Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*60. TRGOVSKI IiIST Časopis za trgovino, irtdustrffo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za H leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 20. decembra 1934. štev. 141. Socialno zavaeo-vanJfe tcyovcev Silne zneske plačujejo trgovci za socialno zavarovanje svojih nameščencev, a sami so brez najmanjšega socialnega zavarovanja. Izdelan je bil že načrt o obveznem socialnem zavarovanju trgovcev in ta načrt je bil tudi že odobren od trgovskih združenj, ko tudi od Zbornice, a je obležal v ministrstvu nerešen do današnjega dne. Socialno zavarovanje trgovstva je ostalo čisto nerešena zahteva trgovstva. Slej ko prej je trgovec v primeru bolezni, nesreče ali oslabelosti navezan le na svoje prihranke. Nekateri sicer pravijo, da so današnji časi najmanj primerni za uvedbo socialnega zavarovanja trgovstva, ker je pač vse poslovanje v trgovini tako padlo, da mora biti trgovec vesel, če dobi iz trgovine vsaj toliko, kolikor potrebuje za svoje življenje. Toda resnica je ravno nasprotna. Baš v času gospodarske krize, ko je možnost večjega zaslužka skoraj nemogoča, mora trgovec predvsem misliti na svoje socialno zavarovanje. Kajti če nima socialnega zavarovanja, potem' je vedno pred alternativo: da si pomaga ali s svojimi prihranki ali pa mu ostaja kot zadnja rešitev — ubožnica. Druge rešitve ni. Sedaj v času krize pa je moral le premnogi trgovec načeti svoje prihranke in čim datje ibo trajala kriza, tem manj bo teh prihrankov, tem težje pa bo tudi izvesti celo skromno bolezensko zavarovanje. Danes se najbrže more izvesti to zavarovanje še z lahkoto, če je le dovolj zavednosti med trgovstvom, par let pozneje bo tudi najbolj skromno zavarovanje že skoraj nemogoče. Cim bolj pritiska kriza, čim več odjav trgovskih obratov je, tem bolj se čutijo zle posledice pomanjkanja tudi najmanjšega socialnega zavarovanja trgovcev. Zato pa postaja tudi to vprašanje vedno bolj aktualno in treba bo gledati na to, da v novem letu pride s svoje mrtve točke. S tem seveda ni rečeno, da bi se moralo kar jutri v celoti izvesti popolno socialno zavarovanje trgovstva, ker takšnega ideala v sedanjih časih res ni mogoče doseči. Toda nekaj bi se moglo storiti in vsaj skromni začetki socialnega zavarovanja bi bili izvedljivi. Treba je le nekaj dobre volje, nekaj prave stanovske zavesti in nekaj odločnosti, da se premagajo one začetne težkoče, ki jih mora premagati vsaka dobra stvar. Socialno zavarovanje trgovstva je tem laže izvedljivo, ker ne bi bil v ta namen potreben nikak drag aparat in bi bili režijski stroški tako malenkostni, da bi prišlo druge naše socialne ustanove naravnost v zadrego. Sploh bi bilo mogoče izvesti vse zavarovanje v okviru obstoječih organizacij, da bi se obenem z 'doklado za obvezno združenje plačeval tudi prispevek za socialno zavarovanje. Tako večina trgovcev niti ne bi prav čutila, kdaj plača ta prispevek in vendar bi bila socialno zavarovana. A kako vse drugače gre od rok vse delo, če ima človek zavest, da je v primeru bolezni ali na starost zavarovan, kakor pa če ve, da je za te primere navezan le na svoje prihranke! Najtežja skrb bi odpadla od trgovca in vse njegovo poslovanje bi postalo lažje. Pa tudi več svojega kapitala bi mogel vtakniti v posel, da bi se mu socialno zavarovanje tudi direktno obrestovalo. Pa tudi solidarnost med trgovci bi se znatno 'dvignila, če bi jih vezalo socialno zavarovanje. Bolj bi bili eden za drugega in s tem bi bila tudi moč vsega trgovstva večja. Nobena tajnost pa tudi ni, da pri vsej veliki solidarnosti, ki veže slovenske trgovce, ta še dolgo ni na idealni višini. Ne samo sedanje težavne gospodarske razmere, temveč tudi vsi drugi razlogi govore za uvedbo socialnega zavarovanja trgovstva. To socialno zavarovanje je trgov- stvo tudi od nekdaj zahtevalo, a sedaj je čas, da ne ostane le pri zahtevi, temveč da se začne socialno zavarovanje tudi uresničevati. Ena glavnih točk delovnega programa za prihodnje leto bi morala biti iz- vedba socialnega zavarovanja trgovstva. In bila bi to tudi nad vse pravična zahteva, ker je čas, da pride trgovec, ki je žrtvoval toliko za socialno zavarovanje drugih, tudi sam do lastnega socialnega zavarovanja. doprinos nosi davčni pcaksi Po § 19 davčne novele z dne 18. maja 1930 so odločbe o odmeri družbenega davka podvržene naknadnemu pregledu po davčnem oddelku finančnega ministrstva. Ako se s pregledom ugotovi, da je davek odmerjen v manjšem znesku, kakor bi bilo treba po zakonu, se odmera popravi, če po dostavitvi odločbe ni minulo več ko dve leti. Finančno ministrstvo je torej upravičeno naknadno popraviti odmero družbenega davka, v kolikor ni bila podana pritožba, samo v roku dveh let. Po preteku tega roka izgubi finančna uprava pravico, da odmero poviša. V konkretnem primeru je prejela neka delniška družba plačilni nalog o družbenem davku dne 30. oktobra 1930. Za popravo odmere je rok potekel dne 30. oktobra 1932. Po preteku tega dvoletnega roka je prejela finančna direkcija od davčnega oddelka naknadni predpis davka dne ‘29. decembra 1933 in ga je družbi dostavila dne 11. januarja 1934. Vendar pa je predmetna odločba finančnega ministrstva datirana z dnem 1. oktobra 1932, kakor da bi potrebovala pošiljka iz Beograda v Ljubljano več nego eno leto. Družba je naravno ugovarjala naknadnemu predpisu, med pisana na tiskovini, katera je prišla iz tiskarne šele v mesecu juliju 1933, torej po preteku dvoletnega roka zastave. Državni svet je tožbi delniške družbe ugodil. V utemeljitvi navaja, da se iz dej-drugim tudi iz razloga, da po preteku dveletnega roka finančna uprava po zakonu nima pravice, da že odmerjeni davek naknadno popravi. Dokazala je, da je bila originalna odločba o naknadnem predpisu stva, da je bila odločba finančnega ministrstva tako pozno odpreinljena iz ministrstva, sicer še ne more sklepati, da je finančna uprava rok za popravo odmere zamudila. Pač pa je dejstvo, da je originalno rešenje pisano na tiskovini, ki je bila po izjavi državne tiskarne izdana šele v mesecu juliju 1933, tako tehtno, da se mora smatrati za dokazano, da finančno ministrstvo ni moglo izdati odločbo v določenem roku 2 let, ampak je to storilo v nasprotju z zakonom pozneje, ko je pravico za naknadno odmero že izgubilo. Spor, za katerega gre, je načelno važen ne toliko po vsebini sodbe, kakor po tem, da se je družbi posrečilo dokazati, da se je v konkretnem primeru s strani finančne uprave kršil zakon. Iz sefe ddmžettfe tofrovcev v JSfeMfeni denarno postoi/anfe na glavni pasti - Taksieanfe nabavnik Unfežic - žapostitei/ neki/alificicanefta pomožnega osebja -Tcanzitna skladišča - frcedai/anfe o tipskem vetese{mu dne 19. fex~ nuaqa 7935 Po soglasni odobritvi poročila predsednika Sossa na seji dne 15. t. m. je uprava Združenja prešla ua ostale točke dnevnega reda. Tako na pritožbe trgovcev proti preobremenitvi poštne blagajne na glavni pošti, vsted česar je vse denarno poslovanje silno zamudno. Na intervencijo Združenja je odgovorila poštna direkcija, da zaradi nezadostnih prostorov ne more zboljšati sedanjega stanja, bo pa izrabila prvo priliko, da razširi prostore sedanje glavne poštno blagajne. Direkcija prosi Združenje, da opozori svoje članstvo, da v večji meri ko doslej vplačujejo svoje čeke pri podružnici Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti, ki ima neprimerno večje prostore za blagajniška vplačila in ki je tudi v centru mesta. Na ta način bi se poštna blagajna na glavni pošti znatno razbremenila. Uprava naproša gg. trgovce, da se ravnajo po tem navodilu. V pogledu taksiranja kreditnih knjižic je uprava ponovno opozorila članstvo, naj se strogo ravna po-zakonskih določilih. Kar se tiče taksiranja kreditnih knjižic, smatra uprava za potrebno, da ponovno opozori člane na točko 3.' tar. postavke 34 in točko 7 člena 56 taksnega in pristojbinske-ga pravilnika o kreditnih knjižicah, ki določajo, da zadostuje plačilo te takse samo v onih primerih, kadar izda trgovec na kredit blago osebam, ki to blago uporabljajo za svojo neposredno potrošnjo. V vseh drugih primerih se mora izdajati tudi račun in plačati taksa po točki 1 tar. post. 34 taksnega zakona. Uprava je nato razpravljala o okrožnici kr. banske uprave, ki jo je izdala na predlog Zbornice za TOI glede zaposlitve nekvalificiranih oseb v trgovinskih obratih. Dogodilo se je namreč, da so posamezni trgovci sprejemali v učenje ali pa kot pomočnike osebe, ki nimajo predpisane strokovne naobrazbe. Take osebe tudi -mnogokrat niso bile prijavljene pri pristojnih združenjih in so šele pozneje zahtevale, da se jim prizna trgovska usposobljenost, kar pa je nemogoče. Na ta polovičarski način pridobljena izobrazba se ne more meriti z ono, ki ge pridobi s pravilno izučitvi-jo v trgovskem obratu; poleg tega pa se s tem prezirajo določila Obrtnega zakona v prid boljše vzgoje trgovskega naraščaja. Uprava opozarja zato vse gg. trgovce na določita obrtnega zakona, ki se morajo strogo izvajati. Če bi se sklepale nepravilne učne pogodbe o zaposlitvi učencev, oziroma kršila druga določila obrtnega zakona glede zaposlitve nekvalificiranih oseb v -trgovskih obratih, bo nadzorna oblast proti vsem kršiteljem kazensko postopala. Nadalje je uprava razpravljala o važnem vprašanju ustanovitve tranzitnih skladišč. Znano je, da so ljubljanski trgovci takoj po prevratu pričeli z resno akcijo za ustanovitev tranzitnih skladišč, ker je bilo to vprašanje takrat za poslovni svet zelo aktualno. Uprava je v tej stvari zaslišala posamezno zastopnike zainteresiranih strok, ki pa so podali različna mnenja. Ker Je to vprašanje nad vse važno, je uprava sklenila, da skliče še posebno anketo, h kateri bodo povabljeni vsi zainteresirani gospodarski krogi. Pri slučajnostih se jo obravnaval predlog zastopnika Lipskega velesejma v Ljubljani g. ing. Tonniosa glede prireditve predavanja direktorja lipskega velesejma Paula Voss-a. Imenovani gospod bo predaval pod okriljem Zbornice v Sarajevu dne 15. januarja, dno 17. jan. v Zagrebu in dne 19. januarja 1935 v Ljubljani v dvorani Trgovskega -doma. Naslov njegovega predavanja je: 800 let evropske zgodovine, predočene po zgodovini velesejma v Leipzigu. Snov bo zelo zanimiva, ker ni navadno reklamno predavanje, temveč znanstveno razmotriva-nje, ki bo za vsakega poslušalca zanimivo in poučno. Opozarjamo gg. trgovce že sedaj na to predavanje s prošnjo, da ga posetijo. Na predlog podpredsednika g. Smrkolja je uprava razpravljala o uvedbi strojepisja in esperanta na Irgovsko-nadaljevalni šoli. V načelu se je uprava izrekla za predlog, vendar pa naj o stvari podrobno razpravlja šolski odbor. G. Čebin prosi naj združenje intervenira pri direkciji državnih železnic, da se pospeši blagajniško poslovanje na blagovnem skladišču glavnega kolodvora. Poudarja, da je v nekaterih dtneh naval strank tako veliko, da je nujno potrebno, da se pomnožijo blagajne, ker morajo nasprotno stranke čakati na opravilo po več ur. Primemo bi bi bilo, da bi se porazdelile blagajne v smereh vlakov, n. pr. proti Jesenicam1, Rakeku itd. Končno je uprava odobrila izčrpno tajniško poročilo, nakar je bila seja ob 11. uri zvečer zaključena. Davkoplačevalcem! Razprave davčnih odborov so končane in proti odmeri davčnega odbora se more davkoplačevalec sedaj pritožiti na reklamacijski odbor. Rok za pritožbo vclju 30 dni, račuuši z dnevom prejema plačilnega naloga ali obvestila o odmerjeni višini čistega dobička po davčnem odboru. Davkoplačevalec, ki je mnenja, da mu je bil čisti dobiček odmerjen previsoko, naj se najprej informira o odmerili podlagi, ki je bila odločujoča za odmero njegove davčne osnove. Le na podlagi od-mernc podlage je mogoče napraviti priziv, ki more imeti uspeh. Zato se informirajte pravočasno o odmerili podlagi! Izdajajte redno kolkovane račune! Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal nad vse stroga navodila, po katerih so vsi voditelji davčnih uprav osebno odgovorni, če se na njih področju ne izdajajo za prodano blago kolkovani računi v zadostni meri. Davčni organi bodo v bodoče redno vsak dan pregledovali lokale, Če se vedno izdajajo kolkovani računi, uvajali pa bodo kazensko postopanje tudi v primerih, če porabi po njihovem mnenju trgovec, gostilničar ali obrtnik premalo kolko-vanih računov. Kazen je zelo velika in znaša 50 kratili znesek takse. Zato naj vsi trgovci in obrtniki pazijo, da vedno izdajajo kolkovane račune, da se izognejo kazni, Posebno v prihodnjih dneh je pričakovati nad vse strogo kontrolo davčnih organov. Delovanje Prizada Iz poslovnega poročila ravnateljstva, kj je bilo predloženo na občnem zboru, dne 15. t. m., posnemamo. Prizad je kupil 43-5 in prodal 30-3 milj. kg pšenice ter zaslužil pri tem 1 milijon 46.540 Din. Koruze je kupil 45-8, prodal pa 383 milijonov kg in zaslužil pr1 tem 179.226 Din. Njegov kožni oddelek pa je imel 7,322.091 Din izgube, opijski pa 1,463.277 Din izgube, pri čemer ni vraču-njem fond trgovinskega ministrstva v višini 2,500.000 Din. Tudi \ inski oddelek je imel izgubo. Pri češpljah pa je zaslužil Prizad 2 2 milijona Din. Skupno znaša ves dobiček Prizada 48.732 Din, kar je vsekakor za monopolni položaj Prizada silno malo. Tem bolj, ker miu ni bilo treba intervenirati zaradi cen. Prihodnji Rooseveltov program Prejšnji teden so objavili angleški listi naslednji načrt, ki ga predsednik Zedinjenih držav preddoži kongresu; 1. plačevanje podpore (bonusa) onim starim vojakom, ki so res potrebni, 2. pokojnina za vse potrebne osebe nad 65. letom, 3. znatna vsota za javna dela, 4. še nikakršne stabilizacije dolarja, 5. le neznatno povišanje davkov, če mogoče pa sploh nikakega povišanja. Ta program je objavil predsednik senatnega finančnega odbora Mr. Harrison po dolgi konferenci s predsednikom v Wann Springsu. K tem točkam je dodati še brezposelne podpore in delo St. Lo-rencovega kanala. Roosevelt je izjavil, da se po njegovih sporočilih industrijsko in poslovno življenje boljšata ter bo dtržavni deficit dlo-sti manjši nego se je pričakoval. Fr. Zelenik: Bodite ftcei/idnii I Povod temu članku je dal dogodek, ki se je dogodil med nekiin našim podeželskim trgovcem in neko inozemsko firmo. Ker sem nekaj podobnega slišal tudi sedaj in tudi čital sem, da inozemski potniki obiskujejo zasebne stranke še danes, sem napisal ta članek. Potnik neke inozemske firme, seveda tudi inozemec, ki pa je znal nekaj lirvat-ski, je z zgovornostjo in vsiljivostjo dosegel, da mu je naš trgovec podpisal nemško naročilnico, katere ni popolnoma razumel, kakor je zatrjeval naš trgovec. Najbrže je pa ni dobro pregledal pred podpisom, in zato ni ugotovil, če je naročilnica pravilno izpolnjena tako, kakor se je bil dogovoril. Na vsak način tega ni ugotovil, ker drugače bi ne bil podpisal. Debelo je gledal naš trgovec in kar slabo mu je postajalo, ko je dobil pošiljko. Prišla je takšna količina in pri tem takšne kakovosti, o kakršni ni bilo niti govora pri sklepanju kupčije. Seveda je takoj pisal dobavitelju, da je tukaj očividna napaka in pomota, toda ta je takoj odgovoril, da ni ne napake, ne pomote, ker tako stoji na od naročnika podpisani naročilnici in dobavitelj se je le natančno ravnal po naročilnici. Kolikokrat so se že opozarjali naši trgovski krogi, posebno na deželi, naj bodo previdni in naj ne nasedajo tujim potnikom. Naj ne podpisujejo kar tja v en dan, naj se ne pustijo motiti z živahnim jezikom potnika! Kdor misli, da mora naročiti v tujini, naj zahteva vsaj slovensko naročilnico, da bo točno vedel, kaj podpiše. Seveda mora slovensko naročilnico pred podpisom natančno pregledati, ker tudi v tej je lahko kaj drugega zapisano, kakor pa je bilo dogovorjeno. Posebno je treba pogledati količino in vrsto blaga, potem plačilne pogoje, pristojnost sodišča itd. Zahtevajte tudi vzorec kupljenega blaga. Vzorec je tako označiti, da pozneje potnik ali njegov gospodar ne more trditi, da to ni isti vzorec. Naši ljudje so izgubili že veliko denarja, ker so naročevali blago od tujcev, pa bodo kljub temu najbrže še mnogo izgubili, ker se pač ne morejo odvaditi, da bi kupovali od tujcev. Danes je sicer bolj težko naročevati v tujini zaradi raznih predpisov in uradnih ovir, pa vseeno se sliši še vedno o tujih potnikih, ki izrabljajo nepoučenost naših ljudi. Svojčas je prodajal neki tuji potnik za neko tlijo firmo perilo in drugo. Prodajal je strašno drago, bi naši ljudje srajce te kakovosti trikrat ceneje kupili pri naših domačih trgovcih. Neki učitelj na deželi je naročil blaga za več tisoč dinarjev. Ne .vem, ali se je pri podpisu naročilnice zavedal, koliko bo znesel račun, na vsak način se je hotel po prejemu računa izvleči iz te kupčije. Slučajno sem imel tudi jaz posla s tem