#  Italijanska beseda riposare (poèivati) izvira iz grškega glagola pauein, ki pomeni »ustaviti se«. Zato »poèivati« pomeni prenehanje neke dejavnosti. Poèitek je torej opredeljen glede na dejavnost. To je gotovo odsev severnoe- vropske kulture delovne etike, ki ima za pod- lago protestantske temelje. Mogoèe je bil kak- šni katoliški de`eli (kot je npr. Italija) prihra- njen stres delovne etike. Po tej viziji dela in dejavnosti predstavlja dostojanstvo èloveške osebe delo samo po sebi. Oseba ima vrednost v dru`bi zaradi prispevka, ki ga je sposobna dati preko svo- jega dela. Kakor je torej civilna in dru`bena vrednost osebe sorazmerna z njeno dejavnost- jo, tako je na verskem podroèju odrešenje te- sno povezano z delovno dejavnostjo. Iz tega izhaja, da neproduktivna dejavnost v èasu poèitka nima nobene vrednosti. »Pro- sti èas«, èas, ki je prost od dela, èas, v kate- rem lahko vsakdo poène, kar `eli, èas, ki je namenjen temu, da ponovno pripravi èloveka na delo, je neuporaben za ekonomske cilje, ker je neproduktiven. Herbert McCabe je zapisal: Èlovek mora delati, kar mu je ukazano, ko dela, toda v prostem èasu (ko ne dela) lah- ko poène, izpoveduje, bere, kar hoèe. Te stvari so omejene samo takrat, ko so v zvezi z delov- nim razmerjem. (...) V tej dru`bi se kultura nagiba k temu, da postaja neke vrste zasebna igra, v kateri biti »prost« pomeni prost vsa- kršne relevantnosti; in kdor je irelevanten, ni vreden kontrole. Filozofom, znanstvenikom, romanopiscem in teologom se ni treba na no- ben naèin poèutiti odgovorne do skupnosti za- radi tega, kar trdijo, ker jih tako ali tako nih- èe ne jemlje resno.   !"## ,# -  Joseph Pieper je dokazal, da je bilo v an- tiki ravno obratno. Beseda »delo« je v grškem svetu oznaèevala ne-poèitek. Tako je v latinš- èini beseda »delo« (neg-otium) pomenila po- sel, obveznost, zaposlenost, ne-poèitek. Pie- per zato zakljuèi, da klasièni svet vodi k ci- vilizaciji, v kateri se dela zato, da bi imeli prosti èas, in ne ravno obratno. Samo v tem antiènem kontekstu lahko po- novno najdemo kršèanski pomen nedelje. Mi v resnici poèivamo zato, da bi sami sebe spomnili, da nismo predvsem delavci in da se vse naše dostojanstvo ne konèa pri produk- tivni dejavnosti. Kakor je Bog poklical Izraela iz egiptovske su`nosti, tako smo mi poklicani, da izstopi- mo iz su`nosti svetu dela. Èe ponovno nave- demo Herberta McCabe-a: Zapoved poèitka je povezana z malikova- njem dela. Prav tako kot so vsi maliki »sad dela èloveških rok«, lahko tudi delo postane malik, orodje odtujevanja. (...) Shabbat – Sobota te ustavi, da te ne posrka `elja po uspehu, te reši pred tem, da postaneš su`enj produktivnosti in zaslu`ka. Kar sta Pieper in McCabe napisala o naši osvoboditvi od etike dela in njenih antropo- loških posledic, je in ostaja resnièno in lepo. Vendar pa njuna razmišljanja, ki izhajajo iz konkretne realnosti takratnega delovnega sve- ta, niso veè sama po sebi umevna. Pieper je pisal leta 1948, ko je Nemèija poskušala po strahotah svetovne vojne zgraditi novo dru`- bo, medtem ko je McCabe pisal dvajset let pozneje. Mi pa danes vstopamo v svet, v ka- terem se delo zaèenja razumeti na nov naèin. To pomeni, da tudi poèitek v Gospodu do- biva novo vrednost.      