DRŽAVNA II. DEŠKA MEŠČANSKA ŠOLA
VITEŠKEGA KRALJA ALEKSANDRA I. ZEDINITEL3A
V	LJUBLJANI
LETNO POROČILO
ZA ŠOLSKO LETO
1939/40
V	LJUBLJANI 1940 ZALOŽBA DRŽAVNE II. DESKE MEŠČANSKE ŠOLE V LJUBLJANI
DRŽAVNA II. DEŠKA MEŠČANSKA ŠOLA
VITEŠKEGA KRAUA ALEKSANDRA I. ZEDINITEL3A
V	LJUBLJANI
LETNO POROČILO
ZA ŠOLSKO LETO
1939/40
V	L3UBUANI 1940 ZALOŽBA DRŽAVNE II. DESKE MESČANSKE ŠOLE V LJUBLJANI
. .
Učiteljski zbor
koncem šolskega leta 1939/40.
Pečjak F. Rudolf, ravnatelj V. pol. skup. Usposobljen za slovenski jezik, zemljepis in zgodovino. Poučeval zgodovino v III. a, III. b, IV. a in IV. b razredu, državljanski nauk v IV. b razredu. Tedensko 7 ur.
Rismal J. Me I hi j or, meščanskošolski učitelj IV./2 pol. skup. Usposobljen za prirodopis, fiziko in matematiko. Poučeval računstvo v IV. a in IV. b razredu, fiziko v 111. a, III. b, IV. a in IV. b razredu, knjigovodstvo v IV. a in IV. b razredu in kemijo v III. a in III. b razredu. Tedensko 22 ur.
Lajovic F. Albin, meščanskošolski učitelj 1V./2 pol. skup. Usposobljen za slovenski in nemški jezik, zemljepis in zgodovino. Poučeval slovenski jezik v I. a in 1. b razredu, nemški jezik v I. a, I. b in II. a razredu, zemljepis v 1. a razredu in nauk o obrti in industriji v IV. b razredu. Tedensko 21 ur.
Medič P. Pavel, meščanskošolski učitelj V. pol. skup. Usposobljen za matematiko, opisno geometrijo, prostoročno risanje in lepopisje. Poučeval računstvo v II. a, 111. a in 111. b razredu, geometrijo v III. a in III. b razredu, opisno geometrijo v IV. a in IV. b razredu in prostoročno risanje v IT. a razredu. Tedensko 23 ur.
Pečjak R. Ana, meščanskošolska učiteljica V. pol. skup. Usposobljena za slovenski jezik, zemljepis in zgodovino. Poučevala slovenski jezik v II. a razredu, nemški jezik v II. b, III. a, IV. a in IV. b razredu, zgodovino v
II. a, zemljepis v II. a razredu in higijeno v III. a razredu. Tedensko 21 ur.
Laharnar E. Marija, meščanskošolska učiteljica V. pol. skup. Usposobljena za petje in klavir. Poučevala petje v I. a, I. b, II. a in II. b razredu, zborno petje, računstvo v I. a in I. b razredu, geometrijo v II. a in II. b razredu in fiziko v II. b razredu. Tedensko 18 ur. — Na dr. II. dekliški meščanski šoli tedensko 6 ur.
Kopitar F. Ciril. meščanskošolski učitelj V. pol skup. Usposobljen za narodni jezik, zgodovino in zemljepis. Poučeval slovenski jezik v II. b,
III. a in IV. a razredu, zemljepis v IV. a in IV. b razredu, državljanski nauk v III. a, 111. b. IV. a in IV. b razredu, fiziko v II. a razredu in nauk o obrti v 111. b razredu. Tedensko 22 ur.
Tkačev R. Marija, meščanskošolska učiteljica V. pol. skup. Usposobljena za slovenski jezik, zemljepis, zgodovino in italijanski jezik. Poučevala slovenski jezik v III. b in IV. b razredu, zemljepis v lil. a in III. b razredu, zgodovino v II. b razredu, nemški jezik v III. b razredu, računstvo v II. b razredu, nauk o obrti in industriji v lil. a razredu in prirodopis v I. a razredu. Tedensko 22 ur.
Tavčar J. p. Feliks, veroučitelj Vil. pol. skup. Usposobljen za verouk. Poučeval verouk v I. a, I. b, 11. a, II. b, III. a, 111. b, IV. a in IV. b razredu. Tedensko 16 ur. — Na drž. II. dekliški meščanski šoli tedensko 8 ur.
Kobilica J. Rudolf, profesor VIII. pol. skup. Usposobljen za prirodopis, kemijo in zemljepis ter pedagogijo in filozofijo. Poučeval kemijo v IV. a in IV. b razredu. Tedensko 4 ure. — Dodeljen ogledni ljudski šoli za Bežigradom kot pedagoški vodja.
Leder Mirko, dipl. filozof, učitelj IX. pol. skup., usposobljen za zgodovino, psihologijo in pedagogiko. Poučeval zemljepis v T. b razredu, prirodopis v 1. b, II. a in II. b razredu, higieno v IV. a in IV. b razredu in telovadbo v vseh razredih. Tedensko 22 ur.
Zupan J. Franc, učitelj VI./3 pol. skup. Poučeval prostoročno risanje v I. a in I. b razredu, deška ročna dela v I. a, II. a, III. a in IV. a razredu, lepopis v I. a, I. b in II. b razredu, higieno v III. b razredu. Tedensko 22 ur.
Fabijanič N. Nikola, učitelj VI./2 pol. skup. Poučeval srbohrvatski jezik v I. a, I. b, II. a, II. b, lil. a, III. b, IV. a in IV. b razredu, strojepis v IV. razredu in zemljepis v II. b razredu. Tedensko 20. ur.
Vidmar F. Drago, učitelj VI. pol. skup. Poučeval geometrijo v I. a in I. b razredu, deška ročna dela v 1. b, II. b, III. b in IV. b razredu, pisanje v 11. a, risanje v II. b razredu in nauk o obrti in industriji v IV. a razredu. Tedensko 23 ur.
II.
Izpremembe v učiteljskem zboru
v šolskem letu 1939/40
Kobilica Marija, meščanskošolska učiteljica, premeščena z odlokom kr. ban. uprave IV. št. 12837/1 z dne 17. avgusta 1939. na svojo matično, to je II. dekliško meščansko šolo v Ljubljani.
Leder Mirko, dodeljen z odlokom ministrstva prosvete II. br. 3223 z dne 13. 11. 1939 11. drž. deški meščanski šoli v Ljubljani.
III.
Iz šolske kronike
Avgust
31. Popravni izpiti.
September
I.	2. in 3. Vpisovanje. Vpisalo se je 313 učencev, od teh v prvi razred 100.
Prispevki učencev:
Zdravstveni fond...............din	5180	(54 učencev oproščenih),
Šolnina....................... din	2298	(šolnino plačalo 44 učencev).
Šola in dom................... din	1520	(9 učencev oproščenih),
Letno izvestje,	tiskov, in dr. din	6000	(13 učencev oproščenih),
Knjižnjica...................... din	2990	(14 učencev oprošenih).
Skupaj . . . din 17988
4.	Otvoritvena konferenca.
9.	Šolska služba božja.
