UDK 634.0.946.2:634.0.187 (494) 
ZNANSTVENE EKSKURZIJE VZHODNOALPSKO-DINARSKIH 
FITOCENOLOGOV PO šVICARSKIH NARAVNIH GOZDOVIH 
V letu 1977 je organiziral švicarski fitocenolog in gozdar dr. ing. Walter TREPP 
s pomočjo stanovskih kolegov vsebinsko bogate znanstvene ekskurzije, ki jih je 
kratko imenoval »ekskurzije po švicarskih gozdovih«, s študijsko temo »Gospodar-
jenje z naravnimi gozdovi na osnovi vegetacije«. Popotovanje po švici je trajalo 
od 28. avgusta do 3. septembra, tako da smo jo v celoti premerili od tromeje z 
Avstrijo in Italijo na vzhodu (Graubunden) do švicarske Jure na zahodu. Kar na 
začetku moramo povedati, da so bile ekskurzije dobro pripravljene in izpeljane, 
za kar gre posebna zahvala švicarskim gozdarjem in fitocenologom, zlasti pa ne-
umornemu dr. W. TREPPU. Udeležencev je bilo okoli 40 in izkazalo se je, da je to 
primerno število, ker smo lahko vsi sodelovali. V največjem številu so se ekskur-
zije udeležili Jugoslovani (12) in Avstrijci (10). nato švicarji, od katerih je stalno 
spremljalo ekskurzijo sedem strokovnjakov, občasno pa tudi več, Italijani so bili 
štirje, dva Nemca in en Poljak. Na teh ekskurzijah sva bila dva Slovenca- prof. dr. 
Vera GREGORIČ in dr. Mitja ZUPANČIČ. Smola je bila le ta, da nas je na vsej poti 
spremljal nepotreben dež. 
Program je bil vzorno in sistematično pripravljen, začenši z gozdnimi fitoceno-
zami v najvišjem subalpskem pasu švicarskih Alp na nekarbonatni podlagi, prek 
nekarbonatnega montanskega pasu švicarskega sredogorja do montanskega pasu 
karbonatne švicarske Jure. 
Prvi dan nas je vodila pot po lepem engadinskem narodnem parku v kantonu 
GraubOnden. švicarji so se odločili za »totalni« park, kjer vse »gospodarjenje« 
prepuščajo zgolj naravi. Tod ni ne gozdarjenja ne kmetovanja, niti lova. Najvišji 
subalpski pas (1800-2000 m} na nekarbonatni podlagi gradi rjasti sleč, brusničevje 
in borovničevje z ruševjem (Rhododendreto-Vaccinietum). Posebnost je v tem, 
da se tod pojavljata dve obliki ruševja Pinus mugo (P. mugo subsp. mughus), l<i je 
bolj razširjen na vzhodu (Balkanski polotok, del srednje Evrope ter severni in 
srednji Apenini) ter Pinus mugo subsp. arborea (P. uncinata), ki porašča zahodne 
dele Evrope (del srednjih Alp, zahodne Alpe, Pireneje in alpski svet srednje špa-
nije). študijska tema ekskurzije je bila preučevanje dinamike naravnega gozda, 
kjer se ne gospodari. Ogledali smo si več sestojev in oblik te fitocenoze, kjer 
drevesnato ruševje dosega tudi do 10m in več. Zanimiva je subasociacija s 
cemprinom (Rhododendro-Vaccinietum vembretosum), kjer sta posamič primešana 
macesen in smreka. V tej subasociaciji pa razlikujejo še varianto s Pinus mugo 
subsp. arborea, ki pokriva do 60 °/o površine na račun drugih drevesnih vrst. 
Na položnejših dolomitnih terenih ali na moreni v isti nadmorski višini v toplej-
ših legah porašča tla gozd ruševja in pomladanske rese (Erico-Mugetum). Tod 
sta zastopani obe obliki ruševja, Pinus mugo subsp. arborea in Pinus mugo. 
Naslednji dan smo obiskali subalpski smrekov gozd (Piceetum subalpinum) 
na nekarbonatnih kamninah v nadmorski višini 1600 m v okolici Zerneza. Tema 
študija je bila prebiralno gospodarjenje v njem. Sestoj je bil lep, z veliko pokrov-
nostjo cvetoče borealne rastline severne linejevke (Linnaea borea/is), ki je pri nas 
zelo redka. V višjih nadmorskih višinah sta smreki primešana cemprin in macesen. 
V tem predelu je J. BRAUN-BLANQUET prvikrat opisal subalpski smrekov gozd. 
Drugi objekt smo si ogledali v okolici St. Moritza, spet gozd rjastega sleča, brus-
ni~P.viA. in borovničevja s cemprinom, obličje z dlakavo šašulico (Calamagrostis 
88 
villosa), in sicer na svežih in močvirnih podzoljenih tleh (1850-1900 m). Na bolj 
sušnih rastiščih omenjene fitocenoze se pojavlja v večjih količinah posebna do-
mača varianta rdečega bora, Pinus sylvestris var. engadinesis, ki je tod prvoten. 
