------   34   ___
Novičar iz domačih in tujih dežel.
¦M'
Z Dunaja. — Ce le polovica tistih novic je resnična, ki 80 se zadnje dni trosile po tukajšnjih časnikih, tedaj prinesemo v prihodnjem listu smrtni list Auerspergovega
ministerstva.    Res,   skrajni   čas  je,   da se   država reši onega liberalizma in   njihovih   zastopnikov, ki jej grob koplje uže od leta  1873.   Naj nam   prinese   prihodnost kar koli hoče, ~  pravijo „Pol. Fragm.'- — slabeje ne more biti, kakor  je  dandanes vse.   —   Kar pa  se novega ministerstva   tiče,   pravijo   eni,   da   Anerspergova mininisterstvo odstopi brž po dokončani obravnavi berlinske pogodbe in   da potem naatopi   začasno,   upravno ministerstvo, ki ima ostati   le tako dolgo,   da bodo volitve novih poslancev v državni zbor, ki imajo letos biti. dognane,    ter da še le potem   pride ministerstvo   z odločnim programom.    Nam   se tako   ,,interims • minister-Btvo1' ne zdi verjetno; za par mesecev 10 novih ministrov imenovati; potem pa  jih v   penzijon djati, bilo bi vendar prečudno.    Zato je   verjetnejše,   da sedanje ministerstvo ostane, dokler   ni proračun   za   letošnje   leta rešen. Potem pa vse na   to   kaže, da na   krmilo   vlade stopi zopet grof Hohenwart minister,   kajti on je edini, ki je v stanu   pomiriti   narode   Avstrijske   in   zboljšati državne finančne razmere.
—   Zbornica poslancev še zmirom prazno slamo mlati; 40 govornikov hoče govoriti o berlinski pogodbi, katera ostane, kakor sojo evropske vlade vkrenile lansko leto. Minister Ungerje Herbstovcem to dobro „zatajčal.'*
—   „Osten" iz gotovega vira ve povedati, da so Magjari podrli vse pravice, ki jih biskup Strossmavr ima do Bosne, ,,0steni( je prinesel tudi celo postavo, po kateri bodo Magjari s pretvezo „Staatsspraehe" po-magjarili vse šole, kakor jih neteči ponemčujejo z istim načelom.
—   Tukajšnji vojaški časnik „Oest. Ungar. Wehr-zeitung" je v št. 6 pod naslovom ,,Eine auslaodische Stimme uber die Affaire Schonerer" iz parižkega časnika „Avenir Militaire" ponatisnil članek, katerega jedro je to, da simpatije Schonererjeve s Prusijo so tudi ža-libog simpatije precejšnjega števila nemških Avstrijanov in da po tacib simpatijah se prav lahko razumeva, zakaj je Bismark na berlinskem kongresu tako rad pritrdil predlogu, naj se zaseda Bosne in Hercegovine prepusti Avstriji. „Naj je to, piše „Wehrzeit.", opomin vsem tistim, ki v Schonererjevem škandalu ne iščejo druzega nego nedolžno ekstravaganco posamesnika".
Iz Budapešta. — Princa Petra Karadjordje-viča, sina onega Aleksandra Karadjordjeviča, ki je bil umora srbskega kneza Mihajla sumičen, pa je na Ogersko pobegnil, išče zdaj srbska sodnija , ki je, nedavno nameraval umoriti sedanjega kneza Milana, pa je tudi na svoje posestvo, ki ga ima v Bački na Oger-skem, pobegnil. Srbska vlada zahteva zdaj od oger-ske, naj jej izroči princa Petra, da ga vzame v preiskavo. Ali bodo Magjari to storili ali ne, je dvomljivo , ker tudi očeta njegovega niso hoteli srbski vladi izročiti; ker so Srbi pa uže od takrat zelo hudi na Magjare, utegne ta zadeva nov konflikt med Srbi in Magjari vneti, kojega nasledki se dandanes še previ-diti ne morejo.
Cesko. — Debata o spravi nemških ustavovercev s Cehi so še zmirom na dnevnem redu. Poljski „Czasu z ozirom na te razprave pravi: ,,Na podlagi dveh toček tudi mi (Poljaki) radi Cehom roko podamo, da ž njimi združeni pot pripravimo do porazumljenja vseh narodov, ki verujejo na obstanek Avstrije; naš program je: 1) Kolikor mogoče obširna avtonomija (samouprava) dežel na podlagi zgodovinski ali pa narodni; 2) skupna bramba edinosti in moči države." — ,,Pokrok" in „Politika" pritrjujeta temu programu tem raji , ker nikakor ni na-vskriž s starim programom Cehov; prav lahko je na t ej podlagi mogoča sprava vseh narodov.