Povest o zlatu    Metod Jenko
>Očka, pomisli, kaj se mi je sanjaloU je veselo zaklical lvanček. IvanČkov očka sprva ni hotel nicesar slišati, ker je bil že malo neje-voljen vsak dau poslusati taksna pripovedovanja, ki so se včasih ^lekla t neskončnost. Toda Iranček je io  pot tako  čudovito lepo  vzklikml,  da ,fe postal oče celo pozoreB, zato ga je vprašal:
»No, kaj te je zopet hotel zagrabiti sosedov Muki?« »Ah ne, ocka mojj kaj takega se mi ui sanjalo še nikoli,« in Ivanček se je nekako še zasanjan zagledal v očetovo zlato uro, ki je vztrajno likta-kala na omarici.
»Tak, povej no, kaj ČakaŠ, saj veš, da nimam dosti Časalc je zabrundal dobri očka, ki je redno vsako jutro potrpcŽljivo poslusal Ivančkove sanjc. Obenem si je mislil, koliko je na svetu otrok, ki bi prav tako radi pripo-vedovali svoje čuclovite sanje očkom ia mamicara, a jih le-ti ne ruorejo ali noČejo poslušati. Naredil se je radovednega m ga ponovno vprasal: »Kam si se pa zagledal? Začni že vendar!«
Ivanček je res ko začaran neprenehomu zrl v bleščeče zlato urno po-krovko in nekako tajiiistveno zacel pripovedovati:
>Veš, očka, sanjalo se mi je, da sem bil reven deček, brez staršev ia brez doma. Hodil sem bos po svetu od jutra do večcra in. potoval iz kraja v kraj. Na teh potovaujib sem sreoaval dobre in tudi hudobne Ijudi. Nekateri so mi dajali čniega kruba, drugi me podili od hiše. Spal sem kar v gozdu pod košatimi bori. Zbudil sem se zjutraj, ko je posijalo zlato sonce.
Nekoč sem si zaželel vsaj koŠček, prav majhen koŠček zlatega sonca, zarto sem molil in v molitvi sladko zaspal. Proti jutru, nekaj zvezd je še trepetalo na Čisteni nebu, se mi je zazdelo, da spim v topli postelji, polni uiebkega gosjega perja. Radovedcn, kaj naj to pomeni, sem počasi odprl oči in skoraj bi oslepel od tolikšnega sijajnega bleska. Ali uganeš, kaj je bilo?«
»Nc, povej hitro!« mu je odvrnil oČka.
>l'oniisli, namesto culice sem imel kos čistega suhega zlata za podzglavjel« Očku se je zdelo, da posluša žu-borenje gozdnega potočka, tako mi-kavno je pripovedoval IvanČek. Ves zamaknjen ga je poslušal, ko je začel nadaljevati čedalje bolj  živo.
»... Seveda sem bil brž pokonci in si začel ogledovati toliko bogastvo. 1'oskusil sem dvigniti zlato, toda še premakiiiti ga nisem mogel. Kaj Čem z njim, sem si mislil, ko ga niti pre-makniti ne morcm, kaj šele odnesti? Zopet sem raolil in prosil Boga, naj mi da moč dvigniti in odnesti kos ne-
precenljive  vrcdiinsti.  cez   t-as  sem znova  poskusil dvignitif  in reg,  z  ne-znansko lahkoto scm ga dvignil, zadel na ramo in se odpravil na pot.
Ljudje, ki so me srečavali, so gledali za mano nevoščljivo, dmgi so se mi klanjali, kakor bi bil ne vem kakšen gospod, a nekateri so Šli kar mimo in me se pogledali niso,..<
»Saj tako je tudi na svetu,* ga je prekinil ocka in preecej nato umolk-nil. kajti opazil je, da misli Ivanček Še in še pripovedovati.
