Leto ¥11, štev. 190 Ljubijana, petek avgusta 1926 Poštnina pavšalna. Cena 2 siin c= Uhaja ob 4. »jatraj. s Stane mesečno Din 35-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 LJubljana, Knaflova ulica štev. g/L Telefon štev. 73, ponoči tud: štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpramBtr*; Lfubfjaria, PiUuimi ulica it S4. - TeJefon *» Inseratnl oddelek 1 LJubljana, fttto- nova ulica 4f *. — Telefon H to* Podružnici: Maribor, fear*ataka ulic* it. 1. — Celic. Aleksandrova Račun pr) postnem Ceh. zavoda < U)ut>-jana št. 11.84» - Praha čisto 7S.180. Wien. Nr. lajj^i. Ljubljana, 19. avgusta. Za \Vindsorjem. Livadijo, Ischlom, Lanyjern in drugimi poletnimi vladarskimi rezidencami postaja tudi naš Bled vedno bolj znamenit in čim dalje živah-nejši centrum državniških sestankov. Zadnje dni je politično življenje v Beogradu povsem izumrlo in razplet politične situacije, ki je nastala po občinskih volitvah v Srbiji, je preložen na Bled, kjer se sedaj v Suvoboru ministri vrste v avdijenci ter se vrše konference pod vodstvom ministrskega predsednika in ob navzočnosti vseh politično važnejših resortnih šefov. Baš te dni pa se je dr. Korošec razgovarjal sam s seboj in ta razgovor objavil v včerajšnjem ^Slovencu*. Prihranil si je s tem neprijetno dolžnost, da poroča na javnem zboru svojim volil -cem v Ljubljani o neuspehih svoje politike, a je objavil svoj razgovor menda v glavnem zato, da bi za- vsak slučaj — ako bi se morda situacija le kaj izpre-menila — opozoril Beograd, da je on tudi tu ter da bi on in njegova stranka tudi rada v vlado. Njegova nekdaj tigrov-ska krvoločnost je sedaj že precej stopila v ozadje. Samo mandat za svobodne volitve bi on rad,imel. Nič manj. a tudi nič več ne zahteva, da bi podpiral vlado. Za slepilo volilcev- bi potreboval le še to, da bi se mandat glasil tudi za ko. sta se obe vladi domenili o besedilu pakin prijateljstva in arbitražne pogodhe. S tem sporazumom, ki .ie popolnoma zasnovan na temelju pakta o Društvu narodov, f elit h obe vladi nuditi nov dokaz miroljubne;.« duha, ki preveva obe državi. V zvezi s te.-1! je tudi predstoieče potovanie zunanieza nr-nistra dr. Ninčiča v Varšavo. Kakor ie izvede! vaš dopisnik, se ho pakt prijateljstva in arbitražna pogodba s Poljsko najbrže podpisala v ?enevi. k'er se sestaneta oba znnania ministra na jesenskem zasedanju Društva narodov. Brezuspešna rudarska pogajanja Načelno nasprotstvo med zahtevami rudarske zveze in lastniki rudnikov. — Apel na rudarje in na javnost. — Lastniki so brezpogojno za osemurni delovnik. London, 19. avgusta (brž.) Današnja pogajanja med zastopniki rudarjev in lastniki rudnikov so se končala brez uspeha. Po dveh mesecih sta se nasprotni strauki prvič sestali in se končno po eno in polurni razpravi razšli, ne da bi se domenili za nov sestanek. Po konferenci sla izdali obe stranki svoje uradno poročilo. Poročilo lastnikov najprej omenja poziv rudarjev za pogajanja in nadaljuje, da je pozval predsednik društva lastnikov Evan \ViHiams, rudarje, da naznanijo svoje zahteve. Herbert Smith je nato odgovori!, da zahteva rudarska zveza sporazum na nacijonalni podlagi, da ie nasprotna vsakemu 'podaljšanju delovnega časa in da je pripravljena, pogajati -se o mezdah šele po reorganizaciji premogovne industrije in po predhodnem posvetovanju z vlado o podelitvi državne podpore na regulacijo rudarskih plač. Williams je nato pojasnil rudarskim zastopnikom, zakaj ni mogoč pričetek dela na podlagi prejšnjega delovnega urnika in mezd, ki so veljale pre'logg, je več upanja, da bi se dali doseči vidni us-pehi. kakor če bi vse države čakale, da se pojavi načrt, ki bi se. dal n-ornHti. Brezplodno je predlagati formulo, po kateri naj bi vse vojske sveta znižale svoj stalež. Za skupino narodov, ki imajo skupne interese in tudi skupne nevarnosti, ima skupen dogovor za omejitev oboroževnnia praktično vrednost. Ako pa hočemo čakati, da bodo po vsem svetu za vse to usodni pogoji, nam splava up, da pridemo do omejitve oboroževanja, za nedogleden čas po vodi. Državni tajnik je potem podrobno kritiziral stališče, nekaterih držav, ki smatrajo, da je oboroževanje na suhem, na morju in v zraku nedeljiva celota. Tako postopanje je imenoval nepotrebno kompliciran je. Na-glašal je pogajanja na konferenci za razorožitev na morju v \Vashingtonu, kjer so se določili izvestni posamezni okoliši. Ameriška delegacija nikakor ne namerava zapustiti Ženeve ic njene konference, marveč bo ostala ondi, dokler je upati, da te bo na njej nekaj doseglo, kar bi dovedlo do omejitve oboroževanja. Kellogg je kritiziral tudi uvrstitev takj-zvanih naravnih pomožnih virov v ^ indeks oboroževanja. Rekel je. da bi, ako_ bi prišla la teorija'do veljave, lahko odvzeli Zedinje-nim državam vojsko in mornarico, ker Imajo velike naravne pomožne vire. Po njegovem prepričanju je edino praktična podlaga za znižanje oboroževanja vračunanje stalo-ža vojske in vidnega vojaškega materijala. Kar se tiče predloga glede mednarodne kontrole določb n razorožitvi.^ je dejal državni tajnik, da Zedinjene države ne bodo nikdar trpele take kontrole. Zakaj nobena država na svetu ne bo pristala na to. da h' si sama nadela kakršnokoli omejitev gospodarskega ali industrijskega razvoja v miru ali da bi bilo zmanjšanje njene oborožitve odvisno od položaja njene industrije ali razširjenja njenih pomožnih virov. Obisk rumunskih novinarjev v Jugoslaviji Beograd, 19. avgusta, p. Včeraj se je ori= peljala i 1 Bukarešte skupina rumunskih n-vinarjev, ki jih ie naša vlada pov abila, da posetiio Jugoslavijo. Ta poučni izlet sc vi. ši pod protektoratorr novinarske Male an> tante. Med rumunskimi gosti so tudi prvi tajnik rumunskega poslaništva Zaifire-scu kot zastopnik rumunskega tiskovnega ura« da. bivši minister Panhalipa kot predsed« nik novinarskega sindikata v Besarah.ji. predsednik zveze poklicnih novinarjev Ana stasiu. bivši poslanec in predsednik novi. narske zveze v Bukovini Rotica ter zastop. niki vseh velikih nmunskih listov. Rumunski gostje so prispeli davi v \o= vi Sad. Po zajtrku so ši v avtomobilih ojle< dali Fruško goro in Sremske Karlovce, zve* čer pa so nadaljevali svojo vožnjo v Za« greb. karr.or prids-jo jutri zjutraj. Vse potovanje rumunskih novinarjev po Jugoslaviji bo trajalo 14 dni. Iz Zagreba krenejo jutri ponoči preko Ljubljane na Bled. kjer bodo v soboto. Zvečer se vrne« jo v Ljubljano, od tam odidejo na Sušak, v Omišalj. Krk, Rab. Senj. Novi. Crikve. nico in v Kraljeviča Piitvička jezera. Šibenik. Split. Trogir. Dubrovnik in v Peko Ko* torsko. odkode. napravijo izlet tud' na Cetinje. Iz Dubrovnika krenejo preko Bo< sne v Beograd, kamor pridejo dne 31 t. m. ter se isti dan povrnejo z Iadio domov. Razkol v nemški komunistični stranki Berlin, 19. avgusta, k. Kakor se izve, je f. ozirom na nasprotstva v nemški komu-nistični stranki prišel Buharin po nalogu Stalinina v Berlin, da doseže izključitev oporicijonalnih voditeljev iz stranke. Na Bledu se pripravljajo velike odločitve Včeraj je prispel tudi notranji minister Maksimovič. -sedanjh avdijenc v Suvoboru. — Išče se izhod iz krize. - pomen ? fentne stično, da na Bledu ni na\; niti eden radičevski minister, akoravno ss vsi nahajajo takorekoč v neposredni bližini j (dr. Šuperina v Mariboru, ostali trije v ! Zagrebu). Mnogo se je nadalje zapazilo, da se je danes minister Nikič, ki je že zapustii Biea, zopet vrnil v spremstvu g. Maksimovlča ter ostai tu. Gotovo je tudi, da so radičevci za danes pričakovali iz Bleda važnih poročil iz avdijenc pri kralju, a je značilno, da se zlasti ; g. Uzunovič v svojih izjavah o predmetu svoje avdijence omejuje zgolj na I tehnična, prometna vprašanja, o katerih da je kralju poročal, akravno je tu re-sortni minister g. Jovanovič. Verjetno je, da za prihodnje dni. ako ne nastanejo dosedaj še nepredvideni dogodki, ni pričakovati vidnih posledic blejskih avdijenc. Izgleda, da je stvar nekoliko tudi še v Radičevih rokah. Ako se šef HSS odreče resnim zahtevam in pretenzijam, potem je računati s kratkim podaljšanjem sedanjega stanja. Poročila iz Zagreba kažejo, da gospod Radič še okleva. Bled, 19. avgusta, b. Že sinoči se je govorilo, da je bil poklican na Bled notranji minister Maksimovič. To se je izkazalo za resnično. G. Maksimovič se je danes proti večeru z avtomobilom iz Zagreba pripeljal