poslovnim dogodkom. Razume se, da sem skušal pomagati našemu človeku, biti sem pa moral pošten in po vesti. Kako se je stvar končala, ne vem, lahko pa povem, da mi je ta ljudski vzgojevalec nekaj časa kasneje pisal jako neotesano pismo. Osel te rad brcne, če tudi ga božaš. Kakor našim nadrobnim trgovcem ni potrebno kupovati od tujcev, ker vse dobe od naših veletrgovcev, oziroma tudi od industrije na naši zemlji, tako tudi ni potrebno zasebnim strankam, da naročujejo pri tujcih. Naša zemlja je tako preprežena s trgovinami vsake velikosti, da se prav lahko vse in ugodno kupi doma. Izkušnja dokazuje preveč občutno, da se pri tujcu kupi slabejše blago za mnogo višjo ceno, kakor pri trgovcu domačinu dobro blago. Trgovcem se more le toplo priporočati, da kupujejo le od potnikov, kateri govore v našem jeziku. Zakaj bi se mučili z ljudmi, ki govorijo drugače kot mi. Imamo veliko število naših potnikov, poštenjakov, delajo solidno in za solidne domače firme. Naš potnik ima namen vedno in vedno prihajati v tvojo trgovino in zato se bo potrudil, da bo postregel odjemalca tako, da sme tudi drugič v trgovino. Že v tem je jamstvo, da nudi domač potnik boljše blago kakor pa tuji. V Newyorku se je ustanovila ameriško-jugoslovanska družba >American-Yougo-slav Trading Companj« e ciljem, da pridobi jugoslovanskemu blagu dostop na ameriški trg. Predsednik družbe je Kosto Un-kovic, jugoslovanski konzul v Pittsbuirgu, podpredsednik in upravitelj g. Gihard Bar-rowa, pomožni upravitelj pa g. Harry Le-belle. Kakor sporoča družba, je možnost, da se uvoz jugoslovanskega blaga v Sev. Ameriko znatno poveča, če se seveda sistematično dlela za dvig izvoza. Nova tvrdka bo delala v tej smeri in je na uslugo vsem, ki se zanimajo za zuinanjo trgovino z Ameriko. Onim, ki bi želeli uvoziti blago iz Amerike v Jugoslavijo, bo dajala tvidka vse potrebne podatke in vzorce, do-dim naj javijo jugoslovanski izvozniki družbi cene svojega blaga ter svoje plačilne pogoje in pošljejo 'tudi vzorce svojega blaga. Na ustanovitvi nove družbe se je delalo nad ©nq leto in ima nova družba odlične zveze z ameriškimi uvoznimi tvrdkami. Družba jo poslala tufdii naslednji seznam predmetov, za katere tudi obstoji možnost uvoza. Seznam vsebuje te predmete: 1. paprilca (samo delikatesne vrste); 2. orehi (z luščino ali brez nje); 3. »k kačkavalj; 4. sardine v olju (vsaike vrste in velikosti); 5. slaniki v olju; 6. pekmea iz češpelj (lekvar); 7. im&so v konzervah; 8. gosja jetra v konzervah (v gosji masrti); 9, posušene gobe; 10. slovenski hmelj ter savski; 11. zdravilne rastline in koreninice; 12. dalmatinski žajbelj; 13. »vinjske in kozje kože (v popolni velikosti) ; 14. oljčno odje; 15. ‘les (slavonski hrast za pohištvo in furnirje, železniški pragi in doge za sod«); 16. marmor (bel in v barvah); 17. slivovka in razno žganje); 18. razna vina; 19. krzno (zlasti zajčje, veverice, ovčje in medvedje). Kdor bi hotel te predmete izvažati v Ameriko, naj pošlje vzorce blaga, naznani ceno in plačilne pogoje pisarni družbe v Newyorku. Potrebno je, da se pošiljajo vzorci samo prvovrstnega blaga. Vzorci naj se pošiljajo v tej množini, da jih more družba razposlati naenkrat raznim tvrdkam na ogled in da bo mogla imeti družba v svojih prostorih tudi majhno stalno razstavo jugoslovanskega izvoznega blaga. Družba nadalje opozarja, da je neobhod-no potrebno, da je blago najboljše kakovosti in čim bolj možno nizke cene. Na ameriškem trgu se je treba boriti s konkurenco iz raznih držav, ki so že leta v kup-čijsluh zvezah z ameriškimi tvrdkami in imajo zato z njimi odlične poslovne zveze. Usp*rti jugoslovanskega blaga na ameriškem trgu je zato mogoč le, če se more ponuditi boljše blago po nižji ceni. Vse ponudbe je poslati na naslov: American-Yougoslav Trading Company, 305 Broadway, Ncwyork, N. Y. Končno opozarja družba, da pomeni v kupčijah z Ameriko silno mnogo hitrost poslovanja ter absolutna kupčijska kulant- nost. a i u i »i — Reklamacijski odbori bodo povečani Davčni oddelek finančnega ministrstva je z ozirom na številne zahteve in pred-stavke gospodarskih slojev sklenil, da se število članov sedanjih reklamacijskih odborov poveča, da bodo v njih zastopani tudi zastopniki trgovine, industrije in obr-ta iz vseh večjih mest. Davčni oddelek finančnega ministrstva je zato naročil vsem finančnim direkcijam, da pri predlogih za imenovanje novih reklamacijskih odborov za triletje 1935—1937 to upoštevajo. Finančne direkcije morajo pozvati tudi zbornice, da tudi one predlože v tem pogledu svoje predloge. Kakor je sklep davčnega oddelka hvalevreden, pa vendar še ne zadostuje in je treba, da se poveča število zastopnikov gospodarskih slojev tudi v davčnih odborih, Sploh bi bilo potrebno, da bi imeli tako v davčnih, ko tudi v reklamacijskih odborih zastopniki davkoplačevalcev večje zastopstvo, da ne bi bili v stalni nevarnosti preglasovanja. Znižanje samoupravnih proračunov Na pritisk finančnega ministra so morale vse samouprave znatno skrčiti svoje proračune, kar je imelo na eni strani to dobro stran, da so se znižale tudi samoupravne davščine, na drugi strani pa se je s tem omejila tudi investicijska delavnost samouprav, kar je seveda manj razveseljivo. Po podatkih finančnega ministrstva so bili dohodki banovin in občin najvišji v letu 1930., ko so dosegli skupno 1923,6 milijonov Din. Nato so začeli padati ter so znašali leta 1931.: 1854,1, leta 1932.: 1379,2 in leta 1933.: 1321,5 milijonov Din. To zniževanje samoupravnih proračunov je v dobi gospodarske stiske gotovo pravilno, ima pa tudi svoje senčne strani, ki tudi zaslužijo vse upoštevanje. Pri vedno večji redukciji samoupravnih proračunov ne preostane samoupravam za investicije nič in skoraj vsi njihovi dohodki gredo za režijo. Posledica tega je, da prenehajo vsi izdatki v plodonosne svrhe, ostajajo pa vsi izdatki v neproduktivne namene. Prihranek v redukciji izdatkov postaja s tem le navidezen, ker pač na drugi strani povzroča ohromitev gospodarskega življenja. Ker pa poleg tega delokrog samouprav itak ni velik in se prav za prav rešuje vse le iz Beograda, se tem bolj občuti, kadar se skoraj vsi dohodki samouprav uporabljajo le za režijo. Vprašanje samoupravnih financ je zato treba 'rešiti drugače ko le z neprestanimi kompresija-mi izdatkov, da uporabimo ta v Beogradu tako zelo priljubljeni izraz. Samoupravam je treba povišati državne dotacije, ker so te danes absolutno nezadostne. Brez teh dotacij mora vse delo samouprav le hirati, zlasti še, ko ne dobe povrnjenih niti onih zneskov, ki jim jih dolguje država. Vendar ne gre, da morajo za vzdrževanje državnih bolnišnic prispevati največ banovine! Če se samoupravam omejujejo njih proračuni, potem se jim morajo na drugi strani dajati nova sredstva. In ker je vpliv finančnega ministrstva v vseh javnih davčnih zadevah vedno večji, mora ministrstvo prevzeti tudi vse konsekvence tega svojega položaja in samoupravam tudi nuditi dovolj sredstev. Zvišanje dtržavrih dotacij je zato osnovni pogoj ureditve samoupravnih financ in dobrega poslovanja samouprav. Zlasti pa se ne bi smelo dogajati, da morajo samouprave sprejemati vedno nove posle državne uprave, a da ne dobe za vodstvo teh poslov tudi potrebnih sredstev. Na ta način morajo priti samouprave v naravnost brezizhodne položaje. Zato ostaja zahteva, da se državne dotacije samoupravam zvišajo kot osnovni pogoj vsake ureditve samoupravnih financ. Trgovine so to nedeljo odprte Trgovino v nedeljo, dne 23. t. m., bodo v Ljubljani ves dan odprte in se o tem obvešča cenjeno občinstvo Ljubljane in okolice. Uprava Združenja (trgovcev. Zaposlenost delavstva v oktobru Po podatkih SUZOR-a je bilo v vsej državi v oktobru 565.461 zavarovanih delavcev in nameščencev, za 3.259 vež ko v septembru 1934 in za 16.000 več ko v oktobru 1933. Najbolj je naraslo število zavarovancev pri Okrožnem uradu v Ljubljani (za 4 tisoč 92), Vel. Bečkereku (za 2.628), v Zagrebu (za 2.339) in v Somboru (za 1.965). Relativno pa se je število zavarovancev najbolj povečalo v Sušaku (za 15'58 odstotka), v Vel. Bečkereku (za 13'08 odstotka) in v Somboru (za 10'29 odstotka). Večje nazadovanje števila zavarovancev izkazuje okrožni urad v Banja Luki (za 1.197 ali za 7‘09 odstotka). Od zasebnih bolniških blagajn izkazuje >Merkur« zopet padec (manj 51 članov), dočim obe drugi blagajni izkazujeta dvig članstva, zlasti velik Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, pri katerem se je število zavarovancev dvignilo za 521 ali za 7-96 odstotka. Zavarovancev je bilo v oktobru s stalno dnevno mezdo do 8’— Din (vajencev) 71 tisoč 129, z mezdo od 8—24 Din 263.249, z. .mezdo od 24—34 Din 97.542, z mezdo od 34—48 Din 64.927 in z mezdo nad 48 Din 68.614 zavarovancev. # Povprečna zavarovana dnevna mezda je znašala 22’10 Din ter se je v primeri z lanskim oktobrom znižala za 0'96 Din. To zmanjšanje je nastalo, ker se je število zavarovancev z mezdo nad 24 Din znižalo za 75.590, onih z mezdo pod 24 Din pa povečalo za 91.590 zavarovancev. jPoIifičnejpesfi Uzunovic jo podal ostavko vsega kabineta, potem ko sta demisiorirala ministra Jevtič in Kojič. Namestništvo je ostavko Uzunovičeve vlade sprejelo, nakar je sprejel knez-namestnik Pavie v avdienci predsednika senata dr. Tomašiča in 'predsednika skupščine dir. Kuimanudija. Mandat za sestavo nove vlade je dobil Bogoljub Jevtič, ki je tudi že pričel potrebne konzultacije za sestavo nove vlade. Med francoskimi pogoji za sporazum z Italijo je tudi zahteva, da Mussolini javno prizna, da je enotnost in nedotakljivost Jugoslavije v interesu evropskega miru. V Haskovu na Bolgarskem odkrita komunistična zarota je največja, kar jih je bilo doslej na Bolgarskem. Samo v Hasko-vem je bilo aretiranih 325 civilistov in 175 vojakov in podoficirjev. Zarota pa je bila organizirana tudi po drugih mestih južne Bolgarske. Oblasti so zaplenile veliko orožja na stanovanjih aretiranih komunistov. Turški zunanji minister je imel v Atenah več sestankov z grškim ministrskim predsednikom Caldarisem in zunanjim ministrom Maksimosom. Upati je, da bo po teh razgovorih napetost med Grčijo in Turčijo zaradi zadnjih odredb turške vlade popustila. Grška je predlagala Turčiji sklenitev posebne konvencije o pravicah grške manjšine. Turška vlada je pristala v načelu na sklenitev takšne konvencije. Eden, delegat Anglije v Ženevi, postane zunanji minister, dočim naj bi sir Simon prevzel notranje ministrstvo, čemur pa se Simon upira. Združene države Sev. Amerike se nameravajo odpovedati načelu o svobodi morja in v primeru vojne ne bodo ameriške trgovske ladje več vozile v vojne cone. Zaradi svobode morja je vstopila Amerika tudi v svetovno vojno. Francoska zbornica je s 398 proti 162 glasovom sprejela zakonski načrt o ureditvi vinskega trga. S tem je Francija začela uvajati načrtno gospodarstvo, ki ga zlasti zagovarja sedanji ministrski predsednik Flandin. V proračunski razpravi je napovedal francoski letalski minister, da bo Francija zgradila v treh letih 1000 novih bojnih letal. Tvornice za letala bodo v dveh letih popolnoma decentralizirane, ker bo s tem povečana njih kapaciteta. Lord Rothermeere, angleški