if Naša naloga: ^

Probuja in napredek naroda! |

N aš namen: |

V edinosti in slogi do cilja! |

VESTNIK

^^^^^M 0 **^** 0 * * c' "i"*

| Največji slovenski d\ %  ^ t w
^ v Zedinjenih drža'

NATIONAL HERALD.

The Largest Semi-Wee.
* the United States of Am

li g TRADES ff žjj ffi) CQUNOL>  ^

URADNO GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN’T SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA.

No.

, 20. — Štev. 20.

DULUTH, MINN., MONDAY, MARCH 9, 1914. — PONEDELJEK, 9. MARCA 1914.

Volume IV.—Letnik IV.

kongresna preiskava

NA MICHIGAN KONČA.

ODBOR bo ZASLIŠAL MILIČARJE V CHICAGI. SUPERIN-
TENDENT BENTON PODKUPIL DEPUTL ŠERIFA, ob¬
ljubil 1000.00 ZA PRIČO. — COLORADSKA PRE¬
ISKAVA SE NADALJUJE.

Calumet, Midi., 8.

Kongresni odb/r je končal s pre¬
iskovanjem stavtke na Michigan.
Dne  9 . marca zaslišal bo odbor
nekatere michiganske miličarje v

Chicagi-

Več skebov in drugih kompanij •
skih petolizcev je zagovarjalo
kompanije in hvalilo življenski
položaj rudarjev. Koliko je pola¬
gati na izpovedi teh prič je raz¬
vidno iz zaprisežene izjave rudar¬
ja Matti Kauppi, katerega je pod¬
kupil W. P. Dentin, superinten-
dent South Range Mining kompa¬
nije z $ 100 ., da je dobil osebi, ka¬
tera je krivo pričala v zadevi u-
mora “Cousin Jackov” bratov .Ja¬
ne in Thomas Dally, ki so bili
ustreljeni v njih stanovanju.

Vsled tega umora so bili areti¬
rani stavbarji John Huhta, Nik
Verbanae, Jožef -Juntunen in Iljal
mar Jalonen. Govori se, da je Huh
ta priznal krivdo umora in da je
druge dolžil. Huhta je pijanec in
je bil odslovljen o.d tajništva
South Range unije. Mogoče, da je
iz maščevanja kaj povedal; ven
dar vse je tajno kaj je izpovedal.
Dejstvo je, da je bil Huhta osode-
polni večer na vse drugem mestu
kot blizu hiše umora. Skozi mesec
dni se že ve, da je izpovedal depu-
ti W. A. Melvin pred sodnikom
Little, da so tega umora krivi
Vaddell-ovi gumeni. Na kake
kriplje se pa prizadevajo kompani¬
je zvrniti krivdo tega trojnega u-
uora na člane unije, kaže zapri¬
sežena izjava rudarja Matti Kan p
p), katera dolži W. F. Deutoua,
superintendenta South Range Mi¬
nem kompanije zločina, ki bi se
nioral kaznovati z večletnim za
porom.

Matti Kauppi je bil deputy
sheriff za Hougbton county. Ne¬
kega dne mu jo njegov tovariš,
<Vputy sheriff Cesari Luechesši
iovedal, da plača Copper Range
Consolidated Mining Cornpany
. ® 0 - > onemu, ki bi hotel priča-
so stavkal ji vstrelili one tri
-migleže na Painesdale. Dne D
-Humarja 1913 je povabil superin-
■ e ndent Denton Kauppi- ja v svoj
zasebni urad in mu je ponudil
’’j 'H., dobi človeka, ki b/o potrdJ,
j " 1  s,, ‘ l  davkarja Peter Lustik in
jaaak . Juntunen kriva umora,
š au PPi je djal, da ve za tako pri
a  zahteva $ 1000 ., za svoje

februarja je bil Kauppi
P ' t v  uradu pri Dentonu. Pove¬

dal

raa  je, da

De lma  dobro pričo

K  “ton mu je obljubil $200.00, a

“ Ppi  i e  zahteval $1000. Pozno
i n  J er s * a  M a k Dentonu Kauppi
dil PPUti  ^uechessi, ki se je ponu-
skor a mešetai 'i a - Duechessi bil je
n u 0^° Ur ° V ura, f u  P r * Den+o-
Dftkr I ^ tire zvečer je Denton
P°slical se Kauppi ja v urad in ob-

marea — ljubil je $500., takoj in $600., če
bo priča tako govorila, da bodo u-
nijonaši obsojeni umora. Drugo
jutro peljal je Kauppi ‘k Dento
nm pričo Jolm Merila. Kauppi ga
je naučil kako naj govori pred
Dentonom. Denton je Merila-ta iz¬
praševal in slednjič je bil zadovo¬
ljen z izpovedjo. Kauppi je dobil
$500.