semkaj. Njegovi navzočnosti se pripisuje največji pomen. Ona se smatra kot dokaz, da se v av-dijencah, ki se sedaj vršijo v dvorcu Suvoboru, rešujejo vrlo važna politična vprašanja. Morda ni preveč rečeno, ako trdim, da gre za odločitve, ki bodo za nadaljni razvoj političnih prilik v državi največjega pomena. Nesporno je, da tvori glavni predmet razmotrivanj dejstvo, da se koalicija z radičevci nahaja v permanentni notranji krizi, iz katere se išče izhoda. Kako daleč so priprave na spremembo že izvršene, o tem so v trenutku mogoča samo ugibanja na podlagi nekaterih karakterističnih dejstev, ki se vsiljujejo opazovalcu. Predvsem je značilno, da je predvideni poziv Stj. Radiča v avdijenco dosedaj izostal. Minister Maksimovič. ki je danes nekaj ur boravil v Zagrebu, se z Radlčem ni sestal. Tudi je karakteri- Zanimive iz?ave ministra Ninčiča Naš prijateljski pakt s Poljsko. — Defenzivna zveza z Grško in njen pomen za konsolidacijo Balkana. — Jugoslavija odklanja intervencijo Društva narodov. — Niti ena velesila ne podpira Bolgarije. (Razgovor «.Tutrovega® urednika z zunanjim ministrom.) Kdo podpira Bolgarsko v sedanjem sporu z Jugoslavijo, Grško in Rumu-nijo? Dr. NinČic: «Niti ena velesila ne podpira Bolgarske. Vsled stališča gotovih angleških listov je zašel del našega javnega mnenja v napačno domnevo, češ, da Anglija v tem vprašanju in tudi sploh ne zavzema prijateljskega stališča napram nam. Obstoja celo mišljenje, da je angleški poslanik v Beogradu podvzel take korake pri nas. Točno je nasprotno, da so bili namreč v Sofiji Izvršeni iz-vestni koraki.® Ali ostaftete dalje časa na Bledu? Dr. Ninčič: «Teh par dni bivanja na Bledu mi služi kot edini odpočitek v letošnjem letu. Tekoči posli in razen teh še pripravljanje gradiva za zasedanje Društva narodov mi bodo še znatno skrčili ure mojega sedanjega oddiha na Bledu.* Ali so vam, gospod minister, znane vesti o nekakem nesoglasju med našo delegacijo, ki bo zastopala našo državo na zasedanju Društva narodov? Dr. Ninčič: varjena Milanom Huzjakom je bila izdana tiralica, ITuzjak pa se je odpeljal v Beo« grad. Te aretacije so v zvezi s polomom Vircrvitiške hranilnice. Položaj v Mehiki Mexico Citty, 19'. avgusta, s. Nadškof v Mehiki je v imenu celokupnega katoliškega prebivalstva izročil predsedniku Callesu pismo, v katerem prosi, naj skuša na kon« gresu ustreči, da bi se določbe ustave in novega kazenskega zakona, ki se tičejo ver skih vprašanj, izpremenile. Afera o umoru grofa Tisze Budimpešta 19. avgusta s. »Esti Kurier« nadaljuje svoja odkritja glede umora ministrskega predsednika Tisze. Kakor javlja imenovani list, se je včeraj pri odvetniku dr. Endreiju, kateremu je pred meseci neznana ženska podala podatke o pravih morilcih Tisze, javil neki inženjer Schmidt, ki je izjavil, da je bil na dan umora grofa Tisze dne 31. oktobra 1918. dežurni častnik v vojašnici Marije Terezije. Natančno se spominja, da je patrola, kateri je poveljeval neki korporal, pripeljala v vojašnico tri moške, ki so ustrelili ministrskega predsednika v njegovi vili. Schmidt je aretiral one tri atentatorje, ki pa so bili po nekaj dnevih po nalogu neznane oblasti izpuščeni na svobodo. Schmidt se spominja na kor-porala, ki je pripeljal atentatorje v vojašnico. Ta korporal je sedaj zobotehnik v Budimpešti. Odvetnik dr. Endrei je to izjavo takoj sporočil branilcem radi umora grofa Tisze do več let prisilnega dela obsojenih Sztankoykosszkyja, Gartnerja in F61dvaryja. Foldvary je bil danes nenado-ma poklican na državno pravdništvo, kjer je bil zaslišan. Državni pravdnik bo prihodnje dni poročal pravosodnemu ministru o preokretu v zadevi umora grofa Tsze. Revizijski proces madžarskih falzifikatorjev Budimpešta, 19. avgust a s. Ker je obtoženec, umirovljeni poveljnik kartografskega instituta Haits kljub spomenici Geroja vzdržal Svoje izpovedbe, ss je zaključilo doka-zilno postopanje. Dobil je besedo zastopnik obtožbe, ki je v svojem govoru povdarjal, da povzroča proces radi tega tolikega zanimanja, ker so udeleženci pri zločinu osebe v visokih položajih, čljih nekorektnost se ni mogl a predvideti. To se more tolmačiti samo s celo vrsto nesreč, ki jih Je morala pretrpeti Madžarska ln ki so podkopavale moralo posameznih oseb. Za zločin posameznikov pa se ne more delati odgovoren ves madžarski narod. Vprašanje zavoda sv. Jeronima Rim, 19. avgusta. L Spor med Vatikanom in jugoslovensko vlado zaradi zavoda sv. Jeronima je že skoraj popolnoma končan. Ena glavnih zahtev od Vatikana za mirno rešitev spora, je bila, da se takoj vrnejo vsi prostori palače zraven cerkve sv. Jero« nima. Bivši jugoslovenski poslanik pri Va« tikanu dr. Smodlaka je premestil pisarne poslaništv a v prvo nadstropje te palače, ker je smatral, da je v to upravičen, to pa je izzvalo proteste Vatikana. Naslednik dr. Smodlake, poslanik Simid je odredil iz. praznitev sob v tej palači in je prenesel urade poslaništva v ulico San Nicolo da Tolentino. Sedaj bo zavod sv. Jeronima zo« pet lahko razpolagal z vsemi sobanami, kar bo vsekakor zelo olajšalo definitivni sporazum. Novi šef češkoslovaškega generalnega štaba Praga, 19. avgusta, s. Po umirovljenju generala Gajde se je poverilo mesto šefa generalnega štaba dosedanjemu vojaškemu poveljniku na Moravskem, generalu Pod. hajskemu. Samomor bivšega bolgarskega ministra Sofija, 19. avgusta, s. Bivši minister Stoj« kov se je včeraj ustrelil. Vzroki samomo« ra niso znani. Sovjetski protest proti francosko-rumunski pogodbi Pariz, 19. avgusta, s. »Chicago Tribune® poroča iz Bukarešte: Litvinov je dal pari« škemu poslaniku Rakovskemu nalog, naj protestira proti francosko»rumunski po« godbi. Rumunska vlada smatra ta protest kot manever proti uspehu Averesca v Ri« mu. Fašisti na Češkoslovaškem Praga, 19. avgusta, (brž.) Policijski pred« sednik je izdal naredbo, s katero se pre« povedujejo vsa fašistovska društva. Nesreče križem sveta Berlin, 19. avgusta, (brž.) Davi se je med postajama Isenbiittel in Lehrte na progi BerIin«Hannover pripetila strašna železni« ška nesreča. Nesreča se je dogodila, ker so neznanci z zločinskim namenom odvili tračnice. Vlak je na pokvarjenem mestu vozil z vso naglico in je skočil iz tira, pe>» tem pa se je prevrnil preko nasipa in so razbil. Pri nesreči je bilo ubitih 20 ljudi. Število ranjencev še ni ugotovljeno. Oblast va so nemudoma uvedla preiskavo. Želez* niška uprava je razpisala veliko nagrado onemu, ki bi izsledil zločince. Pariz, 19. avgusta, (brž.) Pri Andelysu je skočil vlak iz tira. Ena oseba je bila ubita, 14 pa ranjenih. Berlin, 19. avgusta, (brž.) Na \Viirtem« berškem so včeraj divjali silni viharji. Iz mnogih mest poročajo o veliki škodi. Plov* ba na Bodenskem jezeru je bila ustavljena. Tenerifa, 19. avgusta, (brž.) Na Kanar« skih otokih je bil hud potres. Mesto T;ne« rifa je hudo trpelo. Carigrad, 19. avgusta, (brž.) Na Črnem morju se je potopil turški parnik «Sabau« dia®. Pri tem je utonilo 13 mož posadke. Pariz, 19. avgusta, (brž.) Francosko leta« lo, ki vozi med Francijo in Anglijo preko Rokavskega zaliva, se je pri Lomnevju po« nesrečilo. Od trinajstih potnikov sta bila dva ubita in devet ranjenih. Pilot in meha« nik sta težko poškodovana. Pariz, 19. avgusta, (brž.) Pri Mourmelonu sta zadela dva francoska aeroplana drug ob drugega. Pilot in opazovalec enega leti« la sta mrtva. Pilot drugega se je rešil s padalom. Bukarešta, 19. avgusta, (brž.) Vrhovni poveljnik rumunskega orožništva general Stefanescu je na vožnji z avtomobilom po« nesrečil. Hudo ranjenega so prepeljali v Bukarešto. Stanovska lista obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti Gospod urednik! Usojamo si Vas uljudno prositi, da objavite v Vašem cenj. listu kandidatno listo V sredo popoldne je vozil šofer avtota-kse št. 154, Anton Klobčič, štiri češkoslovaške turiste, praškega veletrgovca Hy-naisa in tri dame, po glavni cesti iz Ljubljane proti Medvodam. Izven Št. Vida nad Ljubljano, med km 6 in 7, je dohitel avto kmečki voz, na katerem sta bila kmet in neki tujec. Avto je dal takoj znamenje s hupo. Voz je krenil nato še bolj na desno, avto pa se je hotel pravilno izogniti na levo. Ko pa je šofer privozil z brzino 20 do 30 km tik voza, je tujec nenadoma skočil z njega, a tako nerodno, da je prišel pod avto. Šofer je avto sicer takoj ustavil, toda bilo je že