Časopisni kralj, je prišel v Berlin, kjer so ga sprejeli z izbrano gostoljubnostjo, da pridobe njegove časopise za novi narodnosociali-stični režim. Nemčija je zaprla za promet vse manjše obmejne ceste in je dovoljen promet le na velikih cestah. Baje se je to zgodilo zato, da se prepreči tihotapstvo deviz. Usoda llohmovih napadalnih oddelkov je sedaj zadela tudi Helldorfove SS (obrambne) oddelke, ki bodo vsi razoroženi. Le trije oddelki po 5000 mož še ostanejo, vsi drugi morajo oddati orožje. Zmagala je na vsej črti vojska in Hitler je izpolnil zahteve generalov, da je edina oborožena moč v Nemčiji Reichswehr. Nov konflikt je nastal med vodstvom nemške vojske in narodnimi socialisti, ker ne jemlje nemška vojska novincev iz vrst narodnih socialistov, temveč predvsem le zdrave kmetske sinove, ki pa večinoma nimajo dosti smisla za narodni socializem. Veliki proces v Litvi je dokazal, da ima poljsko-nemška zveza čisto napadalen značaj. Poljska bi imela po tej pogodbi proste roke za osvojitev dela Ukrajine do Odese, Nemčija pa bi prodrla v baltiške države in v Podonavje. Litovska je pristala na pristop k vzhodnemu paktu, dočim bi Latiška in Estonska podpisale vzhodni pakt le, če bi ga podpisale tudi Nemčija in Poljska. Angleški zunanji minister Simon je izjavil, da je ozemlje Ualuala, ki si ga lasti Italija, abesinsko. Italijanske oblasti so začele konfisciratl vse 'Zemljevide in almanahe, v katerih je bilo vrisano ozemlje Ualuala kot abesinsko. Morilec Kirova je bil baje pristaš Zinov-jeva in sedaj pozivajo sovjetski listi k brezobzirnemu obračunu z vsemi pristaši Zinovjeva. Kirov je bil po vesteh nekaterih listov ubit od GPU, ker je bil on tisti, ki je dosegel omejitev njenih pravic in predlagal njen razpust. Z umorom Kirova pa je hotela GPU obenem dokazati Stalinu, da je teror še vedno potreben in da bi bil v nevarnosti ves sovjetski sistem, če bi se razpustila GPU. Z umorom Kirova je GPU dosegla svoj namen. fDencarsfvo Obrestna mera je še vedno previsoka Na neprestane in soglasne zahteve vseli gospodarskih slojev se je vendarle doseglo, da je Narodna banka letos dvakrat znižala obrestno inero po pol odstotka. Toda to znižanje še vedno ne zadostuje in obrestna mera je še vedno mnogo previsoka za današnje gospodarske razmere. V času, ko so vsi posli nazadovali v največji meri, je mogoče oživljenje gradbene delavnosti le pri silno znižani obrestni meri. Oživljenje gradbene delavnosti pa bi moral biti cilj vseh, ker je v tem glavni pogoj, da pridemo iz krize. Že samo ta razlog je dovolj močan, da se zniža še nadalje obrestna mera in zato moramo zopet ponoviti svojo staro zahtevo, da mora Narodna banka še nadalje znižati svojo obrestno mero. Pa tudi čisto praktični razlogi govore za to. Podjetja danes ne zaslužijo toliko, da bi mogla plačevati po 12 in več odstotkov obresti, kolikor se od njih še vedno zahteva. Posledica tega je, da ostajajo podjetja dolžna celo na obrestih in da se njihov dolg stalno veča. Konec tega neprestanega narastka dolgov more biti samo ta, da podjetje ali čisto propade in izgubi upnik ne le obresti, temveč tudi del ali pa celo večino posojenega denarja, ali pa preide podjetje v last upnika, ki potem tudi ne dobi preje zahtevanih obresti. Nesmiselnost previsokih obresti je s tem popolnoma dokazana, ker pač nihče ne more plačati več, kakor pa zasluži. Poznamo podjetja, ki bi bila pri 6% obrestih aktivna, ki pa so danes pasivna, ker morajo plačevati dvakrat večje obresti. Da bi vseeno krila deficit, znižujejo podjetja plače nameščencev in delavcev, omejujejo vse druge izdatke, a vendar ne pridejo iz stiske. Če bi pa bila aktivna, bi rasla njih gospodarska moč, ne bilo bi nepotrebnih redukcij in vse življenje bi se razvijalo boljše. Pasivno podjetje ni nikomur v korist, aktivno pa vsem in vsemu gospodarstvu. Zato pa ni' druge pomoči, ko da se obrestna mera prilagodi znižanemu poslovnemu obsegu, ne pa da še danes v glavnem velja obrestna mera, ki je nastala v konjunkturnih časih. Mnenje, da bi višja obrestna mera za vloge privabila več denarja v denarne zavode, se je itak izkazalo kot napačno, kajti ljudje se danes sprašujejo le, če izplačuje denarni zavod vloge vsak hip, ne pa kako visoko jih obrestuje. To je tudi vzrok, da naraščajo vloge edino v privilegiranih državnih zavodih, ki izplačujejo večinoma takoj vse vloge. Za dvig podjetnosti je potrebno na eni strani znižanje jav. dajatev, na drugi strani pa znižanje obrestne mere. Le na ta način je mogoče pripraviti ljudi do tega, da tvegajo svoj denar v nova podjetja. Le z novimi podjetji, le z ustvarjanjem možnosti novih zaslužkov pa se more povečati kupna moč prebivalstva in s tem tudi dvig narodnega premoženja. Le z dvigom narodnega premoženja pa bo tudi več denarja za varčevanje in s tem tudi za vloge. Zato denarni zavodi le za sebe delajo, če znižajo obrestno mero in olajšajo na ta način možnost zaslužka. Tako vsi razlogi govore za znižanje obrestne mere, nobeden pa za sedanjo previsoko mero. Pa ne da bi baš zato ne znižali obrestne mere! * Nova emisija taksnih kolkov pride dne 1. januarja v promet. Novi kolki bodo po 2, 3, 5, 20, 100 in 250 Din. Portugalska banka je znižala obrestno mero od 5-5% na 5%. Po zadnjem izkazu Italijanske banke se je njena zlata zaloga ponovno znižala, in sicer od, 5840 na 5769-5, torej za 70 6 milijonov lir. Obtok bankovcev se je skrčil od 13.162 na 13.016 milijonov lir. Zadnji strogi devizni ukrepi italijanske vlade so imeli ze ta uspeh, da j© ustavljeno nazadovanje tečaja lire. Pričakovati je, da bo tudi devizna in