28. februarja je dal šerif Cruse
Kauppi-ju nalog naj najme na ra¬
čun county voz in naj pripelje
pričo. Kauppi je spolnil nalog in
peljal je Merila-ta k šerifu.

Kauppi je stvar sedaj pod pri¬
sego pri notarju izjavil, in to ka¬
že kakih sredstev se poslužujejo
kompanije, da bi spravile unijo-
naše zapore in unijo v slabo luč.

Osebe okoli Glasnika niso nič
boljše, ker polnijo žepe z Judeže-
v mi Srebrnjaki za efijaltsko delo.
Iz predalov Glasnika se zliva ved¬
no najsmrdljivejša gnojnica na
industijelno organizacijski misel.
Vsi slovenski časniki v Ameriki so
lažniki, le hinavec Glasnik ima
poln gobec zlatih resnic in poukov
s katerimi dela razkol med Sloven
stvom na Calumet. Vkjic svoje
strategične pozicije jfc-pifše danes
po osmih mesecih polovica starili
slovenskih delavcev na stavki. Da¬
nes dela okrig 400 Slovencev na
bakrenem okrožju, in približno to¬
liko jih stavka žeTosmi mesec. Da
niso to lenuhi, kakor naziva stav-
karje Klobuchar, predsednik dru¬
štva sv. Cirila in Metoda, J. S. K.
•J. (H!), ampak, da so to občudo¬
vanja vredni unijonaši, da so spo¬
štovanja vredni možje, ki so zvesti
načelom, mora priznati vsak resni¬
coljub ; okoli 200  starih slovenskih
delavcev je odsotnih iz michigan¬
skega okraja. Mi ne držimo no¬
benega na stavki, in se čudimo je¬
kleni vztrajnosti naših mož in dru¬
žin, ki prenašajo grozno pomanj¬
kanje že osmi mesec, rajše kot bi
izdali svoj razred. Mi ne obsojamo
istih, kateri so obupali in so šli v
škebstvo, četudi so krivi, da stav¬
ka toliko časa trpi. Obsojamo pa
kot delavci in časnikarji najstrože
iste, ki se smatrajo za nekake vo
dje, ki so se prodali za judežeye
Srebrnjake, ter so zlorabili njih
zaupanje in delujejo v njih lističu
in v njih cerkvi za razkol med to
variši enega stanu. Fej, janičarji!
Stavke bi bilo že davno konec, ko
bi ne bilo teh Efijaltov, ki so ru¬
vali pred stavko trhoma, sedaj pa
rujejo javno zoper delavske inte
rese. Rojaki delavci, unijci in ne
unijci, zapomnite si jih, ker oni ne
delajo le zoper unijonizem, ampak
zoper delavske proavice sploh.

Trinidad, 8 . marca. — “Mati
Jones ni prišla pred kongresno ko¬
misija. Če sploh pride, se ne ve.

Preiskava od strani kongresa.'
komisije se nadaljuje, vendar mne
nje je, da je konec blizu.

REPUBLIKA BRAZILIJA
V KREMPLJIH VSTAJE.

Plemenski spori so vzrok revoluci¬
je. Preki sod proglašen v Nic-
theroy ,in Petropolis. Rio
de Janeiro grozi ob¬
leganje.

Buenos Aires, Argentina, 5. mar¬
ca. — Brzojavke iz Rio Janeiro,
glavnega mesta republike Brazili¬
je, poročajo, da grozi mestu oble¬
ganje. Vlada je postavila strogo
cenzuro čez brzojavni urad in o
vrenju se nič gotovega ne ve.

Revolucionarno gibanje v brazi-
ljanskih državah Pernambucco,
Ceara in Para traja že delj časa in
meščanske čete so se že večkrat
sprijele z oblastmi.

Vzrok revoluciji so spori med
raznimi tamošnjimi plemeni. Po
notranjih delih republike se zbira¬
jo razni vstaši z namenom napasti
glavno mesto Rio de Janeiro.