11. Pričetek rednega pouka.
Oktober
4.	Predavanje o skavtih.
7.	Tombola PRK. Učenci pokupili za din 135 tombolskih tablic.
9.	Obletnica tragične smrti kralja Aleksandra.
30. Redovalna konferenca. Po konferenci razredni roditeljski sestanki.
31. Jadranski dan. (Slavje po razredih.)
28. Obletnica Osvobojenja. (Predavanja po razredih.)
31. Vsesvetska akcija za mestne reveže. Učenci so nabrali din 120 in kupili za ta znesek 6 vencev mestne občine. Položili so jih na grob učitelja Kunca, na grobove dr. Kreka, Cankarja, Murna, Ketteja, knezoškofa Jegliča, skladatelja H. Satnerja in na Kostnico vojakov. Nekaj vencev so naredili sami in jih položili na grobove slavnih mož v Hramu slave.
November
1.	2. Vsi Sveti.
4.	Zborovanje Društva učiteljev meščanskih šol v tukajšnji telovadnici. Po zborovanju so si učitelji ogledali šolo.
11. Obletnica premirja v svetovni vojski:	zvonenje	v	spomin	in prošnja
za mir.
24. Zbirka za obmejno dcco. Učenci so nabrali din 120.
28. Predavanje o izseljencih.
December
1.	Praznik Zedinjenja. Zahvalna služba božja in šolsko slavje.
17.	Roditeljski sestanek. Občni zbor DŠD. Predavanje o zaščiti mladine v primeru vojske.
19. Srečolov za božičnico.
20. Redovalna konferenca. Po konferenci razredni roditeljski sestanki.
23. XII. do 10. 1. božične počitnice.
Januar
27.	Svetosavsko slavje.
29. Redovalna konferenca. Po konferenci roditeljski sestanki.
31. Zaključek 1. polletja.
Februar
2 Sestanek Društva za varstvo delavske mladine s predavanjem o izbiri poklica. Sestanka se je udeležilo nekaj učencev.
4.	Strossinayerjevo slavje.
20. do 27. Zdravniški pregled učencev na šolski polikliniki.
Marec
3.	4. 5. Duhovne vaje.
6.	Odlok kr. banske uprave o preučevanju narodnega blaga.
Treznostni dnevi. Predavanja.
15. Redovalna konferenca. Po konferenci razredni roditeljski sestanki.
12. do 16. Teden vzgojnih večerov. Vzgojna predavanja za starše v tukajšnji telovadnici.	•
20. do 28. Velikonočne počitnice.
April
14.	Akademija Podmladkov RK v frančiškanski dvorani. Tukajšnja šola je sodelovala s pevskimi točkami.
18. Preizkušnje učencev, ki bi se šli učit obrta, pri poklicni posvetovalnici.
19. Zbirka knjig «Akademskega odseka Ciril in Metodove družbe» za kočevske Slovence. Učenci so nabrali precej knjig.
18.	Zbirka Slov. Straže za kočevske Slovence. Učenci so nabrali din 56.50.
18.	Odlok kr. banske uprave o podpiranju nadarjenih revnih učencev.
18. Zbirka Jugoslov. Unije za zaščito dece. Din 41.25.
20. Predavanje gospe Skuškove o Japonski.
Maj
2.	Tombola PRK.
7.	Redovalna konferenca. Po konferenci razredni roditeljski sestanki.
11. Materinski dan. Šolsko slavje.
19. do 25. Protituberkulozni teden. Vršila so se predavanja o jetiki, športu in telesni vzgoji. Učenci so darovali za šolski rentgen din 300.
23. Učiteljstvo in učenci so se udeležili procesije Sv. Reš. Telesa: učenci iz župnije sv. Frančiška v Šiški, učenci iz župnije sv. Cirila in Metoda za Bežigradom.
51. Redovalna konferenca za 4. razred.
Junij
2. Razstava risarskih	in ročnih izdelkov.
3. Šolska poliklinika	je določila 5 učencev	za	počitniško	kolonijo.
10. Popravni izpiti za	4. razred.
6.	Odlok kr. banske	uprave proti preklinjevanju	in	surovemu	vedenju.
11. Ravnateljev dan.
12. do 17. Završni izpiti.
20. Sklep rednega pouka v vseh razredih. Redovalna konferenca.
28.	Vidovdansko slavje. Slovo od absolventov. Razdelitev nagrad mestnega načelstva in domače šole vsem odličnim dijakom in najboljšemu risarju.
IV.
Učne knjige
v šolskem letu 1939/40.
1. razred
Dr. Levičnik: Zgodbe sv. pisma. 1. del.
Katoliški katekizem.
Wagner-Rožman: Slovenska čitanka za I. r. meščanskih šol. Zavrl Albin: Zemljepis za I. r. meščanskih šol.
Dr. S. Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva za meščanske šole. Južnič-Kolarič: Nemška vadnica za 1. r. meščanskih šol. Jovanovič-lvkovič: Srpska čitanka.
Černivec: Računica. I. del.
Čermelj-Lapajne: Geometrija za i. r. in II. r. meščanskih šol.
Šenoa: Geografski atlas.
Kramolc: Pesmarica.
II. razred
Dr. Levičnik: Zgodbe sv. pisma. II. del.
Katoliški katekizem.
R. Wagner in M. Rožman: Slovenska čitanka za II. r. meščanskih šol. Dr. M. Rupel: Srbskohrvatska vadnica. II. del.
Matko Zlatič: Nemška vadnica za meščanske šole. I. del.
Dr. V. Bohinc-Dr. R. Savnik: Zemljepis za 111. r. srednjih šol.
Rud. Pečjak: Zgodovina za 11. r. meščanskih šol.
Dr. S. Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva za meščanske šole.
S.	Breskvar: Fizika za II. r. meščanskih šol.
A. Černivec: Računica za 1. r. in II. r. meščanskih šol. Cermelj-Lapajne: Geometrija za I. r. in II. r. meščanskih šol.
M. Šenoa: Geografski atlas.
L. Kramolc: Pesmarica.
III. razred
Jaklič: Liturgika.
Pečjak-Gaspari-Žerjav: Čitanka za 111. r. meščanskih šol. Bohinec-Šavnik: Zemljepis za III. r. srednjih šol.
Pečjak: Zgodovina za 111. r. meščanskih šol.
Šenoa: Geografski atlas.
Rupel: Srbohrvatska vadnica. II. del.
Zlatic: Nemška vadnica. 11. del.
Kunc: Fizika za nižje razrede' srednjih šol.
Krajčinovič: Kemija in tehnologija za III. r. meščanskih šol.
Kump: Blagoznanstvo. I. del.
Fakin: Državoznanstvo. 1. del.
Črnivec-Pirc: Računica za III. r. meščanskih šol.
Pirc: Higijena za lil. r. in IV. r. srednjih šol.
Čermelj-Lapajne: Geometrija za III. r. meščanskih šol.
IV. razred
Mlakar: Katoliški verouk.
Bajec-Šolar: Slovenska čitanka za III. r. srednjih šol.
Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije.
Pečjak-Baukart: Zgodovina. III. del.
Šenoa: Geografski atlas.
Jovanovič-lvkovič: Srpska čitanka. III. del.
Zlatic: Nemška vadnica. II. del.
Krajčinovič: Kemija in mineralogija za IV. r. meščanskih šol. Kunc: Fizika za nižje razrede meščanskih šol.
Črnivec-Pirc: Računica za IV. r. meščanskih šol.
Črmelj-Lapajne: Geometrija za IV. r. meščanskih šol.
Pirc: Higijena za III. r. in IV. r. nižjih srednjih šol.
Šolske naloge
I.	a razred
1. Brzdanje. (Obnova.)
2. Moje dobro delo.
3. Pošast pripoveduje o pastorki.
4. Volk. (Po Novačanu.)
5. Čudež ob Tari. (Obnova.)
