Naša kmečka mladina naj bi se rokodelstva nčila! (Od Save). Sloveaski domoljubi se nepreneboma trudijo, da bi slovenskenra kmetu pripomogli do večje veljave, do boljšega materijalnega ia duševaega blagostanja. Boljši časi prišlibodo za našega slovenskega kmeta takrat, kedarbode ajegov materinski jezik iniel veljavo v viradih, šolah in v aavadaem življenji, in kedar bode aaš kmet v denaraili zadevab na trdnejšib nogah. Daaes hocemo našema kmetn svetovati, kako naj svojo mladino izredi v tem obziru, da ne bode svoje zeailjišče preveč obložil, kedar svoje otroke od biše odpravlja. Zaano je, da so z dedščinami najbolj obložeaazemljiča slovenskih kmetov. Slovenski oča, dobra duša kakorje, bi rad vse svoje otroke dobro obdaroval, kedar jim svoje premožeaje deli. Morebiti ima njegovo imetje še precešajo vrednost in morda je tudi še čisto nezadolženo ; zapusti ga sicer le eaemu glavaeimi dediču, a drugira otrokora precejšnje dele izroči, ker vidi. da so nepreskrbljeni, da ne znanjo nobeaega rokodelstva, da bi si ž njim mogli krub služiti. Glavni dedic je prevzel torej veliko breme dolgov, ko mora svoje brate in sestre izplačevati — in naraesto da bi se veselil svojega posestva, tarejo ga zaeetkoma misli ali bode kedaj v staau izplačati bratom ia sestram velike deleže. Temn je silao krivo to, da aaš kmet vse svoje otroke le preveč rad doma pridržuje ia le premalo po svetu pošilja, zlasti rokodelstva učit jih le aialo daje. Primeroma se po aekaterib krajih pripeti, da se več kmečkih sinov uči po latinskih šolab, kakor da bi se šli dobrega rokodelstva učit. Kmet, ki irna več otrok, naj bi to-le premislil. Svoje posestvo kaže samo enemu otroku zapustiti ia sicer kolikor mogoče aezadolženo ali pa jako malo zadolžeao zemljišče. Vsaj uči skušnja, da le aa aezadolženem posestvu je mogoče kmetu izbajati. Za vse druge otroke, zlasti za dečke, raora kmet drug kruh preskrbeti. Kedar ti je decek dovršil ljudsko šolo, kedar je star 13 ali 14 let, daj ga k dobremu mojstru. Izuči naj se v rokodelstvu dobro! Kedar postane enkrat rokodelski 'pomočnik, kedar dostane vojaška leta, poataae leako rokodelski mojster. Takrat bo še aekoliko tvoje poraoči potreboval, da si preskrbi potrebao rokodelsko orodje, da si ustanovi lastno domače ogajišče. Takrat mn se le izroči, kar si mu aameail — in s tem si mu aeizmerao koristi] ! To bi bil en slučaj v katerem bi rokodelstvo priporaoglo, da se ne bi preveč obtežilo z dolgovi zemljišče našega kmeta! V nmogib sluoajih pa ima naše kmeeko ljudstvo premalo lastnega zemljišča. da bi samo ž njim moglo pošteao izhajati. Za take majhae posestaike je tadi znaaje rokodolstva jako koristao, ker si tudi z rokodelstvom nekaj prislužiti more. Rokodelstvu tudi sedanja vlada vso pozoraost skazaje. Nova obrtnijska postava varuje tudi pošteno rokodelstvo pred slabo in aezadostao izurjenirai rokodelci. — Ponaja tudi v obrtnijskih šolab, katerili Slovenci žalibog še aimarao, da se morejo mladeači v njih do najvišje stopiaje obrtstva izobraziti. Morebiti tudi aarn Slovencem vlada na pripomoč priskoči 8 kako obrtnijsko šolo. Pa če tudi te ae dobimo, ae pozabimo pregovora s katerim se Nemcem več sto let že od mladih nog tako toplo ia s tako dobrim vspehom rokodelstvo priporoča. aarareč s pregovorom: ,,Das Handwerk liat eiaen goldeaen Bodea". J. L.