Zygmunt Bauman, avtor knjige z naslo- vom Tekoèa modernost v svojem delu raziskuje prav to spremembo. V svoji knjigi trdi, da smo prispeli do konca tega, kar sam imenuje doba »trdnega kapitalizma«. To je bila doba tako imenovanega »fordizma«. Takrat se je sklepal zakon med kapitalom in delovno silo. Mogoèe sta se kdaj prepirala, vendar sta po- trebovala drug drugega. To je bil zakon med èloveškimi sposobnostmi in denarjem. Zapo- slitev je pogosto trajala vse `ivljenje. Tovar- niška proizvodnja je bila odvisna od sposobne in stabilne delovne sile. Vendar je ta svet v zatonu. Dejansko vstopamo v to, kar Bauman imenuje »tekoèa modernost«. V tem svetu se kapital ne ve`e na trdna razmerja, temveè kro`i in išèe poceni delovno silo. Bauman pi- še: Kratka sreèanja zamenjujejo dolgoroène zveze. Da bi naredili kozarec limonade, ne posadimo drevesa. Povpreèen Amerièan v svojem `ivljenju enajstkrat zamenja slu`bo. Bogati in moèni so tisti, ki menjujejo veè. To so moderni no- madi, vedno pripravljeni, da vstanejo in gre- do. Vse, kar potrebujejo, sta mobilni telefon in prenosni raèunalnik. Uspešne dru`be, kot je Nike, nimajo niti tovarn niti ne zaposlujejo novih delavcev — to bi bilo nepotrebno breme. Bauman pravi: Danes obdr`i moè tisti, ki se premika in de- luje hitreje, ki se bolj pribli`a neprestanemu gibanju. Na drugi strani so tisti, ki se ne pre- mikajo s takšno hitrostjo, in predvsem tista ka- tegorija ljudi, ki sploh ne more zapustiti delov- nega mesta po svoji `elji — to so tisti, ki jim dru- gi ukazujejo. Ta dejstva spreminjajo pomen dela v naši dru`bi. Delo je kraj negotovosti, glede na to da so pogodbe za kratek èas, nestabilne ali celo sploh ne obstajajo. Ta negotovost unièuje zau- panje in tiho zavezanost delavcev. Sindikati, vsaj v Veliki Britaniji in v Zdru`enih dr`avah, izgubljajo velik del svoje moèi. Stanje nego- tovosti pomeni, da se vsakdo bori, da bi ohra- nil svoj polo`aj. In zato delo ne more biti veè osrednjega pomena za identiteto velikega šte- vila ljudi. Kdor je reven, je lahko vse `ivljenje brezposeln, kdor dela, pogosto zamenja slu`- bo. Delo ne more veè nuditi varnega oprimka, osi, okrog katere se vrtijo in gradijo definicijo samih sebe, lastne identitete in ̀ ivljenjskih na- èrtov. Ravno tako dela ne moremo zlahka ra- zumeti kot etièni temelj dru`be ali kot etièno os `ivljenja posameznika. Vse to spremeni pomen Gospodovega dne in pomen poèitka. Èe je vedno veè ljudi, ki svoje identitete ne definirajo na podlagi dela, ki ga opravljajo, jim torej ni treba biti osvo- bojeni od takšne la`ne identitete. Kakšen je torej danes pomen poèitka? Poudaril bi dva vidika. Prviè, Sobota je dan, ko se spomnimo svojega konènega cilja, zgodovine, ki daje smisel našemu `ivljenju. In drugiè, povabljeni smo, da poèivamo v Gospodovem pogledu. Stari svet fordistiènega kapitalizma je verjel v napredovanje zgodovine èloveštva. Šlo je za neke vrste sekularizirane eshatologije napred- ka. Èloveštvo je hodilo po poti proti svojemu cilju in prispevek k napredku smo dajali z de- lom svojih rok. Za nekatere je pot vodila v ka- pitalistièni raj, za druge v komunistièni eden- ski vrt, vsi pa so se strinjali, da globalen smi- sel `ivljenja poèiva v neki zgodbi, ki še ni do- konèana. Vendar smo po padcu berlinskega zidu in koncu hladne vojne zahodnjaki izgu- bili smisel za širšo zgodovino, v katero bi vkljuèili svoje osebne napore. Vse to je protislovno, glede na to