6. Voščilno pismo.
7. Dobrosrčni veter. (Obnova.)
8. Starešina Gobežel govori. (Po Jurčiču.)
A. Lajovic.
I. b razred
1. Kaj vem o konjičku.
2. Moja usluga.
3. Čuvaj pripoveduje o pastorki. (Obnova.)
4. Čudež na Tari..
5. Sv. Sava blagoslavlja. (Obnova.)
6. Voščilno pismo.
7. Veter in Jurček.
8. Rožico — mamici.
A. Lajovic.
II. a razred
J. V našem razredu pred poukom.
2. Sprehod v jeseni.
3. Pri nas doma.
4. Kako bom izrabil božične počitnice.
5. Sanjam, da budim kralja Matjaža. (Po Župančičevi pesmi «Kralj Matjaž.»)
6. Moj domači kraj.
7. Pismo materi. (Po berilu «Mater je zatajil.»)
8. Dogodek iz otroških let. (Doživljaj.)
9. Ko pomlad cvetoča pride.
Ana Pečjak
II.	b razred
1. Kaj nam prinaša jesen.
2. Trpek pripoveduje.
3. Nonijcv obisk v Skipalonu.
4. Kako sem preživel božične počitnice.
5. Ladja Valdemar med ledenimi gorami.
6. Alkohol, naš največji sovražnik.
7. Pomlad je prišla v deželo.
8. Moja mati.
Ciril Kopitar
III.	a razred
1. Najlepši dan minulih počitnic.
2. Testament. (Po berilu istega naslova.)
3. Ne tujina, rodna gruda naj preživlja naš	narod.	(Misli	na	dan	izseljencev.)
4. Slovenski božični narodni običaji. (Opisi.)
5. Kako slavi narod svoje zaslužne sinove.
6. Alkohol, naš največji sovražnik.
7. Vesel večer pri pastirjih na Komni. (Po	Baumbachovem	«Zlatorogu».)
8. Na planine, na planine vedno vleče me	srce.
Ciril Kopitar
III. b razred
1. Črtomir. (Oris junaka.)
2. Na cesti so zagorele plinske luči. (Razmišljanje.) — Ob brnenju strojev. (Misli.)
3. Trubar pred rajem. (Po Aškerčevi legendi.)
4. Naš kmet pred 400 leti. (Kulturna slika.)
5. V inetežu. (Razmišljanje.)
6. Naš vsakdanji kruh. (Kratka obnova Finžgarjeve črtice.)
7. Rana našega naroda. (Prosto.)
8. Hlapec Jernej pripoveduje svojo zgodbo otrokom. (Odlomek iz «Hlapca Jerneja».)
9. V Vrbi. (Po obisku Prešernovega doma.) — Moj dom.
M. Tkačeva
IV. a razred
1. V vsakem primeru izkazuj ljubezen svojemu bližnjemu!
2. Zakon dela svetu dan je.
Svet brez dela so le sanje.
Delo je človeka last.
Delu slava, delu čast! (Dr. J. E. Krek.)
3. Pomen prosvetljene dobe za Slovence.
4. Zdravilo ljubezni. (Po Prešernovi pesmi istega naslova.)
5. Na semnju.
6. Alkohol, naš največji sovražnik.
7. Topolščak si prisvoji testament. (Po J. Kersnikovemu «Testamentu».)
Ciril Kopitar
IV.	b razred
1. Zemlja slovenska, zemljica sveta. (Prosto.)
2. Naša književnost. (Od početkov do Vodnika.)
3. Največji ste od nas prejeli dar: ne boste povrnili ga nikdar, sinove svoje, kri naše smo krvi vam dali. (Izseljenci — misli.)
4. Dr. Fran Prešeren — njegova dela. (Razmišljanje.)
5. Svetu pokažite lik domače navade in misli, biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos. (J. Vesel Koseski — Prosto.)
6. Iz dežele vzhajajočega sonca. (Misli po predavanju g. Skuškove.)
7. Borba za lepoto slovenske besede. (Pregled od Trubarja do Stritarja.)
8. Hlapec Jernej si poišče svojo pravico. (Kratka vsebina.)
M. Tkačeva
III.	razred
1. Žalost za bratom. (Po nar. pesmi.)
2. Moje junaštvo, (Doživljaj prema štivu.)
"5. Mudrac. (Po pričanju.)
4. Lepo je živeti. (Po čitanju.)
5. Govor Stevana Nemanje. (Prema štivu.)
IV.	razred
1. Stari Vujadin. (Po nar. pesmi.)
2. Prosinac, mjesec praznika. (Slobodno.)
3. Naše selo. (Slobodno.)
4. Hasan aginica (Po nar. pesmi.)
5. Boj na Mišarn. (Po nar. pesmi.)
VI.
Ekskurzije
1.	a razred
II.	IX. Ljubljanski velesejem.
19. X. Celodnevna ekskurzija na Šmarno goro.
31. X. Ogled ljubljanskega pokopališča.
13.	IV. Botanični vrt.
9.	V. Obhod po Ljubljani.
18. V. Majniški izlet: Jevnica—Sv. Miklavž—Moravče—Domžale.
4.	VI. Botanični vrt.
11.	VJ. Kolesarski izlet: Ljubljana—Domžale—Moravče—Klanec—Vače—
—Hotič—Ljubljana.
15. VI. Smrekarjeva razstava — Učiteljska tiskarna — Kosove zgodovinske slike — razstava zaščite pred letalskimi napadi.
I.	h razred
11.	IX. Obisk velesejma.
19. X. Ogled ljubljanskih znamenitosti.
31. X. Ekskurzija na ljubljansko pokopališče.
8.	XI. Film «Brezdomci».
20. IV. Ekskurzija v Jakopičev paviljon ob 40 letnici prve slovenske umet-
niške razstave.
10. V. Botanični vrt.
18. V. Izlet: Jevnica—Sv. Miklavž—Moravče—Domžale.
15. VI. Ogled razstave o zaščiti pred zračnimi napadi in razstave A. Kosovih zgodovinskih slik.
11.	a r a z r e d
11. IX. Obisk velesejma.
19. X. Ekskurzija: Št. Vid—Gameljne—Ježica. Ogled opekarne v Garnel j nah. 31. X. Obisk pokopališča.
8.	XI. Obisk kinopredstave «Brezdomci».
20. IV. Ogled razstave v Jakopičevem paviljonu.
10. V. Ogled Narodnega muzeja in spomenikov.
18. V. Izlet: Višnja gora—Polževo.
15. VI. Ogled razstave zaščiti pred zračnimi napadi in razstave A. Kotovih zgodovinskih slik.
II.	b razred
11. IX. Ogled velesejma.
19. X. Celodnevni poučni izlet Ljubljana—Gameljne—Hrušica.
31.	X. Obisk pokopališča.
8.	XI. Obisk kinopredstave «Brezdomci».
20.	IV. Ogled razstave v Jakopičevem paviljonu.
10. V. Muzej — ljubljanski spomeniki.
18. V. Celodnevni izlet Vintgar—Bled.
15. VI. Ogled razstave o zaščiti pred zračnimi napadi in razstave A. Kosovih zgodovinskih slik.
111.	a razred
11. IX. Obisk velesejma.
22. IX. Ogled slikarske razstave umetnika Stiplovška.
19. X. Poučna ekskurzija v Št. Vid nad Lj.: Ogled tvornice pohištva Erman
in Arluir. ogled tovarne vložkov in žebljičkov Seta na Brodu, ogled tovarne za čipke Cita v Tacnu.
"50. X. Obisk pokopališča pri Sv. Križu.
8.	XI. Obisk kinopredstave «Brezdomci».
12. IV. Ogled slikarske razstave v Jakopičevem paviljonu.
10. V. Ogled tiskarne «Merkur» in ogled Mestnega muzeja.
20. V. Izlet v Vrbo. Ogled Prešernove roj. hiše, v Lescah ogled tvornice
čokolade.
15. VI. Ogled razstave: Zaščita pred zračnimi napadi.
III. b razred
11. IX. Ogled velesejma.
19. X. Poučna ekskurzija: Ogled tovarne «Jugofer», tovarne umetnega
kamenja «Alpeko» in mestne plinarne.
"50.	X. Obisk pokopališča pri Sv. Križu.
8.	XI. Obis kinopredstave «Brezdomci».
10.	V. Ogled tiskarne «Merkur» in Ljubljanskega mestnega muzeja.
20.	V. Izlet v Vrbo. Ogled Prešernove rojstne hiše — v Lescah ogled to-
varne za čokolado.
15.	VI. Ogled A. Kosovih zgodovinskih slik in razstave o zaščiti pred zračnimi napadi.
IV. a razred
11.	IX. Ogled velesejma.
19.	X. Ekskurzija v Hrastnik in Trbovlje.
26.	X. Ogled razstave bolgarske knjige.
>0.	X. Obisk pokopališča pri Sv. Križu, polaganje venca na grob	dr.	Jan.
Ev. Kreka.
8.	XI. Obisk filma «Brezdomci».
27. IV. Ogled bakrarne Kapelj in ključ. del. Stanko Cirman.
10. V. Ekskurzija v Zagreb.
14.	V. Ogled kamnoseškega podjetja Toman.
IV.	b razred
11.	IX. Poučni izlet na velesejem.
22.	IX. Ogled razstave umetnika Stiplovška.
19.	X. Poučna ekskurzija v «Županovo jamo». Vrvarna.
8.	XI. Ogled fil ma «Brezdomci».
30.	X. Obisk pokopališča pri Sv. Križu in polaganje venca na grob	dr.	Jan.
Ev. Kreka.
27. IV. Ogled tiskarne «Merkur».
10.	V. Dvodnevna ekskurzija v Zagreb.
Poročilo državne šolske poliklinike
Poset dijakov II. drž. deške mešč. šole v splošnem Umbulatoi'iju drž. šolske poliklinike v Ljubljani v šolskem letu 1939/40.
Bolezni	1.		11.		III.		IV.		I 3 cn	Opomba
	a	b	a	b	a	b	a	b		
Infekcijske bolezni 		2		2		2		t	1	8	
Očesne bolezni		7	8	6	7	3		14	9	54	
Tuberkuloza pljuč 				1						1	
Tuberkuloza pljuč, bezgalk . .	2	2	9	1	4	2	5	, 7	32	
Ušesne bolezni		1		3		1			4	9	
Kirurgične bolezni		1	3	2	4	1	4	i	7	24	
Živčne bolezni								1		1	
Bolezni srca in krvn: obtoka . .	1		1						2	
Bolezni prebavil		1	2		1	1				5	
Bolezni dihalnih organov . . .		3	10	3	4	2	1	1	24	
Žlezne bolezni		1		1	3		1		2	8	
Konstitucionalne bolezni ....	1	' <	i		y i l ;	.. i		't t	3	
Kožne bolezni		1	1	2	2	1	1		2	10	
Bolezni zob		1	3	4	4			3	2	17	
Ostale bolezni		2	6	12	6	4	3	3	4	40	
Krvne bolezni											
Bolezni kosti in mišic										1	
Skupaj . .	21	28	53	31	22	13	31	40	2'9	
V	počitniških kolonijah drž. šolske poliklinike so bili 3 dijuki,
Id
Dijaštvo in šport
V	letošnjem šolskem letu je pri sistematskih pregledih sodeloval tudi antropološki odsek. Program in namen tega sodelovanja je bil, da se zbere zadostni material za določitev višine in teže ter nekaterih drugih znakov za vsako starostno leto od 11. do 20. V namenu, da dobimo pregled tudi
o	našem rasnem sestavu, so se določile še mere lobanje in barva oči in las.
O	priliki teh pregledov smo se zanimali tudi za vprašanje telovadnega in športnega udejstvovanja med našo mladino. Zanimivo je, da skoro vsi brez izjeme, dijaki in dijakinje, vozijo kolo in da zna ogromna večina plavati; smučanje in drsanje se goji že manj. Med ostalimi športi bi bilo treba omeniti še lahko atletiko in veslanje, dočim se drugi goje le bolj poredkoma. Nepričakovano malo je n. pr. nogometašev. Dognali smo pa razmeroma dosti jadralcev. Organiziranih telovadcev je manj, kakor bi pričakovali, zlasti med dekleti.
Vprašanje športa in telovadbe je za razvijajočo se mladino jako važno, posebno zato, ker se šport, kakor smo videli, v resnici goji, vendar se pa goji večinoma, rekel bi, «divje». Pretirano športno in telovadno udejstvovanje pa prav lahko škoduje razvijajočemu se telesu. Prepovedi ne zaležejo, ker prepovedan sad pač bolj diši, in tudi nimajo stvarnega smisla. Treba bi torej bilo misliti na trdno srednješolsko športno organizacijo, v katere okviru bi se vršile vsako leto tudi srednješolske tekme. Tako je bil srednješolski šport izvrstno organiziran v Češkoslovaški in je še danes v Italiji in Nemčiji. Tudi na Poljskem in v Romuniji so bili ali so za ta del mnogo pred nami in uspehi so povsod dobri.
Naj tu še povem, da smo se pri vseh izrazitih športnikih zanimali tudi za šolske uspehe, kajti zelo razširjeno je mnenje med ljudstvom, da šport ovira pri učenju. Dognali pa smo, da so najizrazitejši športniki večinoma prav dobri in odlični dijaki. Pokazalo se je tudi tu, da človek, ki si zna razdeliti čas in ima za srednješolski študij potrebno inteligenco, najde vedno tudi čas za uspešno telovadno in športno udejstvovanje. Slabi dijaki in dijakinje goje malo športu, bodisi da so preleni tudi zu telesno delo ali pu du so res preveč neinteligentni za srednješolski študij in jim še za športno udejstvovanje manjka času. Nismo pa mogli najti takšnih, ki bi rudi pretiranega športnega ali telovadnega udejstvovanja v šoli ne mogli napredovati.
Skušajmo šport podrejene nam mladine, ki je tudi eminentno nucionulne vrednosti, čim bolj organizirati in ga stuviti pod strokovno in zdruvstvtMio nadzorstvo.
Priv. doc. B. Škerlj.
Vlil.
Dijaške organizacije, prireditve
Podmladek Rdečega Križa
PRK je štel v začetku leta 185 članov. Med letom je izstopilo K) članov. Včlanjeni so vsi razredi in imajo svoje razredne odbore.
Za božič je Podmladek obdaroval 76 dijakov z obleko in perilom. Podmladek je nabral v tu namen 1786 dinarjev. Prispevali so: Društvo «Šola in dom», PRK in prijatelji šole v blugu in denurju. Podmladek je
sodeloval na akademiji PRK ljubljanskih šol. Vsak razred je naročen na Glasnik RK. Na koncu leta je ostalo v blagajni 871.05 dinarjev. Podmladek je vodila Laharnar Marija.
Podmladek Jadranske Straže
V tem šolskem letu je vstopilo v PJS 98 učencev. Člani so večinoma redno plačevali članarino. Dohodki v članarini znašajo 456.50 dinarjev.
Podmladek je bil naročen na 10 izvodov mesečne revije PJS. Naknadno je ob koncu lanskega šolskega leta poslal na morje 6 slabotnih članov in prispeval zanje iz blagajne 610.— dinarjev. Učencem IV. razredov je daroval 1000 dinarjev za izlet na morje.
Zaradi nemirnih časov letos ni priredil običajne akademije.
Gotovina na koncu šolskega leta znaša 2198.— dinarjev, Vložena je pri poštni hranilnici.
Podmladek vodi učitelj Nikola Fabijanič.
Ferijalni savez in planinski odsek
V tekočem šolskem letu je bilo v osrednjem odboru vpisanih 5 dijakov.
Mladinski planinski odsek je tudi v tem šolskem letu deloval zelo
živahno. V začetku leta je stopilo v odsek 73 dijakov; večina ni zmogla članarine letnih 6.50 dinarjev, zato jih je ostalo ob koncu leta samo 27. Vsak teden smo imeli ob ponedeljkih redne sestanke s predavanji. Obisk je bil kar dober. Odsek vodi učitelj Lajovic Albin s pomočjo učiteljice Laharnar Marije. Iz vrst dijakov je odseku načeloval Pohleven Karel, tajnikova! Kos Franc, blagajniške posle pa je opravljal Dobravec Ferdo. Dijaki zelo radi čitajo «Planinski vestnik». Nemirna doba je zavirala še uspešnejše delo planincev. Odpadel je božični in velikonočni večdnevni izlet.
Pevski zbor
Pri pevskem zboru je bilo 42 učencev, od teh 32 pri mladinskem in 10 učencev pri moškem zboru. Sodelovali so pri domačih šolskih prireditvah, pri akademiji PRK ljubljanskih šol in pri akademiji šolskega odseka SDZ. Zbor je gojil narodno in cerkveno ljudsko pesem.
Krožek Slovenske dijaške zveze
Krožek SDZ je bil na zavodu ustanovljen 15. oktobra 1939. Članov ima 45. Imel je sestanke dvakrat na mesec. Na sestankih so se vršili razgovori in predavanja po geslu dijaške zveze: Bog, narod, država. Predavali so člani krožka sami, večkrat pa tudi odposlanci in zastopniki Zveze, akademiki in dijaki Učiteljske šole. Krožek je priredil 18. februarja 1940. v šolski telovadnici igro: Luč z gora. V smislu pravil je imel zavodno vodstvo. Prvi' glavar je bil Mavec Ivan iz IV. a razreda. Krožek je nadzorovali katehet Tavčar P. Feliks.
Mladina, koncerti in gledališče
Šola je tudi v tem šolskem letu nadaljevala z začeto glasbeno vzgojo svojih učencev. Ljubljanska pevska društva so redno poklanjala šoli po 10 brezplačnih vstopnic za koncerte, ki jih je mladina z velikim zanimanjem poslušala. Tudi ljubljansko Narodno gledališče je šolo podprlo in dalo za posamezne predstave brezplačne vstopnice.
Obiske koncertov in gledaliških predstav urejuje Lajovic Albin.
Razstava.
V nedeljo dne 2. junija je bila odprta v risal niči razstava risb prostoročnega in geometrijskega risanja ter deških ročnih del. Razstavo je obiskalo mnogo staršev, dijakov raznih šol in drugih obiskovalcev.
Kljub okrnjenemu pouku risanja in deških ročnih del je bilo razstavljenih lepo število izdelkov, narejenih v najrazličnejših tehnikah, ki jih predpisuje učni načrt. Vidno je stopil v ospredje poudarek narodne ornamentike in domače narodne obrti.
Razstavljene so bile razne otroške igrače, lesni izdelki z raznimi kra-silnimi tehnikami (intarzije, tarze, batik itd.), slike na steklu, lutke, pirhi, razni izdelki iz lepenke, albumi, škatlje, nekaj učil in drugo.
Šola ima stalno šolsko razstavo izdelkov ročnih del, ki so jih poklonili šoli učenci. Ta razstava se vsako leto spopolnjuje in šteje sedaj 252 izdelkov. Letos so darovali šoli učenci 42 naj lepših izdelkov v raznih tehnikah.
IX.
Telesna vzgoja
V šolski telovadnici je 67 velikih telovadnih orodij in premakljivih priprav in 407 malih orodij ter priprav, skupaj 474 kosov.
Pri šolski telovadbi so se gojile športne igre in lahka atletika: skok v višino in daljino, tek, tek preko zaprek, štafetni tek, troskok in igre z žogo.
V telesnovzgojnih organizacijah je bilo vpisanih 138 učencev; od tega pri SKJ 90 učencev, pri ZFO 35 učencev, pri skavtih 13 učencev. 2 učenca sta bila vpisana pri Aeroklubu in 5 pri Ferijalnemu savezu.
Šola ima telovadnico skupaj s poskusno ljudsko šolo; za igre in lahko atletiko ji služi šolsko dvorišče. Telovadnica je odlično opremljena.
Pri zimskošportnih društvih so učenci smučali, v šolskem kopališču pa so se otroci po potrebi kopali.
X.
Verska vzgoja
Ob nedeljah in praznikih je bila redna služba božja v cerkvi sv. Frančiška. Te službe božje so bili oproščeni učenci, ki se vozijo z vlakom ali pa so od cerkve oddaljeni nad 3 km. Spoved je bila 13. oktobra popoldne, sv. obhajilo 14. oktobra. Od 2.—4. marca so bile duhovne vaje, 5 marca sv. obhajilo. Spoved je bila 21. maja popoldne, 22. maja sv. obhajilo. Učenci so se udeležili pod vodstvom učiteljstva procesije sv. R. Telesa dne 24. maja.
XI.
Šolski vrt
Mestna vrtnarija je v tekočem šolskem letu uredila šolski vrt. Oba bregova ob vrtu je preuredila v park: na desnem bregu je zasadila 89 lepo' tičnih in gozdnih dreves, na levem pa 50 pritličnih sadnih drevesc. Vrt z:\ zelenjavo imata obe šoli (meščanska in ljudska) ob poslopju ljudske šole. ob poslopju meščanske šole pa je v načrtu velik sadovnjak pritličnega drevja. Ob vrtni meji je zasajenih 21 sliv in lcpotično grmičevje.
K.. V ■
njizmce
1. Šolarska knjižnica.
Knjižničar: Kopitar Emil.
Šolarska knjižnica šteje 56? knjig. Učenci so prav pridno segali po knjigah, saj je bilo preko 1500 izposojil. Povprečno je prišlo na učenca 5 knjig. Na Razore je bilo naročenih 110 (lijakov, na Vrtec 21, na Naš rod pa 20 dijakov.
V	šolskem letu 1939/40. so bile nabavljene naslednje nove knjige:
J. Vole: Vrtec — letniki 1922, 1925, 1926/27, 1928/29, 1930/31, Jon Svenson: a) Prigode malega Nonnija, h) Nonni, c) Mesto ob morju, František Langer: Pes druge čete, Gustav Strniša: Uganke, Fr. Erjavec: Pod grajskim jarmom. Fr. Bevk: Pesmi. A. Hribar: Popevčice II, Fr. Levstik: Poezije I., II., IH. del, K. May: 12 zvezkov, G. J. Whyte-Melwille: Gladiatorji, H. Sienkiewicz: Križarji I., II. del, Francis Jammes: Gospod Ozeronski, Grazia Deledda: Golobje in jastrebi, Upton Sinclar: Dolarji 1.. II. del. Fr. Weiser: Najmlajši poročevalec, Krekova knjižnica: Slovenske novele, Jos. Spillmann: Junaštvo in zvestobu, H. Sienkiewicz: Na polju slave, Mali vitez, Z ognjem in mečem, Fr. Levstik: Zbrana dela: III., IV., V., VI. zvezek. Fr. Erjavec: Zbrano delo:!., II., III. zvezek, J. Mlakar: Zbrani planinski spisi L, 11.,
III.	dei, A. de Waal: Valerija, A. Dostal: Darovana, M. Kukučin: Hiša v Bregu, P. Lermite: Žena z zaprtimi očmi, J. S. Baar: Zadnja pravda. Jules Verne: Dvajset tisoč milj pod morjem, Biggers: Kitajčeva papiga. Charles Dicken: David Copperfield. I.. II., III. del, Turgenjev: Lovčevi zapiski I., II. del, Dostojevski: Bele noči, ßräekel: Cirkuški otrok, Roland Dorgeles: Leseni križi. E. Claes: Beloglavček, A. Coolen: Brabantski rod, P. A. Sheehan: Nodlag, Sir II Rider Hagard: Kleopatra,
I	S. Turgenjev: Plemiško gnezdo. Dolores Vieser: Pevček. J. Oliver Curwood: Kazan - volčji pes, E. Obvut: Kralj gora. Rene Bazin: Gruda umira, P. Bonrget: Zmisel smrti. J. Lovrenčič: Publius in Hispala, T. C. Bridges: Na pomoč, Conan Doyle: Izgubljeni svet.
2. Učiteljska knjižnica.
Knjižničarka: Tkačev Marija.
Učiteljska knjižnica šteje 1799 izvodov: 1219 knjig, 480 broširanih zvezkov raznih časopisov in mesečnikov ter večje število raznih nepopolnih izdaj revij in časopisov.
Izposojenih je bilo 230 knjig. V šolskem letu 1939/40. je bilo dokupljenih 38 knjig.
3. Podporna knjižnica.
Knjižničarka: Laharnar Marija.
Podporna knjižnica šteje 554 lastnih knjig ter 175 knjig podporne knjižnice mestnega poglavarstva, skupaj 729 knjig. V letošnjem šolskem letu smo dokupili 140 novih knjig za skupno vsoto 4401.— din. Prispevali so: Mestni socialni urad, Društvo «Šola in doni» in učenci z izposojnino. Izposojenih je bilo 470 knjig med 218 učencev.
XIII.
Učila
1.	Fizikalna zbirka.
Varuh: Rismal Melhijor.
Zbirka fizikalnih učil šteje 123 aparatov in 3 stenske slike. Letos se je zbirka pomnožila za 10 novih aparatov.
2.	Kemična in mineraloška zbirka.
Varuh: Rismal Melhijor.
Zbirka ima 225 steklenih posod s kemikalijami, 38 steklenih posod in 13 aparatov za pouk v kemiji. Mineraloška zbirka šteje 80 mineralov in
1	garnituro trdotne lestvice. Zbirka se letos ni povečala.
3.	Prirodopisna zbirka.
Varuh: Mirko Leder.
Zbirka ima 45 nagačenih preparatov, 23 preparatov v špiritu, zbirko iglokožcev, polžev, metuljev in hroščev ter 87 slik.
Na novo je bilo nabavljenih 13 prirodopisnih slik.
4.	Zemljepisno-zgodovinska zbirka in zbirka za slovenščino.
Varuh: Kopitar Ciril.
Zemljepisna zbirka: 28 zemljevidov, 39 stenskih slik, 1 zbirka malih slik. 7 reliefov, 1 globus.
Zgodovinska zbirka: 2 zemljevida, 18 slik.
Slovenščina: 14 stenskih slik naših pesnikov in pisateljev.
5. Geometrijsko-risarska zbirka.
Varuh: Medič Pavel.
Zbirka šteje 117 učil. Dodatek: 20 učil, ki so jih naredili učenci.
6. Zbirka za pouk o obrti in industriji.
Varuh: Lajovic Albin.
Zbirku šteje 14 stenskih slik in 15 zbirk industrijskih izdelkov, ki so jih darovale razne tovarne. Letos kupljeno.
7. Delavnica.
Varuh: Vidmar Drago.
Delavnica ima 347 kosov orodja, med temi 5 skobelnikov, veliko žag, obličev in dr. Prirastek med letom: velik plinski kuhalnik.
Zbirka šteje 117 učil. Narastek: 20 učil, ki so jih naredili učenci.
XIV.
Imenik učencev
v šolskem letu 1939/40. I. n razred
Razrednik: Lajovic Albin 47 učencev
Odličen :
Tiršek Janez Prav dobri:
Batič Bojan	Krištof Franc	Razinger Tomaž
Batič Branko	Kunstelj Alojzij	Sinerajc Stanislav
Bizjak Ernest	Mišič Pavel	Trtnik Stanko
Presetnik Ivan	Zakotnik Ivan
Pustovrh Anton
Duhovnik Božidar
Aberšek Ferdinand Bizovičar Milan Capuder Franc Cerar Rajko Frandolič Franc Grandič Zvonimir Gros Josip
Indof Silvo Kolovič Ivan Kosec Vinko Lavtar Marijan Luke/. Miroslav Lukež Nikolaj Nečimer Albin
Oraže Luka Peršin Gabrijel Petelin Ivan Prešeren Marijan Uran Jane/, Zvonec Franc Zidan Albin
Popravni izpit imajo: Ambrožič Ivan iz nemščine
Blagu nje Svetozar iz srbohrvaščine in nemščine Cankar Franc iz zemljepisa in geometrije Černe Zvonimir iz geometrije Korenin Ivan iz srbohrvaščine Kosec Alojzij iz računstva in geometrije Pirnat Mirko iz nemščine in računstva Urbanc Ivan iz računstva in geometrije Vidmar Marjan iz srbohrvaščine
Razreda niso izdelali:
Bricelj Roman	Gorjanc	Rudolf
Pravico ilo ponavljanja izgubi: Lukančič Marijan
I.	b razred
Razrednica: Laharnar Marija 50 učencev
Odličen :
Leskovar Boris
Brancelj Frunc Keršič Janez Kreč Ivan
Buhar Franc Brunček Franc Celinšek Ferdinand Crnugelj Ivan Dovč Franc Erjavec Jože Erjavec Valentin Eržen Jože
Prav dobri:
Laznik Jakob Mramor Ivan Pavlin Andrej Pečjak Vid
Dobri: Furman Janez llacler Franc Jazbinšek Valentin Je reti n a Anton Kastelic Ivan Kožuh Franc Križaj Samo Langus Jože
Podboršek Anton Raktelj Franc Stopar Janez
Lazar Slavko Muher Anton Narobe Jakob Perdan Silvo Prosen Stanislav Snoj Vinko Turk Ivan Vinkler Boleslav
Popravni izpit imajo:
Butinar Ljubo iz prirodopisa
Crnjač Edvard iz srbohrvaščine
Draksler Milan iz geometrije
Jelševar Pavel iz računstva
Klančnik Alojzij iz zemljepisja in geometrije
Kocjan Stanko iz nemščine in računstva
Premože Anton iz računstva