prepozno. Tujec je ležal na tleh težko ranjen in nezavesten. Šofer Klobčič ga je brez obotavljanja naložil na avtomobil ter ga odpeijal v splošno bolnico v Ljubljano, kjer so zdravniki ugotovili, da ima dvakrat zlomljeno desno nogo, poškodbe na glavi in najbrže tudi notranje poškodbe. Ponesrečenec je brezposelni strojnik Martin Schelander, rodom Tržačan, ki je prišel v Slovenijo, da najde, tu primeren zaslužek. Iz načina, kakor je skočil z voza, se vzbuja sum, da je morda hotel izvršiti samomor, kajti kmetov konj se ni prav nič splašil radi avtotnbila, mogoče pa je tudi, da je hotel stopiti pred konja in ga zadržati. _ Uhajač iz zaporov Med skladanjem drv je pobegnil v sredo dopoldne kaznjenec, 30-letni Janez Iste-nič, rodom iz Poljan nad Škofjo Loko, ki ima pri ljubljanskem deželnem sodišču prestati osemmesečno kazen radi tatvine. Istenič je tip pravega zločinca, postopača, ki hoče živeti brezskrbno in v popolni preskrbi po ječah". Ko so -mu zadnjič prebrali obsodbo, ž njo ni bil zadovoljen, češ da je kazen prenizka, ker je sam računal, da dobi več tako, da bi bil preskrbljen tja do druge solnčne spomladi. Istenič je hkratu izurjen uhajač iz zaporov. Pobegnil je že večkrat. Nekoč je pobegnil opoldne iz preiskovalnega zapora. Na hodniku je sreča! paznika. Pogumno ga je pozdravil: »Dober dan, gospod paznik!« in šel dalje. Istenič je pobegnil v kaznilni-ški obleki in bo najbrže kjer izvršil kako večjo tatvino, računajoč, da si bo tako preskrbe! za zimo toplo stanovanje in Hrano. Kulturni pregled Nova sezona v ljubljanskem gledališču Delo v ljubljanskem Narodnem gledališču za novo sezono 1926./27. se je že pričelo. Dramski ansambel Študira in pripravlja novi repertoar od 3. t. m. dalje, operno osobje prične s svojim študijem v ponde-liek '23 t m. V kratkem se objavi tudi dramski' in operni repertoar za sezono 1926./27. Tekom meseca septembra bo odigrala opera one predstave, ki spadajo še k lanskemu abonmaju. Te predstave se pnčno v soboto, 4. septembra. Dne 11. septembra bosta v obeh gledališčih predstavi za udeležence jurističnega kongresa, M se bo vršil v Ljubljani. Redna gledališka sezona se začne 1. oktobra. Vpis za nov gledališki abonma bo od 6. do 11. septembra v vezi dramskega gledališča. Natančnejši pogoji se pravočasno objavijo. Upokojitev gdč. Thalerjeve. Z ozirom na vest o penzijoniranju gdč. Thalerjeve, članice ljubljanskega gledališča, nam javlja gledališka uprava, da je bila dama upokojena na svojo lastno prošnjo, kar pa ne izključuje njenega priložnostnega gostovanja v naši operi. Repertoar Ijeningrajske opsre v nastop ni sezoni. Operno gledališče v Ljeningradu napoveduje za sezono 1926./27. obilen repertoar. Izvajali se bodo tMojstri - pevci;, od Wagnerja, od Albana Berga, od Verdija, od čajkovske-ga, cd Offenbacha ter od Donizet-tija. Češka filharmonija v Pragi je .iobila novega ravnatelja v osebi Rusa M. Bičuri-na. To je prvi Rus na tem odgovornem mestu. Bičurin obeta za zimsko sezono več mešanih vokalnih ter instrumentalnih večerov, na katerih bosta sodelovala pri dirigentskem pultu tudi Stravinskij in Kulevicki, dalje Evgen D'Albert, Wolf in drugi. Med pevci nastopi celo bivši član ljubljanske opere, baritonist Popov. Prihodnje leto bo praznovala filharmonija 251etnico. Pokroviteljstvo nad jubilejnim letom ;'e že prevzel prezident Masaryk. Gledališče brez odmorov. Ruski režiser Šklovski, sedaj v službi berlinske clnter-nationale Pantominen - Gesellschaft*, katero vodi Max Reinhardt, je prijavil patent na novi vrtilni oder. Konstrukcija odra se razteza na celo obzidje gledališke dvorane ter omogoča vse tehnične in režiserske predstave za dvajset slik zaporedoma. S tem izumom je dana možnost, da se vrše predstave brez odmora. Šklovski razstavi svoj izum na gledališki tehnični razstavi 1. 1927. v Magdeburgu. Proi. T. Zieiinski, znani klasični filolog, katerega delo ski. Damski turnir. Gospa Sava Šerbanova j-; porazi-s gdč. Milo Jelačin, gdč. Sonja Li;>ajne pa gospo Vero Černe. Prosta je bila gdč Vo. a Vadnjal. Razbojništvo v Velikem Bečkereku Brata Josip in Sigmund Teremik, znana trgovca v Bečkereku, sta v torek povabila k večerji več prijateljev. Gosti so ostali v j prijetni zabavi do pol 2. ponoči, nakar sc j se vrnili domov. Brata Temerik sta jih malo spremila. Pri prihodu v dvorišče sta naročila hišniku Despotovu, naj pusti vrata odprta, češ da se takoj vrneta. Na svoje veliko začudenje pa sta našla, ko sta se vrnila, vežna vrata zaprta. Slutila sta takoj, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega. Na dvorišču sta v resnici našla mlako še tople krvi. Takoj jima je bilo jasno, da je postal hišnik Despotov žrtev zločina. Pogledala sta še v hlev in opazila, da je izginil iz njega voz, na tleh pa je ležal v mlaki krvi hišnik Despotov mrtev. Roke je imel zvezane, na glavi preko 30 cm dolgo rano. Obvestila sta o dogodku policijo, ki Je potem ugotovila, da je bil izvršen v pisarno brata Temerik vlom. Zločinci so odnesli iz nje blagajno, jo naložili na voz, ki so ga ukradli v hlevu, vpre-gli dva ukradena konja in s plenom potem pobegnili. Hišnika so takoj po prihodu zagrabili, zvezali, ubili in njegovo truplo vrgli potem v hlev. Blagajno so našli v sredo v bližini železniške proge v nekem travniku prazno. Bila Je odprta in velika vrata razbita. V blagajni je bilo nad 20.000 Din v gotovini in mnogo listin znatne vrednosti. Policija je sicer odredila takoj obširno preiskavo, ki pa Je zelo otežkočena, ker niso pustili zločinci za seboj nobenega sledu. Pred sodniki Marička z Viča je sanjala, da je postala zamorska kraljica; kar je srce zahotelo, vse ji je takoj prinesla njena mala sužnja. Ko se je Marička vzbudila, je jela študirati, ali bi se to ne dalo uresničiti. Prijetneje bi bilo, če bi imela tovarišico, ki bi zanjo beračila, a Marica bi jo lepo čakala v hosti pod zelenim drevjem, kjer bi potem slrupno obedovali. Prišla je na svojem potovanju proti Zagorju. Marička namreč rada potuje, pa ne za"kako tvrdko, saj je samo služkinja, ona le potuje, ker se ji tako dozdeva dobro in prav. Ko je torej dospela v Zagorje, je naletela na 141etno Majdico, ki so jo doma ozmerjali, pa je zbežala. Marička je bila deklice zelo vesela. Rekla ji je, naj pusti starše, naj jo v uh pišejo, a ona naj gre ž njo v Ljubljano, kjer ima trgovino in jo bo vzela za prodajalko ter ji plačala mesečno 1000 Din. Majdica je šla in pričel se je njen križev pot; morala je po hišah prositi, a vse prinesti Marički, ki je lepo jedla in ostanek puščala punčki. V Preserjih je pa otrok šel tudi v gostilno; tega ji pa Marička ni dovolila in je Majdo pretepla. Majda se je jokajoč vrnila in prosila oštirko Uršo, naj ji pomaga. Urša je šla nad Maričko iu zahtevala, naj vrne otroku uhane in jopico ter čevlje, ki jih je Majdica posodila; a Marička je zbežala. Enkrat je hotela tudi, naj otrok ukrade kokoš in milo. Zdaj pa 6 mesecev ne bo potrebovala obleke, saj ima sodišče svoje uniforme, pa saj že veš, kajne, Marička, stara ptička? Darujte ?a sokolski Tabor! /T štejemo Budalov Križev pot Petra Kupljenika. °ovest se godi v protestantski det na Slovenskem. ena aroš. 17'—, vez. 27'— oošlnin ' Naroča st i knjigarn! Tiskovne zadregeiLjubljani Jf Domače vesti Eilt! Carine prosto! Nemške novine, one iz rajha, imajo ši> roke pasice in na njih ob strani rdeče na« tiskano priporočilo: «Eilt!» Doslej so z rednimi izjemami prihajale k. nam redno v poldrugem dnevu. Toda odslej pa imajo venomer po dvodnevno zamudo in torej potrebujejo za pot iz rajha v Ljubljano polčetrti dan. Ali so temu krive železniške katastrofe? Ali morda kake «backenkreuzlerske» ši« kanacije? Ali pa — ne daj Bože! — kako policij« »ko sumničenje germanofilstva? Nikakor! Gre le za uvedbo reda, ki ga izvaja naš slavni RR, tudi na tem polju. Listi se nam« reč sedaj dostavljajo najprej carini, ki jih premotri s stališča naše obče avtonomne tarife ter jim nato zelo vestno vsak dan s posebno etiketo izstavi spričevalo, da so »prosti carine». To se mi zdi odlično in silno priporoč« Ijivo tudi še za druge predmete. Zakaj ne gredo tudi pisma, brzojavke in telefonski razgovori najprvo na carino v svrho kon« gtatacije, da so carine prosti? Vidim pa tudi, kako nazadnjaški so še naši mestni gerenti. Sklical bom shod (vabim že danes prijatelje od SLS, za avtonomijo in samo« zavest