da še nobena generacija ni imela tako izostrenega obèutka za razpon èasa. Vsak otrok ve, da `ivimo v èasu med »velikim pokom« in ve- liko ohladitvijo. To zgodovino se uèijo v šoli. Veliko zahodnih otrok bolje pozna dinoza- vre kakor krave ali koze. La`e loèijo tirano- zavra od brontozavra kot pa dolenjsko sivo kravo od bohinjske cike. Vendar v dolgi zgodovini našega planeta ljudje nimamo posebne vloge. Mogoèe še ni-   # smo obstajali, ko je poginil zadnji dinozaver, in ko bomo izumrli, bo okrog morda letalo še veliko hrošèev. To ni naša zgodovina. Edina posledica, ki jo lahko za seboj pusti èloveštvo, je lahko kveèjemu negativna — ekološke kata- strofe zaradi èloveškega pohlepa ali vojn. Ne gledamo zgodovine, ki bi hranila kaj za nas. Negotovost delovnih in èustvenih odnosov v svetu dela in dru`inskih razmerij prinaša s seboj preprièanje, da je treba `iveti samo se- danji trenutek. Zaposlitev ne oblikuje veè ce- lotnega `ivljenja in ideja dela kot poklicanosti je skoraj povsem izginila. Naše ̀ ivljenje postaja razdrobljeno, brez niti, ki bi ga povezovala in mu dajala smisel. To je, kakor se reèe v angleš- èini, »Now Generation — generacija sedanjega trenutka«. »Sedaj« je trenutek, ki ga je potreb- no nemudoma izkoristiti. Bauman piše: Ne glede na to, kaj ponuja `ivljenje, — samo da je hic et nunc, takoj. Kdo bi vedel, kaj bo prinesel jutri. Odlog zadovoljitve ne pre- prièa veè nikogar. Po drugi strani je popolno- ma negotovo, èe bosta današnji trud in delo obrodila sadove. Vse te stvari spreminjajo odnos med de- lom in prostim èasom. Izobra`eni mladi, ki se poèutijo domaèe v svetu nove tehnologije, vidijo delo vedno bolj kot obliko zabave. Medtem ko so njihovi starši hodili delat, se oni hodijo igrat. Jeremy Rifkin, predsednik Fundacije za ekonomijo v Washingtonu, pra- vi: Najmlajša generacija, ki se ukvarja s posli, pripada bolj svetu teatra kot ideologije, je bolj usmerjena v etiko igre kot v ethos dela. Èe je bil Ford tipièna industrija starega trdnega kapitalizma, potem Hollywood pred- stavlja novega. Vsak posel postane predstava. Ekonomija se spreminja iz ogromnih tovarn v ogromen teater. To je delno posledica dejs- tva, da je tako imenovana »kulturna produk- cija« trenutno najveèja industrija v Zdru`e- nih dr`avah. Postala je najveèji ustvarjalec de- lovnih mest in s prvega mesta izrinila vojaško industrijo. Hollywood postaja model za vse druge oblike proizvodnje. Rifkin trdi: Medtem ko je bil za industrijsko fazo kapi- talizma znaèilen proizvod, je za kulturno fazo znaèilna izvedba. Svetovalec za mened`ment Tom Peters izjavlja: »Danes ni pretirano reèi, da vsi vstopajo v industrijo zabave«. Peters sve- tuje lastnim strankam, naj se zavedajo, da je v svetu trgovine zaslu`ek enak seštevku domiš- ljijskih zgodb njihovih strank. Nove kljuène be- sede podjetniške dejavnosti so »mit«, »domišljija«, »iluzija«. In na koncu zakljuèi: Narašèajoèe število posameznikov, predvsem mladih, dojema same sebe kot igralca in svoje `ivljenje kot umetniško delo, ki se odvija pred njimi. Za veliko ljudi v tem novem svetu naku- povanje ne pomeni predvsem kupiti nekaj, kar potrebujejo. To pomeni biti del neke predstave. Ogromni novi trgovski centri so izbrana mesta zabave, ki nudijo zanimiva do- `ivetja, kjer lahko `ivimo v domišljijskem svetu in se igramo z virtualno resniènostjo. V