 , 60 ,	n	1890. , .	5 ,	40	a	a	1907.	it	13 ,	" rt
T	1857. ,	5, 70,	.	1874. , .	4 , 60 ,	a	1891. , .	6 ,	—	rt	n	1908.	it	9 ,	
»t	1858. „	4, 80,	It	1875. „ .	4 „ — ,	rt	1892. ,	10 .	—	rt	a	1909.	a	8 ,	50 ,
*	1859. „	4 „ — ,		1876. , .	3, - ,	rt	1893. ,	6 ,	—	T	a	1910.		8 .	40 ,
n	I860. ,	3 , 40 ,	W	1877. , .	2 . - ,	n	1894. ,	6 ,	—	n	a	1911.	rt	7 ,	*
s	1861. ,	3 , - ,	n	1878. , .	4 , 60 ,	n	1895. ,	7 „	—	a		1912.	n	12 ,	50 ,
n	1862. ,	2 , 80 ,	rt	1879. , .	4 „ 60 ,	n	1896. ,	7 ,	—			1913.		9 ,	50 ,
	1863. .	2 , 80 ,	a	1880. , .	4 , 40 ,	it	1897. ,	15 ,	—						
	1864. „	2,80,	»	1881. ,	4,40 ,	n	1898. „	6 „	—	n					
„	1865. „	4	— ^ tt	J)	T	1882. ,	6 ,	rt	1899. ,	10 ,	—	it					
Prodajna cena za letnik 1914. se naznani začetkom januarja 1915. 1.
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako so naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostatlli, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v Šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, lil. okraj, Rennweg 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (*/» pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatue (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah.