ekonomsko ogledalo št. 2/2022, letnik XXVIII Ekonomsko ogledalo št. 2, letnik XXVlII, 2022 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorciceva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: dr. Laura Južnik Rotar Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Lejla Fajic; dr. Tina Golob Šušteršic; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Mojca Koprivnikar Šušteršic; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Laura Južnik Rotar; dr. Jože Markic; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Izbrano temo je pripravila Branka Tavcar (Kako so se s placilno sposobnostjo med koronavirusno krizo soocali posamezni poslovni subjekti) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, dr. Marta Gregorcic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupancic, mag. Janez Kušar Tehnicno urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglic Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 130 izvodov Prvi natis Ljubljana, februar 2022 ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplacna. ©2022, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno .........................................................................................................................................................3 Tekoca gospodarska gibanja ...............................................................................................................7 Mednarodno okolje ......................................................................................................................................9 Gospodarska gibanja v Sloveniji ...........................................................................................................11 Trg dela ..........................................................................................................................................................17 Cene ................................................................................................................................................................19 Financni trgi .................................................................................................................................................20 Placilna bilanca............................................................................................................................................21 Javne finance ...............................................................................................................................................22 Izbrane teme...............................................................................................................................................25 Kako so se s placilno sposobnostjo med koronavirusno krizo soocali posamezni poslovni subjekti.........................................................................................................................................27 Statisticna priloga ...................................................................................................................................31 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statisticni podatki, znani do 14. februarja 2022. S 1. januarjem 2008 je v državah clanicah Evropske unije zacela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna razlicica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Vec informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoce primerjave (mesecno, cetrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preracuni UMAR, ce ni drugace navedeno. Aktualno Gospodarska rast evrskega obmocja se je v zadnjem cetrtletju 2021 v primerjavi s cetrtletjem prej precej upocasnila, šibka rast se glede na razpoložljive kazalnike nadaljuje tudi v zacetku leta. Rast BDP evrskega obmocja se je po prvi oceni Eurostata v primerjavi s tretjim cetrtletjem lanskega leta upocasnila na 0,3 %. Razpoložljivi kazalniki nakazujejo, da se podobna gospodarska aktivnost nadaljuje tudi v prvem cetrtletju letošnjega leta. Vrednost sestavljenega kazalnika PMI za evrsko obmocje je bila januarja najnižja v zadnjih enajstih mesecih, ob rasti okužb z omikronom in zaostrovanju zajezitvenih ukrepov se je znižala zlasti vrednost kazalnika rasti aktivnosti v storitvenih dejavnostih, pri cemer pa poslabšanje epidemicnih razmer ni vplivalo na kazalnik za predelovalne dejavnosti, ki je dosegel najvišjo vrednost v zadnjih petih mesecih. Cene energentov še naprej mocno prispevajo k visoki medletni inflaciji v evrskem obmocju, ta je januarja znašala 5,1 %. IMF in EK sta januarja oz. februarja za letos znižala svoje jesenske napovedi gospodarske rasti. Napovedi so ob vztrajanju pandemije, višjih cen energije in motenj v dobavnih verigah ter posledicno višje inflacije precej poslabšane v ZDA in na Kitajskem, v evrskem obmocju pa je napoved znižana za 0,4 oz. 0,3 o. t. na 3,9 oz. 4 %. Za leto 2023 se v evrskem obmocju predvideva nadaljnja upocasnitev gospodarske rasti, napoved pa je glede na jesensko nekoliko popravljena navzgor. V Sloveniji vecina kazalnikov kaže na ohranjanje relativno ugodnih gibanj gospodarske aktivnosti ob koncu lanskega leta, negotovosti zaradi epidemicnih razmer pa so še prisotne v storitvenih dejavnostih. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem cetrtletju lanskega leta precej povecala, prav tako tudi blagovna menjava, izvozna pricakovanja pa v zacetku letošnjega leta ostajajo visoka. Trošenje gospodinjstev se je v zadnjem cetrtletju preteklega leta povecalo v trgovini z neživili, mocno pa se je povecala tudi prodaja v trgovini z motornimi gorivi, na kar je ob vecjem prometu tovornih vozil vplivala tudi prodaja tranzitnim kupcem. Ob koncu lanskega leta se je prodaja ponovno povecala tudi v tržnih storitvah, kjer so le še storitve potovalnih in zaposlovalnih agencij mocno zaostajale za ravnmi izpred epidemije. Aktivnost v gradbeništvu je ob koncu lanskega leta ostala medletno nižja. Zaradi narašcanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile pa je bila še naprej visoka rast cen gradbenih storitev. Po podatkih o davcnem potrjevanju racunov je bila prodaja januarja medletno vecja za 30 %, kar je tudi posledica lanske nizke osnove zaradi zajezitvenih ukrepov, in za 7 % manjša kot januarja 2020; za predkrizno ravnjo znatno zaostajajo gostinske, kulturne in razvedrilne storitve ter igre na sreco, manjša pa je bila tudi prodaja v trgovini. Razpoloženje v gospodarstvu se je januarja v vecini dejavnosti nekoliko izboljšalo, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki pa je ostalo na enaki ravni kot decembra lani. Razmere na trgu dela ostajajo dobre. Število delovno aktivnih se je novembra lani znova obcutno povecalo. Medletna rast zaposlenosti je bila najvišja v gostinstvu in gradbeništvu, slednje je v prvih enajstih mesecih lani zabeležilo tudi najvišji delež delovno aktivnih tujcev. Ob pomanjkanju domace delovne sile je bil prispevek tuje delovne sile k skupni rasti zaposlenosti novembra lani skoraj 50-odstoten. Registriranih brezposelnih oseb je bilo v zacetku leta 67.834, opazno manj kot v enakem obdobju lani (za 25,9 %) in tudi manj kot januarja 2020 (za 15 %). Nadaljeval se je tudi upad dolgotrajno brezposelnih, njihovo število je bilo manjše kot pred zacetkom epidemije. Medletna rast povprecne bruto place v zasebnem sektorju ostaja visoka, ocenjujemo, da v nekaterih dejavnostih (predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo) na to že lahko vpliva tudi pomanjkanje delovne sile. Medletna rast plac v javnem sektorju se je v drugi polovici lanskega leta zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplacil dodatkov opazno znižala, novembra pa je bila že negativna. Medletna rast cen življenjskih potrebšcin se je januarja ob hitri rasti cen energentov, hrane in storitev precej okrepila. Znašala je 5,8 %, k cemur so najvec prispevale višje cene energentov. Za vec kot cetrtino so se na mesecni ravni okrepile cene plina, višje pa so bile tudi cene naftnih derivatov in elektrike. Še naprej se krepijo cene v skupini hrane in brezalkoholnih pijac, ki so bile medletno višje za 4,6 %, rast cen storitev pa je prvic po izbruhu epidemije medletno presegla 3 %. Še naprej se krepijo tudi cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, k medletni rasti so najvec prispevale cene v skupini surovin (16 %). Javnofinancni primanjkljaj je v letu 2021 znašal 2,9 mrd EUR in je bil za 0,6 mrd nižji kot v letu 2020. Na zmanjšanje sta vplivali visoka rast prihodkov in upocasnjena rast odhodkov. Rast prihodkov je posledica okrevanja gospodarske aktivnosti, zlasti domacega povpraševanja, in ugodnejših razmer na trgu dela in je izhajala zlasti iz prihodkov davka na dodano vrednost, socialnih prispevkov, dohodnine ter davka od dohodka pravnih oseb. Okrepila se je tudi rast nedavcnih prihodkov ter rast prihodkov iz sredstev EU. Poleg nižje rasti odhodkov je bila lani drugacna tudi struktura te rasti, z višjim prispevkom predvsem za place javnih uslužbencev (izplacila dodatkov) in investicije, mocno pa so se znižali odhodki za subvencije, ki so v predhodnem letu narašcali. Rast tekocih transferjev posameznikom in gospodinjstvom je bila podobno visoka kot v letu 2020. Skupni odhodki za blaženje posledic covida-19 so v letu 2021 znašali 2,8 mrd EUR, od tega najvec za dodatke zaposlenim v javnem sektorju in povracila fiksnih stroškov podjetjem. V Sloveniji vecina razpoložljivih kazalnikov kaže na ohranjanje relativno ugodnih gibanj gospodarske aktivnosti ob koncu lanskega leta Sestavljeni kazalnik PMI za evrsko obmocje nakazuje na nadaljevanje upocasnjevanja gospodarske rasti evrskega obmocja tudi v zacetku letošnjega leta Trošenje gospodinjstev je v zadnjem cetrtletju 2021 ostalo visoko Razmere na trgu dela ostajajo ugodne; zaposlenost dosega nove najvišje ravni, brezposelnost se še naprej znižuje Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil v letu 2021 nižji kot v letu 2020 Rast kreditov se krepi zaradi vecjega kreditiranja podjetij in NFI ter gospodinjstev, predvsem v obliki stanovanjskih posojil tekoca gospodarska gibanja Mednarodno okolje Slika 1: Cetrtletna gospodarska rast v naših pomembnejših gospodarskih partnericah Gospodarska rast evrskega obmocja se je v zadnjem lanskem cetrtletju v primerjavi s cetrtletjem prej precej upocasnila, podobna gibanja se nadaljujejo tudi v zacetku letošnjega leta. Po prvi oceni Eurostata se je BDP v primerjavi s tretjim cetrtletjem zvišal za 0,3 % (medletno je bil višji za 4,6 %) in s tem dosegel predkrizno raven. Izmed naših pomembnejših gospodarskih partneric sta cetrtletno rast beležili Francija in Italija (0,7 % in 0,6 %), nemški in avstrijski BDP pa sta upadla za 0,7 % in 2,2 %. Razpoložljivi kazalniki nakazujejo, da se je upocasnjevanje gospodarske rasti evrskega obmocja nadaljevalo tudi v zacetku prvega letošnjega cetrtletja. Vrednost sestavljenega kazalnika PMI je bila januarja najnižja v zadnjih enajstih mesecih, na kar je ob rasti okužb z omikronom in zaostrovanju zajezitvenih ukrepov vplivalo znižanje kazalnika za storitve. Poslabšanje epidemicnih razmer pa ni vplivalo na kazalnik za predelovalne dejavnosti, saj se je ta zvišal na najvišjo vrednost v zadnjih petih mesecih, k cemur je prispevalo tudi porocanje podjetij o popušcanju pritiskov v dobavnih verigah. Slika 2: Napovedi gospodarske rasti Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Po napovedih mednarodnih institucij se bo gospodarska rast v vecini pomembnejših svetovnih gospodarstev letos upocasnila. Po lanskem 5,9-odstotnem odboju IMF svetovnemu gospodarstvu za letos napoveduje 4,4-odstotno rast, kar je pol odstotne tocke manj, kot je napovedal oktobra lani. Za leto 2023 je predvidena nadaljnja upocasnitev, na 3,8 %. Napovedi so ob vztrajanju pandemije, višjih cenah energije in motnjah v dobavnih verigah ter posledicno višji inflaciji precej poslabšane v obeh najvecjih svetovnih gospodarstvih, pa tudi v naši najpomembnejši izvozni partnerici, Nemciji. Po lanski skromni, 2,8-odstotni, rasti Nemciji IMF in EK letos napovedujeta 3,8- oz. 3,6-odstotno krepitev BDP. Podobno rast naj bi letos imeli tudi Italija in Francija (lani 6,2- oz. 7-odstotno). Napovedi spremljajo številna tveganja, med drugim potek pandemije, zaostrovanje denarne politike v ZDA in njene posledice za pogoje financiranja po svetu, motnje v dobavnih verigah, višje cene energentov in morebitni placni pritiski, ki bi se prenesli v še višjo inflacijo, ter povecanje težav v kitajskem nepremicninskem sektorju. Slika 3: Cene surovin Cene surovin na mednarodnih trgih so se januarja vecinoma zvišale. Povprecna dolarska cena nafte Brent se je ob omejeni ponudbi in geopoliticnih napetostih zvišala za 16,5 % na 86,5 USD za sod (medletno je bila višja za 57,9 %). Cene zemeljskega plina na evropskem trgu so se januarja v primerjavi z mesecem prej znižale za 25,7 %, medletno pa ostale višje za 288,8 %. Cene energentov še naprej najvec prispevajo k visoki medletni inflaciji, ki je bila v evrskem obmocju januarja 5,1-odstotna. Po podatkih Svetovne banke so se januarja na mednarodnih trgih zvišale tudi cene neenergetskih surovin, v primerjavi z mesecem prej za 4 %, medletno pa za 8 %. Višje cene energentov mocno vplivajo na višje stroške proizvodnje neenergetskih surovin, najbolj so se tako na mesecni ravni zvišale cene kovin in mineralov (za 7,3 %), medletno pa cene gnojil (za 141,8 %). Po napovedi IMF naj bi se cene neenergetskih surovin po lanski visoki rasti letos povišale še za okoli 3 %, nato pa leta 2023 upadle. Tabela 1: Cene nafte Brent, menjalni tecaj USD/EUR in EURIBOR povprecje sprememba, v %* 2021 XII 21 I 22 I 22/XII 21 I 22/I 21 Brent USD, na sod 70,69 74,26 86,51 16,5 57,9 Brent EUR, na sod 59,70 65,70 76,47 16,4 69,9 USD/EUR 1,184 1,130 1,131 0,1 -7,0 3-mesecni EURIBOR, v % -0,549 -0,582 -0,560 2,2 -1,3 Cene neenergetskih surovin, indeks 2010=100 112,13 116,94 122,43 4,7 20,5 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, Svetovna banka, preracuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 4: Kratkorocni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji V Sloveniji vecina kazalnikov kaže na ohranjanje relativno ugodnih gibanj gospodarske aktivnosti ob koncu lanskega leta, negotovosti zaradi epidemicnih razmer pa so še prisotne v storitvenih dejavnostih. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem cetrtletju lanskega leta precej povecala, prav tako tudi blagovna menjava, izvozna pricakovanja pa v zacetku letošnjega leta ostajajo visoka. Trošenje gospodinjstev se je v zadnjem cetrtletju preteklega leta povecalo v trgovini z neživili, mocno pa se je povecala tudi prodaja v trgovini z motornimi gorivi, na kar je ob vecjem prometu tovornih vozil vplivala tudi prodaja tranzitnim kupcem. Ob koncu lanskega leta se je prodaja ponovno povecala tudi v tržnih storitvah, kjer so le še storitve potovalnih in zaposlovalnih agencij mocno zaostajale za ravnmi izpred epidemije. Aktivnost v gradbeništvu je ob koncu lanskega leta ostala medletno nižja. Zaradi narašcanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile pa je bila še naprej visoka rast cen gradbenih storitev. K povecanju storitvene menjave je najvec prispevala rast v transportu, višja je bila tudi menjava gradbenih in ostalih poslovnih storitev, medtem ko je okrevanje storitev, povezanih s turizmom, zastalo. Po podatkih o davcnem potrjevanju racunov je bila prodaja januarja medletno vecja za 30 %, kar je tudi posledica lanske nizke osnove zaradi zajezitvenih ukrepov, in za 7 % manjša kot januarja 2020; za predkrizno ravnjo znatno zaostajajo gostinske, kulturne in razvedrilne storitve ter igre na sreco, manjša pa je bila tudi prodaja v trgovini. Razpoloženje v gospodarstvu se je januarja v vecini dejavnosti nekoliko izboljšalo, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki pa je ostalo na enaki ravni kot decembra lani. Slika 5: Poraba elektrike Poraba elektrike je bila januarja približno enaka kot januarja 2021, v primerjavi z januarjem 2020 pa nižja za 2 %. Takšna gibanja lahko pripišemo tudi motnjam v delovnih procesih zaradi odsotnosti zaposlenih, ki ga je povzrocilo hitro širjenje razlicice omikron. Podobna gibanja so bila znacilna tudi za naše glavne trgovinske partnerice. V Avstriji in Italiji je bila januarja poraba približno enaka kot januarja 2021, v Nemciji in Franciji je bila nižja za 3 oziroma 1 %, na Hrvaškem pa višja za 1 %. V primerjavi z januarjem 2020 je vecina naših partneric beležila nižjo porabo, Avstrija za 4 %, Francija, Italija in Nemcija pa za okoli 2 %. Izjema je bila Hrvaška, ki je imela za 6 % višjo porabo kot januarja 2020. Slika 6: Poraba elektrike po odjemnih skupinah Poraba elektrike je bila decembra lani v vseh odjemnih skupinah višja kot decembra 2019 in 2020. Industrijska poraba je bila glede na december 2020 višja za 8,8 %, tudi zaradi ugodnejše razporeditve praznikov z vidika delovanja industrije v decembru 2021. Obcutno višja (za 18,1 %) kot decembra 2020 je bila poraba malega poslovnega odjema1, na kar je pomembno vplivala nizka osnova v decembru 2020, saj so bili takrat v veljavi zajezitveni ukrepi, ki so omejevali zlasti delovanje trgovine in storitvenih dejavnosti2. Gospodinjska poraba je za 1,4 % presegla tisto iz decembra 2020, ob že visoki takratni osnovi. V primerjavi z decembrom 2019 je bila predvsem zaradi ugodnejše razporeditve praznikov industrijska poraba višja za 5,4 %, poraba malega poslovnega odjema pa za 5,9 %. Gospodinjska poraba je bila glede na december 2019 zaradi razlogov, povezanih z epidemijo, višja za 12,3 %. 1 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta trgovine in storitvene dejavnosti, sem spadajo tudi skladišca, kmetijska dejavnost ipd., lahko pa gre tudi za vecja proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike prikljucne moci. 2 V drugi polovici decembra 2020 je sicer prišlo do zacasne sprostitve nekaterih storitvenih dejavnosti. Slika 7: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je v tretjem cetrtletju 2021 nekoliko znižal, pri cemer je obseg cestnega prometa ohranil visoko raven. Zaradi nizke lanske osnove pred drugim valom epidemije je bil obseg cestnega prometa medletno višji za skoraj desetino in je nekoliko presegal tudi raven iz tretjega cetrtletja 2019. Medcetrtletno se je obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov po tujini povecal za 2 %, obseg cestnih prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj), pa se je znižal za 5 %. Železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, je bil medletno malenkost višji, za enakim obdobjem v letu pred epidemijo pa je zaostajal za 12 %. Slika 8: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil januarja medletno vecji za 9 %. Medletna rast je bila, bolj kot z vplivom nižje osnove zaradi drugega vala epidemije lani, povezana z dodatnim delovnim dnevom. Glede na januar 2019 je bil obseg prometa tovornih vozil ob enakem številu delovnih dni vecji za 2 %, v primerjavi s tudi še predepidemijskim januarjem 2020 pa enak. Delež prometa tujih vozil je v letošnjem januarju znašal 61 %, enako kot tudi v prvem mesecu prejšnjih treh let. Januarja je sicer promet v obicajnih letih zaradi praznikov in vremena (skupaj z avgustom in decembrom) eden od treh z najnižjim mesecnim prometom. Slika 9: Prodaja na osnovi davcno potrjenih racunov Po podatkih o davcnem potrjevanju racunov je bila prodaja januarja medletno vecja za 30 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 4 %. Medletna rast je bila glede na decembrsko manjša, kar je bila tudi posledica poslabšanja epidemicnih razmer. Posledicno se je povecalo število ljudi v karantenah, izolacijah in samoizolacijah, kar se je odrazilo v nižji medletni rasti prodaje v vseh panogah. Ceprav nižja, pa je še vedno ostala zelo visoka medletna rast v dejavnostih, ki so bile na zacetku leta 2021 še vedno skoraj v celoti zaprte – to so bile predvsem storitve, povezane s turizmom. Skupna prodaja je bila za 4 % vecja glede na januar 2019. Glede na januar 2020 pa je zaostajala za 7 %, kar je bila posledica manjše prodaje v trgovini (predvsem z motornimi vozili, pa tudi v trgovini na drobno, kjer se je konec januarja in kasneje februarja 2020 prodaja zaradi povecanja zalog prebivalstva mocneje povecala). Visok zaostanek za ravnmi prodaje iz januarja 2019 ali 2020 pa je ostal v gostinskih, kulturnih in razvedrilnih storitvah ter pri igrah na sreco in v potovalnih agencijah. Slika 10: Blagovna menjava – realno Blagovna menjava se je v zadnjem lanskem cetrtletju povecala in opazno presega ravni izpred epidemije. V primerjavi s cetrtletjem prej se je realni izvoz blaga mocno povecal, opazno višji je bil predvsem realni izvoz v države EU (za 6,8 %, desez.). Po predhodnih podatkih3 je k temu najvec prispevala rast izvoza v Italijo in Nemcijo, po daljšem obdobju upadanja pa je nekoliko okreval tudi izvoz vozil. Po upadu v tretjem cetrtletju je bil višji tudi uvoz iz držav EU (za 1,6 %, desez.). Medletno sta bila v zadnjem cetrtletju izvoz in uvoz v in iz držav EU višja (za 11,4 % oziroma 4,2 %), opazno sta presegla tudi ravni iz enakega obdobja leta 2019, pri cemer je bila rast uvoza pocasnejša. Na zacetku letošnjega leta ostajajo izvozna pricakovanja visoka, njihova mesecna nihanja pa kažejo na nadaljevanje negotovosti, ki izhaja predvsem iz mednarodnega okolja. 3 Podrobni podatki po klasifikaciji SMTK so na voljo do novembra 2021. Slika 11: Storitvena menjava – nominalno Storitvena menjava se je novembra lani povecala in je presegla ravni pred epidemijo. K povecanju je najvec prispevalo okrevanje storitev v dejavnosti transporta, višja je bila tudi menjava gradbenih in ostalih poslovnih storitev. Nižja pa je bila menjava IKT storitev, zastalo je tudi okrevanje menjave storitev, povezanih s turizmom. Ocenjujemo, da je k temu prispevalo predvsem slabšanje epidemicnih razmer v Sloveniji in s tem povecana negotovost glede zaostrovanja zajezitvenih ukrepov, saj je bil upad trošenja tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov v Sloveniji globlji od upada trošenja slovenskih gostov v tujini. V prvih enajstih mesecih je bila skupna storitvena menjava še vedno za okoli 7 % nižja kot v enakem obdobju leta 2019, kar izhaja predvsem iz 46 % nižje menjave na podrocju potovanj, nekoliko nižja pa je še vedno tudi menjava osebnih, kulturnih in rekreacijskih storitev (-2,3 %). Ostale dejavnosti vecinoma opazno presegajo vrednosti izpred zacetka epidemije. Tabela 2: Izbrani mesecni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2020 XII 21/XI 21 XII 21/XII 20 I-XII 21/I-XII 20 Izvoz blaga, realno1 -0,7 -0,53 16,4 14,4 - v EU -7,5 1,23 16,2 13,7 Uvoz blaga, realno1 -2,4 4,73 19,3 16,1 - iz EU -8,2 1,43 12,3 12,1 Industrijska proizvodnja, realno -5,2 1,13 11,8 10,2 - v predelovalnih dejavnostih -5,0 1,13 12,0 11,7 v % 2020 XI 21/X 21 XI 21/XI 20 I-XI 21/I-XI 20 Izvoz storitev, nominalno2 -20,3 9,23 39,54 18,24 Uvoz storitev, nominalno2 -14,7 0,33 29,24 19,34 Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno -0,7 2,23 -17,3 -6,2 Trgovina – realni prihodek -7,4 5,73 22,84 10,54 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek -11,0 2,03 20,44 11,94 Viri: BS, Eurostat, SURS, preracuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 placilnobilancna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 12: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem cetrtletju leta 2021, po umiritvi v tretjem, zopet precej povecala. K temu je najvec prispevala mocna novembrska rast. Medcetrtletno se je aktivnost najbolj povecala v visoko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah, rast v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah pa je bila blago negativna. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem cetrtletju leta 2021 relativno mocno povecal tudi v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2020. K temu je najvec prispevala visoka medletna rast v visoko in nizko tehnološko zahtevnih panogah. Solidna medletna rast pa je bila tudi v srednje visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, kljub negativnemu vplivu upada v avtomobilski industriji, ki jo še vedno pestijo obsežne težave z dobavami polprevodnikov. Slika 13: Aktivnost v gradbeništvu Gradbena aktivnost je novembra lani zanihala malce navzgor, a je bila še vedno nižja od najvišje ravni konec leta 2020 in v zacetku leta 2021. Skupna gradbena aktivnost je bila lani nižja kot v predhodnih dveh letih, na mesecni ravni pa po posameznih segmentih gradbeništva mocno niha. Aktivnost v gradnji inženirskih objektov in specializiranih gradbenih delih se ob omenjenih nihanjih zadržuje na ravneh, ki so bile dosežene v zacetku leta 2021. V gradnji stanovanjskih stavb in predvsem v gradnji nestanovanjskih stavb pa se znižuje. Podobno na mesecni ravni nihajo tudi podatki o zalogah pogodb. Slednje so v grobem do julija 2021 narašcale, avgusta so se mocno znižale, v naslednjih mesecih pa spet okrepile in novembra dosegle najvišjo raven v zadnjih letih. Cene v gradbeništvu so se pod pritiskom narašcanja cen surovin (in pomanjkanja delovne sile) v zadnjem letu mocno povecale. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je bil novembra lani skoraj 9-odstoten, kar je najvec v zadnjih dvajsetih letih. Slika 14: Prihodek v trgovini Prodaja v trgovini se je novembra lani še povecala. Mesecna rast je bila predvsem posledica rasti prodaje v trgovini na debelo. Na (nizki) doseženi ravni je ostala prodaja v trgovini z motornimi vozili, ki je ob podaljšanih rokih dobave avtomobilov kot edina izmed glavnih panog zaostajala za prodajo iz leta 2019. Na doseženi ravni je ostala tudi prodaja v trgovini na drobno, kjer se je še okrepil prihodek v trgovini z neživili, po visoki rasti v preteklem mesecu pa zmanjšal v trgovini z motornimi gorivi. Manjša je bila tudi prodaja v trgovini z živili, pijacami in tobacnimi izdelki, ki se je po predhodnih podatkih nadalje zmanjšala tudi decembra lani. Po stagnaciji v letu 2020 se je prodaja v zadnji panogi v celem letu 2021 okrepila za 7,9 %, v trgovini na drobno skupaj pa za 18,8 %, ob še višji rasti prodaje motornih goriv in neživil. Slika 15: Prihodek v tržnih storitvah Realni prihodek tržnih storitev se je v lanskem novembru ponovno povecal. V primerjavi s predhodnim mesecem je bil vecji za 2 %, medletno za 18,9 %. Prihodek se je mocno okrepil v prometu in skladišcenju ter strokovno-tehnicnih dejavnostih, kar je bila predvsem posledica ponovne visoke rasti v kopenskem prometu ter arhitekturno-projektantskih storitvah. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je prihodek ohranil na visoki ravni predhodnega meseca. Po stagnaciji v predhodnih mesecih se je prihodek najbolj zmanjšal v drugih poslovnih dejavnostih predvsem zaradi nadaljnjega upadanja prihodka v zaposlovalnih agencijah. Ob nadaljnji zaostritvi epidemicnih razmer in omejitev pri poslovanju se je nadaljevalo upadanje prihodka v gostinstvu. Prihodek je bil novembra lani medletno višji v vseh tržnih storitvah, glede na isti mesec leta 2019 pa je mocno zaostajal le še v potovalnih in zaposlovalnih agencijah (za 46 % oz. 22 %). Slika 16: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev Trošenje gospodinjstev je v zadnjem cetrtletju 2021 ostalo visoko in bilo tudi zaradi nizke osnove precej višje kot pred letom. Glede na tretje cetrtletje se je še povecalo trošenje za neživila, kjer se je s poslabšanjem epidemicnih razmer novembra mocneje okrepila prodaja farmacevtskih in medicinskih izdelkov ter prodaja po pošti oz. internetu. Mocno se je povecala tudi prodaja v trgovini z motornimi gorivi, na kar je sicer poleg vecje prodaje gospodinjstvom in pravnim osebam vplivala tudi prodaja tranzitnim kupcem. Nadaljevalo se je tudi relativno visoko trošenje gospodinjstev za živila in pijace ter za gostinske storitve (na domacem trgu), na kar je vplivalo tudi unovcevanje bonov. Na zelo nizki ravni pa je ostala prodaja osebnih avtomobilov gospodinjstvom, na kar pa je vplival tudi podaljšan rok dobave zaradi motenj v dobavnih verigah. Medletna rast trošenja se je glede na rast v tretjem cetrtletju v vseh segmentih precej okrepila, kar je bila predvsem posledica nizke prodaje zaradi omejitev pri ponudbi in prodaji blaga in storitev v zadnjem cetrtletju 2020. Slika 17: Gospodarska klima Kazalnik gospodarske klime se je januarja tretji mesec zapored zvišal in ostaja opazno višji od dolgoletnega povprecja. Na mesecni ravni se je zaupanje zvišalo v vecini dejavnosti, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki pa je ostalo na enaki ravni kot decembra lani. Januarja je bilo zaupanje precej višje kot v enakem obdobju lani, ko so še bili v veljavi strogi ukrepi za zajezitev širjenja epidemije (zaupanje je bilo takrat nizko zlasti v trgovini na drobno in med potrošniki), v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu pa je bilo zaupanje višje tudi v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. Zaupanje v gradbeništvu je bilo tudi opazno višje od dolgoletnega povprecja (za 39 odstotnih tock), pri predelovalnih dejavnostih pa za 10 odstotnih tock. Kljub izboljšanju razpoloženja v gospodarstvu pa so še vedno prisotni omejitveni dejavniki. Pri predelovalnih dejavnostih to povezujemo z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov), v trgovini na drobno in med potrošniki pa z negotovostjo v zvezi z epidemicnimi razmerami in ukrepi. Trg dela Slika 18: Število delovno aktivnih oseb Zaposlenost se je novembra še zvišala in dosegla nove najvišje ravni do sedaj. Najvišja medletna rast je bila zabeležena v gostinstvu in gradbeništvu, v slednjem je bilo število zaposlenih tudi obcutno višje kot novembra 2019, v gostinstvu pa je zaposlenost ostala pod ravnjo izpred dveh let. Zajezitveni ukrepi so mocno prizadeli tudi kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kjer je število zaposlenih novembra prav tako ostalo nižje kot v enakem obdobju leta 2019. V prvih enajstih mesecih lanskega leta je bilo število delovno aktivnih za 1,2 % višje kot v enakem obdobju 2020 in za 0,5 % višje kot v 2019. Rast zaposlenosti v razmerah hitrega gospodarskega okrevanja, tako kot pred razmahom epidemije covida-19, je ponovno v veliki meri povezana z zaposlovanjem tujcev (prispevek k skupni rasti zaposlenosti je novembra znašal skoraj 50 %), kar je posledica demografskih sprememb in s tem povezanega pomanjkanja domace delovne sile, ki je najvecje v gostinstvu in gradbeništvu (visoke stopnje prostih delovnih mest). Dejavnosti, ki so imele v prvih enajstih mesecih lanskega leta najvišji delež delovno aktivnih tujcev, so gradbeništvo (43 %), promet in skladišcenje (31 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (24 %).4 4 V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 se je delež delovno aktivnih tujcev v vseh omenjenih dejavnostih povecal. Slika 19: Število registriranih brezposelnih oseb Sezonsko prilagojeni podatki o registriranih brezposelnih osebah tudi januarja kažejo na zmanjšanje (za 2,6 %). Po originalnih podatkih je bilo konec januarja brezposelnih 67.834 oseb, kar je sicer 2,8 % vec kot konec decembra lani, a je to vecinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z vecjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za dolocen cas. Brezposelnih je bilo za 25,9 % manj kot v lanskem letu in tudi za 15 % manj kot januarja 2020. Med brezposelnimi osebami se je v prvih štirih mesecih lanskega leta povecevalo število dolgotrajno brezposelnih oseb, nato pa se je ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, do konca leta znižalo. Upad dolgotrajno brezposelnih oseb se je nadaljeval tudi januarja, s cimer jih je bilo za 10,4 % manj kot januarja lani in tudi za 2,2 % manj kot pred izbruhom epidemije pred dvema letoma. Med dolgotrajno brezposelnimi osebami je vec kot polovica takšnih, ki so brezposelni vec kot dve leti. Slika 20: Povprecna bruto placa na zaposlenega Novembra lani je bila povprecna placa v javnem sektorju medletno nižja za 4,1 %, v zasebnem sektorju pa višja za 7,2 %. Medletna rast plac v javnem sektorju se je zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplacil dodatkov v drugi polovici lanskega leta opazno znižala, novembra lani pa je že bila negativna.5 V prvih enajstih mesecih lanskega leta pa so bile te place za 7,8 % višje kot v enakem obdobju 2020. V zasebnem sektorju je bila povprecna placa v prvih enajstih mesecih medletno višja za 5,9 %, predvsem zaradi vpliva dviga minimalne place na zacetku leta, pa tudi vracanja oseb, vkljucenih v interventne ukrepe, v zaposlitev. Ocenjujemo, da na rast plac v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja (predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo) lahko že vpliva tudi pomanjkanje delovne sile. Na medletno zvišanje rasti plac v zasebnem sektorju novembra lani so vplivala tudi izredna izplacila (13. place in božicnice), ki so bila ob dobrem poslovanju podjetij višja kot v enakem obdobju 2020 in tudi 2019. 5 Na to je pomembno vplivala tudi razglašena epidemija novembra 2020, ki je placo zaradi izplacil dodatkov opazno dvignila. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2020 XI 21/X 21 XI 21/XI 20 I-XI 21/I-XI 20 Delovno aktivni2 -0,6 0,31 2,7 1,1 Povprecna nominalna bruto placa 5,8 0,11 2,8 6,5 zasebni sektor 4,4 0,81 7,2 5,9 javni sektor 7,8 1,41 -4,1 7,8 v tem sektor država 9,9 0,01 -8,5 8,6 v tem javne družbe 1,9 2,41 8,4 5,1 2020 XI 20 X 21 XI 21 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,7 8,8 7,1 6,9 v % 2021 I 22/XII 21 I 22/I 21 Registrirani brezposelni -12,6 2,8 -25,9 Vir: ZRSZ, SURS, preracuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Cene Slika 21: Cene življenjskih potrebšcin Višje cene energentov, hrane in storitev so januarja precej okrepile medletno rast cen življenjskih potrebšcin, ki je bila s 5,8 % najvišja po avgustu 2008. K medletni inflaciji so še vedno najvec (2,2 o. t.) prispevale višje cene energentov. Januarja so se na mesecni ravni izraziteje (za vec kot cetrtino) okrepile cene plina, višje pa so bile tudi cene naftnih derivatov in elektrike. Višje cene energentov in surovin ter ohranjanje ozkih grl vplivajo tudi na rast cen neenergetskega industrijskega blaga, najizraziteje trajnega blaga, ki je bilo ob nadaljnji rasti cen avtomobilov in pohištva medletno dražje že za 8,2 %. Cene poltrajnega blaga ob nekoliko drugacnem sezonskem gibanju cen obleke in obutve na medletni ravni precej nihajo in so bile januarja višje za 2,7 %. Cene v skupini hrane in brezalkoholnih pijac pa se še naprej krepijo in so bile medletno višje za 4,6 %. Krepi se tudi rast cen storitev, ki je januarja na medletni ravni prvic po izbruhu epidemije presegla 3-odstotno raven. K rasti po naši oceni najvec prispevajo storitve iz skupin rekreacija in kultura ter restavracije in hoteli. Slika 22: Cene industrijskih proizvodov domacih proizvajalcev Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se še naprej krepijo in so se v preteklem letu povišale za 10,6 %. Rasti cen na domacem in tudi tujih trgih so bile izenacene, narašcale pa so cene v vseh namenskih skupinah. K skupni rasti so še naprej najvec prispevale cene surovin, ki so bile medletno višje za približno 16 %. Medletna rast cen proizvodov za investicije se je od konca tretjega cetrtletja lani gibala okrog doseženih ravni (8,5 %). Po le nekoliko višji stopnji (9,3 %) pa so narašcale tudi cene energentov. Ob solidnem trošenju, ozkih grlih v proizvodnji, dražjih surovinah in energentih se krepijo tudi cene blaga za široko porabo, ki so bile medletno višje za 3,6 %. Nekoliko hitreje narašcajo cene v skupini trajnega blaga, ki so bile višje za 4,4 %, medletna rast cen netrajnega blaga za široko porabo pa je bila 3,4-odstotna. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebšcin, v % XII 21/XII 20 II 21-I 22/II 20-I 21 I 22/XII 21 I-II 22/I-II 21 Skupaj 4,9 2,4 0,4 5,8 Hrana 4,0 0,1 1,5 4,7 Goriva in energija 19,1 13,8 2,6 20,5 Storitve 1,5 0,6 1,0 3,1 Ostalo1 4,4 1,4 -1,2 4,1 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 3,1 1,4 -0,2 3,8 Osnovna inflacija - odrezano povprecje2 3,6 1,8 0,9 4,6 Vir: SURS, preracuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijace, tobak itd. 2 Pristop z izkljucitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Financni trgi Slika 23: Letni prirast vlog domacih nebancnih sektorjev Medletna rast obsega posojil bank domacim nebancnim sektorjem se je konec leta še okrepila in se približala 5 %, kar je najvišje v zadnjih desetih letih. K okrepljeni rasti je najvec (2,8 o. t.) prispevala 6,2-odstotna rast posojil podjetjem in NFI. Ta so se sicer decembra v primerjavi s predhodnim mesecem sezonsko razdolževala, a je bilo neto odplacevanje posojil na najnižji ravni v zadnjih petih letih. Nekoliko se je okrepila tudi rast zadolževanja gospodinjstev, kjer se še naprej krepijo stanovanjska posojila, decembra pa se je zmanjšal tudi medletni padec potrošniških posojil. Rast vlog nebancnih sektorjev se postopoma znižuje, a je še naprej razmeroma visoka. Obseg vlog nefinancnih družb, ki sicer na mesecni ravni nekoliko izraziteje niha v odvisnosti od likvidnostnih potreb in prilivov, je bil medletno višji za 12,2 %. Rast vlog gospodinjstev pa se je v zadnjem cetrtletju lani ob vecjem trošenju gospodinjstev, višji osnovi in iskanju donosnejših naložb6 upocasnila iz približno 10 % konec tretjega cetrtletja na 6,8 % in je bila nižja kot pred izbruhom pandemije. Odvisnost bank od tujih bancnih virov financiranja se je še nekoliko znižala in dosega 4,1 % bilancne vsote bancnega sistema. 