Zdru`enih dr`avah se pogosto ustvarjajo socialne napetosti ravno v zvezi z vprašanjem, kdo ima pravico vstopiti v take centre. Posta- jajo zasebni in nadzorovani kraji, iz katerih so revni izkljuèeni — lahko bi porušili idealno podobo sanjskega sveta. Mogoèe se zdi, da je to košèek norega sve- ta, ki obstaja samo v Ameriki, v Angliji, ven- dar sem vstopil v najveèji trgovski center v svojem `ivljenju ravno v majhnem mestu Bari na jugu Italije! Sprašujem se torej, ali je ta novi svet, v katerem je delo postalo igra in proizvodnja zabava, naravna posledica kul- ture, ki je izgubila svoje sanje o prihodnosti. Èe Rim gori, zakaj ne bi sledili Neronovemu zgledu in igrali na liro? Èe prihodnosti ni in obstaja samo sedanjost, zakaj bi torej delali in varèevali za prihodnost, v katero ljudje veè ne verjamejo? Jej, pij in bodi sreèen, kajti ju- tri nas mogoèe ne bo veè.       Kaj pomeni za nas praznovati dan Gospo- dovega poèitka v tej nastajajoèi kulturi? Kaj za nas pomeni, da si vzamemo dela prost dan v dru`bi, ki je zaèela spreminjati delo v zabavo? Na zaèetku naše zgodovine je Bog poèi- val sedmi dan po stvarjenju sveta. In to ni bilo zaradi tega, ker bi bilo ustvarjanje ve- solja zanj posebej utrudljivo! Za stara ljuds- tva, ki so mejila na izraelsko kraljestvo, je bil poèitek privilegij bogov. Èloveška bitja so bila ustvarjena, da darujejo `rtve, da bi bo- govi lahko jedli, pili in se zabavali v svojem svetu. Bog Izraelcev pa je svoje ljudstvo va- bil, da se mu pridru`i v njegovem poèitku. Niso bili ustvarjeni, da bi bili su`nji bogov, ampak zato, da bi bili udele`eni pri bo`jem  Jose1 Antonio Hern1nádez-Díez, Srce Jezusovo, instalacija, 1991, Sala RG, Caracas.  # praznovanju. Naša Sobota torej ni toliko po- èitek od dela, kakor znamenje bo`jega do- stojanstva v našem `ivljenju. Svet novega kapitalizma se s svojimi igrami in zabavo zdi bled posnetek hebrej- ske in kršèanske Sobote. Ko je Bog ustvaril svet, je Modrost plesala pred njim. Bog je ustvaril èloveka, da bi se igral z njim, da bi bil homo ludens. Ali najdemo oddaljen odmev tega pri tistih, ki bi radi iz vsakega dela naredili obliko zabave? Je to mogoèe bled spomin na kršèansko obljubo raja, kjer ne bo veè nobenega dela? Naša “generacija sedanjega trenutka” je izgubila svoje iluzije. Kot je zapisal Fukuya- ma v svojem slavnem delu: zgodovina je prišla do svojega konca, onkraj ni nièesar veè. Mo- goèe za generacijo, ki je izgubila upanje, Di- sneyland ostaja edini odmev njenih sanj. Upanje je nadomestila domišljija. Eshatolo- gijo je nadomestila virtualna resniènost! Vse- ga tega ne pravim, ker bi hotel kritizirati mo- dernost, sploh ne! Hoèem reèi, da èe bomo sposobni pokazati vsaj majhen namig na veè- no Soboto, jo bodo naši mladi `eljno priprav- ljeni objeti. Moramo pokazati, da se nas je dotaknil veèni “danes” Boga, èe hoèemo, da bo “generacija sedanjega trenutka” v kršèans- tvu našla odmev svojih sanj. Kristjani mora- mo biti igrivi, veseli, èe `elimo osvojiti so- dobnega èloveka, za katerega je vse zabava. Potrebno mu je pokazati, da je kršèanska So- bota veliko bolj po`ivljajoèa od katere koli ra- èunalniške igrice. Ko sem `ivel v kraju Santa Sabina, sem šel velikokrat molit v kapelo svete Katarine. To je bil kraj popolnega miru. Na zaèetku so me zelo motili ogromni oblaki malih golih an- gelèkov, ki so se gnetli na vsakem centimetru stropa in se prekucevali na nebesnem oboku. Zdelo se mi je, da odvraèajo od molitve. Poz- neje sem razumel, da predstavljajo našo veèno usodo: biti tisti, ki plešejo pred Bo`jim ob- lièjem, kot Modrost ob stvarjenju. Ali lahko kak mlad èlovek zasluti ekstatièno veselje krš- èanske Sobote, ali se jim zdimo preveè resni? Kakšna je razlika med show business-om »ge- neracije sedanjega trenutka« in veènim vese- ljem bo`jega veènega »danes«? Naši trenutki Sobote so predvsem takrat, ko se spominjamo preteklosti in se oziramo v prihodnost. Naš sedanji poèitek ni enak po- èitku, ki ga ima »generacija sedanjega trenut- ka«, zanjo ne obstaja trajajoèa zgodovina. Za nas kristjane je poèitek spomin prihodnosti. Je torej osvoboditev od tiranije sedanjosti z nje- nimi skrbmi in nalogami, od tega, da nas po- srkajo skrbi sedanjega trenutka. Poèivamo torej, da bi se spomnili, da ima naša osebna zgodo- vina smisel samo znotraj širše zgodovine, ki pe- lje od stvarjenja k bo`jemu kraljestvu. Ko veè- ni bo`ji »danes« prodre v sedanjost, je za nas obljuba tega, kar nas èaka. Duhovniki seveda le redko lahko praznu- jejo Soboto – nedeljski poèitek. Postoriti je treba preveè stvari. Vendar tudi mi potrebu- jemo trenutke Sobote med delovnim tednom. Smo oznanjevalci vesele novice, in ta je, da je èloveštvo na poti proti bo`jemu kraljestvu. Toda kdo nam bo verjel, èe nikoli ne poka- `emo, da poèivamo in da je naš poèitek pre- dokus bo`jega veènega »danes«. @iveti mo- ramo tako, da bomo znamenje, ki ka`e èlo- veštvu, da je ustvarjeno za mir. V judovstvu praznujejo Soboto kot poroko med Izraelom in Soboto. Sobota je nevesta, ki prihaja. Visoka pesem je nasvetejši med spevi, ker slavi ljubezen med Izraelom in nje- govim poèitkom. Tudi mi praznujmo Soboto tako, da bo govorila o upanju, da bo vse stvarstvo nekega dne prispelo do svoje dopol- nitve. Kdo nam bo verjel, èe smo vedno pre- zaposleni? Igra in sprostitev sta za nas verska dol`nost! Spomnim se nekega obiska izpred dvajse- tih let, ko je naš nadrejeni prišel pogledat skupnost bratov v bli`ini Oxforda. Potrudili smo se, da smo naredili vtis, da zelo trdo de-       lamo in naša `ivljenja sijejo od dobrih del. Ko smo se z njim sreèali ob koncu obiska, smo zadovoljni prièakovali pohvalo – toda to se še zdaleè ni zgodilo. Rekel je: »Moja edina kri- tika je, da vsi preveè delate. Ali ne verujete v milost? Ni vam treba rešiti sveta«. Bilo je prepozno, da bi mu povedali, da v resnici ne delamo toliko, ampak smo samo hoteli na- rediti vtis nanj. Po drugi strani se naš poèitek v veènem bo`jem »danes« loèi od poèitka »generacije sedanjega trenutka« v naèinu, kako gledamo in kako smo videni. Za vse, razen mogoèe za bogate in slavne, zabava pomeni biti gledalec. Gledamo v zaslone: televizijske, raèunalniške, v kinu. Gledamo, vendar nismo videni. Neka stvar je resnièna samo, èe se pojavi na zaslo- nu. Televizija je tista, ki odloèa, èe neka stvar obstaja. Jean Baudrillard piše: Danes `ivimo v svetu zaslonov, vmesnikov in mre`. Vse naše naprave imajo zaslon. Tudi mi smo postali za- sloni. (...) `ivimo torej v »estetskem« prividu re- sniènosti. Pogosto neko skupnost oblikuje skupna predstava, ki osebam nudi zaèasno skupnost tistih, ki gledajo isti dogodek. Za nekatere je to opera, za druge nogometna