Preki sod je bil proglašep v me¬
stu Nitcheroy in v mestu Petropo¬
lis, ki ste blizu mesta Rio de Ja¬
neiro.

V Braziliji je tri četrt prebival-
stav Črncev, ena osmina pe Indi¬
jancev in ena osminka belih lju¬
di, večinoma Portugizov. Črnci
so torej huda nevarnost beli vladi.

WILSON BRAL GOVOR
PRED KONGRESOM.

OČE HOČE V SMRT

DA REŠI SINA.

Predsednik urgiral kongres, da
razveljavi postavo za oproste-
nje colnine. Konča govor
v štirih minutah. —
Kongres ga je
uslišal.

General Louis Terrazas se hoče po¬
staviti pred tope vstašev. Don
Luis Terrazas, njegov sin,
pridržan proti od¬
kupnini.

UNIJE BODO RABILE

ŠOLE ZA AGITACIJO.

Pittsburg, Pa., 5. marca — De¬
lavske unije, katere, nameravajo
vstanoviti zadružne trgovine v
Pittsburgu v upanju, da bi na ta
način znižale Ceno ži,vilam, so
dobile od mzornik- ljudskih
šol C. L. vVoolbridge na razpola¬
go ljudske šole, v katerih naj bi
vstanovili gledališča s premikajo¬
čimi slikami s katerimi bi vneli
ljudstvo za vstanovo zadružnih tr¬
govin.

Predstave bodo proste in se bo¬
do vršile v onih delili mesta, kjer
ljudje najbolj občutijo draginjo.

NEZMOTLJIVI PAPEŽ
HVALIL “ZLOBNEGA”
UČENJAKA BELGIJE.

Bruselj, Belgija, 5. marca —
Čudno dejstvo je prišlo tukaj na
dau, v zvezi s ^prekletstvom spi¬
sov učenjaka Maeterlinck od stra¬
ni vatikana, katero postavlja pa¬
peževi nezmotljivost na dvomlji¬
vo stališče.

Slavni belgijski pisatelj Mae¬
terlinck je kupil slavni francoski
samostan v St. VVandrille, iz kate¬
rega so bili spodeni benediktinci,
in kateri je bil prodan na javni
dražbi, da je rešil zgodovinsko
stavbo rok špekulantov, ki so mi¬
slili samostan podreti in zgraditi
tam tvornico za kemikalije. Pa¬
pež je vsled tega skazal svojo hva¬
lo Maeterlincku y s tem da mu je
poslal apostolski blagoslov na po¬
li pergamenta.

Od tistih mal je Maeterlinck
spisal -več znanstvenih razprav, in
razprave “Macbeth”, “Peleas et
Melisande” in “Smrt” so dale
svetemu očetu povod, da je pre¬
klel njega in njegove spise.

■JOHN D.

mladi USLUŽBENEC
USMRTI ŽENSKO IN SEBE

r Y 0Pk, 6. marca —John D ! New York, 6. marca — Viktor

4^?-’ * ** dvajsetlB^i^^ ^

PLAČA ZA STARE
ČREPINJE $350.000.

New

Rockefeller, J,,

000 . (.  Pos ° ( f porcelana za -
e Pine so prišle iz Anglije

It


Resnik

Pravih

katere povzdiguje
v  nebo, so danes tako
eni

Stran i $3500no Se P ° trati na
*a drw U0 ’. za  nasičenje očes,

klavcev i^ ra ^ P a  jokajo otroci

Kdo

cev n ••

tr  Jim manjka kruha.

Ust aje. T l so  revolucije,

rm " stavke križem

'?'•»> Sa Potl

m

1 a PitalisV U ° ^| as ' n ikarji, ker jim
( ' 6 iavstv a  Po  -j° žepe na račun

svojo delodajalko Mrs. Malici
Garcia, ker ga ni marala. Fant
je potem počil sebe.

Washington, D. C., 5. marca, —
Predsednik AVilson je danes osebno
apeliral na obe kongresni zbornici,
da naj kongres umakne postavo,
katera oprošča Združene države
colnine skozi Panamski prekop, zo¬
per katero postavo jc protestirala
Velika Britanija.

Govor predsednika je bil jako
kratek. Obsegal je le 420 besedi in
poslušalci so mislili, da še ni začel,
ko ga je bilo že 'konec.