6 Samo v zadnjem cetrtletju lani so vzajemni skladi domacih upravljalcev beležili neto prilive v višini 150 mio EUR. Tabela 5: Kazalniki financnih trgov Krediti domacih bank nebancnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 20 31. XII 20 31. XII 21 31. XII 21/30. XI 21 31. XII 21/31. XII 20 Krediti skupaj 22.860,9 22.860,9 23.989,4 0,4 4,9 Krediti podjetjem in NFI 10.307,0 10.307,0 10.944,5 -0,1 6,2 Krediti državi 1.556,8 1.556,8 1.488,4 4,8 -4,4 Krediti gospodinjstvom 10.997,0 10.997,0 11.556,4 0,4 5,1 Potrošniški 2.706,5 2.706,5 2.590,7 -0,3 -4,3 Stanovanjski 6.862,1 6.862,1 7.479,0 0,7 9,0 Ostalo 1.428,4 1.428,4 1.486,7 0,1 4,1 Bancne vloge gospodinjstev skupaj 22.915,7 22.915,7 24.470,0 1,0 6,8 Cez noc 18.975,7 18.975,7 21.230,9 1,4 11,9 Vezane 3.939,9 3.939,9 3.239,1 -1,6 -17,8 Bancne vloge centralne države skupaj 595,3 595,3 725,8 49,3 21,9 Vloge nefinancnih družb skupaj 8.053,5 8.053,5 9.030,4 6,0 12,1 Vir: Bilten BS, preracuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne financne institucije. Placilna bilanca Slika 24: Tekoci racun placilne bilance Presežek tekocega racuna placilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih do novembra lani nižji kot leto prej in je znašal 1,8 mrd EUR (3,5 % ocenjenega BDP). K temu je najvec prispeval nižji blagovni presežek, saj je bila ob okrepljenem domacem trošenju in poslabšanih pogojih menjave rast uvoza hitrejša od izvoza blaga. Višja sta bila tudi primanjkljaja primarnih in sekundarnih dohodkov. Neto odlivi primarnih dohodkov so se nadalje povecali zlasti zaradi vecjih neto placil dohodkov od lastniškega kapitala. Neto odlivi sekundarnih dohodkov pa so se povecali predvsem zaradi višjih vplacil sredstev v proracun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka. Storitveni presežek je bil medletno višji, predvsem v menjavi gradbenih storitev ter v menjavi storitev, ki imajo višjo dodano vrednost (storitve raziskav in razvoja ter telekomunikacijske, racunalniške in informacijske storitve). Tabela 6: Placilna bilanca I-XI 2021, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-XI 2020 Tekoci racun 42.104,3 40.534,3 1.570,0 3.279,8 Blago 32.219,5 31.738,2 481,4 2.300,3 Storitve 7.349,6 5.214,1 2.135,6 1.845,8 Primarni dohodki 1.552,0 2.137,3 -585,4 -423,9 Sekundarni dohodki 983,2 1.444,7 -461,5 -442,4 Kapitalski racun 2.991,4 2.750,0 241,4 -110,1 Financni racun 4.242,9 5.747,8 1.504,9 2.969,0 Neposredne naložbe 1.656,0 1.338,6 -317,4 -230,7 Naložbe v vrednostne papirje -1.883,9 612,3 2.496,1 -2.466,8 Ostale naložbe 4.472,5 3.066,6 -1.405,9 5.497,2 Statisticna napaka -306,6 0,0 -306,6 -200,7 Vir: BS. Opomba: Metodologija placilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporocilih šeste izdaje Prirocnika za izdelavo placilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekocem in kapitalskem racunu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na financnem racunu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse placilnobilancne prilive in odlive se povecanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Javne finance Slika 25: Konsolidirana bilanca javnega financiranja Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja7 je v letu 2021 znašal 2,9 mrd EUR in je bil za 0,6 mrd nižji kot v letu 2020. To je posledica visoke rasti prihodkov (15,4 %), ki so po padcu v letu 2020 lani presegli raven iz leta 2019, in upocasnjene rasti odhodkov (10,1 %). Rast prihodkov je posledica okrevanja gospodarske aktivnosti, zlasti domacega povpraševanja, in ugodnejših razmer na trgu dela in je izhajala zlasti iz prihodkov davka na dodano vrednost, socialnih prispevkov, dohodnine ter davka od dohodka pravnih oseb. Med pomembnejšimi davcnimi prihodki so pod ravnjo leta 2019 ostali le prihodki iz trošarin. Okrepila se je tudi rast nedavcnih prihodkov, zaradi izrednih prihodkov iz naslova novega zadolževanja in podeljenih koncesij za licence mobilne telefonije, ter rast prihodkov iz sredstev EU. Poleg nižje rasti odhodkov je bila lani drugacna tudi struktura te rasti, z višjim prispevkom za placila javnih uslužbencev (izplacila dodatkov za delo v rizicnih razmerah v casu epidemije, napredovanja in izvajanje dogovora o placah), investicije ter placila v proracun EU, mocno pa so se znižali odhodki za subvencije, ki so v predhodnem letu narašcali. Podobno kot predhodno leto so se zvišali tudi tekoci transferji posameznikom in gospodinjstvom (11,1 %) zaradi solidarnostnih dodatkov, transferjev nezaposlenim in delnega povracila nekritih fiksnih stroškov. Skupni odhodki za blaženje posledic covida-19 so v letu 2021 znašali 2,8 mrd EUR, od tega najvec za dodatke zaposlenim v javnem sektorju in povracila fiksnih stroškov podjetjem. Primanjkljaj konsolidirane bilance je v celoti izhajal iz državnega proracuna, kjer je znašal 3,1 mrd EUR oz. 6,1 % BDP, bilance ZZZS in obcin pa so beležile presežek. Pricakovano primanjkljaj državnega proracuna ni dosegel jesenske ocene iz sprejetega Odloka8 (3,9 mrd EUR oz. 7,9 % BDP), kar je bila posledica obcutno višjih davcnih prihodkov in nižjih odhodkov, zlasti za investicije. 7 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku. 8 Odlok o okviru za pripravo proracunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022. Pridobljeno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1979 Slika 26: Prejeta sredstva iz proracuna EU Neto položaj državnega proracuna do proracuna EU je bil v letu 2021 pozitiven (317,6 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proracuna EU prejela 946,4 mio EUR (58,4 % v proracunu nacrtovanih prihodkov za 2021), vplacala pa 628,9 mio EUR (111,3 % nacrtovanih vplacil)9. Najvecji delež v prihodkih so imela sredstva iz strukturnih skladov10 (41,8 % vseh povracil v državni proracun) ter sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (29,1 %), obcutno nižjega pa sredstva iz Kohezijskega sklada (12,1 %) ter sredstva iz Nacrta za okrevanje in odpornost (12 %)11. Po podatkih SVRK je bilo do konca decembra potrjenih operacij (skupaj z inštrumentom REACT-EU) v vrednosti 98 %12, izplacil pa v vrednosti 68 % vseh dodeljenih sredstev. 9 Razlog za visoka vplacila v proracun EU so placila prispevkov iz naslova BND vira v korist drugih držav in prispevki iz naslova nereciklirane plastike. 10 Evropski sklad za regionalni razvoj ( ESRR), Evropski socialni sklad (ESS). 11 Najvišji odstotek povracil glede na napovedi proracuna RS predstavljajo sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (90,9 %), sredstva strukturnih skladov 56,3 %, sredstva Kohezijskega sklada 45,4 % ter sredstva iz Nacrta za okrevanje in odpornost 37,9 %. 12 Zaradi zagotavljanja boljšega crpanja evropskih sredstev je zagotovljena varnostna rezerva v vrednosti 15 % od dodeljenih sredstev. Tabela 7: Konsolidirani javnofinancni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija I-XII 2020 I-XII 2021 Kategorija I-XII 2020 I-XII 2021 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 18.528,6 -3,7 21.382,1 15,4 SKUPAJ ODHODKI 22.070,6 16,4 24.296,7 10,1 Davcni prihodki1 9.170,6 -9,7 10.858,5 18,4 Place in drugi stroški dela2 4.965,3 11,1 5.758,3 16,0 Dohodnina 2.487,5 -4,0 2.844,8 14,4 Izdatki za blago in storitve 3.020,7 10,7 3.340,5 10,6 Davek od dohod. pravnih oseb 772,9 -22,5 1.114,8 44,2 Placila obresti 778,0 -1,7 732,2 -5,9 Davki na nepremicnine 236,2 0,4 250,9 6,2 Rezerve 363,8 52,6 558,8 53,6 Davek na dodano vrednost 3.528,0 -8,9 4.231,0 19,9 Tekoci transferi posam. in gospodinj. 8.250,8 12,7 9.167,9 11,1 Trošarine 1.314,4 -14,8 1.470,4 11,9 Ostali tekoci transferi 2.617,0 89,6 2.152,6 -17,7 Prispevki za soc. varnost 7.289,9 3,8 7.924,4 8,7 Izdatki za investicije 1.549,1 1,5 1.957,4 26,4 Nedavcni prihodki 1.118,2 0,4 1.340,7 19,9 Placila v proracun EU 526,0 3,2 628,9 19,5 Prejeta sredstva iz EU 730,7 0,0 951,2 30,2 JAVNOFINANCNI SALDO -3.542,1 -2.914,5 Ostalo 219,2 5,2 307,2 40,2 PRIMARNI SALDO -2.776,6 -2.186,9 Vir: MF, Bilten javnih financ, preracuni UMAR. Opombi: 1 Med davcne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vkljucujejo soc. prispevke delodajalca. izbrane teme Kako so se s placilno sposobnostjo med koronavirusno krizo soocali posamezni poslovni subjekti Kljub krizi zaradi epidemije covida-19 je bilo leta 2020 in 2021 v Poslovni register vec vpisanih kot izbrisanih poslovnih subjektov. V Poslovnem registru Slovenije je bilo v letu 2020 vpisanih povprecno letno 221 tisoc poslovnih subjektov, kar je 2 tisoc vec kot v predhodnem letu, v letu 2021 pa se je njihovo število povecalo še za 6 tisoc. V letu 2021 je bilo na novo registriranih 24.622 poslovnih subjektov, kar je 12,5 % vec kot v predhodnem letu in sploh najvecje število do sedaj. Povecanje novo registriranih gre predvsem na racun samostojnih podjetnikov, saj je bil njihov delež kar 72,9 % (delež gospodarskih družb 14,8 %). V letu 2021 je bilo izbrisanih 17.370 poslovnih subjektov, kar je 13,7 % manj kot v predhodnem letu. Od tega je bilo 10.958 samostojnih podjetnikov (63,1 %) in 3.499 (20,1 %) gospodarskih družb. Številni interventni ukrepi države za blaženje posledic epidemije11 Zacasna prekinitev vseh rokov v sodnih zadevah, ki niso nujne; odlog in zadržanje izvrševanje sklepov o izvršbi; odlog obveznosti poslovodstva predlagati stecaj ali prisilno poravnavo; podaljšanje roka, za katerega lahko sodišce odloži odlocanje o upnikovem predlogu za zacetek stecaja; izkljucitev prejemkov iz izvršbe in tudi iz stecajne mase v osebnem stecaju. v letih 2020 in 2021, financna stabilnost in dobri poslovni rezultati vseh poslovnih subjektov v zadnjih letih so razlogi, da se placilna sposobnost slovenskih poslovnih subjektov v letih 2020 in 2021 ni poslabšala. Število neplacnikov in zneski neplacanih obveznosti so se v letih 2020 in 2021 celo znižali. S trajanjem epidemije in s tem zaostrenimi zajezitvenimi ukrepi pa se povecuje tveganje, da posledice pridejo z zamikom, zlasti pri najbolj izpostavljenih poslovnih subjektih. Tukaj bi lahko prišlo do poslabšanja insolventnosti22 Insolventnost je položaj, ki nastane, ce dolžnik v daljšem casovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgorocno placilno nesposoben. in posledicno povecanja števila stecajev. Število zacetih stecajnih postopkov33 Stecajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na nacin, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stecajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišca, unovci celotno premoženje stecajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stecajna masa za placilo terjatev upnikov. Po koncu stecajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki je bilo v letih 2020 in 2021 manjše kot pred epidemijo. Število zacetih stecajev se je pri gospodarskih družbah (GD) leta 2020 (988) v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za 11 %, pri samostojnih podjetnikih (90) pa za 27 %. Zmanjšanje števila stecajev se kaže tudi v primerjavi leta 2021 z letom 2020 (GD za 9 %; s. p. za 17 %), ko je bilo pri pravnih osebah zacetih 898 stecajnih postopkov, pri samostojnih podjetnikih pa 75. Upad števila stecajev med epidemijo povezujemo z moratoriji na stecaje in okrnjenim delovanjem sodišc v casu epidemije ter ostalimi blažilnimi vladnimi ukrepi, ki so podjetjem zagotovili likvidnost in podporo pri spoprijemanju z negativnimi posledicami koronakrize. Od zacetka epidemije (od aprila 2020 do decembra 2021) je bilo najvec zacetih stecajev v dejavnosti trgovine (DG 25,4 %; s. p. 20 %), gradbeništva (GD 18,9 %, s.p. 22,3 %), gostinstva (GD 13,4 %; s. p. 12,3 %), strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnostih (GD 12 %; s. p. 13,1%) ter predelovalnih dejavnostih (GD 10 %, s.p. 13,1 %). Ce pa pogledamo odstotek podjetij, kjer se je zacel stecajni postopek, med vsemi podjetji v dejavnosti, pa je njihov najvecji delež, tako pri gospodarskih družbah kot pri samostojnih podjetnikih, v gostinstvu. Zaradi stecaja je bilo v tem obdobju iz poslovnega registra izbrisanih 2.019 gospodarskih družb in 145 samostojnih podjetnikov. Zaradi obcasnega nedelovanja sodišc med epidemijo je bilo v letih 2020 in 2021 tudi manj osebnih stecajev44 Po podatkih Vrhovnega sodišca RS je osebni stecaj namenjen fizicni osebi, ki ima stalno ali zacasno bivališce v RS; potrošniku, ki nima stalnega ali zacasnega bivališca v RS, ce je v RS prejemal placo ali druge prejemke ali ima v RS svoje premoženje; podjetniku ali zasebniku, ki nima stalnega ali zacasnega bivališca v RS, ce ima sedež v RS. kot v letih pred tem. V letu 2020 je bilo zacetih za cetrtino manj osebnih stecajev kot v predhodnem letu, v letu 2021 pa je bilo to število od predhodnega leta še manjše. V letu 2021 je bilo zacetih 1.165, koncanih pa 2.167 osebnih stecajev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 18 %, oz. 12,6 % manj, zneski prijavljenih terjatev (220 mio EUR) pa so bili manjši za 12,6 %. Povprecno število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi55 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno vec kot pet dni v mesecu. AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davcnega dolga. Te evidence ne vkljucujejo ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplacanih racunov med upniki in dolžniki. in zneski neporavnanih obveznosti so bili od zacetka epidemije manjši kot leta 2019. Že leta 2020 se je povprecno mesecno število pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi od predhodnega leta zmanjšalo za 15 %, povprecni dnevni zneski neporavnanih obveznosti pa so bili nižji za tretjino. Tudi v letu 2021 je bilo v primerjavi s preteklim letom povprecno mesecno število pravnih oseb manjše za 483 (16 %), povprecni dnevni neporavnani zneski pa za 25 mio EUR (16 %). V teh dveh letih se je število neplacnikov zmanjšalo v vseh dejavnostih, najbolj v trgovini (249), strokovnih, znanstvenih in tehnicnih dejavnostih (159) ter gradbeništvu (140). Povprecni dnevni neporavnani zneski so se najbolj zmanjšali pri trgovini (43 mio EUR) in gradbeništvu (27 mio EUR). Med koronavirusno krizo se je zmanjšalo število samostojnih podjetnikov66 Samostojni podjetniki in druge fizicne osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti. z dospelimi neporavnanimi obveznostmi in tudi njihovi zneski neplacil. Leta 2020 se je število s. p. z dospelimi neporavnanimi obveznostmi v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za petino, njihovi neplacani zneski pa za cetrtino. Tudi v letu 2021 je bilo njihovo povprecno mesecno število (2.383) manjše kot v letu 2020 za petino, za petino pa so bili nižji tudi povprecni dnevni zneski neplacil (24 mio EUR). Problem ostaja dolgotrajnost neplacil, saj polovica zneskov ni poravnanih vec kot eno leto. Vecina neplacnikov se podobno kot predhodno leto uvršca v dejavnosti gradbeništva (22 %), vec kot 10 % pa v trgovino, strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti, gostinstvo ter predelovalne dejavnosti. Medsebojna zadolženost poslovnih subjektov se je s poboti v obdobju od leta 2011 do decembra 2021 zmanjšala za 4,0 mrd EUR77 Skladno z zakonom o preprecevanju zamud pri placilih (ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/2012, z dne 27. 