tekma. Zygmut Bauman jih imenuje »garderobne« ali »karnevalske« skupnosti. Po koncu pred- stave se vrnejo v garderobe, èez praznièna ob- laèila nadenejo navadne plašèe in se vrnejo v vsakdan, kjer spet postanejo del mno`ice. Na nek naèin s tem, ko pravo skupnost za- menjamo z zaèasno skupino, jo na koncu zaè- nemo narobe razumeti, meni Bauman. Na- mesto, da bi zdru`ili neizra`eno energijo `elje po dru`abnosti, jo razpršimo in tako prispe- vamo k še veèji osamljenosti. Obupano, vendar brezplodno jo poskušamo ozdraviti s kolektiv- nimi obredi, ki so redki, še redkeje pa uigrani in povezujoèi. V svojem bistvu je bila ravno to Marxova kritika kršèanstva. Ali nas to spo- minja na našo evharistijo? Kratka skupna pred- stava, vmes kakšna pesem, smeh pridigarjevi domislici, po maši skodelica èaja in hitro proè, ponovno v hladni in brezosebni dan. Moderni gledalec je oddaljeni opazovalec, ki kritièno opazuje, ohranja distanco in se hi- tro poslovi. To je znanstvena distanca. Je mo- derni Kartezijev dvomeèi »jaz«. V najslabšem primeru postane voajer, ki gleda, vendar nima poguma biti viden. Uporabnik pornografije je zadnja stopnja oddaljenega opazovalca. Ko smo vidni, izbiramo tip osebe, ki ga `elimo predstaviti ljudem. Izberemo identi- teto, podobo, ki se lahko poljubno spremi- nja. V Londonu, v bli`ini naše skupnosti, `ivi brivec, ki mu pravijo »identiteta«. Pri njem si lahko izberete, kdo `elite biti tisti dan. Na njegovem seznamu sicer ni lika kristjana. Ne- verjeten razmah body art-a s tetoviranjem, pier- cingom, pobarvanimi lasmi itd. ka`e, kako si neka oseba skonstruira scenografijo vsakda- njega `ivljenja, celo za nepomembne stvari, kot je opravljanje nakupov. Plemenska zna- menja ka`ejo našo pripadnost, pa èeprav je samo zaèasna. Kršèanstvo vabi k drugaènemu naèinu gledanja in biti viden. Simeon gre v tem- pelj, vidi dete Jezusa in najde svoj poèitek. »Gospodar, zdaj zapušèaš svojega slu`abnika po svoji besedi v miru, kajti moje oèi so vi- dele tvojo rešitev, ki si jo pripravil pred ob- lièjem vseh ljudstev« (Lk 2, 29-32). Simeon poèiva ob pogledu na svojega Gospoda. Tudi mi verujemo, da bomo našli svoj konè- ni poèitek, ko bomo gledali Gospoda v bla- `enem videnju. Vendar poèivamo tudi ta- krat, ko smo videni. Svoj mir najdemo, ko smo pod Bo`jim pogledom. Zadnja stopnja miru in spokojnosti je takrat, ko smo v vza- jemnem gledanju. Ena najlepših upodobitev takšnega poèit- ka, ki jo poznam, je »Madona s kanonikom van der Paele« v Bruges-u. Kanonik si je snel oèala, ki jih je uporabljal za branje knjige, da njegov pogled lahko prosto poèiva na detetu Jezusu. Pravkar je prešel z enega naèina gle-   # danja, modernega naèina branja knjige, v drug naèin gledanja, s pogledom uprtim v ob- lièje svojega Gospoda. Jezus se obrne k njemu in ga gleda z izjemno intenzivnostjo. In De- vica je tam, tudi ona obrnjena h kanoniku, kot da posreduje to tiho izmenjavo pogledov. Otroka dr`i tako, da lahko gleda èloveka, in tudi sama ga opazuje. Na desni strani sveti Jurij formalno predstavlja kanonika Jezusu. Ka`e nanj, vendar gleda otroka. Na drugi strani opazimo svetega Donziana, tako se ce- lotna slika zdi, kot da jo skupaj dr`ijo vza- jemni pogledi, ki se vsi stekajo k otroèièku. Gospodov dan je torej èas poèitka, pre- dokušanje našega veènega poèitka. Je poèi- tek, v katerega