Spor zaradi colnine skozi Pa -
namski prekop je trajal že skoro
dve leti. Zadnja pogajanja so se
vršila med predsednikom Taftom
in Veliko Britanijo, "Wilson se
do sedaj ni dotaknil (tega vpraša¬
nja, in sedaj je predlagal, da naj
bi se plačevala od parnikov Zdru¬
ženih držav ista colnina kot od
parnikov inozemskih držav. Me¬
rodajni krogi so obljubili predsed¬
niku, da bodo delovali ua to, da se
postava, razveljavi, in da se pod¬
redi ves promet skozi Panamski
prekop enaki colnini.

Galerije so bile polne, ko je ei-
tal predsednik svojo poslanico. —
Francoski in nemški poslanik sta
bila na svojih sedežih; velikobri-
tanski sedež bil pa je prazen. Či-
tanje poslanice je trajalo le štiri
minute. Deset minut pozneje je
demokrat Ohiltev gfjtseggtu pred¬
lagal, da se dovoli predsedniku col-
riibo suspendirati.

El Paso, Tex., 6 . marca ■— Ge¬
neral Luis Terrezas, sivolasi oče
obersta Luis Terraras, katerega
držijo ustaši proti odkupnini $250,
000 ., se je odločil, da se bo podal
Ohihunaliua, kjer se bo podvr¬
gel drznemu in krutemu vstaške-
mu generalu Francisco Villa, in
se bo zastavil, da se njegov sin,
kateri je namenjen usmrčen ju,
izpusti Vstaši držijo že delj časa
mladega Terrazas-a, in obsojen je
smrt, če ne položi oče Villa-tu
$250,000., odkupnine. Težko je pa,
če bo Villa sprejel ta pogoj, in naj
brže bo usmrtil tudi starega gene¬
rala Tarranzas, kakor hitro ga bo
dosegel njegov neprizanesljiv
meč.

Stari Tarranzas je bil nekoč
najbogatejši mož v Mefksiki in
pravi tlačitelj in izkoriščevalec
bednega ljudstva. Posedoval je
polovico države Chihuaha in dve
tretjine goveje živine v državi,
Villa je vse zaplenil, stari krvo-
lok je pobegnil, in danes nima kre¬
dita za posojilo četrt miljona do
larjev, da bi rešil sina. Kot tiran
ljudstva je našel kar je iskal.
Ljudska solidarnost mu je vzela
ves rop.

POLICIJA NAPADE

ARMADO BREZDELNIH.

DVA TISOČ BREZPOSELNIH SE ZBERE V SAN FRANCISCO
250 POLICAJEV JIH NAPADE IN RAZŽENE. SE ZOPET
ZBEREJO IN SO V OSKRBI OKRAJEV. - NEWYORšKIM
BREZPOSELNIM ZABRANJENO ZBOROVANJE. URED¬
NIKI VJEČENI.

Oakland, Cah, 7- marca. — Oko¬
li 2000  brezdelnih, iki so se zbrali
pod “generalom” Kelly v San
Francisco, da odmarširajo proti
prestolici AVashington, je bilo na¬
padenih tukaj od 250 policajev, ki
so bili oboroženi s puškami. Poli¬
cija jih je nekaj razgnala, a okoli
200  jih je zmašila v poulične kare
in jih odposlala v Richmond.

Pozneje se je zbralo okoli 1500
brezposelnih ljudi okoli Kelly-ja
zunaj mesteca Richmond. Zahte¬
vali so hrane in obleke.

Okr. Contra Costa je plačal 709
dolarjev 50 centov, da jih je odpo¬
slal z železnico v Solona county.
Tukaj zopet niso vedeli kaj ž nji¬
mi, in odposlali so jih v Sacramen-
to county.

Contra Costa okraj je dal arma¬
di, ki potuje v AVasliington, 3000
hlebov kruha, šest četrt govedine,
50 vreč krompirja, dvanajst vreč
čebule, cel voz rib, ter več sto fun¬
tov kave, čaja in riža,

V armadi je baje mnogo takih,
kojim delo ne diši.

OKRAJNI URADNIKI

OBDOLŽENI GRAFTA.

St, Louis, Mo., 6 . marca -— Dr¬
žavni pravdnik Gordon je vložil
tožbo zoper trinajst uradnikov v
St, Louis countv, Mo., 'ker so si
prilastili v teku časa $55,000.,
'kateri denar je spadal county in
državi.