*... Ves omamljen od foliksne lepote,« je nadaljeval Ivancek, >in to-likšnega bogastva, sem brzel po cestah kakor vihar in se končno preutrujen zrušil na tla. Za mauo je pridrvela reka pohlepnih. Ijudi. Z glasnira vri-Ščem so se kakor lacni volkovi vrgli na kos suhega zlata in začeli tolči po njem. Divje tu-Ijenje se je razlegalo naokoli, ljudje so se borili za vsako drobtinico zlata in koncno so začeli se drug drugemu iz rok trgati komaj pograbl jeno zlato. Nastal je pravi pokolj, in ko sem pogledal mlake krvi, sem prestrašen zakričal in, oh, še sedaj me je strah..., ves sre-čen sem se znašel v svoji topli
postelji. Brrr, kar groza rae spreleti, če pomislim na tiste  divje obraze! Če bi vedel, ne bi nikdar prosil zlatalc
Ivančku so se tresle roke in skoraj na jok mu je alo.
»Pomiri se, Ivanček, saj so bile le sanje,< ga je tolažil očka. »Sicer so pa Ijudje že od pamtiveka pohlepni po zlatu, tej lepi in dragoceni ko-vini. Kako se Še danes varajo tisti, ki mislijo, da bodo ob kupih zlata srečnilc
»Zakaj, očka, prav za zlatom vsi ljudje tako norijo?«; Ivanček si je z dlanmi podprl glavo in napeto pričakoval odgovora.
>Veš, Ivanček, zlato je najbolj iskana dragocenost na svetu...«
»Kaj pa biseri?« ga je prekinil Ivanček.
»Biseri, biseri, to je druga reč. Ti so nekaj povsem drugega in služijo predvsem lt; za okras, doČim dobiŠ  zlato,  rekel bi, na vsakem koraku.«
Ivanček ui bil bogve kako zadovoljen z odgovorom, zato je vprašal dalje:
sAH je zlato že dolgo časa na svetu, očka? Alli ga imajo samo zlatarji in lepc gospodične?c
Očka se je Ivančkovi živi radovednosti prisrčno nasmejal.
»Zlato so poznali Že najstarejši narodi. Dobivali so ga kar v rekah med prodom ali pa v stenah. Ker je barva zlata prijetna in topla, ni Čuda, da je njegov sijaj že tako zgodaj prevzel čloTeka.«
>Seveda se lepo blesči in to me jv premotilo.« je dejal skoraj jezno Ivanček.
>Barva zlata je podobna soncu, ima njegov sijaj in toploto, in to je privedlo Že pred davnimi tisočletji neizobraŽene ljudi do verovanja, <5eš da je zlato sončev — otrok. Prvi Ijadje so častili sonce po božje, in ker je bilo zlato podobno, so zaceli še zlato častiti. Ljndje so mislili, da ga je bilo  ustvarilo takratno najvišje božanstvo — sonce.<                             :
>Čudni ljudjelc je zmajeval z glavo IvanČek,                                    '• ¦
;: »Nič čudnega! Pomisli, tla Ijudje takrat iiiso hodili v šolo kakor danes in so sploh drugače živeli. Bili so popohioina odvisni od uarave in si niso znali razlagati njenili pojavov. Zlata niso smatrali za neko vrednost. Mislili so: če nam je zlato darovalo sonce, inora služiti samo bogu — soncu.
Vse prednicte za čaščenje sonca so imeli iz čistega zlata. Za nakupo vanje niso uporabljali zlata, raarveč dragocene tkanine, posode, orodje in druge predmete, dočim so zlato samo shranjevali v posebnih hramih.