Ljubljane toliko vnete), kjer bom zahteval, da se zunanji listi vsak dan pred« ložijo tudi kontroli naše mestne užitnine. M. A. C. ♦ Poset češkoslovaških parlamentarcev, v Beogradu. Na seji prezidijev obeh zbornic češkoslovaške narodne skupščine je prošli pondeljek predsednik zbornice poslancev naznanil, da je naš poslanik Nešid po naročilu vlade ter v imenu narodne skupščine SHS člane Nar. skupščine ČSR povabil na obisk v Beograd. Ceškoslov. parlament se bo povabilu odzval. Poset bo trajal od 29. septembra do 9. oktobra. ♦ Nov oddelek v trgovinskem ministrstvu. V trgovinskem ministrstvu je bil ustanovljen oddelek za trgovinske pogodbe. Za šefa tega oddelka je imenovan dr. Rudolf Steinmetz-Sorodolski, bivši uradnik mtaistr stva za zunanje zadeve. Novi odsek ima izključno n£logo, da zbira in urejuje materijal, potreben za delo naših delegacij pri sklepanju posameznih novih trgovinskih pogodb. + Veliki župan dr. Baltlč danes ne sprejema stTank. + Učiteljska imenovanja. Za stalne šolske upravitelje so imenovani: v JaTŠah pri Kamniku Ernest Šušteršič, v Mozirju pri Kočevju Robert Herbe, v Novem mestu Davorin Matko, na Drenovem griču Anton Turk in v Sv. Jurju pri Grosupljem Rudolf Žnidaršič. ♦ Desetletnica bitke na Kajmakčalanu. V Bitolju se vrie velike priprave za proslavo 10 letnice bitke na Kajmakčalanu, ki se bo vršila dne 15. septembra na zelo svečan način. Slavnosti se bosta udeležila tudi kralj ln kraljica, vlada, narodni poslanci, zastopniki naših zaveznikov, vojska in številne kulturne in narodne organizacije. ♦ Rumunski novinarji v Jugoslaviji Včeraj zjutraj so prispeli rumunski novinarji, ki Jih Je pozvala naša vlada na poset Jugoslavije, iz Bukarešte v Novi Sad, od koder so napravili avtomobilske izlete na Fruško goro in v Sremske Karlovce. Danes dopoldne pridejo v Zagreb. Z novinarji potuje tudi g Zanfirenko, prvi tajnik poslaništva kot zastopnik tiskovnega oddelka v rumunskem zunanjem ministrstvu. V delegaciji novinarjev so med drugimi: Pan Halipa, bivši minister in član odbora novinarske Male an-tante, Paul Anastasiu, predsednik udruženja poklicnih novinarjev in Rotica, bivši narodni poslanik in zastopnik novinarskega udruženja v Bukovini. Potovanje rumunskih novinarjev v naši državi bo trajalo skupno 1 4dni in posetijo tudi Ljubljano in Bled. ♦ Znižanje osebnih draginjskih doklad državnim uradnikom. Ker so se pojavili razni dvomi o veljavi in obsegu naredbe ministrskega sveta o znižanju draginjskih doklad, je izdala generalna direkcija državnega računovodstva obširna pojasnila, iz katerih posnemamo: Naredba ministrskega sveta ne velja za podčastnike, orožnike, vdove upokojencev, dnevničarje in kontrak-tualne državne uslužbence, vpokojene zva-ničnike in upokojene služitelje, vdove po svečenikih. Nadalje se po tej naredbi ne bodo zmanjšale doklade velikim županom za reprezentanco, mesečni honorar gimnazijskih zdravnikov, terenska doklada tehničnega osobja, sodniška doklada kakor tudi špecijalne doklade in honorar za nadure. Zmanjšajo pa se osebne doklade uslužbencev finančne kontrole, mesečni honorar prosvetnih inšpektorjev in delovodij profesorskega sveta in honorar razrednikov. V splošnem pa opozarja generalna direkcija državnega računovodstva, da razlika med prejšnjimi in novimi osebnimi draginjskimi dckladami nima značaja kake ukinitve, ki bi bila morda samo začasna, ampak tvori naredba ministrskega sveta novo regulacijo osebnih draginjskih doklad državnih uslužbencev. * Upokojitev pomočnika trgovinskega ministra. Dosedanji pomočnik ministra za trgovino in industrijo, Stjepan Jankovič, je upokojen. * Iz državne službe. Davčni upravitelj Ernest Sedlak v Litiji je trajno upokojen, davkar okrožne finančne uprave v Šabcu Rudolf Korošec pa je odpuščen iz državne službe. * Nujni dopusti voiakom. Po odredbi ministra vojske in mornarice se smejo dovoljevati vojakom dopusti za slučaj smrti le tedaj, ako vojaku umre najbližji rodbinski član, t. j. oče, mati, žena, dete, brat ali sestra. * Dijaki našfh pomorskih šol v Egiptu. Sredi avgusta je priplula v Aleksandrijo v Egiptu jugoslovenska šolska ladja »Vila Ve-lebitac s 40 gojenci naših pomorskih šol Sprejel jih je naš poslanik v Katri, g. Jo-vaa Dučič, s poslaniškim osobjem. Gojenci so napravili izlete do Kaira in Abukira in so bili povsod od angleških uradnih zastopnikov zelo prisrčno sprejeti. * Pred kongresom jugoslovenskih profesorjev. V bližnjih dneh se bo v Beogradu vršila plenarna seja glavne uprave profesorskega društva, na kateri se bo doličil dnevni red letošnjega proiesorskega kongresa, ki se bo vršil prihodnji mesec v Novem Sadu. * Znižanje I. razreda na progi Beograd-Zagreb. Prometno ministrstvo Je odredilo, da se v spalnih vagonih brzovlakov med Beogradom in Zagrebom br. 3 in br. 6 znižajo mesta I. razreda, pomnože pa mesta II razreda. Ta naredba stopi takoj v veljavo. * Rekordna letina tobaka v Hercegovini V Hercegovini je bila v zadnjih dneh dovršena kvalitativna ocenitev tobaka, ki je imela nepričakovan uspeh. Po tej ocenitvi bo letošnja tobačna žetev v Hercegovini rekordna in bo dala približno pet milijonov kilogramov tobaka. Kvaliteta pa bo slabejša kakor je bila lanska. * Italijanski manevri na Triglavu. V Trst je prispel te dni general Cadorna, italijanski glavni komandant v svetovni vojni. Njegov prihod se spravlja v zvezo s predstoječimi velikimi manevri znatnih edinic italijanske vojske aa naši meji. Del čet, ki se bodo udeležile manevrov, se zbira okoli Sežane, ostali del pod Triglavom. Topovi se že sedaj spravljajo na italijanski del Triglava. * Literarni večeri. G Valo Bratina si je nadel nalogo, da vzbudi več zanimanja za naše domače leposlovje. V ta namen bo prirejal literarne večere in sicer ne le v mestih marveč tudi na deželi, kjer bo čital, oziroma recitiral in igral dela naših pesnikov, prozaistov in dramatikov. Prvi tak večer bo v soboto dne 21. avgusta v Trbovljah, kjer bo čital iz zbirke Toneta Seliškar-ja »Trbovlje«. * Pri pošti Velike Lašče se je nedavno uvedla selska dostava in sicer ob pondeli-kih, sredah in petkih v vasi Sv. Trojica, Pušče, Male Lašče, Rašica, Kukmaka, Jaki-čevo, Hlebče, Hrustovo, Stope, Bambičevo, Opalkovo, Brankovo, Logarji, Kaplanovo, Adamovo, Grm, Ulaka, Podulaka in Prha-jevo; ob torkih četrtkih in sobotah v vasi Velika Slevica, Mala Slevica, Kot, Dvorska vas Škrlovica, Podkraj, Prelesje, Retje, Srobotnik, Strmec, Medvedjek, Sv. Trojico in Rašico. Pomožna pošta Rašica je prenehala poslovati. * Himen. V Zagrebu se je poročil dne 17. t. m. g. Evgen Mazur, uradnik pri direkciji državnih železnic v Zagrebu, z gospico Danijelo Goršak, uradnico istotam. Bilo srečno! * Smrtna kosa. V Krtini pri Domžalah Je umrla dne 18. t. m. v starosti 64 let gospa Jera P a n g r fe, mati g. poštarja v Dobu. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! * Naši vojaški gojenci v Franciji. Minister vojske in mornarice je odredil, da se pošljeta letos dva oficirja ali diplomirana inženjerja na višjo tehnično zrakoplovno šolo v Parizu v srvrho spopolnitve. Natečaja se lahko udeleže oficirji vseh vrst do raa-jorskega čina ia vsi inženjerji strojniške stroke. Inženjerji vstopijo takoj v drugi letnik šole. Gojenci se morajo obvezati, da bodo pozneje služili v vojnem zrakoplov-stvu. Poleg svoje redne plače dobe po 80 frankov dnevne doklade, potne stroške ter po 4000 dinarjev za nabavo potne civilne obleke. Prijaviti se je treba najkasneje do 25 avgusta. * Omejitve sprejema ua učiteljišča. Da se ohrani strokovni karakter učiteljišč do donošanja novega zakona in zaradi normiranja sprejema učencev in učenk na učiteljišče, je ministrstvo prosvete izdalo pod štev.8110 od 8. avgusta t. 1. sledečo odredbo: 1.) Na vsakem učiteljišču v kraljevini se sme otvoriti v šolskem letu 1926-27 samo po en I. letnik 2.) V I. letnik učiteljišča se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršile štiri razrede gimnazije ali meščanske šole. Prednost imajo učenci in učenke z odličnim ali prav dobrim uspehom ter primernim vedenjem; z dobrim in povoljnim uspehom se sprejemajo učenci in učenke samo tedaj, ako ni dovoli prijavljenih z odličnim in prav dobrim uspehom. 