Rus Zdravko iz nemščine in zemljepisja
R a z r e d a niso izdelali:
Čibej Božidar Grden Rajko
Janežič Rajko Marušič Davorin Rener Marijan
Urbančič Janez Weisseisen Vladimir
Bajec Vid J ukomi 11 Avguštin
Božič Marcel Cerk Franc Camernik Zdenko Demšar Slavko
Dolenc Jožef
Ahec Josip Avbelj Viktor Kimovec Vincenc
Bizjak Ladislav Brunček Ivan Cernugelj Alojzij Dečman Emanuel Gjura Janko
Prav dobri:
Kovač Miloš Skodlar Stanislav
Dobri:
Hrovat Branko Kosec Matko Krašovec Vinko Orel Hinko
Ulrych Miroslav Vollmayer Konrad
Prosen Andrej Tršar Ferdinand Zajc Marijan Puc Franc
Kli
Popravni izpit imajo:
Čižman Slavko iz geometrije
Erbežnik Avguštin iz nemščine
Habicht Franc iz nemščine in deških ročnih del
Jacenko Aleksij iz nemščine in prost, risanja
Kalar Ignacij iz geometrije
Konjar Ivan iz računstva
Letnar Maksimilijan iz nemščine in računstva Mlakar Janko iz zgodovine in zemljepisa Nebec Ivan iz računstva Pajsar Anton iz računstva Perne Matija iz nemščine Ropret Jožef iz računstva in geometrije Sinčič Stanislav iz nemščine in računstvu Škorjanec Jožef iz računstva Švigelj Rado iz nemščine in računstva Zupan Milan iz nemščine in računstvu Ra z r e d a niso izdelali:
Franc Slavko	Vidmar	Ivan
Toplikar Darin
II.	b razred
Razrednik: Fabijanič Nikola 36 učencev Prav dobri:
Korenč Frančišek Piskar Dušan Rojc Miloš
Dobri:
Hodnik Pavel Jakhel Maks Jelenc Jožef Jereb Branko Končan Anton Kolenc Martin
Popravni izpit imajo:
Borštnar Josip iz nemščine in računstva Crnjač Demetrij iz nemščine in geometrije Erdani Milan iz fizike in računstva Jurkošek Franc iz nemščine Perharič Bogomir iz računstva in geometrije Pirnat Jožef iz fizike in geometrije Rogelj Rajko iz slovenščine in nemščine Šuštar Ciril iz fizike in računstva Vogrič Aleksander iz nemščine in zgodovine Razreda nista izdelala: menčič Ivan	špunt Marijan
Selan Anton Snoj Anton Vehar Ivan
Košak Rudolf Osterman Viktor Lenarčič Matija Tušar Zurko Zajc Stane
Hone Stunko Hubič Ciril
De/man Josip Drekonja Brunko Lampič Vladimir
Kragelj Danilo
Odlični:
Marinčič Franc
Prav dobri:
Miknš Jernej
Pelan Dragislav Podobnik Stanko
Dobri
Medle Marko Peterlin Jože
Rome Filip Sivka Milan Slatnar Janez
Popravni izpit imajo:
Golob Janez iz nemščine in ročnega dela.
Jernič Milan iz nemščine
Kvas Jože iz zgodovine
Petelin Alojzij iz nemščine in kemije
Petrič Martin iz geometrije
Prinčič Mitja iz zgodovine
Smrkolj Boris iz nemščine in zgodovine
Strgar Danilo iz nemščine
Svetlin Marijan iz nemščine
Šeme Ivan iz nemščine
Ji a z r e d a niso izdelali:
Holozan Karel	Rus	Zorko
Marenče Franc
Smrkolj Vlado
Ježek Franc Poznič Alojzij
Blažič Josip Dragar Karel Erjavec Ivan
III.	h razred
Razrednica: Tkačev F. Marija 27 učencev
Odlični:
Artač Ivan
Prav dobri:
Presetnik Franc Tršan Ivan
Dobri:
Hodnik Josip Jakus Miroslav Jenko Josip Ozbič Vladimir
Verbič Gabrijel Založnik Marijun
Simončič Egon Stupar Franc Tomažič Ernest
P o p r a v n i izpit imajo:
Bizjak Josip iz zgodovine
Brojan Janez iz računstva
Kokalj Srečko iz zgodovine in računstva
Lani Janko iz zgodovine in računstva
Maraž Milan iz srbohrvaščine
Podbevšek Mihael iz zgodovine in pouka o obrti
in industriji
Rožnik Anton iz računstva in geometrije Slivar Konstantin iz računstva in geometrije
Razreda nista dovršila:
Maganja Josip	Sever	Marijan
Artač Viktor liasaj Peter Erjavec Janko Iliršman Koman
Čebular Emil Majdič Nikolaj
Bratož Ladislav Dobravc Ferdo Kos Stanislav Ocepek Vilko Orehek Anton
Kapš Adolf Miljavec Stanko
P r u v dobri:
Košir Milutin Mavec Ivan Menart Mihael
Dobri:
Novak Danilo Peruzzi Svetoslav Prosen Prane
Popravni izpit so imeli:
Dežela Nikolaj iz nemščine in zemljepisa
Hoič Karel i/. fizike in računstva
Jakopič Henrik iz računstva
Jenko Josip iz zemljepisa
Jurc Anton iz geometrije
Kisovec Marijan iz fizike
Lemut Miroslav iz geometrije
Osterman Štefan iz računstva
Pirš Ivan iz nemščine in računstva
Praprotnik Josip iz zgodovine
llode Ciril iz nemščine
Rojina Leopold iz higiene in zgodovine
Sirec Vinko iz nemščine in fizike
Urbančič Izidor iz nemščine
Valentinčič Marijan iz nemščine
Zekar Martin iz nemščine in zgodovine
Razreda ni i z d e 1 ti 1:
Bevc Josip
P o p ravnega izpita ni napravil:
Pirš Ivan
K p o p r a v n e m u izpitu ni prišel: Sirec Vinko
IV.	b razred
Razrednik: Rismal Melhior 3-t učencev
Prav dobri:
Pečjak Milan Prašnikar Franc Puc Ciril Šolar Vekoslav
Dobri:
Pohleven Milan Potokar Stanko Rupar Franc
Popravni izpit so imeli:
Čebular Boris iz zemljepisa Hočevar Damijan iz geometrije Janežič Julijan iz zemljepisa Jerina Ivan iz nemščine in zemljepisa
Špunt Igor Valentan Ivan Volavšek Maks Zakotnik Lovro ?.ulovec Adolf
Stančič Milan Ulčar Stanko
Meze Anton Milavec Miroslav Močnik Ivan Pernat Franc
Rakef Vincenc Rogelj Peter
Komun Stanko
Kamnikar Slavko iz računstva J ji geometrije Osolnik Stanko iz zemljepisa in računstva Pire Dušan iz zemljepisa in računstva Sedlar Josip iz nemščine Stančič Karel iz slovenščine in zgodovine Vulkan Franc iz nemščine in fizike
Razreda niso izdelali:
Krmec Anton	Smrekar Vinko
P o p r a v n e g a izpita ni 11 a p r a v i 1:
Stančič Karel
XV.
Završni izpiti
Završni izpiti so se vršili v času od 12. do 17. junija. Dne 12. junija so pisali dijaki slovensko maturitetno nalogo z naslovom: Na razstanku. K izpitu se je prijavilo iz obeli razredov M dijakov. Izpiti so se vršili v dveh skupinah.
Izpitna komisija v IV. ti razredu:
Predsednik: ravnatelj Rudolf Pečjak.
Člana: razrednik Kopitar Ciril in Pečjak Ana.
Izpraševalci: Pečjak Rudolf (zgodovina), Kopitar Ciril (slovenščina in zemljepis je), Rismal Melhijor (računstvo), Medič Pavel (geometrija), Pečjak Ana (nemščina).
Izpitna komisija v IV. h razredu:
Predsednik: razrednik Rismal Melhijor.