Tretji dan je bil posvečen proučevanju montanskih gozdov v širši okolici Chura 
(Fiims, Lag la Cauma, Uaul Grand, Ruinalt pri Connu). Nadmorske višine so bile 
tod že zmernejše 950-1100 m, geološka podlaga zgornjejurski prepereli apnenci. 
Tudi tu je bila tema dneva prebiralno gospodarjenje v montanskih gozdovih 
smreke ter jelke in smreke. Na naši ekskurzijski poti smo srečali zanimive fito-
cenoze: Piceetum montanum, Piceo-Abietetum, Galio-Abietetum, Abietetum albae 
in na suhih strmih rastiščih. Erico-Pinetum. Smreke in jelke dosegajo tod višine do 
40 m in premer je pogosten okoli 50 cm. 
četrti dan smo .prispeli v ementalsko dolino, ki jo oblikuje umirjeno, zaobljena 
švicarsko sredogorje. Zbirališče je bilo v prijetnem naselju Langnau, kjer smo si 
ogledali gozdove v njegovi bližnji in daljni okolici. Tod so njihovi najlepši pre-
biralni gozdovi jelke in bukve (Abieti-Fagetum) na miocenskih skladih v nadmorski 
višini od 600 do 1400 m. Jelke dosegajo višine do 45 m, mestoma prek 50 m 
(doslej najvišja posekana jelka je merila 57 m). Prsni premeri so do 80 cm in več. 
še isti dan smo nadaljevali pot v Neuchatel, kjer so nas čakali gozdarji tega 
območja in znani švicarski fitocenolog francoskega rodu prof. dr. J. L. RICHARD. 
Naslednje jutro so nas popeljali v karbonatni svet švicarske Jure. Prva postaja 
je bila v termofilnem bukovem gozdu Carici-Fagetum, kjer dominira drobnolistna 
močvirnica (Epipactis microphyl/a), pri nas redkeje zastopana. Za nas je bil tudi 
zanimiv javor Acer opolus (A. opulifolium), ki je podoben našemu rdečemu javoru 
( Acer obtusatum), nekateri poznavalci te vrste menijo, da je naš ilirski endemit 
podvrsta tega srednjeevropskega javora. Po obliki lista in po skorji sta si ne-
verjetno podobna. Druga točka ogleda je bila v montanskem gozdu bukve in mlaj 
(Dentario-Fagetum), ki pa mu je v veliki meri primešana jelka. Od mlaj so tod v 
največji meri prisotni peterolistni mlaji (Dentaria digitata) in Dentaria pinnata, in 
to kot izraziti srednjeevropski vrsti. Na poti proti udarni dolini Creux du Van smo 
prečkali širši pas jelovo-bukovega gozda na apnen cu ( Abieti-Fagetum), kjer je 
obilno zastopana vijoličnocvetoča Dentaria pinnata in mestoma Helleborus foeti-
dus. Poleg fitocenot'oške problematike smo preučevali še prebiralno gospodar-
jenje v .že opisanih fitocenozah. Kot poslastica so nam pokazali ekstrazonalni 
smrekov gozd na skalnem apnenčastem podoru (Asplenio-Piceetum) v nadmorski 
višini okoli 1200 m, ki se je tod razvil zaradi posebnih mikroklimatskih in talnih 
razmer. Na tem področju manjkajo nekateri rastlinski elementi subalpskega smre-
kovega gozda, zlasti navadna enocvetka (Moneses uniflora). Povzpeli smo se še 
na melišče, kjer smo botanizirali vse do skalnih sten. V tem času je najlepše cvetela 
alpska mandroščica (Linaria alpina) s svojim intenzivno modrim cvetom in oranž-
nim goltam. 
Tako so se končale naše ekskurzije v švici in naslednji dan smo se vračali 
vsak po svoje proti domu. Nepopolen bi bil ta zapis, če ne omenim še izredne 
gostoljubnosti vseh švicarskih gozdarjev-gostiteljev, ki so poleg izredno dobro 
pripravljenih ekskurzij poskrbeli tudi za gastronomske specialitete ob dobri 
kapljici. Najlepše pa je bilo večerno srečanje v churski grajski kleti, kjer nas je 
obiskal in z nami posedel pozno v noč naš učitelj in nestor fitocenologov 94-letni 
prof. dr. J. BRAUN-BLANQUET. Resda naglušen, toda živega in iskrivega duha, še 
poln idej in ustvarjalne moči, kar je za to dobo človekovega življenja kaj ne-
navadno. Spoštovanemu kolegu dr. ing. W. TREPPU in njegovim sodelavcem pa 
se moramo še enkrat zahvaliti za ta polna doživetja v švicarskih gozdovih. 
dr. Mitja ZUPANčič 
89