Ko so Evropejci vdrli v Ameriko, so pri Bicer zelo izobraženem ple-menu Inka videli njihova svetisča, v katerih so bili vsi predmeti iz pra-vega suhega zlata. Hrami so bili posvečeni njihoveinu najviŠjemu božanstvn — soncu. Poleg teh so bili postavljeni obicajno maujši hrami iz čistega srebra, posvečeni sončevi ženi — luni.c
»Hi, hi,« se je zasmejal IvanČek. vSonce in luna pa mož in žena, no, kaj  takega pa Še ne!«
»Ti si norcek, IvanČek, pomisli rendar, da so tako verovali Ijudje pred vec tisoČ leti in ne še včeraj. Če bi ti takrat živcl in se jim rogal, bi te kaj kinalu scvrli.
To je bilo davno pred Kristusovim rojstvoin, ameriški Tndijanci pa so tako verovali tja do odkritja Amerike, torej do pred približno štiri sto leti.
Saj so sc celo do danes ohranili ostanki tega verovanja, pa nas ae smatrajo vee za divjake. Kadar hoče kdo napraviti komu veselje, mu bo poklonil kak zlat predmet, in — zdaj sem se spomnil — tudi tebi so dali pri krstn zlato verižico, najbrž zato, da bi te vrhovno božanatvo sonce ščitilo in varovalo vsega zlega, ha, ha, ha...«
Ivancek se je široko zarežal in oba sta se tako od srca nasmejala, da so jima pritekle solze iz oči. Ko se je smeh polcgel, je vprašal Tvanček:
»Zakaj pa ljudje tako koprne po zlatu?*
>Precej ti boin povedal. Prav staro verovanje, da zlato človeka ščiti, je privedlo ljudi do tega, da je hotel iiueti vsak čim več zlaia pri sebi. Sca-soma so se nesrečni Ijudje začeli poslužcvati tudi krravih srcdstev. da bi prišli do plomenite kovine.«
»Očka, pa so iraeli  takrat res toliko zlata, da so se bojevali zanj?*
»Pa še koliko so ga imeli! Takratni vladarji, vsemogočni kralji iii cesarji so imeli bajne mnoŽiue zlata. Sporočilo celo pripoveduje, da so po-stavili v Babilonn velikanski kip boga Bela iz samega pravega zlata, icž-fccffa okoli  50.000 kg.
Kralj Salomon je iinel toliko zlata, vsc posode na njegovcm dvoru so bile zlate, kot si moremo misliti samo še v pravljicah. Še celo vojaki so imcli ščite iz zlaia. Te šcite so jim oropali nato Egipčani in ob priliki nekih izkopavauj so jih tam tudi v resnici našli.«
»To so bili lcpi vojaki, vsi v zlatu ... škoda, da jih nimajo danes vec, potem bi bili gotovo vsi radi  vojaki, kajne, očka?«
>Kaj misliŠ! Koliko bi šele potem stale vojske. ko so že tako silno drage. Včasih so se cesarji in kralji med seboj kosali, kdo ima lepse vojake, da. da, IvanČek, to so bili prijetni časi...«
>Še nekaj ti bom povedal. vidim, da rad poslušaŠ. MogoČnemu cesarjn Aleksandru Vclikemu je o priliki nekega roparskega pohoda njegove voj-ske padlo v roke toliko zlata. da so morali vpreči 10.000 mezgov in 500 ka-roel. da so lahko vso zlato prenesli v Aleksandrovo državo. Kaj?«
206
»Kje so pa dobili toliko zlata, saj ga gotovo niso pobiraii kakor krom-pir  po njivi?«
»Zlato so dobiTali v glavnem v rudnikih in v rekah, kakor sem H Že prej omenil. Kopali in pridobirali so ga nbogi suŽnji, ki so pri delu uaj-večkrat zaradi ondotne silne vročine in trpljenja tudi porarli.. Stari Grki so na pohodu na Kavkaz prisli do reke Orion. kjer so pridobivali zlato s pomoČjo ovČjega rogovja, ki so ga postavili v reko in na katerega so se lepili  drobiii kosci zlata.