7. 2012), ki je zacel veljati dne 28. 7. 2012. . Med epidemijo je bilo zabeleženo najmanjše število dolžnikov na krog pobota, kot tudi najmanjši pobotani zneski, medtem ko so se zneski prijavljenih obveznosti v letu 2020 povecali. V letu 2020 se je znesek prijavljenih obveznosti od predhodnega leta povecal za tretjino, za 15 % pa je bil nižji pobotan znesek. V letu 2021 je povprecno 1.806 dolžnikov na krog pobota prijavilo obveznosti v skupnem znesku 2,8 mrd EUR, pobotanih pa je bilo 4,7 % prijavljenih obveznosti. V vseh krogih letošnjih pobotov je bila vec kot polovica vseh pobotanih obveznosti v dejavnosti trgovine (41 %) in predelovalnih dejavnostih (27 %). V enem krogu približno dve tretjini dolžnikov pobota vsaj del obveznosti. Med udeleženci pobota so gospodarske družbe in samostojni podjetniki. Slika 28: Povprecno letno število samostojnih podjetnikov, število vpisov in število izbrisov v Poslovni register Slika 29: Število zacetih postopkov zaradi insolventnosti pri vseh poslovnih subjektih Slika 27: Povprecno letno število gospodarskih družb, število vpisov in število izbrisov v Poslovni register Slika 31: Osebni stecaji Slika 30: Število zacetih stecajnih postopkov nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki Slika 32: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprecni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti* Slika 34: Rezultati vecstranskih pobotov medsebojnih obveznosti Slika 33: Samostojni podjetniki z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprecni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti* * (i) Podatki za april in maj 2020 niso neposredno primerljivi s podatki drugih obdobij zaradi uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) dne 11. 4. 2020, ki je do 31. 5. 2020 odložil izvrševanje sklepov o izvršbi v postopkih, ki tecejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in zadržal izvrševanje v postopkih davcne izvršbe, ki tecejo po Zakonu o davcnem postopku (ZDavP-2; razen ce gre za izvršbo zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal). (ii) Podatki za januar, februar, marec in april 2021 niso neposredno primerljivi s podatki drugih obdobij zaradi uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih za pomoc pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) dne 31. 12. 2020, ki je do 31. 1. 2021 zadržal izvrševanje sklepov v postopkih davcne izvršbe razen v nujnih zadevah in odložil izvrševanje sklepov o izvršbi v postopkih, ki tecejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ce je dolžnik fizicna oseba; razen ce gre za nujne zadeve, o katerih sodišce odloca tudi v casu epidemije, ali ce gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Objava v Uradnem listu RS št. 38/2021 z dne 16. 3. 2021- podaljšanje s sklepom do 18. 4. 2021. statisticna priloga Pomembnejši kazalci 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Jesenska napoved 2021 Bruto domaci proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2,2 3,2 4,8 4,4 3,3 -4,2 6,1 4,7 3,3 BDP v mio EUR (tekoce cene) 38.853 40.443 43.011 45.864 48.397 46.918 50.364 53.352 56.136 BDP na prebivalca, v EUR (tekoce cene) 18.830 19.589 20.820 22.136 23.167 22.312 23.897 25.259 26.496 BDP na prebivalca po kupni moci (PPS EU 27 = 100)1 83 84 86 87 89 89 Stopnja brezposelnosti, registrirana 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 8,7 7,7 6,9 6,6 Stopnja brezposelnosti, anketna 9,0 8,0 6,6 5,1 4,5 5,0 4,7 4,3 4,2 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,9 1,3 1,8 1,2 0,8 -3,7 5,3 3,1 2,1 Inflacija2, povprecje leta -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 -0,1 1,4 2,0 1,9 Inflacija2, konec leta -0,4 0,5 1,7 1,4 1,8 -1,1 2,5 1,9 2,0 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,7 6,2 11,1 6,2 4,5 -8,7 10,9 8,2 5,6 Izvoz proizvodov 5,3 5,7 11,0 5,7 4,5 -5,5 11,4 6,6 4,8 Izvoz storitev 2,4 8,0 11,2 7,7 4,6 -20,5 8,8 15,2 9,0 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,3 6,3 10,7 7,1 4,7 -9,6 12,6 8,8 5,8 Uvoz proizvodov 5,1 6,6 10,7 7,4 5,0 -8,6 13,4 8,2 5,6 Uvoz storitev 0,1 4,7 10,5 5,4 3,0 -14,9 8,4 12,3 7,3 Saldo tekocega racuna placilne bilance3, v mio EUR 1,483 1,932 2,674 2,731 2,898 3,462 2,337 2,138 2,116 - delež v primerjavi z BDP, v % 3,8 4,8 6,2 6,0 6,0 7,4 4,6 4,0 3,8 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 46.171 44.325 43.231 42.148 43.796 48.252 51.613* - delež v primerjavi z BDP, v % 118,8 109,6 100,5 91,9 90,5 102,8 Razmerje USD za 1 EUR 1,110 1,107 1,129 1,181 1,120 1,141 1,193 1,180 1,180 DOMACE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,0 4,4 1,9 3,6 4,8 -6,6 5,6 6,0 3,1 - delež v BDP, v % 54,0 54,0 52,5 52,0 52,4 50,2 50,1 51,1 51,0 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,3 2,4 0,4 3,0 2,0 4,2 1,8 1,5 1,0 - delež v BDP, v % 18,8 19,0 18,5 18,3 18,3 20,6 20,5 19,4 19,1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -1,2 -3,6 10,2 9,7 5,5 -8,2 10,0 8,0 6,0 - delež v BDP, v % 18,7 17,4 18,3 19,3 19,6 18,9 20,0 20,8 21,4 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preracuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2021). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moci (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebšcin; 3 Placilnobilancna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F-O.B.); z izracunom realnih stopenj rasti je izlocen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. * konec novembra 2021. Proizvodnja 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 2020 2021 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 5,1 3,1 -5,2 4,1 1,6 -1,6 -17,5 -2,9 1,4 3,3 26,0 7,8 4,1 -2,9 4,2 -5,6 -27,3 -19,0 -5,4 -5,9 -2,6 0,0 -1,4 2,1 4,0 -2,4 -2,5 14,5 34,9 25,9 19,0 5,3 11,3 7,6 3,4 10,1 - - B Rudarstvo -0,9 -3,4 -2,1 -10,9 -7,6 -13,7 -9,2 8,5 7,6 0,1 -2,7 -30,7 -9,6 -15,3 -15,8 -10,8 -12,2 -13,5 -1,1 3,3 -3,3 25,3 -4,6 26,3 4,5 -14,7 4,8 7,4 -20,7 -3,4 15,9 -19,1 -30,0 -41,0 -6,5 2,1 - - C Predelovalne dejavnosti 5,7 3,5 -5,0 4,9 2,3 -0,3 -17,9 -2,7 1,6 4,3 29,3 9,9 4,5 -1,2 6,2 -5,3 -28,7 -19,3 -4,9 -5,7 -2,3 -0,1 -1,4 2,1 4,7 -1,4 -2,2 16,3 39,5 29,3 21,2 7,1 13,4 9,9 3,6 11,3 - - D Oskrba z elektriko, plinom, paro -0,3 -0,8 -9,1 -2,0 -4,7 -13,9 -13,1 -6,8 -2,1 -8,1 -5,3 -9,3 2,0 -17,6 -14,2 -9,3 -11,0 -15,6 -12,6 -9,8 -6,8 -3,8 -1,2 -1,0 -3,9 -12,6 -6,2 -5,0 -2,2 -5,9 -7,8 -12,8 -5,4 -9,7 2,2 -2,5 - - GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 20,0 3,4 -0,7 -5,9 -2,2 1,9 -13,4 2,7 6,1 -8,2 1,9 -4,8 4,9 5,2 1,7 -0,5 -9,1 -14,8 -15,9 -0,2 1,1 7,1 0,3 17,3 -0,8 -8,7 -14,0 -2,8 1,9 -3,9 7,8 -8,2 -7,5 0,8 -10,6 -17,3 - - Stavbe 17,2 -0,1 -0,6 0,1 -7,2 -26,3 -0,9 2,8 23,9 35,3 35,9 16,8 4,8 11,9 -55,3 -15,5 3,7 5,6 -10,6 3,1 -7,8 13,4 14,7 41,1 18,6 10,1 52,1 50,4 40,8 27,2 40,3 27,3 2,4 19,4 -14,4 -16,8 - - Gradbeni inženirski objekti 17,6 4,4 2,7 -1,6 -2,6 5,8 -9,1 4,8 9,6 4,2 12,6 6,8 2,5 12,0 17,9 -7,2 -1,0 -9,2 -15,7 -6,5 11,5 10,2 0,0 26,7 -1,0 0,8 -10,0 20,4 1,7 3,3 33,4 7,6 -5,1 16,5 3,0 -8,9 - - TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj 7,4 2,2 -11,0 3,2 -0,9 -5,4 -22,5 -6,7 -9,2 -3,5 22,5 13,8 0,5 -0,8 2,0 -16,0 -30,1 -24,6 -13,2 -7,8 -8,6 -3,8 -10,5 -8,0 -9,0 -15,8 -7,1 13,5 28,2 22,7 17,9 10,9 16,6 14,0 17,2 18,9 - - Promet in skladišcenje 7,0 3,2 -8,0 4,3 -2,8 -5,3 -21,2 -6,7 1,7 5,7 28,5 12,5 -1,9 -2,7 0,3 -12,7 -27,2 -23,6 -13,0 -11,3 -10,6 1,6 -6,6 4,0 8,8 -8,9 0,9 25,3 40,3 26,9 20,4 10,7 16,0 11,4 11,8 14,8 - - Informacijske in komunikacijske dejavnosti 6,0 1,0 -0,2 -0,8 0,5 3,3 -7,1 2,4 0,6 2,1 11,7 6,6 4,7 3,1 8,2 -0,6 -8,8 -10,6 -2,0 0,8 -1,7 7,8 3,7 0,3 -1,5 -4,4 5,4 5,6 11,5 13,6 10,0 3,6 11,5 5,3 8,3 9,5 - - Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti 13,0 5,8 -3,0 11,3 3,2 -0,2 -11,4 -0,2 -0,5 8,1 22,9 3,4 2,6 1,0 8,7 -8,5 -22,1 -11,3 -0,8 4,2 -2,5 -2,4 -4,3 0,4 1,9 -0,3 1,4 22,5 31,7 24,7 14,6 -2,8 2,1 10,7 6,8 9,9 - - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,1 -5,9 -24,1 -6,9 -8,8 -17,1 -33,7 -23,2 -21,7 -7,9 14,6 24,2 -6,5 -9,8 -11,1 -29,1 -38,2 -37,0 -25,8 -24,3 -21,2 -23,9 -25,5 -17,5 -21,9 -16,1 -14,8 9,1 15,2 14,5 14,2 22,8 22,3 27,3 27,4 13,8 - - TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj 8,1 2,5 -7,4 2,2 -3,6 -5,1 -13,9 -2,7 -7,6 3,5 18,1 5,5 -2,4 -1,3 1,3 -14,2 -28,0 -13,0 -0,2 -1,4 -5,0 -1,9 -6,6 -9,2 -7,0 -12,5 -3,9 27,7 33,3 15,5 9,2 -0,7 9,1 8,6 11,7 24,0 - - Trgovina na drobno 4,6 3,4 -8,9 4,1 -4,7 -5,3 -11,9 -6,3 -12,0 3,6 17,5 13,8 -5,3 -1,7 0,6 -14,2 -22,3 -9,9 -3,2 -4,0 -8,1 -6,9 -10,5 -15,2 -10,4 -14,1 -1,0 28,2 23,2 15,6 14,5 8,4 14,4 19,1 32,8 42,4 - - Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 11,6 3,8 -13,9 0,0 3,6 -13,7 -25,9 3,8 -16,6 8,9 24,3 -8,9 6,4 2,9 0,5 -39,4 -59,8 -22,9 7,1 9,6 1,8 -0,7 -7,8 -19,7 -23,2 -19,2 -10,0 75,0 113,7 16,1 -5,1 -18,8 -2,7 -2,6 -8,0 16,4 - - Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 9,3 1,3 -3,6 1,6 -5,2 -1,4 -10,2 -2,1 -0,7 1,4 16,4 4,5 -3,0 -2,6 2,1 -3,5 -18,6 -10,9 -0,8 -3,6 -4,4 1,4 -3,2 -0,5 1,8 -8,4 -3,5 14,9 23,5 15,2 11,3 -0,1 8,8 5,2 4,4 14,7 - - TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenocitve 10,5 0,5 -41,7 -0,1 -5,6 -24,0 -82,9 -13,5 -72,8 -86,3 118,6 14,9 -10,4 1,8 -2,5 -69,9 -98,8 -96,5 -63,3 -18,6 -14,3 -2,9 -49,4 -87,9 -91,1 -91,9 -89,4 -58,2 787,2 706,9 66,6 10,0 18,7 15,4 118,7 745,3 995,3 - Domaci gostje, prenocitve -0,1 -2,5 32,8 -5,1 -4,1 -23,9 -56,3 172,1 -42,8 -82,4 126,7 -15,0 -7,8 3,2 -9,0 -65,0 -99,6 -91,9 -4,0 154,4 163,8 217,7 24,6 -81,1 -86,1 -86,9 -87,7 -54,3 6626,2 762,7 71,1 -11,9 -14,6 -19,7 88,1 909,9 1288,7 - Tuji gostje, prenocitve 15,4 1,7 -70,5 1,4 -6,3 -24,1 -92,1 -65,7 -88,4 -89,0 103,3 81,8 -11,8 1,0 3,7 -73,2 -98,5 -98,3 -83,7 -66,3 -64,2 -67,8 -82,4 -92,0 -93,9 -94,7 -90,9 -61,6 262,1 611,2 57,6 55,7 87,6 117,2 215,8 516,4 618,2 - Nominalni prihodek v gostinstvu 7,1 7,6 -37,1 6,8 6,7 -15,4 -59,4 -12,9 -62,5 -60,0 49,2 19,5 4,5 7,9 6,7 -55,4 -85,4 -60,8 -36,6 -13,6 -12,7 -12,4 -43,8 -70,6 -74,8 -71,8 -66,2 -21,6 171,4 49,5 25,7 18,2 21,0 19,3 82,2 224,8 - - KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 524,8 553,7 537,7 145,6 162,6 120,2 123,6 143,4 148,3 119,9 134,7 154,1 55,7 40,4 37,8 42,0 41,2 41,3 41,1 50,5 41,8 51,2 56,1 47,7 44,4 38,0 37,2 44,8 42,6 46,7 45,5 56,2 44,6 53,3 72,7 59,8 - - POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime 11,0 6,0 -11,7 5,3 3,3 1,9 -30,7 -8,8 -9,3 -3,5 4,3 5,6 3,3 4,6 4,9 -3,8 -37,5 -31,2 -23,4 -16,8 -5,9 -3,8 -6 -12,8 -9,2 -6,5 -3,2 -0,8 -0,6 5,7 7,7 5,7 6,4 4,6 2,3 3,1 5,1 5,7 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 8 0 -9 0 -2 -3 -29 -3 1 7 10 9 -2 -1 1 -9 -39 -27 -20 -11 -1 2 2 -1 1 5 5 10 9 12 10 10 11 7 3 6 10 10 v gradbeništvu 22 11 -5 9 7 7 -23 -4 -1 9 18 19 7 9 7 5 -28 -28 -13 -7 -4 -2 0 -3 1 4 9 14 16 20 19 17 18 22 24 23 28 29 v storitvenih dejavnostih 24 21 -10 20 19 15 -34 -10 -10 -3 8 14 19 19 18 8 -38 -37 -28 -23 -5 -1 -3 -17 -11 -7 -2 -1 0 9 16 12 14 15 17 16 12 14 v trgovini na drobno 14 19 1 20 14 18 -19 11 -6 -17 16 14 19 18 31 6 -30 -22 -5 8 12 13 1 -10 -8 -22 -17 -11 5 17 26 15 20 6 -1 6 15 17 potrošnikov -7 -10 -26 -10 -14 -14 -35 -25 -30 -24 -20 -20 -14 -11 -13 -17 -39 -35 -30 -28 -22 -24 -29 -33 -29 -29 -21 -23 -25 -18 -17 -18 -20 -21 -25 -27 -24 -24 Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa vecja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS. Trg dela 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2020 2020 2021 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 951,2 968,4 973,9 965,6 974,9 974,9 974,1 971,2 975,5 973,6 972,5 972,2 975,2 975,7 973,8 974,2 974,3 973,6 972,2 970,3 971,0 974,2 973,9 978,5 973,3 973,9 973,7 972,6 972,1 972,8 972,6 971,4 972,6 978,5 978,8 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 872,8 894,2 888,9 894,6 901,5 896,5 884,6 884,1 890,5 886,2 897,3 903,5 895,4 898,3 896,0 885,5 883,9 884,3 882,8 882,1 887,2 890,5 889,8 891,2 881,8 885,8 891,1 893,3 897,0 901,7 901,9 902,1 906,4 911,8 913,4 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 26,3 24,9 26,4 23,8 24,8 26,3 26,4 26,4 26,3 25,7 25,8 25,7 26,3 26,3 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,2 26,2 25,6 25,6 25,8 25,8 25,9 25,8 25,8 25,8 25,7 25,7 25,6 V industriji in gradbeništvu 280,9 291,7 288,5 292,7 294,0 291,2 288,0 286,0 288,9 288,4 293,1 295,4 290,5 291,2 291,9 289,1 288,0 286,9 286,3 285,3 286,3 287,4 288,4 290,9 286,1 288,3 290,8 291,8 292,7 294,8 295,3 294,9 296,1 298,5 298,5 - v predelovalnih dejavnostih 202,6 207,9 202,8 207,6 208,4 206,2 202,6 200,1 202,5 202,8 205,4 205,9 206,2 206,3 205,9 203,8 202,6 201,3 200,1 199,7 200,4 201,1 202,3 204,1 201,7 202,7 203,9 204,8 205,1 206,2 205,8 205,6 206,3 207,9 207,9 - v gradbeništvu 58,4 63,9 64,9 65,1 65,8 64,3 64,7 65,1 65,6 65,1 67,0 68,7 63,6 64,2 65,2 64,5 64,6 64,8 65,4 64,8 65,1 65,4 65,3 66,1 64,0 65,1 66,3 66,3 66,9 67,7 68,7 68,5 69,0 69,6 69,8 V storitvah 565,7 577,6 574,0 578,0 582,8 579,0 