vstopamo, da bi se nauèili gledati in biti videni. Nismo gledalci, kakor v nemirnem svetu show business-a. To je mir- no in kontemplativno odpiranje naših oèi, da bi videle znamenja bo`jih del. Je poèi- vajoèe gledanje, ki nam omogoèa celo, da smo sposobni videti drug drugega in tako videti bo`jo podobo. Pieper pojasnjuje, da so v srednjem veku loèili med razumom (ratio), kot njegovo di- skurzivno in analitièno rabo ter umom (intel- lectus), ki je preprosta intuicija resniènosti, na- ša sprejemljivost tega, kar se dogaja. Domet uma je neke vrste sodelovanje pri tem, kar pre- sega naravo in je priprava na bla`eno gledanje. Kontemplativno ̀ ivljenje poraja potrebno spo- kojnost in tišino, èe smo pripravljeni odpreti oèi in gledati. Pieper nadalje piše: Prosti èas je oblika tiste umirjenosti, ki pred- stavlja potrebno pripravo za sprejemanje re- sniènosti; samo oseba, ki je v tišini, lahko po- sluša, in kdor ne molèi, ne more slišati. (...) Prosti èas je predpogoj sprejemajoèega razume- vanja, kontemplativnega gledanja in potop- ljenosti v resniènost. Zato potrebujemo trenutke, v katerih se lah- ko ustavimo in sprostimo, ne samo zato, da bi ponovno zbrali energijo. Potrebujemo tišino, v kateri lahko odpremo oèi in vidimo bo`je sle- di. Ko sem bil še otrok, sem veliko èasa prebil v hoji po gozdu. Nauèil sem se biti v tišini, sko- raj izginiti, da bi lahko opazoval ptice, lisice in jelenjad. To je èisto drugaèen naèin gledanja od tistega, ko gledamo televizijski ali raèunal- niški zaslon. Psalm pravi: Ostani v tišini, in spoznal boš, da sem jaz Gospod. Tišino potrebujemo tudi, èe hoèemo vi- deti bo`jo podobo v ljudeh. Simeone Weil je zapisal: Najdragocenejših darov ne dobimo tako, da jih gremo iskat, ampak tako, da èakamo nanje. (...) Ta naèin gledanja pomeni predvsem po- zornost. Duša se izprazni svoje vsebine, da bi sprejela èloveško bitje, ki ga gleda, takšno, ka- kršno je, v vsej njegovi resniènosti. Potrebujemo spokojnost, èe hoèemo videti obraz za lepotno masko in za gubami, dušo za obrazom. Moramo si osve`iti oèi, da so lahko odprte za to, kar je pred nami, da so lahko po- zorne na lepoto. Tako Gospodov dan ne bo samo odsotnost z dela, ampak èas, ko lahko od- premo oèi. Vzemimo si èas, da opazujemo druge. Lahko gledamo svoje prijatelje, svojo dru`ino, svoje brate in sestre v skupnosti. Od- primo oèi, da bi videli veselja in skrbi, ki jih eni in drugi nosijo na svojih oblièjih. Poèitek je tudi èas, ko se pustimo videti. Poèivamo v bo`jem pogledu, ki je uprt na nas, kakor je kanonik van Paele spokojen pod Kristusovim pogledom. Rowan Wil- liams, canterburyski nadškof, je dejal, da je to dr`a, ki jo imamo pred ikono. Smo pred njo in opazujemo podobo. Toda linije pers- pektive so zaèrtane tako globoko, da se zdi, da podoba sama gleda na nas. Tako piše: Ko se perspektiva »sreèa« s pogledom èloveka, ki kontemplira, se oèi podobe premaknejo, išèejo, priklenejo nase. Spretnost branja ikon je sposobnost, da jih gledamo, rekel bi celo redka sposobnost, da se od njih pustimo gledati in brati. Ko pridemo pred ikono, smo pred pogle- dom svetnika ali Boga samega. Bog nas gleda       z oèmi, ki so polne resnice in usmiljenja. Williams pravi, da je to odloèilno osvobajajoè pogled, pogled Stvarnika, s katerim ni mo- goèa nobena tekmovalnost ne konkurenca. Bog je Drugi, ki noèe