Tudi široka Donava je nekoč nosila med peskom pomešana zlata zrna, naŠa Drava pa še dandanes, seveda v malih količinah. Tekom časa so se reke seveda izčrpale.«
»Očka, ali niso hodili naši ljudje včasih v Aineriko, da bi tam dobili zlata. kolikor so si ga poželeli?«
sDa, da, še pred ncdavmm časom so tara odkrili velike množine zlata, in neumni ljudje so mislili, da ga je toliko, da ga ne bo nikdar zmanjkalo. Mnogim se je nasmehnila muhasta teta, ki se ji pravi sreča, še več pa jih je tam popoluoma osirotelo. Z nekaj prihranki so šli v Ameriko, vrnili so se pa kot pravi berači, ninogo pa jih je pomrlo od same lakote v tistih divj ih in pusiih pokrajinah, lcamor j ih je gnal polilep po bogastvu in brezdclju. Kakor čebele v rojih so drveli takrat ljudje v tisto obljubljeno deželo.
Vsak dan so izkopavali prava bogastva, seveda samo nekateri. Posebno srečni so prišli do pravili kosov zlata, največji najdeni kos pa je bil težak okoli 100 kg.
Ko se je zlato v tistii krajih izčrpalo, so odšli iskat srečo drugam, v Afriko, v Indijo in koncno zopet v Ameriko, v Kanado. kjer ga prido-bivajo še dancs.
Ker priroda sama ni niogla zajeziti Ljudskega pohlepa po zlatu, zato so začeli razni laži-učenjaki poskušati pridobiti zlato na umeten nafin. V tem stremljenju so se vrstili res pravi učenjaki z drznimi goljufi, vsi z eno samo vročo željo: napra v i t i AataU
^Da bi zlato dclali, tega pa rcs ue razuinom. očka,« je Ivanček z ve-tikim dvomom zopet posegel v oČkovo zanimivo  pripovedovanje.
3*Tiidi jaz ue verjamem, da bi ga lahko delali na umeteu način, razn-mem pa željc iistih ljudi, in te želji* po zlatu se vlečejo že stoletja in sto-letja skozi zgodovino.
Vendar iina zlato, kJj ub vseinu sijaju, tudi temne scnct*, ki se ga drže, odkar ga ljudjc pozuajo, Nobena druga kovina na svetu doslej ni po-vzrofila toliko gorja in Ztiradi nobcm*
drugt* ni bilo prelite toliko potokov, rek, lahko rečem morij človcške krvi, kakor prav zaradi zlata, kateremu se ljudje klanjajo in ga obožujejo že wl vsega začetka.«
*Kaj je bilo s listimi učenjaki. katcre si prej omenil, ocka?«
>Saj res, skoraj bi pozabil. Reveži so skoraj vsi končali žalostno. kajti drugi, še pohlepnejši, so od njih pričakovali Čudežev in seveda polnih vreč pravega zlata. Največ jih je končalo življenje na vešalih ali pa pod krvni-kovo sekiro. Tisti, ki so mislili, da so iznasli zlato, so morali umreti, da ne bi akrivnosti izdali drugim, oni pa, ki ga niso mogli dobiti, so bili obtoženi, da akrivajo skrivnost zase. Tretji zopet, ki so dokazovali, da je tako nemogoče dobiti zlato, so bili umorjcni kot zanič učenjaki.
Zdaj vidi*§» moj Ivanček, koliko gorja in trpljenja je povzročilo že zlato, in Bog ve, koliko ga bo še, če se človeštvo ne bo spametovalo. Nič ti ni treba biti žal, da so bile le sanje in Še te so bile težke, Kaj bi šele bilo, ko bi imel v resnici tolik kos zlata, potem bi videl človeško zavist.
Mislim, da sem ti dosti povedal. Največji zaklad ti bodi bistra glava in pridne roke in dobro srce, tega ti ne bo mogel oropati nihČe in nikoli!«
Očka se je globoko oddahnil in prijazno pogledal Ivančka, ki se je zagledal nekam v daljavo-