zlata podloga Italijanske banke zaradi teh odredb narasla. sadfa v HctnUfo Iz poročila zborničnega svetnika Milka Senčarja, na zadnji plenarni seji Zbornice Pomen sadne trgovine za severovzhodni det naše banovine kažejo te številke: Samo v obeh mariborskih srezih je nad 420.000 jabolčnih dreves, v ljutomerskem pa nadaljnjih 150.000, torej v treh srezih skoro toliko kakor v vsej Moravski banovini. Povprečna sadna letina donaša Dravski banovini okrog 360.000 q jabolk, toda baš zadnji dve leti 1932 in 1933 sta bili v tem oziru zelo različni. Leta 1932 smo imeli rekordno letino 633.000 q, dočim je leto 1933 doneslo komaj eno petino te številke, to je 127,000 q. Sadjarstvo se jel smatralo dolgo časa v naši kmetijski produkciji in v trgovini kot postranski posel in šele v zadnjem času se pričenja spoznavati važnost te gospodarske panoge. Ker so glavni sadjarski produkcijski centri neposredno na severni meji, so že od nekdaj usmerjeni na izvoz v severne države, kjer se zelo propagira konsum sadja zaradi njegove važnosti za prehrano in telesno zdravje. Če primerjamo cene, ki jih dobi naš producent, odnosno nakupovalec in cene, ki jih plačuje tuji konsument, vidimo ogromno razliko, ki nas sili k organizaciji sadnega izvoza. Za izvozno trgovino sadja so potrebna skladišča, je potrebno pravilno kondicioniranje in ambaliranje sadja, je potrebna ureditev transportnega in tarifnega vprašanja, potrebna je pa tudi ureditev trgovinsko-političnega in carinskega vprašanja. Vi veste, da smo polagali naj večjo važnost na trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Nemčija nam je kljub temu, da obstoji v njej ogromen pokret za zaščito domače sadne produkcije, dala v trgovinski pogodbi, ki je stopila poldrugi mesece pred pričetkom izvozne sezone v veljavo, dovolj ugodnosti, da bi lahko uspešno plasirali v njej prebitek svoje sadne produkcije. Ko pa je stopila pogodba v veljavo, je bilo najprej neznano, da je izvoz po splošni carinski tarifi svoboden in da je vezan na odobritev privilegiranega društva za izvoz deželnih pridelkov v Beogradu le izvoz, ki gre na kontingent. Delovanje Prizada Znano je, da se je zaradi poslovanja »Prizada« pri kontingentiranem izvozu sadja v Nemčijo razvila velika časopisna polemika, v kateri pa so ostalo mnoge stvari nepojasnjene in zato smatram, kot pred-stavitelj krajev, ki so na izvozu sadja in-teresirani, za svojo dolžnost, da podam nekatera pojasnila. Ako dobi producent za sadje 1 Din, odnosno če se mu lahko plača blago po 3 Din, znaša ta razlika samo v Dravski banovini 72,000.000 Din pri povprečni letni produkciji jabolk. Vsakdo takoj razume, kaj bo pomeni za nacionalni dohodek in gospodarski promet in zato se ne moremo zadovoljiti s površnimi konstatacijami časopisne polemike. Znano je, da so bile za izvoz jabolk na kontingent od »Prizada« odobrene premije. Trgovinska pogodba z Nemčijo je stopila v veljavo dne 1. junija, a eksport bi se pa bil letos lahko pričel že sredi julija. Nismo pa izkoristili izredne konjunkture, ker smo najvažnejšo dobo izgubili s čakanjem in zato imeli silno škodo pri vnovčenju letine. Glede premij za izvoz jabolk bi naglasil, da je te potrdil izvoznikom sadja »Prizad« šele dne 10. avgusta v višini dinarjev 60 za 100 kg za pakovane in dinarjev 10 — za 100 kg rinfusa pošiljke in to pod pritiskom večkratnih pismenih, telefonskih in brzojavnih urgenc. »Prizad« je potrdil te premije, toda s pristavkom »neobvezno«, da izvozniki sadja niso bili gotovi, če lahko računajo na te premije. Združenje je seveda takoj zahtevalo, da se premije obvezno potrdijo, vendar tega »Prizad« iz »poznanih« razlogov ni storil. Nekaj naših eksporterjev je medtem vseeno poslalo približno 30 vagonov jabolk v Nemčijo, tako rekoč za poskušnjo in pridobitev zvez za poznejše sadje, ker so se nadejali na izboljšanje nemškega trga Pri vseh teli pošiljkah pa niso dobili niti za voznino, pri nekaterih vagonih pa so morali doplačati še znatne vsote za kritje voznine in carine. Vsled tega je »Prigodno udruženje«, to je sindikat eksporterjev, čegar ustanovitev je zahteval sam »Prizad«, v sredi oktobra moralo pozvati »Prizad« na odgovornost, s čimer se je pričela medsebojna borba za odškodnino, ki jo je povzročilo poslovanje »Prizada«. »Prizad« je sicer odklanjal vsako odgovornost za škodo, videlo se je pa, da se čuti krivega, ker je takoj obljubil povišati premije od Din 60'— na Din 80’— za 100 kg pakovanih jabolk in od Din 10'— na Din 25'— za 1 q jabolk, poslanih a la rinfusa. Nastala je obširna korespondenca o odgovornosti za nastalo škodo. Končno se je dosegla prve dni decembra med delegacijo »Prigodnega udruženja« in »Prizadom« poravnava, po kateri mora »Prizad« takoj izplačati članom »Prigodnega udruženja« in pa članom Združenja sadnih eksporterjev, ki so izvažali letos v Nemčijo, povišane premije brez ozira na to, kdaj bodo te plačane po kliringu z Nemčijo. Obenem je bilo obljubljeno, da bo »Prizad« prispeval določen znesek tudi za organizacijske stroške »Prigodnega udruženja«, kar se bo pa zgodilo naknadno. S tem je vsa zadeva med »Prigodnim udruženjem« in »Prizadom« končno poravnana. Koliko smo izvozili V naslednjem si dovoljujem podati še nekaj številk o letošnjem izvozu jabolk. Po ugotovitvah Združenja sadnih izvoznikov se je izvozilo: v Nemčijo 42 vagonov, v Italijo 112 vagonov, v Češkoslovaško 566 vagonov, v Francijo 26 vagonov, torej skupno 746 vagonov. — Leta 1932. pa smo izvozili v Nemčijo 1632 vagonov, v ČSIt 785 vagonov in 1764 vagonov v Avstrijo. V letošnji sezoni so se gibale pri nas cene