IZGREDI ZAKLJUČIJO
AVSTRIJSKO ZBORNICO.

Dunaj, 5. marca — Zasedanje
poslanske zbornice na Dunaju, ko-
je se je končalo 30. januarja
vsled vstrajne obstrukcije bratov
Čehov, se je danes zopet ©tvorilo,
vendar zopet pa mahoma preneha¬
lo vsled odločilnega nastopa čla¬
nov opozicije.

Čehi nasprotujejo ker vleče
habsburška vlada z Nemci- in jim
hoče dati na Češkem večje pravice
kot jih imajo Čehi. Proč s Habs¬
buržani, ki so le bipokritični pri¬
jatelji vseh Slovencev L

BRITANSKI VOJAKI

V BITKI Z AFRIKANCI.

London, 7. marca -— Poročila
iz Afrike javljajo o hudih spipa-
dih med velikobritanskimi vojaki
in afriškimi rodi.

Pri AVadai Hadi v Sudan so na¬
padli domači tolovaji britanski
bataljon Arabcev. Na obeh stra¬
neh jih je več usmrčenih, in med
Britanci je padel tudi poveljnik
bataljona. Britanci so po ostri bit¬
ki popolnoma porazili Afričane.

Tudi v Britanski vzhodni Afri¬
ki so se borili britanski vojaki z
Abesinci. Pet Britancev in dva¬
najst Abesineev je padlo.

BANKIR OBDOLŽEN

SLEPARSTVA.

Pariz, 7. marca — Nek tukaj¬
šnji bankir je bil vječen, iker ga
je ovadilo dvanajst škofov in
nadškofov, češ, da jih je preva-
ril ob večje svote denarja s pro¬
dajo delnic izmišljenih podjetjev.
Bankir je sleparil le katoliške du¬
hovne, 'ker je vedel, da nimajo
nobene življenske skušnje in so
najboljši “Easy Mark”.

New York, 6 . marca. — Policija
je dobila nalog, da razžene vsako
zborovanje brezdelnih. V sredo
zvečer je aretirala policija 200
brezdelnih, med temi njih vodjo F.
Tannenbaum, ker so vstopili med
bigoslužjem v cerkev Sv. Adolfa in
so zahtevali hrane in prenočišča.

Berolin, 7. marca. — Ernest Ma-
yer, odgovorni urednik socijalistič-
nega dnevnika “ Vorwaerts”, je
bil obsojen v trimesečno ječo, ker
je pisal zoper prestolonaslednika
Fridrih Viljema. “Vorwaerts” se
v uredniškem članku norčeval
iz'načina, kako je kronprinc jemal
slovo, ko je zapustil huzarski re¬
giment v Danzig, kojega poveljnik
je bil.

Obsojen je tudi bil urednik Hans
Leus, vsled istega prestopka, na
šest mesecev.

V Nemčiji imajo vsi socialisti¬
čni listi urednika, ki je odgovoren
za vse objave. Ta urednik je na¬
vadno vedno v ječi, ter preži vla¬
da strogo na delavsko časopisje.

DVA ROPARJA
OKRADETA BLAGAJNIKA.

St, Louis, Mo., 6 . marca — Dva
roparja sta se pripeljala v avtomo
bilu pred tovarno za čevlje Brown
Shoe kompanije. Skočila sta z av¬
tomobila, stekla v urad, kjer se
izplačuje, oropala sta blagajnika
ob $ 10 , 000 ., in pobegnila sta z av¬
tomobilom.

MRZEL KRST
VERSKIH

NORCEV.

Reading, Pa., 6 . marca Rev.
Jakob Pfautz, tukajšnji baptiški
duhoven, je pokazal svojo vročo-
krvno blaznost do te vere s tem.
da je prebil luknjo v led zamrzuje
ne reke pri Freysto\vu, in je po¬
tlačil pet mladeničev in štiri mla¬
denke pod vodo, da jih krsti po
blaznem obredu baptistov. Potun-
kal je nekega trikrat v ledeno vo¬
do.

Botri in botre in več sto rado¬
vednih je gledalo komedijo iz bre¬
ga reke; Večina je bila oblečena v
v kožuhih. Bog daj norcem pamet!

IŠČEJO “ČRNO ROKO”

V PENNSYLVANIJI.

