Po s Veliko razburjenje radi na zemljevidu /aznamovane nove razdelitve Evrope po tej vojni. Kakor znano, je obiskal pred nedavnim prestolnice evropskih velesil (izvzemši sovjetsko Rusijo) Sumner Welles kot odposlanec predsednika Združenih ameriških držav. Welles je bil tudi v Parizu in se je posvetoval s tedanjim francoskim finančnim ministrom in današnjim vladnim predsednikom Reynaudom. Po posvetu sta se dala državnika fotografirati, ne da bi vedela, da je bil za njima obešen na steno zemljevid, na katerem so zarisane meje evropskih držav po tej vojni. To fotografijo z omenjenim zemljevidom v ozadju je objavil francoski tednik »Illustracion«. Objava je vzbudila vihar ogorčenja v Italiji in Nemčiji. Italijanski poslanik v Parizu je ugpvarjal proti tej objavi pri predsedniku francoske vlade, ki se je opravičil z opazko, da je ta zemljevidni kamen spodtike star... — Na sliki, ki predstavlja Wellesa pri Reynaudu, je razločno videti karto Evrope, na kateri sega nova Avstrija do Trsta in Tržiča (Monfalcone), Italija je brez Zadra, Albanije, Reke, Istre in jadranskih otokov; Češkoslovaška je obnovljena v starih mejah; Danska in Poljska sta povečani na škodo Nemeije; Francija sega skozi do Rena; Eavarska je ločena od Nemčije itd. Stališče Italije radi razširjene zapore zavcznikov. Radi razširjene blokade zaveznikov na Sredozemsko morje bo Italija čakala tako dolgo, da se bo videlo, kako se bodo izvajali blokadni sklepi. Če bodo pri tem prizadete tudi koristi Italije, bo nastopila v njih zaščito. Dalekosežna preosnova angleške vlade. DaIje časa se je že oznanjalo javnosti, da bo angleški ministrski predsednik preosnoval svojo vlado, kar se je tudi zgodilo 3. aprila. V novi Chamberlainovi vladi je najvažnejša ta sprememba, da se dosedanji mornariški minister Winston Churchill postal predsednik vladnega vojnega odbora in zavzema tako rekoč mesto podpredsednika vlade. V odboru, kateremu načeluje Churchill — katerega imenujejo Nemci: sovražnik Nemčije štev. 1 — -y ^_ 4 ..™ ^ * ".... . . - , . . . , so ministn vojne mornance, vojske m letal-stva. Kot predsednik tega odbora bo imelredne sestanke s šefi generalnih štabov voj-ske, letalstva in mornarice ter bo imel naj-večji vpliv na vso angleško vojno silo. Po-višanje ChurchiUa v predsednika vojnega od-bora je najbolj v.zivo zadelo vse nasprotnikezaveznikov, katerim je bil ze doslej ta angle- ški lord najbolj bodeči trn v peti. V preosta-lem je prišlo v novi Chamberlainovi vladi do zamenjav nekaterih osebnosti ministrov insprememb v državnih podtajništvib. Udeležba narodov pri katoliških misijonih.Na misijonskih področjih med poganskim svetom deluie sedai 1fi000 katoliških duhov-s\etom deluje sedaj ib.UOU katoliskin auiiov nikov. Majhnost tega stevila nam takoj po-stane očitna, če pomishmo, da deluje med 345 milijoni katoličanov Evrope in Amerike 302'tisoč duhovnikov, kar seveda tudi ne zadostu-]je. Število katoliških duhovnikov v misijon-skih deželah je le kakor kapljica v morju.Tega bi se rnorali katoličani bolj zavedati. Kar se tice udelezbe katohskih narodov pri misi-jonstvu, je ugotovljeno tole razrnerje: na enmilijon Holandcev pride 313 duhovnikov-mi-sijonarjev, na en milijon Belgijcev 138, na en(milijon Ircev, Angležev in Švicarjev po 100, na en milijon Francozov 85, na en milijonNemcev 53, na en milijon Slovencev pa komaj10 duhovnikov-misijonariev. Odkar imamosvojo svobodno narodno drzavo, se je ta stvarspremenila v prid Slovencev. V prvih dvehdesetletjih tega stoletja (od 1900 do 1920)je odšlo v misijone med pogane vsega sku-paj le 8 misijonarjev in misijonark, rned v. Ti- mi samo 3 duhovniki. V naslednjih 20 letih (od 1920 do 1939) pa jih je odšlo 98. Od teh so v tem času 3 umrli, 7 jih je zapustilo mi- sijonsko polje, ostalih 88 pa še sedaj deluje na njem, poleg onih treh, ki so še ostali od osmorice prvega dvajsetletja. Da bomo Slo- venci v bodoče še bolj napredovali v misijon- stvu ter se tudi v tem pogledu enakovredno uvrstili med druge kulturne narode, je treba misijonsko idejo in delo za misijone med na- šim ljudstvom vedno bolj širiti.