Člana: Medič Pavel in Tkačev Marija.
Izpraševalci: Rismal Melhijor (računstvo), Medič Pavel (geometrija), Pečjak Rudolf (zgodovina). Kopitar Ciril (zemljepisjc), Tkačev Marija (slovenščina), Pečjak Ana (nemščina).
IV.	a razred
K završnemu izpitu se je priglasilo 34 dijakov. Izpit so naredili s prav dobrim uspehom:
Košir Milutin Mavec Ivan Menard Mihael
Artač Viktor Busaj Peter Erjavec Janko Hiršman Roman
Čebular Emil Dežela Nikolaj Jurc Anton Kisovec Marijan Lemut Miroslav
z dobrim u s p e h o m :
Majdič Nikolaj Novak Danilo Osterman Štefan Prosen Franc
Meze Anton Milavec Miroslav Močnik Ivan Pernat Franc
Rojina Leopold Urbančič Izidor Valentičič Marijan Zekur Martin Avbelj Anton
Jenko Josip
Popravni i z p i t i 111 a j o :
lloič Karel iz ručunstva in geometrije
Jakopič Henrik iz nemščine
Rukef Vincenc iz računstva in geometrije
Rode Ciril iz nemščine
Rogelj Peter iz računstva in geometrije
Kokalj Vladimir iz nemščine
Za eno leto so odklonjeni:
Peruzzi Svetoslav	Praprotnik	Josip
IV. b razred
K izpitu se je
Bratož Ladislav Dobravc Ferdo Janežič J u lija n Kos Stanislav
Hočevar Damijan Prašnikar Franc
Čebular Boris Jerina Ivan
priglasilo 30 učencev, s prav dobrim
Ocepek Vilko Orehek Anton Pečjak Milan Potokar Stanko Sedlar Josip
z dobrim uspehom: Puc Ciril
Izpit so naredili u s p e h o m :
Šolar Vekoslav Valentan Ivan Zakotnik Lovro Žulovec Adolf'
Stančič Milan Vulkan Franc
Popravni izpit imajo:
Miljavec Stanko iz nemščine
Pirc Dušan iz matematike
Rupar Franc iz matematike
Špunt Igor iz zgodovine in zemljepisja
Ulčar Stanko iz nemščine
Volavšek Maks iz zgodovine in zemljepisja
Za c n o leto so odklonjeni:
Kamnikar Slavko Kapš Adolf
Osolnik Stanko Pohleven Milan
Društvo «Šola in dom»
Društvo Šola in dom ima 300 članov. Dne 5. novembra se je vršil roditeljski sestanek in občni zbor. Obe šoli, ljudska in meščanska, sta priredili v okrilju Društva šola in dom pedagoški teden. Predavali so: profesor Stanko Gogala, zdravnik dr. Brecelj, profesorica Ana Cernejeva, dr. Škerlj, bežigrajski župnik p. Zakrajšek in profesor Rudolf Kobilica. Udeležba pri predavanjih je bila zelo velika. Med letom so se vršili roditeljski sestanki po redovalnih konferencah.
Dohodki din 2352.—, izdatki din 1800.—, ostanek v blagajni din 542.—. Društvo je kupilo učencem za din 1000.— učnih knjig, zn božičnico pa je prispevalo din 800.—.
Poklicna posvetovalnica v Ljubljani
Poklicna posvetovalnica preizkuša zmožnosti učencev in jim svetuje pri izbiri poklicev. Razrednika obeh IV. razredov sta izpolnila za vsakega učenca popisno polo in napisala vanjo svoja opazovanja. Dne 18. IV. je prišel na šolo vodja posvetovalnice dr. Šmit in preizkusil vse učence I V. razredov. Med letom je posvetovalnica preskrbela nekaterim učencem iz ostalih razredov službe. Učenci L II. in 111. razreda, ki nameravajo zapustiti šolo in se bodo posvetili obrtu, se lahko zglasijo v posvetovalnici vsak dan od
10.—12. (na šolski polikliniki). Tam jih bodo preizkusili in jim svetovali poklic, po možnosti pa tudi preskrbeli službe.
Društvo za varstvo delavske mladine
To društvo ima namen preskrbeti mladini rokodelske in trgovske službe. Šola je dala zastopniku društva naslove vseh učencev obeh 4. razredov. Tudi pri tem društvu se lahko zglasijo vsi tisti učenci, ki nameravajo stopiti v rokodelske ali trgovske službe.
OD
oo
to
to
yi
er
cr
d-
cr
er
ro
vO
O'
to
to
o
00
00
to
to
ro
o
to
N
P-
o<
Ul
go
00
to
to
00
00
ro
to
o
00
00
to
to
to
to
o
to
to
GO
to
rjj
O'
GO
vO
00
to
00
O'
00
to
to
Ü0
to
00
to
o
to
00
00
00
00
\D
00
00
CT-
to
>0
d'
to
00
to
00
to
to
00
00
00
O'
00
to
er
a. Učni uspeh: xvi. Redovalna preglednica
Navodila za pričetek šol. leta 1940-41
Izpiti: Završni popravni izpiti se bodo vršili dne 30. avgusta, ostali popravni izpiti dne 31. avgusta. Pričetek ob 8. uri zjutraj.
Prošnje za popravne zpite je oddati do 25. avgusta. Prošnja bodi kolkovana z 10 dinarskim kolkom in za vsak predmet še s kolkom za Din 10.—. Razpored bo pravočasno objavljen na šolski razglasni deski.
Vpisovanje: 1., 2. in 3. septembra, vselej od 8. do 12. Po 3. septembru more biti učenec vpisan le na podlagi prošnje, kolkovane z 10 dinarskim kolkom, in na podlagi pismenih dokazov, da se 1., 2. in 3. septembra ni mogel vpisati.
V I. razred se lahko vpišejo učenci, ki so dovršili najmanj IV. razred ljudske šole brez slabe ocene in še niso stari 14 let. Vsak učenec predloži pri vpisovanju: izpolnjeno „prijavo”, kolkovano s 5 dinarskim kolkom, davčno potrdilo, kolkovano z 20 dinarskim kolkom (ako plačujejo roditelji poleg uslužbenskega davka še kak drug davek, je potrebno tudi potrdilo davčne uprave), krstni list, izpričevalo o dovršeni ljudski šoli, din 25.— za članarino društva „Dom in šola”, za izvestje in dijaško knjižico, din 20.— za zdravstveni fond in din 10.— za knjižico.
V višje razrede se sprejemajo učenci, ki so uspešno dovršili predhodni razred meščanske šole in niso stari nad 15 let za drugi razred, za tretji ne nad 16 let in za četrti ne nad 17 let. Učenci, ki prestopijo iz srednje šole v višji razred meščanske šole, morajo napraviti predpisane dopolnilne izpite iz onih predmetov, katerih se na srednji šoli niso učili, a so v meščanski šoli obvezni.
Vsak učenec naj prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo.
Šolnina se plačuje po naslednji lestvici:
din 800—1000 .................................din	37.50
din 1000—3000 ................................din	56.25
din 3000—5000 ................................din	75.—
din 5000—6000 ................................din	131.25
din 6000—7000 ................................din	150.—
Do 800 din letnega davka šolnina ni predpisana.
Kazniva dejanja, storjena o počitnicah, se kaznujejo po počitnicah po čl. 39. disciplinskih pravil.
Seznam učnih knjig za šolsko leto 1940/41. bo objavljen v začetku šolskega leta.
Navodila o službi božji, pričetku rednega pouka in morebitne izpre-membe bodo razvidne na šolski deski in javljene v dnevnem časopisju.