Indiana, Pa., 7. v  marca —- Da¬
nes je bilo odposlanih v Iselin, Pa,
več konstablerjev, da izvohajo
“Črno roko”, ki je v grozo tem
okrajem že več tednov.

Nedolgo tega je bila razstrelje¬
na hiša G. . Campbell-a, vodje
kompanijske trgovine, in včeraj
so našli zaboj dinamita na veran¬
di hiše mesarja G. Steffna-ta. Na
dinamitu je bilo pismo, v katerem
se je zahtevalo od Steffna-ta, da
položi $ 1000.00  na gotovo mesto
sicer bo šla njegova hiša v zrak.

NAJDEJO RAZREZANO
DEKLE. ZAPRO KITAJCA.

Stokton, Cah, 5. marca — Tru¬
plo Esther Krotzer, katero so po¬
grešali že šest tednov, je bilo naj¬
deno v nekem močvirju blizu tu¬
kaj. Truplo je zrezano na enajst
kosov in zavito v vreče. Močvirje
je vpadlo in vreče so se pokazalo
iz vode.

Zaprli so nekega kitajskega
brivca, ki je na sumu, da je deklo
najprvo posilil in potem zaklal in
zrezal.

INDTTANSKI GLAVAR “DVE PUŠKE BELA GLAVA” NA POTI V MONTANO.

NOVI VLADAR

V ALBANIJI.

Drač, Albanija, 7. marca —
Princ Viljem in princesinja Sofi¬
ja, nova monarha Albanije, sta
dospela danes tu sem. Ljudstvo
ju je sprejelo z viharnimi ovaci¬
jami.

Kmalu bo Balkan v rokah nem¬
ških dvorjanov.

KITAJSKA VOJSKA

PREMAGA ROPARJE.

ROPAR ODNESE

$3900.00 IZ BANKE.

Sacramento, Cah, 7 .

marca

Peking Kitajsko. 4. marca —: Ropar je vstopil v Oak Park ban-
Voiaštvo 'je zmagalo Belega volka ko, nameril je ne blagajnika re-
rouarie v dveh hudih bitkah v no- j volver, pobral je $3000., v zlatu
trini Kitajske. Na bojišču je osta- j in srebru in se odpeljal na motor-
lo 4000 mrtvih. Roparje so izšle-j ciklu. Blagajnika je zaklenil v

dili s pomočjo

zrakoplovov.

! stranišče.

Slika kaže glavarjevo

janci so

Indijanski glavar z imenom “Dve Puške Bela Glava” na Blackfoot rezervaciji v Montani je preselil svoj tabor,
osebno spremstvo na potovanju.

Dva poni-konjiča vlečeta indijanski voz, ki se imenuje “travojs” — najstarejši način prevažanja v Severni Ameriki Indija
vozili na ta način že stoletja in s,o sami znašli ta primitivni voz.

Isti dan, ko je bila vzeta ta slika, se je čitalo v časnikih, da bozrakoplovec poletel čez Atlantski ocean iz Amerike v Evropo Isti
dan je tudi umrlo v sedem angleških mornarjev v podmorskem čolnu. Napredek je vsepovsod, vendar Blackfoot Indijancev se ni dotak¬
nil. Oni dajo prednost njih “travojsu”.

NARODNI vestnik

SLOVENSKO KATOLIŠKO

PODP. DRUŠTVO

ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.

Sedež: F0REST CITY, PA.

Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania.

Rock Springs,

GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa.

1. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.

IX. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 2Q9 N. Cor. 3rd St., Boci
\Vyoming.

Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.

II. Tajnik: JOHN OSOL1N, Box 492, Forest City, Pa.

Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.
Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 Nortli Chicago St., Joliet, 111.

VRHOVNI ZDRAVNIK:

Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111.

NADZORNI ODBOR:

Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I. nadzornik: JOHN TORN1C, Box 622, Forest City, Pa.

II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa
III,' nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio.

POROTNI ODBOR:

Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas.

I porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas.
II porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich.

UPRAVNI ODBOR:

Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O.

I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa.

Il' upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, \Vitt, 111.

Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707,
Forest City, Penna.

Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’’.

MICHIGAN.

Negaunee — V Maas rudniku

je bil usmrčen rudar John Juhula.
A' drl se je nanj polžki pesek. Ju-
1 ula je delal s šestimi rudarji v
drugem rovu. Naznanilo se jim je
vi tovarišev, da leze pesek na nje
i.i plezali so po lestvi na prvi rov.