jabolk približno takole: V začetku sezone so plačevali naši eks-porterji in trgovci kmetom rana jabolka po Din 1-50 za kg, ker je bilo dbsti upanja za uspešno prodajo v tujino. Ker pa »Prizad« ni pravočasno uredil vseh formalnosti za izvoz sadja v Nemčijo, so nas prehitele druge države s prvim sadjem, medtem je pa dozorelo tudi nemško sadje, katero je letos izredno dobro obrodilo. Cene jabolkam v Nemčiji so vsled tega padle in vsak izvoz v Nemčijo je bil nemogoč. Češkoslovaški trgovci, ki so se pojavili pri nas, so ta položaj izrabili in cene jabolk so padle v sredi avgusta na dinarjev 0'75. Koncem septembra in v oktobru so se cene jabolkam nekoliko izboljšale, to je na Din 1'— do Din 1'50 po kvaliteti, medtem ko je cena jabolk v teku zadnjega meseca približno Din T50 do Din 2•— za prvovrstna sortirana jabolka pa od dinarjev 2'20 do Din 2'50. Pripomnimo še, da nam je »Prizad« v drugi polovici novembra dodelil izvoz 75 vagonov jabolk za Nemčijo, katere pa naši eksporterji ne bodo mogli izrabiti, ako-ravno bi cena konvenirala, ker se mora po nemškem kliringu čakati na denar 5 do 6 mesecev. Ostanek jabolk, po mnenju naših ek&porterjev približno 40 do 60 vagonov, se bo moral prodati v tuzemstvu, mogoče tudi nekaj v Italijo in Češkoslovaško. Eksporterji in trgovci, ter tudi producenti, so imeli ogromno škodo vsled nepravočasne ureditve izvoznega razmerja s tujimi državami. Kaj podobnega se ne sme več pripetiti! Težave z obračuni z Nemčijo Ob zaključku je potrebno, da spregovorim še paf besed o težavah obračuna za izvoženo blago v Nemčijo. Razvoj trgovine v periodi maj, junij je dokazal, da je bil nemški uvoz sprejemljiv in da je držal besedo. Plačila v clearingu so spomladi najpozneje tekom enega meseca dospela in dopis Narodne banke dokazuje, da je ona vsakokratne zneske takoj isti dan, ko so dospeli od Reichsbanke, nakazila, odnosno izplačala koristnikom. Za mesec julij-avgust v Nemčiji niso. bili nikaki uvozni kontingenti predvideni. Zato se je naš izvoz v Nemčijo naenkrat poživel. Oficialne ustanove so bodrile izvoznike k izvozu v Nemčijo, češ da so cene v Nemčiji boljše ko v drugih državah. Na podlagi prejšnjih izkušenj, ko je bilo treba čakati na fakturne zneske le 20—30 dni, so izvozniki tem pozivom sledili. Toda izvozniki so bili v svojih pričakovanjih tudi glede obračuna razočarani. — Zneski, plačani po nemškem uvozniku v clearingu, so bili sicer javljeni kakor preje; toda 10 dni pozneje so dobili izvozniki mesto pričakovanega plačila od Narodne banke le avizo, da je iznos v RM dospel, da je po kronološkem redu v smislu klirinških predpisov konvertiran in da bo v tem redu tudi izplačan. Izvozniki so se v tem neprijetnem položaju obračali na svoja udruženja, ta zopet na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, ta pa na Narodno banko, ki je končno vsakega izvoznika pozvala, da vloži prošnjo za lombardni kredit do višine 80 odstotkov dobroimetja vplačanih RM proti 6 in pol odstotnemu obrestovaiju in proti predložitvi solo menice. Večina izvoznikov v stiski je to tudi storila. Toda Narodna banka ni izplačala te akontacije, kakor bi bilo pričakovati. Prošnje izvoznikov so bile šele po treh tednih deloma ugodno rešene, deloma odbite, potem, ko se je Narodna banka podrobno informirala o kreditni sposobnosti izvoznika. Akontacije so bile torej dovoljene le na podlagi bonitete prosilca, ne pa na podlagi RM iznosov, ki so bili v kliringu prosilcu že plačani. Izvozniki so mnenja, da bi se morali preje opozoriti, da denarja tako dolgo ne dobe in marsikatera pošiljka bi bila izostala, zlasti pa bi morala Narodna banka takoj objaviti ključ, po katerem namerava akontacije, odnosno predujme izplačevati. Z zadrževanjem vplačanega denarja niso prizadeti samo izvozniki, temveč tudi vsi trgovci in producenti. Izvozniki so si skušali pomagati z dragimi kratkoročnimi posojili, da bi potem blago plasirali v drugih državah. Ker pa so ponudbe blaga ravno v teh državah silno narastle, je bila vsled tega možnost prodaje silno omejena, da so cene silno padle. Tako je nastala ogromna in nenadomestljiva izguba narodnega premoženja. Ker sedanji način obračunavanja v ju-gosl.-nemški trgovinski pogodbi našega izvoznika tako rekoč obvezuje k izvozu, odnosno uvoznika k izvozu, je treba nujno ukreniti pri našem uvozu vse potrebno, da se naš aktivni saldo v Nemčiji čim-preje izenači. Jugoslavija je agrarna država ter je seveda logično, da mora naša trgovinska bilanca v jeseni, ko se pridelki izvažajo, izkazati visoki saldo, katerega more naš uvoz le tekom leta izenačiti. Ni mogoče od izvoznika zahtevati, da le on sam izpolni pogoje trgovinske pogodbe, ako jih ne more tudi njegov so-pogodbenik-uvoznik. Tudi ni pričakovati od uvoznika, da bi svoje blago preje kupil, kakor ga pa potrebuje. Iz te dileme sedaj, ko je Narodna banka odpovedala, ni drugega izhoda, kakor da odločujoči faktorji oživotvorijo neko drugo ustanovo in ji poverijo nalogo, da vrši in omogoči akontiranje, odnosno da pospeši dosego izenačenja klirinškega salda, da na ta način pridejo vplačane marke do rednega izplačila. r&n OI ||««jl| t,arva> plesira in ke- At) V Ui Ul (lil mično snaži obleke, klobuke itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pero, suši. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selooburgova ul. 3. Telefon št. 22-72. Konkurzi in prisilne poravnave Končano je poravnalno postopanje trgovca Viktorja Zadravca v Grla vi. . i^IFCeVd sladna kttva D, |“*e'i,n P»iP'a*iMERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O MIHALEK. Ljubljana.