3.) V I. letnik moških učiteljišč se sme sprejeti največ 40 gojencev, avl. letnik ženskega učiteljišča največ 30 gojenk; v I. razred mešanih pretežno moških učiteljišč se sme sprejeti 25 učencev in 15 učenk; v I. razred mešanih pretežno ženskih učiteljišč se sme sprejeti 25 učenk in 15 učencev. Vsi dosedanji učenci in učenke, ki so se zatekli pred donošenjem te odločbe v posamezne razrede smejo nadaljevati svoje šolanje v šoli kamor so se zatekli, ako ni specijalnih razlogov, zaradi katerih to ni mogoče. 4) V višje razrede učiteljišč se ne smejo sprejemati učenci in učenke, ki so dovršili kak razred višjega tečaja srednje :oIe. 5.) S tem se razveljavljajo vse dosedanje odredbe, po katerih so se sprejemali do sedaj gojenci na učiteljišča, kakor tudi one rrll&M-^i tU najboifše. ,naj*rp ežn ej\i di se mora pričeti z zgradbo vodovoda. 1— Umrl je v Laškem dne 18. t. m. g. E. Horjak, ki je bil zadnja leta uradnik pri odvetniku dr. Rošu. Mož je videl lepše ča« se; sedanji hotel Henke itd. je bil njegova last, bil pa ni srečen in je zgubil vse pre« moženje. Kot star Laščan je bil pred pre« vratom zagrizen nemškutar, sedaj se je pa sprijaznil z razmerami in bil zvest naš so« mišljenik. Počiva naj v miru! 1— Škodo po poplavi popisuje župan« stvo. Krajevna organizacija SDS je ukre« nila vse, da doseže za poplavljence davčne olajšave in da zlasti pomore nesrečnemu vrtnarju g. Bobeku, ki mu je voda vse, prav vse uničila. p— xEdinostx zopet zaplenjena. Iz Tr« sta poročajo: Na ukaz prefekta je bila včerajšnja «Edinost» zaplenjena. Vzrok zaplembe še ni znan. p— Cadorna na Sveiigori. Cadorna je posetil z večjim spremstvom, v katerem je bil tudi tržaški škof Fcgar, Svetogoro. Od tam si je ogledal vsa sosedna bojišča. Ita« lijanski frančiškani so maršala z navduše« njem sprejeli in pater Inama je prosil sve« togorsko mater božjo, naj čuva' in varuje Cadorno, Italijo, kralja in Mussolinija... Na Svetogoro prihaja vedno manj sloven« skih romarjev, kar se je opazilo zlasti na Veliki šmaren, ko je bilo včasih na ta dan na stotine slovenskih romarjev na Sveti« gori. Prihajajo pa v večji meri Furlani, ker gospodujejo sedaj okoli svetogorske ma« tere božje italijanski patri. Romarje iz Slo. venije, ki se napovedujejo za konec tega meseca, mislijo spraviti na Svetogoro ko« likor možno neopaženo za Italijane in po obisku jih bodo takoj prisilili v vagone, da se odpeljejo proti Podbrdu. p— Na mednarodni razstavi na Reki je izložena tudi intarzija našega učitelja Pe* ternela iz Cerkna, ki predstavlja Mussoli« nija in je last goriške trgovske zbornice. p— Umetniški večer mladih priredi v soboto v Trgovskem Domu v Gorici dija« ško društvo orAdrija«. To bo edina prire« ditev te vrste. Na vabilo se pričakuje obil* nega odziva. p— Kubelik svira pri poroki svoje hčer* ke. V nedeljo se je poročila Kubelikova hči Marija z gospodom Klincem z Reke. Kubelik ima v svoii hiši kapelo in tam se je vršila poroka. Tekom obreda je sviral Kubelik in za njim Lhotskv, na harmoniju ie sviral Hajek. Izvedla se je Handlova so« nata. Schubertova «Ave Maria» Ln Mozar« tov andante za vijolino in vijolo. Udelež« niki pravijo, da je sviral Kubelik topot ta« ko, da je samega sebe prekosil. p— Solkanski most bo vspostavljen, to« da tak ne bo več, kakor je bil nekdaj. Te dni je bil dokončan obok. Porabilo se je zanj 700 kubičnih metrov jeličnega lesa iij okoli 80 ton železa. Lok bo precej drugačen od prvotnega. Italijani pravijo, da bo most mnogo sijajnejši od prejšnjega. Po novem načrtu se porabi manj 350 ma kamna, kar pomeni prihranek 300.000 lir. Delo bo go» tovo v novembru in takrat se bo dalo konč no veljavno primerjati sedanji most s prejšnjim. p Velik požar je napravil posestniku in trgovcu z lesom Antonu Paoluzziju pri Bu« j ah v Istri škode 300.000 lir. Zgorelo je tu« d: mnogo žita, olja, raznovrstnih živil po« leg skladišča lesa. p— Na Krasu se je mudil in si ogleda* val bivša bojišča maršal Cadorna. Sprem« ljata ga polkovnika Gariboldi in Leone. Cadorna je posetil Istro, potem se pribli« ža vzhodni meji. p— Kje bo fašistovski sedež v Trstu? To je pereče vprašanje, ki stoji v ospred« ju fašistovskih skrbi v teh dneh. On. Ba* nelli je dobil nalog, da stori potrebne ko« rake v svrho, da 6e ta nujna zadeva reši v čast fašistovske stranke. Baje se zgradi le« jx> modelno poslopje v fašistovskem slogu. p— Dfzen roparski napad se je izvršil v občini Dol*Otlica nad Ajdovščino. Dva ne« znana lopova sta udrla v stanovanje Amn lije Likar, jo zvezala in odnesla 600 lir ter nekaj drugih rečL Grozila sta ji z nožem. Orožniki iščejo roparja. Pričetek šolskega leta Meščanska šola v Vojniku. Vpisovanje učencev («enk) meščanske šole v Vojniku se bo vršilo od 1. do 4. razreda dne 31. av« gusta in 1. septembra od 8. do 12. ure. Opozarja se, da je za otvoritev prvega raz« reda treba 30 učencev, za višje razrede pa po 15. V prvi razred se sprejemajo učen* ci od 4. razreda dalje. Ponavljalni (razred* ni) izpiti bodo 30. avgusta od 8. do 12. ure. Skupna šolska maša 2. septembra, 3. septembra pa redni pouk. Uprava kmetijske šole v Št. Jurju pri Celju poroča naknadno k razpisu glede pri četka novega šolskega leta na podlagi no» vega odloka minstrstva za kmetijstvo sle* deče: Novo šolsko leto se prične početkom oktobra ter traja nepretrgoma 12 mesecev. Na zavod se sprejme 30 gojencev samo iz Mariborske oblasti in sicer 20 na prosta mesta kot državni gojenci in 10 na plaču« joča kot privatni gojenci. Na prosta kot na plačujoča mesta morejo priti samo si* novi zemljiških posestnikov, o katerih se more pričakovati, da ostanejo pri kmeti« jah, samo dva plačujoča smeta biti iz dru« gih stanov. Oskrbnina za plačujoče je zni« žana od 400 na 200 Din mesečno. Plaču« joči pošljejo prošnje z dokumenti direkt« no na upravo zavoda. Sprejem na prosta mesta je pa sedaj organiziran tako, da po* sebna srezka komisija z okr. ekonomom zbira prošnje oziroma odbere po potrebi sama po občinah za šolo primerne fante ter pošlje njih prošnje potom velikega žu» pana upravi zavoda, ki odloča o sprejemu in pozove sprejete. To je v splošnem pri* merna, da pridejo gojenci tudi iz krajev, kjer do sedaj še ni nobenih absolventov. Želeti bi pa bilo, da se izberejo le fantje, ki imajo res veselje, da ne izstopijo po* tem iz zavoda in tako odjedo drugim pro« sta mesta. Oni prosilci, ki reflektirajo na prosta mesta, naj torej na nnr-.ivo naslov« Ijeno prošnjo z dokumenfi oddajo na srez« ko poglavarstvo ;n -.ic-jr vsaj do 15. sep« temina. C::, piošujc za prosta mesta, ki so že dospele na šolo, pošlje uprava na srezko poglavarstvo, prošnje na plačujoča mesta obdrži uprava. Obenem poroča upra va, da se podaljša termin za vlaganje pro« šenj na šolo za plačujoča mesta tudi do 15. septembra, ker se vsled teh izprememb in zaključka letošnjega tečaja s koncem septembra začne pouk šele okrog 10. okto* bra. — Direktor: ing. Petkovšek. Sprejem učencev v enoletno vinarsko in sadjarsko šolo na srednji vinarski in sad« jarski šoli v Mariboru. Ministrstvo kmetij« stva je določilo, da plačujejo odslej pri« vatni učenci enoletne vinarske in sadjar« ske šole v Mariboru za oskrbo v internatu, če dokažejo z občinskim potrdilom, da so sinovi kmetovalcev, mesečno 200 Din, do« čim ostane za sinove drugih stanov meseč« na oskrbnina v višini 400 Din. Enoletna vi« narska in sadjarska šola bo sprejela letos 30 učencev, in sicer 20 državnih gojencev, ki dobe so oskrbo zastonj ter 10 plačujo« čih (privatnih) učencev. Polovica državnih gojencev bo iz ljubljanske, ostala polovi« ca pa iz -ariborske oblasti. Državne go* jence bo zbrala posebna komisija, ki se bo sestavila pri srezkih poglavarstvih. Oni prosilci, ki so ie vposlali prošnje za spre« jem, naj to javijo komisiji v svojem srezu. 0 sprejemu bo šola obvestila vsakega go« jenca pismeno. — Direkcija srednje vinar« ske in sadjarske šole v Mariboru. Na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah) se začnejo ob 8. uri: 1. pri« vatni (dopolnilni) izpiti 25. avgusta; 2. Raz redni izpiti 28. avgusta; 3. pismena matura 1 septembra. Prijava za sprejemni izpit za I. razred 1. septembra od 8. do 10. ure, po« tem pismeni sprejemni izpit od 10. do 12. ure. Vpisovanje učencev z drugih zavodov 2 septembra od 10. do 12. ure. vseh učen« cev^zavoda pa 3. septembra ob 8. uri. Na« tančnejši podatki in drugo na uradni deski v veži. ¥riemssisko Meteorološki zavod » Liiibliani 19. avgusta 1926 Višina barometra 308.8 Kraj Čas Barom. Temper, iel. vlaga v % Smer vetra in brzina v m Oblačnost 0—10 opazovanja 7. 