570,2 571,7 575,3 572,1 578,4 582,3 578,6 580,8 577,7 570,1 569,5 570,9 570,1 570,4 574,5 576,7 575,1 574,1 570,1 571,9 574,5 575,7 578,4 581,1 580,9 581,4 584,6 587,7 589,3 - v javni upravi 49,0 49,0 49,3 49,0 49,2 49,0 49,2 49,4 49,6 49,3 49,7 49,6 48,9 49,0 49,1 49,1 49,2 49,3 49,3 49,3 49,5 49,5 49,5 49,6 49,1 49,3 49,4 49,6 49,7 49,6 49,6 49,7 49,7 49,9 49,8 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 135,0 137,8 141,5 137,0 139,6 140,4 140,7 141,0 143,8 144,4 146,0 145,5 139,4 140,6 141,0 140,6 140,6 140,9 140,2 140,3 142,5 143,5 144,0 143,9 143,4 144,5 145,4 145,7 146,1 146,2 144,9 144,7 146,8 147,9 148,6 ZAPOSLENI (C)1 780,2 801,9 794,6 803,3 808,6 802,4 790,5 790,0 795,6 791,6 801,9 807,3 801,2 804,0 801,9 791,5 789,8 790,3 788,9 788,1 792,9 795,8 794,8 796,2 787,4 791,2 796,1 798,3 801,5 805,8 805,9 805,9 810,0 815,0 816,4 V podjetjih in organizacijah 729,3 749,2 744,8 750,0 755,5 751,3 741,3 739,9 746,7 744,6 753,7 758,3 749,9 752,5 751,6 742,8 740,7 740,5 738,9 738,1 742,6 745,9 745,9 748,3 740,8 744,3 748,8 750,6 753,4 757,1 757,0 756,9 761,0 766,0 767,6 Pri fizicnih osebah 50,9 52,7 49,8 53,4 53,2 51,1 49,2 50,1 48,9 46,9 48,2 49,0 51,4 51,5 50,3 48,7 49,1 49,7 50,0 49,9 50,3 49,9 49,0 47,9 46,6 46,8 47,3 47,6 48,2 48,8 49,0 49,0 49,0 49,0 48,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 92,6 92,3 94,3 91,2 92,9 94,1 94,0 94,1 94,9 94,7 95,5 96,2 94,1 94,2 94,1 94,0 94,1 94,0 94,0 94,1 94,3 94,8 94,9 95,0 94,4 94,7 94,9 95,1 95,4 95,8 96,0 96,2 96,5 96,9 97,0 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 78,5 74,2 85,0 71,1 73,4 78,4 89,5 87,1 85,0 87,4 75,2 68,7 79,8 77,5 77,9 88,6 90,4 89,4 89,4 88,2 83,8 83,7 84,1 87,3 91,5 88,1 82,6 79,3 75,1 71,1 70,7 69,3 66,1 66,7 65,4 66,0 67,8 Ženske 39,9 37,5 42,6 36,6 36,8 38,3 45,0 44,1 43,0 44,1 38,6 35,4 38,6 37,8 38,5 44,4 45,6 45,1 45,3 44,7 42,2 42,3 43,0 43,8 45,7 44,2 42,3 40,8 38,5 36,4 36,5 35,9 33,8 34,1 33,4 33,0 33,5 Mladi (15 do 29 let) 15,1 14,1 17,2 12,6 15,0 15,3 18,3 17,1 18,0 17,7 14,1 12,0 15,6 15,1 15,3 18,2 18,6 18,1 17,8 17,2 16,2 17,9 17,7 18,3 18,9 17,8 16,4 15,3 14,1 12,9 12,4 12,1 11,5 13,1 12,7 12,7 12,7 Starejši od 50 let 31,5 29,7 31,0 29,0 28,7 30,6 31,9 31,3 30,3 31,6 28,7 27,1 31,2 30,4 30,1 31,8 32,0 31,8 31,8 31,5 30,6 30,1 30,1 30,9 32,6 31,7 30,4 29,6 28,7 27,7 27,7 27,2 26,3 25,9 25,3 25,4 26,3 Osnovnošolska izobrazba ali manj 24,3 23,4 26,4 22,1 23,0 25,2 27,8 26,6 26,1 27,5 23,7 21,6 25,9 25,1 24,7 27,6 28,0 27,6 27,3 26,8 25,8 25,4 25,6 27,3 28,9 27,8 25,9 24,9 23,7 22,4 22,0 21,6 21,1 21,0 20,7 21,5 22,3 Brezposelni vec kot 1 leto 40,6 38,1 38,0 37,9 37,2 37,3 37,5 38,1 38,9 41,5 41,9 40,2 37,8 37,3 36,8 37,1 37,6 37,8 38,0 38,1 38,2 38,5 38,7 39,4 41,3 41,3 41,9 42,3 41,9 41,4 40,8 40,3 39,6 39,3 38,3 37,2 37,0 Prejemniki nadomestil in pomoci 20,0 19,3 25,9 17,9 18,5 24,5 29,8 25,6 24,0 25,1 17,6 16,7 25,6 24,1 23,7 28,0 31,2 30,0 27,4 26,2 23,2 23,1 23,5 25,2 28,0 25,4 22,0 18,9 17,4 16,4 17,1 16,6 16,4 15,9 15,9 17,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 8,3 7,7 8,7 7,4 7,5 8,0 9,2 9,0 8,7 9,0 7,7 7,1 8,2 7,9 8,0 9,1 9,3 9,2 9,2 9,1 8,6 8,6 8,6 8,9 9,4 9,0 8,5 8,5 7,7 7,3 7,3 7,1 6,8 6,8 6,7 Moški 7,5 6,9 8,0 6,5 6,8 7,5 8,4 8,1 7,9 8,2 6,9 6,3 7,7 7,5 7,4 8,3 8,4 8,4 8,3 8,2 7,9 7,8 7,8 8,1 8,7 8,3 7,6 7,3 6,9 6,5 6,4 6,3 6,1 6,1 6,0 Ženske 9,2 8,5 9,6 8,4 8,3 8,6 10,2 10,0 9,7 9,9 8,7 8,0 8,7 8,5 8,7 10,0 10,3 10,2 10,2 10,1 9,5 9,5 9,7 9,9 10,3 10,0 9,5 9,2 8,7 8,2 8,3 8,1 7,7 7,7 7,5 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -6,5 -0,3 1,0 -0,3 1,8 0,9 3,8 -1,9 1,2 -1,5 -3,8 -1,7 4,5 -2,4 0,4 10,8 1,8 -1,0 0,0 -1,2 -4,4 -0,1 0,5 3,1 4,2 -3,4 -5,4 -3,4 -4,1 -4,1 -0,4 -1,4 -3,2 0,5 -1,3 0,6 1,9 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 11,4 0,8 0,8 0,6 1,6 0,6 0,5 0,6 1,5 0,5 0,3 0,4 0,7 0,6 0,5 0,5 0,4 0,6 0,5 0,4 1,0 3,4 0,7 0,5 0,5 0,4 0,5 0,3 0,3 0,3 0,2 0,3 0,7 2,6 0,7 0,4 0,4 Izgubili delo 65,1 5,4 7,4 4,8 6,2 7,5 9,5 6,0 6,4 6,0 3,3 4,1 10,6 4,6 7,4 13,9 7,5 7,0 7,7 4,9 5,5 5,5 6,6 7,2 9,9 4,3 4,0 3,5 3,3 3,1 5,1 3,4 3,8 4,1 4,2 5,4 8,0 Brezposelni dobili delo 61,5 4,7 5,4 3,9 3,9 5,5 4,8 6,5 4,6 6,4 5,7 4,3 4,7 5,8 6,0 2,4 5,0 7,0 6,5 4,9 8,1 6,4 4,6 2,9 4,6 6,7 8,0 5,6 5,9 5,7 4,1 3,3 5,7 4,1 3,8 2,9 4,6 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 21,6 1,8 1,8 1,8 2,1 1,7 1,3 2,0 2,2 1,8 1,8 1,9 2,0 1,7 1,4 1,3 1,1 1,6 1,7 1,6 2,8 2,6 2,3 1,7 1,7 1,6 2,0 1,6 1,9 1,9 1,8 1,9 2,1 2,3 2,4 2,5 2,2 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za dolocen cas 24,0 33,1 37,6 34,2 35,7 35,6 34,9 37,7 38,1 38,8 40,7 42,7 37,2 36,6 37,0 37,5 37,5 37,6 37,6 37,9 37,5 37,7 38,2 38,4 38,4 38,8 39,1 40,0 40,8 41,4 42,0 42,6 43,6 44,2 45,0 45,7 Od vseh formalno aktivnih, v % 2,5 3,4 3,9 3,5 3,7 3,6 3,6 3,9 3,9 4,0 4,2 4,4 3,8 3,7 3,8 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 4,0 4,0 4,1 4,2 4,3 4,3 4,4 4,5 4,5 4,6 Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statisticni register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomocjo ARIMA modela na osnovi cetrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Place v EUR 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2020 2021 2020 Q3 21 nov. 21 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 BRUTO PLACA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.856 1.905 2.084 3,4 4,3 5,8 4,5 4,2 3,2 8,8 4,8 6,7 10,6 5,7 5,4 0,3 11,9 9,5 5,5 4,3 5,0 5,1 4,6 6,8 8,9 9,4 8,1 14,3 3,0 6,1 7,7 7,1 4,8 4,1 3,6 2,8 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.750 1.818 2.064 3,8 3,6 3,8 4,0 3,1 2,8 5,5 3,9 3,2 6,1 3,9 5,9 -1,3 7,9 5,5 3,6 2,8 4,3 4,7 2,6 2,9 4,2 3,2 3,6 11,8 2,1 2,4 7,1 6,1 5,9 5,7 5,4 8,0 Dej. javnih storitev (OPQ) 2.187 2.178 2.148 2,4 6,5 10,5 6,0 7,6 4,2 15,8 6,3 16,0 20,9 10,3 4,2 4,8 20,7 17,5 9,6 7,4 6,2 5,2 9,1 17,7 21,3 24,3 18,9 19,4 5,5 15,9 9,1 9,8 2,4 0,2 -0,9 -10,1 Industrija (B-E) 1.815 1.882 2.175 3,8 3,4 3,4 3,9 3,0 4,3 3,5 3,1 2,7 4,2 5,3 6,5 1,2 6,1 2,6 2,2 1,1 3,8 4,6 2,7 1,6 4,0 1,6 2,0 9,3 3,0 4,0 8,5 7,0 6,4 6,1 3,8 7,6 Trad. tržne stor. (GHI) 1.583 1.650 1.866 4,0 3,4 2,8 3,8 2,5 1,1 4,9 3,8 1,9 6,8 3,4 5,3 -4,9 7,4 6,0 2,1 3,7 3,5 4,1 1,5 1,6 3,1 2,4 4,0 14,2 1,6 1,6 6,5 4,9 5,9 5,3 7,5 9,2 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.979 2.048 2.307 3,9 5,1 5,0 5,4 4,8 3,2 7,7 5,1 4,3 7,3 3,3 5,5 -1,2 8,9 7,6 6,7 4,1 5,9 5,3 3,6 4,9 4,5 5,2 4,6 12,1 2,5 1,6 5,6 6,2 4,9 5,3 5,5 7,6 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.489 1.544 1.715 5,3 3,0 4,6 3,8 0,3 5,2 7,7 3,5 2,4 1,8 0,9 4,9 5,0 9,0 8,2 6,0 1,9 3,7 5,0 -1,9 5,5 3,8 -1,5 2,4 4,6 -0,5 -2,1 5,3 5,7 5,9 3,1 5,5 9,9 B Rudarstvo 2.360 2.429 2.452 7,6 0,3 5,1 2,6 3,8 4,3 9,8 2,8 3,7 -3,2 -2,9 6,1 3,7 14,4 9,2 6,0 -0,9 7,6 1,9 1,9 5,1 4,2 -2,3 -7,3 0,2 -6,8 -4,4 2,8 7,5 3,9 7,0 0,2 -2,3 C Predelovalne dejavnosti 1.772 1.847 2.127 3,9 3,5 3,2 3,9 2,9 4,2 2,8 3,0 2,7 4,6 6,1 7,0 0,6 5,3 1,9 1,6 0,8 3,8 4,6 2,8 1,4 4,1 1,8 2,1 10,1 3,3 4,8 10,1 7,5 6,8 6,6 4,1 7,7 D Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro 2.734 2.686 3.345 2,9 4,3 4,0 4,7 5,6 6,4 5,3 3,2 1,5 -0,7 0,6 2,3 6,9 7,2 4,1 4,6 3,3 2,5 3,9 1,3 1,8 1,4 -2,3 0,0 0,3 8,7 1,9 -8,0 2,4 3,3 1,2 1,5 7,1 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.739 1.784 2.092 3,0 2,7 4,2 3,9 1,6 2,9 7,7 3,6 3,0 4,1 2,9 4,6 3,6 11,2 6,9 5,2 1,7 3,2 5,9 1,4 4,4 3,1 1,7 3,3 7,5 2,2 0,6 5,8 5,1 4,7 3,9 3,5 8,8 F Gradbeništvo 1.390 1.495 1.620 4,2 2,2 5,5 2,8 2,3 2,0 9,4 5,2 5,7 8,9 3,6 7,5 -1,4 11,5 11,1 6,0 4,8 4,2 6,7 3,9 6,5 6,6 4,7 6,7 15,5 1,3 1,0 8,4 6,9 8,0 7,6 7,0 11,0 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.676 1.732 1.966 4,2 3,9 4,2 4,5 3,2 2,3 6,1 4,8 3,9 5,9 3,0 5,2 -3,1 6,9 7,6 4,3 5,9 4,4 4,2 3,4 3,5 5,2 2,4 3,6 11,7 2,3 1,0 5,6 4,2 5,8 5,5 6,3 7,2 H Promet in skladišcenje 1.565 1.623 1.922 3,3 1,6 -0,1 2,0 -0,2 0,3 1,1 1,0 -2,4 2,7 2,7 4,6 -2,9 3,3 1,6 -1,2 -1,1 0,5 3,8 0,1 -2,7 -4,4 -0,4 1,1 7,7 1,0 1,8 4,9 5,0 5,3 3,4 6,0 15,7 I Gostinstvo 1.180 1.371 1.365 4,9 4,8 -3,8 4,3 5,2 -3,0 -5,9 2,2 -9,5 4,9 12,2 9,7 -18,8 -0,1 -8,9 -6,8 1,1 3,8 1,7 -8,5 -13,0 -5,6 -4,9 -2,9 27,8 2,7 14,0 16,8 10,3 8,8 9,8 22,2 21,6 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.480 2.567 2.744 4,1 5,7 4,5 4,6 5,4 4,0 6,5 4,1 3,6 4,5 3,4 5,6 1,2 6,7 5,8 6,9 4,1 4,3 3,8 4,1 4,3 2,6 0,5 4,9 7,9 2,7 1,7 5,6 5,2 6,2 5,3 3,1 6,1 K Financne in zavarovalniške dejavnosti 2.658 2.647 3.333 4,8 4,6 2,5 5,3 4,3 2,7 4,1 2,3 0,8 5,7 2,9 4,2 -3,1 6,4 -0,4 6,5 0,9 3,6 2,4 2,3 0,5 0,0 4,0 0,7 11,2 3,0 5,7 0,1 5,1 2,2 5,3 5,0 10,5 L Poslovanje z nepremicninami 1.676 1.711 1.899 0,9 5,2 4,2 5,4 5,5 3,6 7,9 4,5 1,3 4,0 0,1 3,6 0,7 7,9 10,6 5,3 5,1 4,8 3,7 3,2 1,4 -0,2 1,7 3,7 6,7 0,6 -1,6 1,1 4,3 2,9 3,7 4,0 8,1 M Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti 2.048 2.147 2.384 4,2 4,6 4,0 5,0 5,0 2,4 6,3 4,0 3,5 7,2 4,0 6,1 -1,5 5,9 7,8 5,4 3,1 4,2 4,8 1,6 3,1 5,7 4,6 5,1 12,2 4,5 1,1 6,3 6,3 6,2 5,6 6,0 7,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.258 1.319 1.537 5,8 5,1 4,7 6,1 3,6 4,0 7,4 3,9 4,1 5,2 3,0 6,6 1,2 9,3 9,0 4,1 1,8 5,3 4,6 2,3 9,2 0,9 6,3 1,2 8,4 0,7 0,6 7,6 8,3 4,8 6,8 7,6 9,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.352 2.363 2.309 3,2 8,9 7,4 8,6 8,1 3,0 14,2 3,6 9,0 16,0 10,3 2,9 2,6 11,8 18,1 12,8 2,7 4,4 3,9 6,2 7,0 13,7 17,2 15,5 15,3 10,6 14,8 5,3 3,1 3,1 2,7 0,1 -2,7 P Izobraževanje 1.951 2.118 2.032 0,9 6,1 6,2 5,3 8,1 3,8 6,4 8,3 6,5 10,1 16,1 8,2 2,8 8,9 4,9 5,6 10,2 7,2 7,4 7,5 3,9 8,4 13,4 6,2 10,7 7,8 25,4 15,0 21,2 4,8 -1,3 3,7 2,9 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.323 2.105 2.158 3,4 5,1 17,7 4,5 6,9 5,7 26,5 6,6 31,4 36,2 5,7 1,2 9,0 38,4 30,6 11,3 9,0 6,9 4,0 13,6 40,2 39,8 41,9 35,5 31,3 1,8 8,7 6,6 3,9 -0,5 0,0 -6,1 -24,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.778 1.951 2.038 1,7 4,3 0,0 3,8 5,4 -1,1 -2,4 4,5 -1,1 7,5 11,7 7,3 -9,1 -0,9 -1,4 -4,2 4,4 3,9 5,3 2,4 -6,0 0,7 5,0 0,9 17,9 8,8 7,8 17,7 10,0 7,3 4,7 11,2 14,6 S Druge dejavnosti 1.491 1.518 1.569 1,2 4,7 4,5 4,5 6,1 0,1 12,3 3,7 3,0 8,9 -1,9 3,6 -5,0 17,8 15,1 5,1 3,5 4,1 3,4 1,2 1,8 6,2 5,9 6,8 14,2 -5,1 -5,0 4,0 4,1 3,0 3,7 5,8 3,1 Vir: SURS, preracuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proracunskih uporabnikih so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprecne place v treh dejavnostih javnih storitev (OPQ) in posledicno tudi povprecne place v državi. Cene in indikatorji konkurencnosti 2019 2020 2021 2019 2020 2021 2020 2020 2021 2022 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 CPI, medletna rast v % 1,8 -1,1 4,9 1,5 1,5 -0,9 0,0 -0,7 -0,5 1,9 2,2 4,2 2,1 2,0 0,5 -1,2 -1,2 -0,3 0,3 -0,1 -0,3 -0,1 -0,9 -1,1 -0,7 -1,0 0,1 2,1 2,1 1,4 2,0 2,1 2,4 3,0 4,6 4,9 5,8 Hrana in brezalkoholne pijace 3,3 1,0 3,9 2,4 4,0 4,4 3,6 2,0 -0,3 -1,3 -1,0 1,8 3,4 4,0 4,6 5,1 5,1 3,1 3,1 3,6 4,1 3,4 1,7 1,0 0,1 -0,2 -0,7 -0,4 -2,5 -0,9 -1,1 -1,4 -0,4 0,3 1,1 3,9 4,6 Alkoholne pijace in tobak 1,9 3,2 2,4 1,6 1,7 1,3 0,3 3,5 3,5 3,6 4,1 1,8 1,4 1,7 2,0 1,7 1,8 0,4 0,1 0,3 0,4 3,8 3,6 3,2 3,8 3,4 3,3 3,6 3,4 3,9 4,1 4,2 4,0 0,7 2,2 2,4 2,4 Obleka in obutev 0,5 -5,4 5,9 0,5 1,3 -3,8 -4,1 -4,5 -4,2 1,2 1,8 3,3 1,4 1,8 0,7 -3,4 -4,2 -3,8 -1,8 -5,2 -5,3 -1,9 -6,1 -5,4 0,9 -4,8 -8,8 -0,1 2,0 1,7 4,3 1,8 -0,7 -1,2 5,3 5,9 2,1 Stanovanje 2,7 -0,6 8,6 2,6 0,7 -5,5 0,7 -0,3 1,7 8,5 3,6 7,9 4,1 3,4 -5,4 -7,8 -8,6 0,0 1,1 0,9 0,2 -0,3 -0,1 -0,6 -1,6 -1,1 7,7 11,2 11,8 2,5 3,1 3,2 4,4 6,7 8,3 8,6 10,7 Stanovanjska oprema 0,4 -0,4 5,7 0,9 1,0 -0,9 0,2 -0,2 -0,1 1,7 2,5 4,7 0,8 0,6 1,6 -0,8 -0,8 -1,0 -0,1 -0,2 1,0 0,6 -0,8 -0,4 -0,3 0,2 -0,1 1,9 2,0 1,3 2,1 3,2 2,3 3,4 5,0 5,7 7,6 Zdravje 1,4 4,9 -0,5 1,5 1,0 0,0 1,0 3,8 1,1 2,5 2,7 0,6 1,4 1,7 -0,1 0,1 0,1 -0,3 1,0 0,9 1,2 1,4 5,0 4,9 2,1 0,6 0,5 1,7 2,7 3,2 2,5 2,9 2,7 3,0 -0,6 -0,5 4,1 Prevoz 0,1 -5,9 12,5 -0,8 -0,2 -7,4 -6,6 -6,7 -2,6 5,3 9,0 13,0 1,3 -0,3 -1,5 -7,6 -7,8 -6,7 -6,6 -7,1 -6,2 -6,8 -7,4 -5,9 -4,5 -2,6 -0,8 4,8 5,6 5,5 8,2 9,2 9,6 11,7 14,7 12,5 12,5 Komunikacije -0,4 0,6 -3,6 0,4 -1,5 0,0 1,0 0,9 0,3 0,2 -0,7 -3,5 -0,1 -2,3 -2,0 -1,5 0,9 0,7 1,6 1,6 -0,1 1,5 0,6 0,6 1,0 0,5 -0,5 -2,0 1,2 1,4 -0,4 -0,4 -1,3 -3,5 -3,5 -3,6 -4,4 Rekreacija in kultura 0,6 -3,9 3,4 0,5 -0,1 0,2 0,3 -1,7 -3,0 -2,9 -2,2 1,2 -0,9 0,7 -0,2 -0,8 0,2 1,1 1,2 0,3 -0,6 -0,2 -1,1 -3,9 -2,9 -3,9 -2,3 -2,5 -3,3 -2,8 -2,7 -2,3 -1,6 -0,9 1,2 3,4 4,1 Izobraževanje 5,6 0,7 0,5 5,6 4,8 3,3 2,2 0,6 0,7 0,8 1,1 0,6 5,5 4,5 4,3 3,8 3,0 3,0 3,0 3,0 0,6 0,5 0,5 0,7 0,7 0,8 0,7 0,8 0,8 0,9 1,0 1,0 1,2 0,7 0,7 0,5 0,5 Gostinske in nastanitvene storitve 3,2 0,6 6,1 3,0 2,0 1,3 1,0 0,7 0,6 1,3 4,0 5,8 1,9 2,0 2,2 2,0 1,6 0,4 1,4 0,7 0,8 0,8 0,6 0,6 0,8 0,6 0,5 0,6 0,9 2,5 3,1 3,7 5,2 5,2 6,2 6,1 6,8 Raznovrstno blago in storitve 4,4 0,7 -2,1 4,1 4,9 3,7 2,9 0,9 0,5 -0,3 -0,1 -0,4 5,3 5,4 4,0 3,5 3,7 3,8 3,6 3,5 1,6 1,8 0,3 0,7 0,8 0,1 0,6 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -0,1 0,0 0,3 0,7 -2,1 0,7 HICP 2,0 -1,2 5,1 1,6 1,7 -1,2 -0,6 -0,9 -0,6 2,0 2,3 4,5 2,3 2,0 0,7 -1,3 -1,4 -0,8 -0,3 -0,7 -0,7 -0,5 -1,1 -1,2 -0,9 -1,1 0,1 2,2 2,2 1,7 2,0 2,1 2,7 3,5 4,9 5,1 6,0 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,6 -0,1 3,1 1,7 1,5 0,5 0,6 0,2 -0,2 0,6 1,5 2,5 1,4 1,7 1,3 0,3 0,5 0,6 1,1 0,5 0,1 0,8 0,0 -0,1 0,6 -0,4 -0,8 0,4 0,7 0,8 1,3 1,6 1,5 1,5 2,9 3,1 3,8 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 0,6 -0,2 10,6 0,4 -0,1 -0,6 -0,3 -0,1 1,2 3,6 7,5 9,9 0,3 0,1 -0,6 -0,4 -0,7 -0,6 -0,2 -0,3 -0,4 0,0 0,0 -0,2 0,5 1,0 2,0 2,4 3,5 4,8 6,2 7,7 8,6 9,2 9,9 10,6 Domaci trg 2,1 1,0 10,6 2,0 1,3 0,3 0,3 0,9 1,9 4,2 8,0 10,1 1,9 1,5 0,4 0,3 -0,2 0,7 0,3 0,2 0,3 0,9 1,0 1,0 1,3 1,7 2,6 3,0 4,6 5,1 6,9 8,2 9 9,5 10,1 10,6 Tuji trg -0,9 -1,4 10,6 -1,2 -1,4 -1,4 -0,8 -1,1 0,4 2,9 6,9 9,7 -1,3 -1,2 -1,7 -1,2 -1,2 -1,9 -0,7 -0,8 -1,0 -0,9 -1,0 -1,4 -0,4 0,4 1,3 1,8 2,4 4,6 5,4 7,1 8,2 8,8 9,7 10,6 Na evrskem obmocju -0,7 -1,2 11,6 -1,2 -1,7 -1,5 -0,4 -0,8 1,3 3,8 7,0 10,5 -1,5 -1,7 -2,0 -1,2 -1,1 -2,1 -0,4 -0,3 -0,6 -0,5 -0,6 -1,2 0,4 1,4 2,2 2,7 2,9 5,7 5,6 7,2 8,3 9,5 10,4 11,6 Izven evrskega obmocja -1,2 -1,8 8,5 -1,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,9 -1,5 1,1 6,7 8,0 -0,6 0,0 -0,9 -1,1 -1,5 -1,3 -1,7 -1,8 -1,9 -2,1 -1,8 -1,8 -2,0 -1,8 -0,6 -0,3 1,4 2,2 5 7 8,1 7,5 8,1 8,5 Indeks uvoznih cen -1,4 -2,6 25,9 -1,9 -2,3 -4,7 -3,5 -3,4 1,3 8,6 14,9 24,5 -1,5 -1,7 -3,6 -4,9 -5,2 -4,1 -3,5 -3,4 -3,6 -4,1 -3,6 -2,6 -0,8 0,6 4,0 7,0 8,6 10,3 12,8 14,1 17,8 22,5 25 25,9 INDIKATORJI KONKURENCNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tecaj2 nominalno -0,4 0,8 0,0 -0,3 0,0 0,7 1,2 1,3 1,2 0,4 -0,6 -1,0 -0,4 -0,4 0,8 0,8 0,5 0,8 1,1 1,1 1,4 1,3 1,2 1,5 1,6 1,5 0,6 0,6 0,5 -0,1 -0,3 -0,7 -0,8 -0,9 -0,9 -1,4 Realni (deflator HICP) -0,3 -0,4 -0,6 -0,3 -0,2 -1,3 -0,1 0,1 -0,5 0,3 -1,3 -1,0 -0,2 -0,3 0,0 -1,4 -1,5 -0,9 -0,2 -0,2 0,2 0,4 -0,3 0,0 -0,2 -0,5 -0,7 0,9 0,5 -0,5 -0,8 -1,6 -1,3 -1,4 -0,6 -1,0 Realni (deflator ULC) 0,9 3,6 -0,5 2,8 5,6 1,4 4,7 1,0 -2,6 1,5 USD za EUR 1,1196 1,1413 1,1835 1,1072 1,1023 1,1006 1,1695 1,1928 1,2056 1,2057 1,1788 1,1440 1,1100 1,0905 1,1063 1,0862 1,0902 1,1255 1,1463 1,1828 1,1792 1,1775 1,1838 1,2170 1,2171 1,2098 1,1899 1,1979 1,2146 1,2047 1,1822 1,1772 1,1770 1,1601 1,1414 1,1304 Viri: SURS, ECB, preracuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tecajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tecaj, skupina 18 držav partneric in 18 držav evrskega obmocja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Placilna bilanca 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 2020 2021 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 PLACILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoci racun 2.731 2.898 3.462 678 696 986 716 797 963 727 460 280 307 -9 306 399 280 263 146 307 170 217 410 505 276 183 297 146 284 243 91 126 122 111 47 140 -37 Blago 1.272 1.311 2.366 198 273 568 568 700 530 528 203 -128 135 -74 137 243 188 164 123 281 344 89 267 277 187 66 238 126 163 126 0 77 45 -64 -110 14 -135 Izvoz 30.808 32.013 29.656 7.831 7.904 7.857 6.431 7.368 8.001 8.237 8.771 8.580 2.747 2.251 2.581 2.692 2.584 1.838 2.116 2.476 2.693 2.010 2.665 2.824 2.781 2.396 2.429 2.632 3.175 2.874 2.870 3.027 2.885 2.528 3.167 3.267 3.365 Uvoz 29.535 30.702 27.290 7.633 7.630 7.289 5.862 6.668 7.471 7.709 8.568 8.708 2.612 2.325 2.444 2.449 2.396 1.674 1.993 2.195 2.349 1.921 2.398 2.547 2.594 2.330 2.191 2.506 3.012 2.748 2.870 2.950 2.839 2.592 3.277 3.253 3.500 Storitve 2.624 2.907 1.996 834 756 517 396 561 522 486 497 698 224 224 192 192 132 142 93 160 184 163 214 244 129 150 138 148 201 172 137 189 190 242 266 232 222 Izvoz 8.124 8.659 6.900 2.433 2.248 1.776 1.441 1.822 1.861 1.579 1.861 2.407 701 783 614 621 541 459 425 557 645 589 588 637 539 684 453 500 626 600 569 692 786 803 818 750 752 Uvoz 5.500 5.751 4.904 1.598 1.492 1.259 1.046 1.261 1.338 1.093 1.364 1.709 477 559 421 428 409 317 332 397 461 426 374 393 411 535 315 353 425 428 432 504 596 561 552 518 530 Primarni dohodki -769 -811 -426 -226 -271 53 -116 -371 7 -112 -147 -197 -37 -158 68 14 -29 -7 -17 -92 -326 -9 -35 5 4 -2 -8 -39 -65 -33 -38 -76 -87 -45 -65 -64 -66 Prejemki 1.633 1.758 1.645 371 457 449 365 352 479 446 451 391 147 176 185 134 130 130 129 106 118 124 110 128 156 195 177 145 124 150 149 152 125 146 120 123 141 Izdatki 2.401 2.569 2.071 597 727 396 481 722 472 558 597 588 185 334 117 120 159 137 146 198 445 132 145 123 152 197 185 184 190 183 186 229 212 191 185 187 207 Sekundarni dohodki -396 -509 -473 -129 -62 -152 -132 -93 -96 -175 -94 -93 -14 -1 -91 -50 -11 -37 -54 -42 -31 -26 -35 -21 -44 -31 -71 -89 -16 -21 -9 -64 -27 -22 -45 -42 -58 Prejemki 873 934 972 233 272 230 225 214 304 233 318 263 85 104 77 64 88 82 67 76 80 62 72 98 100 106 70 74 89 99 115 104 89 94 80 93 76 Izdatki 1.270 1.443 1.445 362 334 382 357 306 400 408 412 356 99 105 169 114 99 118 121 118 111 89 107 119 144 137 141 163 104 120 124 167 116 116 125 134 134 Kapitalski racun -203 -187 -226 -30 -120 -53 -17 -26 -130 144 -11 95 29 -139 -17 -17 -19 -4 -3 -10 -16 2 -12 -15 1 -116 -17 33 127 27 -24 -14 38 22 35 18 -5 Financni racun 2.548 2.094 3.052 553 506 1.116 385 580 970 725 354 -125 217 -177 360 451 306 368 -27 44 -4 265 319 453 434 83 204 590 -69 317 40 -3 -429 190 115 500 52 Neposredne naložbe -934 -762 266 -121 -119 -21 -37 -219 543 -182 -519 -270 -21 -203 51 -3 -69 -244 17 190 -183 -92 56 41 5 497 -145 -37 -1 -325 -58 -136 -102 -51 -117 514 140 Imetja 373 1.157 697 118 583 13 192 -65 557 309 80 268 60 362 94 124 -206 -128 168 152 -205 -94 234 182 73 301 -41 199 151 156 179 -256 2 49 217 584 98 Obveznosti 1.307 1.919 431 239 701 33 229 155 14 491 599 538 81 565 43 128 -137 116 150 -38 -22 -2 178 141 69 -195 104 236 152 481 237 -120 104 100 334 70 -42 Naložbe v vrednost. papirje 744 734 -1.826 -121 444 -1.953 -1.929 1.315 740 -170 1.630 38 -41 392 -853 -162 -938 -1.580 -495 145 270 503 543 -416 516 640 -1.133 484 479 920 621 89 -667 543 162 881 118 Financni derivativi -81 -163 53 -8 8 53 -32 5 27 -18 10 -21 1 4 14 11 28 -17 -8 -7 4 0 1 4 10 13 -1 -9 -8 5 3 2 -5 -8 -8 0 1 Ostale naložbe 2.767 2.248 4.394 837 167 2.989 2.354 -547 -402 1.083 -775 -580 292 -378 1.125 593 1.271 2.201 467 -314 -109 -147 -290 813 -112 -1.103 1.468 160 -544 -294 -512 31 338 -998 80 -904 -231 Imetja 2.054 3.250 4.856 956 260 3.346 1.988 -696 218 2.973 57 329 431 -370 869 778 1.699 1.839 356 -206 -260 -254 -182 1.182 333 -1.297 1.698 1.320 -46 -109 -146 312 368 -229 189 -374 82 Ostali lastniški kapital 68 27 4 -2 -2 -1 5 0 0 0 2 0 -1 0 0 0 0 -1 1 5 0 0 0 1 0 -1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 Gotovina in vloge 1.508 2.811 4.753 1.056 656 2.751 2.672 -792 121 2.128 -190 160 393 226 690 533 1.528 2.315 484 -127 -356 -132 -304 854 213 -946 1.391 994 -257 -120 -161 92 351 -142 -49 -733 -190 Posojila 215 438 342 57 -18 79 40 57 165 153 -10 -23 11 -5 14 27 38 21 8 11 -34 46 45 70 47 49 36 14 103 -45 -64 100 -40 -24 40 58 66 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -7 13 1 1 2 2 3 -1 -2 5 1 12 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 -1 -1 -1 2 2 2 0 0 0 4 4 4 0 0 Komercialni krediti in predujmi 303 29 -224 -150 -322 393 -544 67 -140 671 207 101 -14 -494 51 249 94 -366 -164 -15 95 -124 97 228 90 -459 187 269 215 46 92 70 -5 -83 189 274 90 Ostale terjatve -33 -69 -20 -6 -56 122 -189 -27 74 15 47 79 41 -98 114 -31 39 -132 25 -82 36 -44 -19 30 -16 60 81 42 -108 10 -13 50 58 16 5 26 115 Obveznosti -713 1.002 462 119 93 358 -366 -150 620 1.889 832 909 139 8 -255 185 428 -362 -111 107 -151 -107 108 368 445 -194 231 1.160 498 186 366 281 31 769 109 530 313 Ostali lastniški kapital 2 2 4 0 2 0 0 0 3 2 -42 1 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 1 0 0 0 0 -42 0 0 0 2 1 Gotovina in vloge -524 1.009 800 270 308 199 222 116 263 788 950 400 12 162 -68 -6 273 227 -120 116 96 15 5 149 109 5 315 180 294 369 300 281 140 -10 270 192 151 Posojila -491 -149 -409 53 -250 40 -255 -325 131 756 -372 -401 32 -43 -2 112 -70 -92 -4 -159 -114 -74 -138 47 230 -145 -2 793 -35 -166 -107 -100 -7 83 -477 -9 83 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 20 27 55 9 -35 40 18 6 -9 30 27 8 -12 -12 13 13 13 6 6 6 2 2 2 -3 -3 -3 10 10 10 9 9 9 3 3 3 0 0 Komercialni krediti in predujmi 331 62 -134 -140 84 -59 -391 20 297 209 274 66 103 -68 -272 74 140 -500 -66 175 -121 -37 178 185 132 -21 -134 134 209 3 159 112 -139 -55 259 348 4 Ostale obveznosti -51 50 146 -72 -17 138 39 33 -65 103 -5 160 4 -35 74 -7 71 -4 73 -30 -15 -14 61 -9 -23 -32 41 42 20 -30 4 21 34 72 54 -3 74 Posebne pravice crpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 675 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 675 0 0 0 Rezervna imetja 52 37 166 -33 5 49 29 26 62 13 7 707 -15 7 22 13 14 9 -9 30 15 2 10 11 15 36 16 -8 5 12 -13 9 6 704 -3 8 24 Neto napake in izpustitve 20 -616 -184 -96 -71 184 -313 -191 137 -146 -95 -500 -119 -29 71 68 45 109 -169 -253 -158 46 -79 -37 157 17 -76 410 -480 46 -26 -116 -589 57 32 341 94 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 3.556 3.841 3.552 953 1.013 852 808 900 991 915 999 982 344 333 253 316 283 230 278 301 325 240 336 336 329 325 261 295 359 330 333 336 331 284 367 365 n.p. Blaga za vmesno porabo 16.670 17.045 15.446 4.237 4.097 4.211 3.290 3.797 4.148 4.581 4.887 4.932 1.442 1.102 1.398 1.424 1.390 981 1.067 1.241 1.342 1.074 1.381 1.491 1.454 1.202 1.393 1.456 1.732 1.604 1.599 1.684 1.702 1.437 1.793 1.869 n.p. Blaga za široko porabo 10.632 12.661 13.928 3.113 3.288 3.790 3.168 3.430 3.539 3.918 3.908 3.860 1.165 920 1.329 1.175 1.286 865 1.089 1.214 1.278 905 1.247 1.339 1.201 999 1.248 1.249 1.421 1.306 1.270 1.333 1.420 1.060 1.380 1.347 n.p. Uvoz investicijskega blaga 4.237 4.391 4.008 1.054 1.188 936 849 964 1.258 1.072 1.219 1.172 389 424 330 308 298 214 298 338 347 278 340 378 464 416 304 347 421 391 412 416 370 388 414 430 n.p. Blaga za vmesno porabo 17.868 18.508 16.434 4.636 4.450 4.426 3.386 3.963 4.658 4.814 5.786 6.447 1.546 1.312 1.494 1.461 1.471 999 1.154 1.233 1.403 1.152 1.407 1.510 1.770 1.378 1.371 1.532 1.911 1.779 1.997 2.009 2.188 1.903 2.356 2.474 n.p. Blaga za široko porabo 8.601 11.183 11.670 2.712 3.232 3.011 2.579 2.871 3.210 2.908 3.222 3.184 971 1.015 960 1.019 1.031 726 803 1.050 1.021 916 934 1.095 1.082 1.033 901 907 1.100 1.154 1.041 1.027 961 1.010 1.212 1.178 n.p. Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija placilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporocilih šeste izdaje Prirocnika za izdelavo placilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Denarna gibanja in obrestne mere 2019 2020 2021 2019 2020 2020 2021 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANCNIH INSTITUCIJ DO DOMACIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 7.719 11.805 14.460 7.913 7.791 7.819 7.817 7.719 7.624 7.744 7.399 7.662 8.307 9.007 9.766 10.011 10.438 11.012 11.421 11.805 11.771 11.863 12.264 12.359 12.710 13.268 14.012 14.316 14.332 14.365 14.736 14.460 Centralna država (S.1311) 4.696 4.520 3.538 5.007 5.037 4.959 4.928 4.696 4.410 4.455 4.753 4.859 4.838 4.884 4.962 4.872 4.705 4.701 4.640 4.520 4.339 4.549 4.656 4.441 4.564 4.610 4.523 4.325 4.183 3.762 3.705 3.538 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 602 639 693 567 574 573 577 602 613 616 613 614 612 602 601 608 602 598 607 639 638 643 638 634 632 621 619 628 627 627 636 693 Gospodinjstva (S.14, 15) 10.981 10.997 11.556 10.781 10.833 10.950 10.978 10.981 10.982 11.005 10.954 10.882 10.890 10.828 10.884 10.926 10.970 11.025 11.007 10.997 10.937 10.940 11.028 11.045 11.118 11.137 11.223 11.299 11.365 11.449 11.514 11.556 Nefinancne družbe (s.11) 9.589 9.363 9.828 9.878 9.868 9.869 9.882 9.587 9.794 9.871 10.070 9.971 9.808 9.711 9.668 9.593 9.557 9.552 9.548 9.364 9.505 9.521 9.629 9.512 9.554 9.497 9.560 9.481 9.511 9.945 9.886 9.828 Nedenarne financne institucije (S.123, 124, 125) 1.661 1.640 1.602 1.493 1.486 1.479 1.481 1.661 1.674 1.674 1.675 1.663 1.657 1.656 1.667 1.666 1.656 1.653 1.642 1.640 1.633 1.647 1.619 1.624 1.617 1.706 1.700 1.710 1.726 1.731 1.737 1.602 Denarni sektor (S.121, 122) 5.230 7.969 10.607 4.067 3.894 4.011 4.531 5.230 5.403 5.138 5.461 5.889 6.555 7.206 7.389 7.390 7.096 7.266 7.729 7.969 8.595 8.104 8.568 8.634 8.669 10.009 9.796 10.069 10.135 9.858 9.931 10.607 Terjatve do domacih sektorjev SKUPAJ V domaci valuti 27.913 30.342 34.136 26.651 26.509 26.728 27.331 27.913 27.860 27.687 28.145 28.388 28.896 29.354 29.514 29.494 29.625 29.858 30.299 30.342 30.993 30.524 31.151 31.131 31.260 32.655 32.593 32.875 33.010 33.252 33.347 34.136 V tuji valuti 391 345 284 420 412 398 392 391 389 390 389 390 387 388 374 368 354 352 343 345 337 330 324 316 310 310 307 314 298 295 293 284 Vrednostni papirji skupaj 4.382 4.361 3.302 4.666 4.704 4.642 4.581 4.381 4.554 4.608 4.910 5.015 4.994 5.062 5.204 5.116 4.528 4.499 4.447 4.361 4.235 4.468 4.577 4.359 4.499 4.531 4.438 4.240 4.146 3.727 3.667 3.302 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANCNIH INSTITUCIJ DO DOMACIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domaci valuti skupaj 31.121 34.567 38.152 30.733 30.585 30.678 30.838 31.121 31.237 31.171 31.785 32.271 32.605 33.068 33.267 33.345 33.420 33.639 34.003 34.567 34.947 35.161 35.665 35.566 35.770 37.094 37.159 37.331 37.242 37.128 37.224 38.152 Cez noc 21.278 25.218 29.146 20.521 20.676 20.611 20.911 21.278 21.243 21.291 22.144 22.628 23.002 23.539 23.712 23.862 23.904 24.092 24.573 25.218 25.641 25.916 26.521 26.586 26.857 27.352 27.599 27.860 28.010 27.989 28.272 29.146 Vezane vloge – kratkorocne 3.478 3.381 2.707 3.423 3.340 3.448 3.369 3.478 3.442 3.511 3.473 3.540 3.557 3.376 3.405 3.333 3.356 3.387 3.352 3.381 3.334 3.280 3.214 3.079 3.025 2.949 2.892 2.811 2.808 2.761 2.687 2.707 Vezane vloge – dolgorocne 5.735 5.348 5.849 6.010 5.823 5.806 5.770 5.735 5.792 5.677 5.506 5.420 5.374 5.593 5.566 5.535 5.520 5.482 5.435 5.348 5.323 5.309 5.309 5.272 5.266 6.240 6.158 6.141 5.931 5.831 5.746 5.849 Kratkorocne vloge na odpoklic 630 620 450 779 746 813 788 630 760 692 662 683 672 560 584 615 640 678 643 620 649 656 621 629 622 553 510 519 493 547 519 450 Vloge v tuji valuti skupaj 634 723 828 686 685 646 658 634 632 647 677 670 691 718 691 699 728 706 711 723 721 740 786 776 810 789 812 817 804 835 839 828 Cez noc 577 675 790 622 620 585 598 577 573 588 622 617 631 652 627 638 672 655 662 675 671 696 739 731 766 747 771 776 771 803 803 790 Vezane vloge – kratkorocne 26 25 27 27 28 26 25 26 27 29 26 25 33 40 39 37 32 28 26 25 28 24 26 25 26 25 25 26 19 19 24 27 Vezane vloge – dolgorocne 31 23 11 37 37 35 35 31 32 30 29 28 27 26 25 24 24 23 23 23 22 20 21 20 18 17 16 15 14 13 12 11 Kratkorocne vloge na odpoklic .