tekmovati, s katerim se ne smem in ne morem pogajati; Drugi on- kraj nasilja; pogled, ki se mu ne morem umakniti ali ga usmeriti drugam, ki nima niti ne išèe nobene prednosti. Pod Bo`jim pogledom si lahko dovolimo, da smo goli. Nagota krsta v prvi Cerkvi je po- menila znamenje, da je èas sramu minil. Pred bo`jimi oèmi lahko poèivamo takšni, kot smo. Kot je zapisal Gregor iz Nice: Odvrzimo to uvelo listje, ki zakriva naše `ivljenje in ponov- no se bomo lahko pokazali pred oèmi svojega stvarnika. In kakor govori neka stara velikonoèna molitev: Odstrani nam tanèico z oèi, daj nam svoje zaupanje, ne pusti nas v sramu in za- dregi, ne prepusti nas našemu preziru. Potrebujemo trenutke poèitka, spokojne predanosti v svoji goloti pred Bogom in pred tistimi, ki jih ljubimo. Potrebujemo èas, da snamemo svoja oblaèila, da se poka`emo v vsej svoji kompleksnosti in v svojih protislov- jih. Ne moremo se pokazati v enem trenut- ku. Potrebujemo trenutke Sobote drug z drugim, s svojimi dru`inami, brati, s svojo versko skupnostjo. V njih se drug drugemu pribli`amo in postajamo vidni, zaèenjamo zaupati v usmiljen pogled. Èe smo v svojem poklicu kot posveèeni bratje, prosimo bo`je usmiljenje in usmiljenje svojih bratov. Drug z drugim si drznemo `iveti samo, ker zaupa- mo v usmiljen in odpušèajoè pogled. To po- meni, da si moramo vzeti èas, da lahko po- vem, kdo sem, in da poslušam svojega brata. Potrebujemo èas, da v oèeh drugega odkri- jemo, da ima moj jaz vrednost, da ima moje  `ivljenje smisel in cilj. Biti ljubljen pomeni biti na nek naèin viden; pomeni biti veè kot uporaben, veè kot zabaven, veè kot za`elen. Pomeni biti viden ne kot objekt, ampak kot subjekt, tudi kot tisti, ki vraèa pogled. To je poèitek, ne samo odmik od vroèiè- nega delovnega tedna. To je poèitek od show business-a vsakodnevnega `ivljenja, poèitek od biti gledalec, nositi maske in biti del praznih iger. Pomeni poèivati v tišini nekoga, za kate- rega nisi samo »drugi«, ampak si drugi »Jaz«. V tem je torej naš poèitek, v gledanju in v tem, da smo videni. To je tudi Bo`ji poèitek, do- polnitev stvarjenja. Kot je dejal sveti Ambrozij: Šesti dan je bilo delo dovršeno; celotno delo stvarjenja sveta je bilo zakljuèeno. Ustvarjeno je bilo èloveštvo, èloveštvo, ki vlada vsem `ivim bit- jem, èloveštvo, ki v sebi zdru`uje vse vesolje, èlo- veštvo, ki je veselje vseh `ivih bitij. Prav gotovo je za nastopil trenutek, da prispevamo svojo ti- hoto, kajti sedaj Bog poèiva od svojega dela stvar- jenja sveta. On je našel poèitek v najglobljih kra- jih èloveštva, v mislih, v volji in v namenih èlo- veštva. Ker je ustvaril èloveka z moèjo razuma, ga je ustvaril, da bi njega posnemal, da bi se tru- dil, da dose`e krepost, da bi u`ival nebeško mi- lost. Bog tukaj najde uteho, kakor sam prièuje, ko pravi: »Kje bom našel poèitek, èe ne pri po- ni`nem èloveku in pri èloveku miru, pri tistem, ki se boji moje besede?«. Zahvaljujem se Gospodu, našemu Bogu, da je ustvaril takšno delo, da v njem lahko najde svoj poèitek. Ustvaril je nebesa, vendar nisem prebral, da bi potem poèival. Na- redil je zemljo, vendar nisem prebral, da bi po- tem poèival. Naredil je sonce, luno in zvezde, vendar ne berem, da bi v njih našel poèitek. Be- rem pa tole: ustvaril je èloveka in potem je našel poèitek pri njem, ki mu bo lahko odpustil grehe«. $%"!&'(!