763-0 18-5 90 mirno 10 Ljubljana . . I 8. 763-3 19-2 89 mirno 9 (dvorec) i 14. 762-1 26-6 51 mirno 1 21. 763-0 22-8 73 NE 0.5 0 Maribor . . . 8. 76o"4 20-0 83 W 5 5 Zagreb ... 8. 763-1 21-0 83 W 0.5 8 B ograd . . . 8. 763-2 19'0 74 N 3 0 Sarajevo . . , 8. 763-8 17-0 81 mirno 6 Skopije . . . 8. 761-9 24-0 58 W 3 0 Dubrovnik . . 7.- 760-4 28-0 47 mirno 0 Praga .... 7. 7617 15-0 — SSW 1.5 2 Vrsta padavine ob opazovanja v mm do 7 ure meela 0.4 mesla 0.3 0.1 4.0 3.0 Toplota Save pri Jezici je merila 19. avgusta popoldne 15.4 stop. C. Povprečni barometer v Ljubljani je višji kot včeraj za 2 0 mm. Solnce vzhaja ob 5 06 zahaja ob 18-59 luna vzhaja ob 17 00 zahaja ob 0103. Dunajska vremenska napoved za petek: Nobena posebna izprememba, oblačao, soparno, krajevne plohe z nevihtami. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahki vetrovi, nebo večinoma jasno, temperatura od 22 do 29 stopinj, morje mirno. Šport Jugoslovenska damska lahko-atletska reprezentanca za dam-ske svetovne igre v Goteborgu (Švedska) dne 27. do 29« Vm. Na temelju pooblastila Jugoslovenskega Lahkoatletskega Saveza v Zagrebu z dne 17. t. m. določam sledečo postavo jugoslo* venske damske khkoatletske reprezentan« ce, ki nastopi v Goteborgu, Švedska, dne 27. — 29. avgusta pri damskih svetovnih igrah: Tek 60 ml Šantel Duša, Preveč Silva; rez Šporn Olga, Bernik Fanči. Tek 100 y: Pre* vec Silva, Bernik Fanči; rez.: Šporn Olga. Tek 250 m: Šantel D.; rez.: Preveč Silva, Šporn Olga. Tek 1000 m: Jermol Milena. Štafeta 4 X 110 y: Šporn Olga, Bernik Fanči, Preveč Silva, Šantel Du; rez.: Trat« nik Jelka, Jermol Milena. Skok v daljavo brez zaleta: Šporn Olga, Šantel D.; rez.: Tratnik Jelka, Bernilc Fanči. Skok v dalja* vo z zaletom: Tratnik Jelka, Šantel Duša; rez. Šporn Olga. Skok v višino z zaletom: Tratnik Jelka, Cimperman Marica: rez.: Šantel D., Šporn Olga. Met kopja: Cimper« man Marica. Met krogle: Križ Baby, Ber* nik Fanči. Met diska: Križ Baby, Preveč S.; rez. Tratnik Jelka, Cimperman Marica. Pozivajo se nominirane atletinje, da ne« mudoma oddajo tehn. referentu LLAP*a, Savu Sancinu, Tavčarjeva ul. 1, svoje pot« ne liste in da pridejo v soboto, dne 21. t. m. ob 12. uri k istemu v svrho dogovora glede priprav za odhod itd. — Tehn. refe« rent LLAP. Moško prvenstvo Ljubljanskega Lahkoatletskega Podsaveza za leto 1926. V soboto in nedeljo dne 21. in 22. t. m. se vrši na igrišču ASK Primorje, Dunaj« ska cesta, oba dneva s pričetkom ob 16.30 moško lahkoatletsko podsavezno prvenstvo za leto 1926. Kakor vsako leto, se bo tudi letos vodila najostrejša borba za zmago med sedanjim podsaveznim prvakom ASK Primorjem in SK Ilirijo. Še nikdar ni bilo vprašanje bodočega podsaveznega prvaka tako odnr':! kakor letos in je vo.ed tega težko ":e \ ..aprej prorokovati zmagovalca, ker so sile obeh klubov pooolnoma izena« čene. ASK Primorje dominira v tekih s svojimi znanimi tekači dr. PeTparjem, Val* tričem, VVeiblom, Močanom, Vidicom, Slap ničarjem itd., dočim leži glavna moč iliri« janskega tirna v skokih in metih, kjer bo* do imeli glavno besedo znan atleti Gregor« ka, Štrekelj, Stepišnik, Režek, Zupan, Der« gane, Smersu, Orehek itd. Razen teh dveh klubov se udeleže prvenstva s svojo mlado gardo še SK Ptuj, SD Rapid iz Maribora in SK Tržič. Posebno SD Rapid nam lah« ko pripravi prijetnih iznenadenj ker so nam imena kakor Hoffer, Sieberer in Jeg« Iitsch v dobrem spominu. Žal ne bomo le« tos videli na startu iz neznanih razlogov atlete SK Jadrana, kl do il.50 (zaklane 13—14), sremske 12 do 13.25 (zaklane 14—15), prasci do 1 leta 10 do 11.50 Din. Konji vozni 4000—12.000 Din za par, iahalni 2500—4000 Din za komad, žrebeta do 1 leta 1200—3000, nad 1 letom 2000—3500 Din za komad. Krma: detelja in lucerna 110—125, seno I. 100—125, TI. 75 do 90, .slama 60—100 Din za 100 kg. Dunajska borza za kmetijske produkte (18. t. m.). Mlačna tendenca na svetovnih tržiščih je vplivala tudi na dunajsko tržišče, kjer so cene ponovno popustile. Spričo na-zadujočib cen na svetovnih tržiščih je kon-sum zelo reserviran. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 37 do 38.50, potiska 42—43; rž: 24.50—25.25; ječmen: domači I. 34—39, srednja kakovost 29—33, slovaški 35—40; turščica: 25—26; oves: 26—27.50; moka <0> (cene v trgovini na debelo): nova, domača 74 do 75, madžarska 71—76. = Fuzija bank. Domovinska banka, d. d. v Osijeku bo imela 5. septembra t. 1. izredno glavno skupščino, ki bo sklepala o predlogu za združenje zavoda s Hrvatskim op-čim vjeresijskim zavodom. = Sejem ječmena v Bratislavi se bo vršil od 22. t. m. do 2. septembra t. 1. Ta sejem slovaškega ječmena bodo posetili tudi zastopniki nekaterih naših pivovarn. = Ponovno povišanje obrestne mere Francoske banke. Iz Pariza poročajo, da je Francoska banka znova povišala obrestno mero. Zadnje povišanje se je izvršilo koncem julija t. 1. od 6 na 7.5 odstotka. = Stanje posevkov v naši državi je bilo po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode v drugi polovici meseca julija t. 1. med dobrim in zelo dobrim. Ozimno žito je bilo večinoma požeto. Po dospelih ooročilih je prinos po kakovosti in količini dober. Vinogradi dobro kažejo. Le v severnih pokrajinah se v večji meri pokazuje peronospora. Turščica se nahaja v odličnem stanju. Stanje živine p,ovoljno. — K poročilom, ki jih izdaja ministrstvo za kmetijstvo in vode o stanju posevkov, samo ponovno pripominjamo, da ne pomenjajo in ne povedo ničesar. To je pravzaprav igračkanje. ki festo niti ne temelji na dejanskem stanju. = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 4. septembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave litega železa; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave čistilnega materijala in glede dobave šivanih in lfma-nih strojnih jermenov; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 10.000 kilogramov modre galice, 100 kg salmijaka, soli za baterije in 830 komadov raznih četk; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave tapetniškega materijala ter glede dobave raznega materijala (goveji loj, rumena mast olj vidna in prav obrnjena Tam je nam--eč že marsikdo zašel na spodnil pot Upamo, da bo občinski odbor upošteval te žeje Sokol Sokolski dan v Dol. Toplicah. V nedeljo se je vršil javen telovadni nastop Sokola v Toplicah. Krasno vreme je privabilo mnogo udeležencev iz bližnjih krajev, zlasti je bilo Novo mesto zelo častno zastopano. Tudi iz domače občine je bila udeležba zelo leoa, kar iasno dokazuje, da se z vztrajnim delom širi' sokolski duh v ljudske mase. Ob 2. popoldne se je pripeljal na dveh vozeh Sokol iz Novega mesta in tudi iz Straže. Takoj nato se je razvila povorka. Po po-vorki so se vršile skušnje za proste vaje. Kot prva je nastopila moška deca s praškimi vajami. Vaje so za manjšo deco doka] težke, vendar so jih dobro proizvajali. Le šestletnim sokoličem se je poznalo, da tež ko slede nelahkim vajam. Večji dečki pa so vaje brezhibno proizvajali. — Ženska deca je istotako proizvajala praške vaje d> kaj dobro. Moški naraščaj domačega društva je nastopil s kiji. Nastop ženskega nara5*a-ja, članic in članov je bil zelo lep. Po prostih vajah se ie pričela orodna telovadba. Nastopili so telovadci iz Novega mesta tn ■iomači Topličani na drogu ir. bradlji. Novo mesto ima dobre telovadce, od katerih je pri čaokvati, da bodo dosegli še zelo lepe uspehe ter nastopali pri mednarodnih tekmah v čast svojega društva. Tudi domači Topličani so pokazali lep napredek od zadnjega j..vnega nastopa. Po telovadbi se je razvila na veseličnem prostoru prijetna ljudska veselica, pri kateri je prav pridno svirala mestna črnomaljska godba. Točno ob polnoči je veselica končala in pogasnile so žarnico, kar je hvalno omenjati, kajti Sokolstvo bodi czor dela in solidnoeti. S svojim nastopom je topliški Sokol ponovno dokazal, da se dobro zaveda svoje naloge, da se ne straši zaprek in neprijetnih ovir — ampak hiti z delom do cilja. Bratje in sestre, le krepko in neustrašeno naprej in zmaga bo vaša! Zdravo! Popisi D. M. V POLJU. Javen nastop našega Sokola se je moral radi skrajno slabega vremena preložiti na nedeljo 22. t m. S tem je pridobila marljiva sokolska družina na času, da more čim vestnejše uvežbati vse vaje, urediti telovadni prostor