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANCNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domaci valuti Gospodinjstva Vloge cez noc 0,01 0,01 0,00 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Vezane vloge do 1 leta 0,17 0,15 0,12 0,16 0,16 0,16 0,17 0,18 0,1 0,04 0,15 0,21 0,2 0,18 0,17 0,17 0,14 0,15 0,15 0,13 0,11 0,14 0,12 0,12 0,14 0,12 0,12 0,14 0,13 0,12 0,15 0,05 Nova posojila gospodinjstvom v domaci valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,66 2,21 1,72 2,75 2,62 2,51 2,50 2,5 2,43 2,33 2,34 2,47 2,32 2,28 2,19 2,05 2,06 2,00 2,05 2,00 1,86 1,89 1,79 1,74 1,70 1,66 1,69 1,65 1,69 1,63 1,67 1,69 Nova posojila nefinancnim družbam v domaci valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 1,68 1,23 1,13 .. 3,56 2,32 1,65 0,85 0,97 1,31 1,35 - 2,19 1,28 1,50 1,11 1,00 1,16 1,38 0,32 1,82 1,56 0,78 2,03 0,78 0,80 1,40 0,89 1,36 0,95 0,10 1,08 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 MEDBANCNE OBRESTNE MERE EURIBOR 3-mesecni -0,356 -0,425 -0,425 -0,408 -0,418 -0,413 -0,401 -0,395 -0,391 -0,409 -0,417 -0,254 -0,270 -0,376 -0,441 -0,480 -0,491 -0,509 -0,521 -0,538 -0,547 -0,541 -0,539 -0,538 -0,540 -0,543 -0,545 -0,548 -0,545 -0,550 -0,567 -0,582 6-mesecni -0,302 -0,364 -0,364 -0,405 -0,394 -0,362 -0,337 -0,336 -0,330 -0,355 -0,365 -0,192 -0,142 -0,223 -0,346 -0,433 -0,463 -0,494 -0,509 -0,519 -0,529 -0,521 -0,516 -0,516 -0,513 -0,515 -0,516 -0,527 -0,522 -0,527 -0,534 -0,545 LIBOR za CHF 3-mesecni -0,737 -0,708 -0,760 -0,817 -0,812 -0,774 -0,712 -0,711 -0,679 -0,707 -0,761 -0,589 -0,619 -0,659 -0,692 -0,710 -0,751 -0,769 -0,771 -0,788 -0,765 -0,755 -0,753 -0,747 -0,747 -0,752 -0,756 -0,769 -0,756 -0,766 -0,779 -0,778 6-mesecni -0,684 -0,659 -0,715 -0,802 -0,771 -0,711 -0,650 -0,639 -0,624 -0,663 -0,703 -0,540 -0,575 -0,594 -0,647 -0,658 -0,707 -0,727 -0,729 -0,738 -0,725 -0,711 -0,707 -0,706 -0,703 -0,709 -0,715 -0,723 -0,720 -0,714 -0,721 -0,726 Vira: BS, EUROSTAT. Javne finance 2019 2020 2021 2019 2020 2021 2020 2020 2021 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANCNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 19.232,3 18.528,6 21.382,1 5.097,8 4.649,5 4.094,2 4.892,9 4.892,0 4.803,9 5.574,1 5.151,3 5.852,7 1.483,5 1.487,6 1.315,0 1.160,1 1.619,1 1.660,0 1.602,5 1.630,4 1.644,6 1.607,1 1.640,4 1.674,5 1.484,6 1.644,8 1.894,8 1.880,1 1.799,2 1.647,4 1.725,0 1.779,0 1.868,0 1.891,9 2.092,9 Tekoci prihodki 18.293,3 17.578,7 20.123,7 4.808,7 4.409,1 3.917,7 4.634,5 4.617,4 4.525,9 5.334,6 4.874,2 5.389,0 1.438,0 1.332,9 1.256,3 1.097,2 1.564,2 1.607,2 1.534,1 1.493,2 1.585,1 1.532,0 1.500,4 1.613,4 1.422,4 1.490,2 1.802,4 1.799,2 1.733,0 1.571,4 1.669,8 1.633,1 1.803,4 1.697,6 1.888,0 Davcni prihodki 17.179,1 16.460,4 18.782,9 4.555,6 4.159,4 3.578,0 4.343,3 4.379,8 4.241,4 4.902,8 4.565,8 5.072,9 1.358,8 1.219,1 1.171,9 940,5 1.465,6 1.476,5 1.466,9 1.399,9 1.511,1 1.452,0 1.416,7 1.491,5 1.326,7 1.423,2 1.739,7 1.550,9 1.612,3 1.470,3 1.570,2 1.525,3 1.699,0 1.615,6 1.758,3 Davki na dohodek in dobicek 3.614,0 3.261,8 3.981,2 987,4 879,9 692,0 764,7 925,2 941,8 1.205,5 785,5 1.048,4 292,1 291,3 190,1 204,9 296,9 158,5 302,0 304,2 281,9 301,1 342,2 304,8 317,1 320,0 411,8 414,8 378,9 141,7 334,6 309,2 331,7 327,6 389,1 Prispevki za socialno varnost 7.021,3 7.289,9 7.924,4 1.830,6 1.819,7 1.603,2 1.954,5 1.912,5 1.915,2 1.998,0 1.964,1 2.047,2 599,2 605,4 391,2 526,4 685,5 681,5 648,2 624,9 605,4 609,7 697,4 628,1 643,0 644,1 664,9 665,6 667,5 661,3 658,9 643,9 639,5 651,3 756,4 Davki na placilno listo in delovno silo 23,2 21,6 23,9 6,6 5,9 4,0 5,6 6,1 5,0 5,9 6,0 7,0 1,9 1,9 1,3 1,1 1,6 1,9 1,8 1,8 2,1 1,9 2,1 1,6 1,6 1,7 2,0 1,9 2,1 2,3 1,8 1,9 2,1 2,2 2,7 Davki na premoženje 296,4 287,3 316,2 81,6 31,0 48,6 111,3 96,4 33,5 84,8 102,2 95,7 7,6 13,3 13,1 14,7 20,8 40,0 38,7 32,6 45,8 32,1 18,5 9,9 8,7 14,9 19,5 27,3 38,1 35,7 34,1 32,4 43,5 33,2 19,0 Domaci davki na blago in storitve 6.126,7 5.493,3 6.359,1 1.643,0 1.376,4 1.069,0 1.565,1 1.482,7 1.268,6 1.566,9 1.692,2 1.831,4 446,7 298,5 372,7 285,5 410,8 582,5 510,9 471,7 600,1 506,5 376,1 504,1 350,8 413,7 622,4 447,4 497,0 643,4 517,1 531,7 661,1 576,3 594,0 Davki na medn. trgov. in transaksije 98,6 102,4 177,4 22,1 24,0 24,5 25,3 28,7 28,1 34,6 36,7 78,0 7,9 8,9 8,0 8,2 8,3 8,2 8,2 8,9 9,0 10,5 9,1 7,6 9,0 11,5 11,6 10,5 12,5 11,4 10,1 15,2 29,1 15,5 33,3 Drugi davki -1,1 4,1 0,7 -15,8 22,5 136,7 -83,4 -71,7 49,2 7,2 -20,9 -34,8 3,4 -0,1 195,5 -100,4 41,7 3,8 -42,9 -44,3 -33,1 -10,0 -28,7 35,4 -3,5 17,3 7,5 -16,5 16,2 -25,5 13,5 -8,9 -8,0 9,6 -36,4 Nedavcni prihodki 1.114,2 1.118,2 1.340,7 253,1 249,7 339,7 291,3 237,6 284,5 431,7 308,4 316,1 79,2 113,8 84,4 156,7 98,6 130,7 67,2 93,4 73,9 80,0 83,6 121,9 95,7 66,9 62,7 248,3 120,8 101,1 99,6 107,7 104,4 82,0 129,7 Kapitalski prihodki 136,4 146,9 228,2 46,9 31,2 20,1 31,3 64,3 36,4 54,9 56,0 81,0 12,2 7,8 5,7 6,3 8,1 10,9 9,8 10,6 18,1 14,6 31,6 4,1 14,4 17,8 16,4 15,3 23,2 23,4 13,4 19,2 27,5 26,8 26,7 Prejete donacije 13,8 17,5 21,7 1,2 8,1 1,4 6,9 1,1 6,7 2,0 10,3 2,8 5,4 1,8 1,1 0,2 0,1 0,5 0,4 6,0 0,3 0,1 0,7 1,0 5,6 0,2 0,5 0,4 1,0 0,4 0,4 9,5 0,4 2,0 0,5 Transferni prihodki 58,3 54,8 57,4 3,1 0,2 21,7 30,6 2,3 1,7 2,1 51,4 2,1 0,0 0,0 0,1 0,1 21,4 0,5 30,1 0,0 0,0 1,4 0,9 0,9 0,5 0,4 0,0 0,2 1,9 31,1 20,0 0,3 0,7 0,4 0,9 Prejeta sredstva iz EU 730,5 730,7 951,2 238,0 200,9 133,3 189,6 206,9 233,3 180,5 159,5 378,0 27,9 145,1 51,8 56,3 25,2 40,9 28,0 120,6 41,1 59,0 106,8 55,2 41,8 136,3 75,5 65,0 40,0 21,1 21,4 116,9 36,0 165,1 176,8 JAVNOFINANCNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 18.968,8 22.070,6 24.296,7 5.067,2 5.024,6 5.703,7 5.250,2 6.092,2 6.102,6 5.932,1 5.580,0 6.682,0 1.498,0 1.803,4 1.730,1 1.755,2 2.218,4 1.880,1 1.644,0 1.726,0 1.668,8 1.835,6 2.587,8 2.067,3 1.724,0 2.311,2 1.772,8 1.969,8 2.189,5 1.901,1 1.885,3 1.793,6 1.736,7 2.139,4 2.805,8 Tekoci odhodki 8.228,3 9.127,8 10.389,9 2.094,0 2.359,6 2.074,0 2.201,0 2.493,2 2.659,0 2.495,4 2.362,5 2.873,0 625,1 934,5 684,8 647,1 742,1 754,3 682,0 764,7 681,2 745,6 1.066,5 789,4 719,6 1.150,0 708,1 858,8 928,4 794,6 832,5 735,5 662,4 943,8 1.266,8 Place in drugi izdatki zaposlenim 4.470,5 4.965,3 5.758,3 1.121,2 1.183,0 1.318,3 1.242,2 1.221,7 1.484,0 1.623,4 1.330,1 1.320,8 385,6 394,3 381,4 413,0 524,0 469,4 390,2 382,7 374,7 406,5 440,5 501,9 432,0 550,1 423,6 554,4 645,4 448,8 487,7 393,6 402,7 474,0 444,0 Izdatki za blago in storitve 2.728,0 3.020,7 3.340,5 786,0 686,8 661,6 739,0 933,4 724,9 767,0 794,0 1.054,6 205,0 246,8 250,8 215,5 195,3 232,1 206,4 300,5 228,9 249,1 455,4 195,8 235,9 293,3 230,4 282,3 254,3 267,0 267,5 259,5 233,5 285,7 535,4 Placila obresti 791,5 778,0 732,2 88,9 442,4 53,7 187,0 95,0 386,9 45,5 204,6 95,2 21,3 267,9 43,3 4,2 6,2 45,8 68,6 72,6 14,8 66,8 13,4 82,5 24,8 279,7 36,3 3,9 5,3 63,1 68,4 73,1 15,8 66,3 13,1 Sredstva, izlocena v rezerve 238,4 363,8 558,8 97,9 47,3 40,5 32,8 243,2 63,1 59,5 33,9 402,4 13,3 25,5 9,4 14,4 16,6 7,1 16,8 8,9 62,8 23,1 157,2 9,2 27,0 26,9 17,9 18,2 23,4 15,7 8,9 9,3 10,4 117,8 274,3 Tekoci transferi 8.704,2 10.867,7 11.320,5 2.208,1 2.308,7 3.219,2 2.632,9 2.706,9 3.018,3 2.984,0 2.605,1 2.713,1 759,5 767,6 887,4 945,4 1.386,5 986,3 830,7 815,9 799,3 867,4 1.040,2 1.156,8 837,8 1.023,7 914,2 958,0 1.111,8 929,2 836,7 839,3 829,5 906,8 976,8 Subvencije 467,9 1.449,3 867,2 139,3 167,9 711,7 305,5 264,2 296,4 302,3 111,5 157,0 39,7 45,4 53,1 183,9 474,8 224,6 46,7 34,1 54,8 77,2 132,3 171,9 67,4 57,2 84,7 116,0 101,6 43,3 46,9 21,3 12,3 64,7 80,0 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 7.323,9 8.250,8 9.167,9 1.810,3 1.902,6 2.253,7 2.061,9 2.032,5 2.494,4 2.374,0 2.158,6 2.140,9 643,0 636,0 742,7 678,2 832,8 666,2 695,2 700,4 657,8 675,4 699,4 972,6 674,8 846,9 734,0 731,5 908,5 779,9 672,7 706,1 720,4 701,7 718,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoci domaci transferi 827,7 1.083,2 1.132,6 232,7 215,0 242,6 248,9 376,7 197,6 276,6 298,3 360,1 68,5 80,0 87,2 78,7 76,7 89,0 85,6 74,3 82,4 90,0 204,3 3,1 88,6 105,9 77,2 105,1 94,3 95,9 100,9 101,5 88,0 120,9 151,1 Tekoci transferi v tujino 84,7 84,4 152,7 25,9 23,2 11,2 16,6 33,4 29,9 31,0 36,7 55,1 8,4 6,1 4,3 4,6 2,2 6,4 3,2 7,0 4,4 24,8 4,2 9,3 7,0 13,6 18,2 5,4 7,4 10,2 16,1 10,4 8,7 19,5 26,9 Investicijski odhodki 1.252,9 1.230,6 1.541,8 541,2 172,8 232,7 263,2 561,9 194,3 278,0 402,4 667,0 56,9 62,4 104,5 87,7 40,5 84,8 87,4 91,0 114,3 124,7 322,9 47,3 62,7 84,4 86,1 91,3 100,6 128,9 138,1 135,4 159,1 175,4 332,6 Investicijski transferi 273,6 318,5 415,7 141,6 29,6 42,9 68,0 178,0 33,4 55,7 86,2 240,4 8,0 10,5 11,0 15,3 16,6 26,9 22,3 18,8 32,1 33,3 112,6 4,8 11,4 17,3 24,1 14,5 17,1 19,4 32,7 34,1 32,5 49,0 158,9 Placila sredstev v proracun EU 509,7 526,0 628,9 82,3 154,0 134,7 85,1 152,2 197,5 119,1 123,8 188,5 48,5 28,4 42,3 59,7 32,7 27,8 21,7 35,6 41,9 64,6 45,7 69,1 92,5 35,9 40,4 47,2 31,4 29,1 45,3 49,4 53,2 64,4 70,9 JAVNOFINANCNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ 263,5 -3.542,1 -2.914,5 30,6 -375,2 -1.609,5 -357,3 -1.200,1 -1.298,6 -358,0 -428,7 -829,2 -14,6 -315,8 -415,1 -595,1 -599,3 -220,1 -41,5 -95,6 -24,2 -228,5 -947,4 -392,8 -239,4 -666,4 122,0 -89,7 -390,3 -253,7 -160,3 -14,6 131,2 -247,5 -712,9 Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Ministrstvo za finance. Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP – bruto domaci proizvod, BND – bruto nacionalni dohodek, BS – Banka Slovenije, DARS – Družba za avtoceste v RS, DDV – davek na dodano vrednost, EBA – European Banking Authority, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, EMMI – European Money Markets Institute, ENTSO-E - European Network of Transmission System Operators for Electricity, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS – Evropski socialni sklad, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, referencna obrestna mera za dane kratkorocne medbancne depozite v evrih, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FURS – Financna uprava RS, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF – International Monetary Fund, MF – Ministrstvo za finance, NEER – nominal effective exchange rate, NFI – nedenarne financne institucije, OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, PEPP – Izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji COVID-19, PMI – Purchasing Managers' Index, REACT-EU - Recovery Assistance for Cohesion and the Territories of Europe, REER – real effective exchange rate, RS – Republika Slovenija; SRDAP – Statisticni register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statisticni urad RS, SVRK – Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZDA – Združene države Amerike, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, WEO – World Economic Outlook Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijac, 12 – Prz. tobacnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblacil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemicnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plasticnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rac., elektronskih, opticnih izd., 27 – Prz. elektricnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladišcenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Financne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremicninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Ceška, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemcija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grcija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turcija, UA-Ukrajina, UK-Združeno kraljestvo, US-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo št. 7/2021, letnik XXVII