ter vse potrebno za veseHco, ki se bo vršila na okrašenem vrtu brata Kuharja na Vevčah. Za letošnji nastop s! je društvo izbralo Igrišče za tovarniško restavracijo Je to prav vabljiv, na gozd meječ travnik, ki naredi tudi na nedomačina vtis prijetne domačnosti. Pričakujemo, da se bodo tudi letos odzvali vabilu na poset prireditve vsi, ki so nas lansko leto posetili Priporočamo pa tudi vsem Ljubljančanom, da usmerijo ta dan svoje izlete proti naši lepi občini Uro peš bo vsakomur koristilo na zdravju Mimogrede si oglejte Fužine, čez katere Je najkrajša, najlepša in najzabavneiša pot ki vas bo, ako greste pravočasno od doma, privedla ravno do pol štirih na telovadni prostor Dne 22 t m. tedaj med poljsko sokolsko družino! XAMNIK. Naše uradništvo Je sklenilo izstopiti >z vseh narodno-kulturnih društev in svoj sklep strumno izvaja. Razumemo ogorčenje uradništva nad dejanjem sedanje vlade in je bila vsa poštena javnost na njihovi strani. Ne razumemo pa, zakaj naj ravno kulturna društva nosijo posledice za dejanja sedanje vlade, ko vendar nobeden od ogorčenih uradnikov ne more resno trditi, da bi sedanja vlada bila posebna za-ščitnica naših kulturnih društev, ali vneta širiteljica kulture ali pa, da bi se sama posluževala posebno kulturnih metod in bi na tak neposreden in ovinkarski način hotelo uradništvo zadeti vlada Nikdo tudi ne more trditi, da kaže posebno kulturnost da je vlada radi povodnji zadela s svojim ukrepom uradništvo, torej docela nedolžnega, ravno tako malo pa more uradništvo svoj sklep smatrati za boj kulturnega, ker je tudi zadelo mesto krivca nedolžnega. In končno, ali so bili do sedaj naši narodni uradniki tradiciionalni podporniki ln sodelavci v naših kulturnih društvih le radi tega, ker so imeli tako visoke doklade? Ali ni bilo v Avstriji med njimi mnogo junakov, ki so nam bili v ponos, ki so raje pretrpeli najhujša preganjanja in materijal-no škodo, iz naših kulturnih društev pa le niso izstopili? Smatrali so pač za kulturno dolžnost, da' slovenski inteligent podpira carodno-kulturna društva. Dokumentirali so na ta način svojo pripadnost narodu, da so podpirali njegova kulturna stremljenja Razumeli smo ljubljanski predlog za izstop lz kulturnih društev kot v afektu storjen, nismo pa pričakovali, da ga bo ravno kamniško uradništvo izvajalo takoj kot sklep, tem mani, ker se iz drugih krajev nič enakega ne sliši Gotovo pa kaže zelo malo konsekventnostl pri nekaterih tukajšnjih uradnikih, propagirati Izstop Iz kulturnih društev, vztrajati pa politično pr oni stranki, ki je odgovorna aositeljica sedanjega režima in njenega uradništvo zadevajočega ukrepa Ali naj mislimo, da je za njih vladna odredba ravno tako dobrodošla pretveza za izstop iz kulturnih društev, kakor je bila za vlado povoden! pri redukciji do-klad? Ali hočejo ti gospodje mogoče narediti iz slovenskega uradništva kasto, ki nima z narodom drugega stika kakor samo uradnega? Naj presodijo sami konsekven-ce za uradništvo in prepričani smo, da se bodo vrnili vsi oni. ki so dobre volje in nekoojunkturisti zopet na staro pot — Pen-zijonirani uradnik stare šole. DOL. LOGATEC. V petek, dne 13. t m., je priredil tukajšnji Sokol poslovilni večer svojemu najagilnejšemu članu in odborniku g. postajenačeiniku Ivanu Vidovicu, ki ie odšel iz Logatca na svoje novo službeno mesto v Poljčane Poslovilnemu večeru se je pridružil tudi odbor k o. SDS, katere je bil slavlienee član in več let podpredsednik Obilna udeležba prireditve priča, kako zelo je bil g Vidovic spoštovan. Miren tih značaj je kot koroški begunec po odhodu Italijanov prišel med nas. Še! je tako podrejenemu osobiu kakor tudi strankam vedno rade volje m ob vsaki priliki na roko. S ponosom je sprejel mesto podpred sednika k o SDS. S svojim! nasveti je pripomogel, da so vsa napredna društva lepo delovala V imenu Sokola se je poslovil v daljšem govoru starosta dr. Milan Papež, v imenu podrejenega osobja železniški uradnik Sluga. Imenom sam. demokratov pa g Leopold Punčuh, šolski nadzornik v pokoju. Čestitamo Poljiancem na pridobitvi g. Vidovica, njemu in cenjeni obi-telji pa želimo še mnogo srečnih dni v zeleni Štajerski G načelnik. Logatčanl Vas pa ohranimo v najlepšem spominu! TRNAVA - ŠT. RUPERT PRI GOMIL- SKEM. Le malo je slišati v javnosti od nas, vendar se pridno gibljemo. Lani smo ustanovili gasilno društvo, ki dobi sred! septembra od tvrdke Smekal novo motorno brizgalno, eno najmočnejših podeželskih Dan blagoslovitve sporočimo pravočasno. Tudi stavbni odbor za zgradbo Gasilnega doma ie marljivo na delu Da pa se Je društvo v kratkem času tako lepo razvilo, se je zahvaliti darovalcem, ki so priskočili društvu na pomoč z denarjem in blagom IZ GORENJSKE »DOLINE«. Gorenjska »Dolina« sega od Jesenic do Rateč, to je do skrajne meje naše države v Sloveniji Krasna je ta dolina, znana radi prirodnih krasot in oblagodarjena s prijaznim ln podjetnim ljudstvom Zato se je, odkar smo v svobodni državi, čudovito razmahnil v njej tujski promet Največ prihaja letov! ščarjev v Mojstrano in na Dovje, v Kranjsko goro in v Rateče Najživahnejše je seveda v Kranjski gori. kjer so zasebniki preskrbeli za največjo udobnost glede prehra ne in stanovanj z električno razsvetljavo Tudi v obmejnih Ratečah se vedno bolj gibljejo zasebniku da ustrezalo tujcem. Gostilničar Kajžar je . Za. prvim ovinkom si je odtrgal brado in jo je zaničljivo vrgel v ponikovalnik. XXI. Ljudski govornik Novico, da je. »The Eagle«, največja ladja na svetu, izginil brez sledu, so povsod sprejeli z grozo. Nihče ni slutil njegove resnične usode. Megla, v katero je zašel ob novofundlanskih peščinah, ga je potegnila v svoje mogočno žrelo in ga ni dala več nazaj. Dva dni po odhodu ladje iz Novega Yorka so imeli še vedno zvezo z njo. Zdelo se je, da gre vse posreči. Do tistega usodnega petka ob sedmih zvečer je bila izmenjana obilica brezžičnih brzojavk. Nato pa — kakor da je tajinstven meč presekal električne valove in pogreznil ladjo v večno megleno morje. Skrivnost je postajala čedalje bolj nerazrešena. Ljudje še veno niso hoteli verjeti najhujšega. Mogoče je bilo vendarle, da je zaneslo parnik od Nove Fundlandije proti severu in je ležal tam kje v megli in ni mogel dati vesti o sebi, ker je bila njegova brezžična postaja pokvarjena. Taki primeri se časih dogajajo. In tudi če bi se bil »Eagle« razbil ob ledeni gori, bi bilo moralo njegovih 150 rešilnih čolnov in rešilnih splavov oteti vzlic vsemu velik«, število potnikov. Toda pomožne ladje, ki so križarile ob peščinah na \se strani, niso našle niti sledu o »Eaglu«. Strašna resnica je postajala vsako uro bolj neovržena. Po vsej Ameriki je bilo odrejeno splošno žalovanje, ves poslovni svet je bil ohromljeji. Možje, ki so izginili z »Eaglom«, so držali v rokah tisoče niti. Delniška borza je bila prva, ki je ustavila poslovanje, da h> počakala točnejših vesti o nesreči. In "tretji dan, ko ni bilo vec d»ui;»a, da se je »The Eagle« potopil, je izbruhnila panika, kakršne niso pomnili, od Kar so bili minili časi starega Rockefellerja. Toda borzna kriza ni bila nič v primeri z obupom, ki je zavladal po vsej deželi spričo pogina tolikih človeških življenj. Med izginulimi so bile do malega vse vodilne glave, cvet tistih, ki so načelovali ameriškemu denarnemu trgu. Izmed deset tisoč ljudi, ki so potovali z »Eaglom«, jih je bilo le malo inozemcev. Prilika, da dobe prostore na ladji, je bila za prvo vožnjo pred vsem namenjena Američanom. Zato je stalo v spisku potnikov prvega razreda eno slmo angleško ime: Benjamin Stock-ton, podpolkovnik v nekem indijskem polku. In čudno: izkazalo se je, da v Angliji ne vedo ničesar o tem podpolkovniku Stocktonu. V 'ndiji je res, da je služil častnik tega imena, a ta je mirno živel v L'' iowu in ni niti mislil na to, da bi se vozil iz Amerike v Evropo. I jega Stocktona niso poznali ne v Indiji, ne na Angleškem. Vsekako je bila to uganka, ki jo je treba razvozlati. Opasen je bil nemir množic, ki se jih je polaščalo vsak dan boli pieteče razpoloženje. Broadway. ta ozka žila v krvnem obtoku novoyorških financ, je vročično utripala. Tisoči in tisoči ljudi so se prerivali pod orjaškm nebotičnikom, v katerem je mela »Trans-atlantska parobrodna družba« svoje pisarne. Ctisnjene pesti so se dvigale proti težkim zrcalnim steklom v drugem nadstropju, kjer je bil postavljen model izgubljenega »Eagla«. Zdaj pa zdaj se je dvignil iz trušča ženski vzkrik, ki pa je naglo utonil v grozečem vpitju pobesnele množice. Kaj se je zgodilo z »Eaglom Popravila vseh znamk hitro, poceni in — eksaktno. Specialni mehanik Jos. Pukl, Celje, Kralja Petra cest* 4. 183 B. S. A. 3 ii HP, s priklopko in elektr. razsvetljavo ugodno prodam. Naslov in cena v oglasnem oddelku Jutra. 24036 Za gospodinjo bi šla k vdovcu ali samostojnemu gospodu. Znam vsa gospodinjska dela in dobro šivati. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24069 Wolf. Iokomobilo 80 PH. novejšega sistema, malo rabljeno in tovorni avto s priklopnim vozom, fi ton, skoraj nov, znamke »Fiat* po zelo ugodni ceni prod*m Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lokomo-bila 80*. 24026 Daljnogled ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24050 Pohištvo za spalnico in kuhinjo rad! selitve po zelo nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24057 Črno jedilnico popolnoma novo, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 24070-a Bukova drva metrska, popolnoma suha. kupim vsako množino za avgust, september, oktober in november. Plačam naprej. Ponudbe z navedbo cene in nakladalne postaje na Ofdasni oddelek pod «Takojšnje plačilo 40» 23840 Češpiie na vagone in obrane v vsaki množini dobavlja po najnižji ceni Frane Stojs, trgovina mešanega blaga in poljskih pridelkov. Studenec pri Sevnici. 23971 Odjemalca sadja iščem za namizna in treše-ua jabolka, hruSke in slive — več vagonov. Na Željo kupca imam na razpolago S do 4000 bi kadi za namakanje istega. — Kupci dobe naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24020 2 hiši v Litiji ena prt pravna za vsako obrt, sraven 1 velik in 1 majhen vrt ter 2 njivi, po ugodni ceni prodam. Vprašanj* n* oglasni oddelek «Jutr*» pod značko »Nizka cena St. 175*. 24028 Hiša z 2 velikim* sobama, kuhinjo, drvarnico, hlevom in podstrešno sobico, okoli niše vrt, naprodaj. — Poizve ae: Gaberje 130, Celje 24029 Hišo enodružinsko, 6 sob • kuhinjo, po kupu prazno — 125.000 Din, vilo gostilno, dvonadstropno v Mariboru prod* Zagorski, Maribor, Tatenbahova ulica it. 19. S404S Lokal s stanovanjem I i č e m n* prometnem kraju v mestu ali na deželi. Ponudbe n* oglasni oddeelek »Jutra* pod »Almič*. Lokal iščem v Ljubljani, blizu Mestnega trga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24014 Na stanovanje sprejmem 2 gospod*, ev. s vso oskrbo. — Sp. Šiška, Zibertova ulica štev. 194. Malo stanovanje (sobo • kuhinjo) iščem na Viču-Glincah, Rožni dolini ali Kozarjah i 1. septembrom. — Ponudbe pod »Stev. 29* na oglasni oddelek »Jutra*. 23929 Opremljeno sobo z oskrbo in zajtrkom, išče čez dan odsoten gospod. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Arhitekt 32». 24032 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, oddam takoj aH pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24023-b Stanovanje kompletno, obstoječe iz 4 do 6 sob vzamem v najem za dobo 2—3 let. Plačam event. tudi naprej. Prednost imajo lepa stanovanja v LjubljanL Posredovalci dobe provizijo. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stanovanje 3» 24024 Šivilja išče prazno sobo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24051 Opremljeno sobo lepo, 1 i č e mlad državni uradnik i 1. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod »Ing.* 24047 Opremljeno sobo posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24070 Dva akademika iščeta 2 distingvirani dami v 6vrho olepževaaja življenja. — Cenjenih dopisov brez slik ne moreva vpo-števati. Pod šifro »Renault* na oglasni oddelek »Jutra*. 2222 Razočarana v zakonu želi z boljšim gospodom do 40 let dopisovati. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Razočaran* 69*. 24059 Srečo iščem izobraženega dekleta, ki bi imelo veselje, se se-znaniti z izobraženim fantom in do zakonskega življenja. Besne ponudbe 8 sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sreča 100*. 24065 15.000 Din naložim v hranilnici ali posojilnici, ki mi preskrbi v ivojem zavodu službo kontoristinje. Ponudbe na ;lasni oddelek »Jutra* pod lontoristinja 53*. 24054 Trgovec ■v zakonu razočaran, pri-kupljive zunanjosti, SI let star, žeU spoznati damo lepe zunanjosti in plemenite duSe. Zadeva je strogo diskretna. — Dopise prosi pod »Ideal življenja* na podružnico »Jutra*. Celje. 23968 Savinja Dnevno priiaknjem odgovora. Saš*. 24061 Lepo sobo opremljeno — s posebnim vhodom, takoj oddam boljšemu gospodu na Miklošičevi cesti. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24044 Korespondence z duhovitim gospodom plemenite duie ieU gospodična Pod »Iskrenost S3» na podružnico »Jutra* v Celju. 24033 Mdž. Hvala, hvala! Se zelo veselim. Vedno samo T. Sm. 24049 Klavir in pohištvo (razno) naprodaj na Jurčičevem trgu S/I. 28901 Klavir in pohištvo (razno) naprodaj oa Jurčičevem trgu 3/1. 23901 Dosmrtno stanovanje in hrano dobi kdor mi posodi 50.000 Din — na lepem, prijaznem kraju Dolenjske. Pismene ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dosmrtno stanovanje 64». 23964 Restaurant «Alle Viole® Trieste, Vi* G. Carducci 7 Eriporoča izborno domačo uhinjo, izbiro rib, izborna vina: terana, lstrijana, fri-julca, vipavca, chiantl. — Lastnik: Franceschini & Al-legretto. 200 Išče se io za nim ii v parterju sredi mesta Ponudbe pod .Agentura na ogl. odd. .Jutra* 6ii< Sobo z vso oskrbo oddam takoj S gospodom ali gospodičnam, ozir. dijakinjam. — .Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24053 Oddam stanovanje sobo, kuhinjo, shrambo in klet v mestu — le boljši stranki. Ponudbe pod »Letna najemnina* na oglasni oddelek »Jutra*. 24055 8. S. A. Motocikii in prikolice najnovejši modeli 1. 1920 po znižanih cenah dospeli. Na ogled in poskušnjo pr> JUGO-AIITO, d. z o. z. Ljubljana, Dunajska ces:a B6. Telefon 236 Cenik na zah'evo brezplačno. 163 '■S Opremljeno sobo oddam boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21038 Opremljeno sobico čisto in zračno, po zmerni ceni išče s 1. septembrom soliden drž. nameščenec. — Naslov v oglasrem oddelku »Jutra* pod »Uradnit 23». 24023-a EaSHSSHHCSSSSHCaE Znamke i : lnozemec dospe v Ljubljano koncem i avgusta, kupoval bo zbirke tudi spec-! alizirane, posebno se zanima za preko-j morske in za redkosti toda ne pod ; 500 Dol. vrednosti. Je poznavalec in I plača tako . Ponudbe je poslali na na i slov: B 258 L an £gar.ce Havzs. ' Genžue, Plače Molard 4, Suisse. ,i,.a nsEosia^uti-^^fi« Ieleton 980 pisalni stroj je dosege; svetovni sloves nad 2,000DG0 strojev v prometu in rabi Za s top si vo LUOVIG BARAGA, LJUBLJANA SeSenbur^ova ul. 6 .11 27 a TeleJon y«t. Dne 22. septembra 1926 ob 8. uri se vrši pri okrajnem sodišču v Krškem, soba št. 2, prostovoljna javna dražbo nepremičnine vi. št. 904 kat. obč. Hubajnica, obstoječe iz gozdne pare. št. 2531/37 (cenilna vrednost 84 649 56 Din), travniške parcele 2289 (cenilna vrednost 3312 Din). Prodal se bo cel vložek skupaj kot gospodarska enota. Izklicna cena 72.749-30 Din pod katero se ne bo prodalo. V ostalem se sklicuje na dražbeni oklic na sodni deski. Okrajno sodišče v Krške21, odd. I!, dne 10. avgust 2926. 6114« Zapomnite i Zapomnite! Hit zMtfkem zboru Paviljon £ so izloženi dolgo pri- Ctff||!i||ijrfb" čakovani originalni ft JlUlIVi/CI Vft bonboni, čokolada, karamele. Najglasovitejše znam- ke švicarskih sirov MUllll produkt znane tvrdke O, ROTH & CO. A. G., USTER (osnovana 1863) in proizvodi naših najboljših tvornic za konserviranje rib Mardešic & Cie., Komiža Gl. zastops vo Fr Srdar & Co, Zagreb Podzast za Slove nijo J Krek, Ljubijana 846 a Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic Taisto« 173 v Ljubljani «——i (prej Kranjska deželna banka) ■ izvršuje vse bančne posle in transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti naj» ugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstne kredite in predujme. Nakup In prodaja valut in deviz. bi a M fe Minka Lah in otroci Branko. Ne-deljka in Siavko naznanjajo, da je njih srčno ljubljeni oče, gospod Franjo trgovec in posestnik po kratki mučni bolezni danes zju raj preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vrš i v petek popoldne. Lož, dne 19. avgusta 192^. r< 11 %sJak Bana Buc, Iz&js s» KoozorcU «fatcw Modi ftihnftiti 2* Kuri«« titktmo dd. 1»Lti«lfwiTi