Juhula je bil vjet na lestvi, po-
t gnilo ga je za seboj in zginil je
v peslku. Truplo so pozneje dobili,
i til je Finec, 36 let star, in zapu-
; ča vdovo in šest nepreskrbljemih
otrok.

MINNESOTA.

Dulutb — V Spaldin hotel sp

našli 24 letnega Zalman Levine,
uslužbenenca v kuhinji, mrtvega,
in zmečkanega. Ne ve se je li pa¬
del pod uspenjačo, ali je nalašč
skočil. Iz trupla je razvidno, da
Levine ni bil zmečkan toliko od
vspenjače, ampak da je bolj zme¬
čkan od padca iz visočine.

Poslan je bil na tretje nadstrop¬
je, da ddbi nelkaj brisač, a vrnil se
ni. pez par ur še le ga je našel nje
gov brat mrtvega, in poleg njega
.so bile brisače. Mnenje je, da je
Levine padel iz tretjega nadstrop¬
ja do bezmenta, kar znaša šest
nad strop j e v.

Levine je prišel ne dolgo tega
iz Rusije.

— V New Duluth in Gary bodo
najbrže še ta mesec dobili pismo¬
noše: Tako se je izrazil A. P. Cook,
sedanji poštar v Duluth. Poštni
urad na Gary se ne bo zgradil,
ampak bo ostala tudi za Gary po¬
šta v New Dulutb.

Sprva bo nastavljen le en pismo
noša; pozneje ko se prebivalstvo
pomnoži, se bo nastavilo enega ali
dva pismonoša več.

•— Bartendar.ji ne bodo prišli
pod licenco, kakor je namero val
slavni komisar Idicken. Barten-
darji so protestirali, češ, da se ho¬
če na nje naložiti davelk kot na
pse, vsled česar je Hinke n predlog
vmalcnil. Kaj vse se ta gospod ne
zmisli!

— George R. Kirkpatrick, soci-
jalistični govornik iz New Torka
je v svojem govoru v Duluth bi¬
čal organizacijo “Boy Scouts”
kot militaristično organizacijo ka¬
pitalistov zoper delavstvo. Svoj
govor je imel v avditoriju, kjer se
je zbralo Okoli 1500 ljudi.

Govornik je imenoval milico
ruske kozake, ki je namenjena
največ za držanje delavstva v su-
žnosti in povdarjal, da so “Boy
Scouts” ki se rekrutirajo večino¬
ma iz delavskega sloja, najhujša
nevarnost delavstva. Povdarjal je,
da se na eni strani deluje za sve¬
tovni mir, na drugi se pa vžiga v
srcih mladine ljubezen do vojaške¬
ga stanu in do morilnega orožja.
Razkrinkal je kapitalizem, češ,
da je delovanje kapitalistov za
svetovni mir le pesek v oči ljud¬
stvu, ker se na drugi strani nav¬
dušuje mladino za vojsko,
v Stavbarskih okrajih v Coloradi

in na Michigan. Poživljal je, naj
se združijo vsi delavci na volilni
dan in naj strgajo iz rok kapita¬
lizmu vladne vajeti. Republikan¬
sko, demokratsko in Beel Moose
stranko je nazival orodje kapitala
za dosego svojih političnih name¬
nov.

V našem uradu so se zglasili: —

Rojak Frank Završnik, potnik
Slovenian Liquor Co., Joliet 111.
Ivan Nemanič, Ely, Minil., grede
v staro domovino v Belo krajino.

Aurora — Rojak Frank Cimer¬
man je otvoril gledelišče s premi¬
kajočimi slikami pod imenom
“Rex theater” Novo. podjetje^pri
poročamo. (

Biwabik — Slavno uredništvo.:
Pustni čas je minul, toda na Bi¬
val) iku nam v ženitne svrhe ni
mnogo pomagal, ker smo imeli le
eno svatbo vzlic dolgega predpu-
sta. Samcev in samic nas je pre¬
cejšno število na Bhvabik in v o-
1 olivi, ne vem pa z alka j smo ostali
tako mrzli; mogoče tudi na ženit-
be vplivajo slabi časi. Ali pa manj
ka mogoče tiste skrite ljubezni.
Ena teh dveh stvari je.

Na pustni večer smo imeli tu¬
kaj plesno veselico, katera je bila
precej dobro obiskana. Seveda
ako bi bil dobiček veselice name¬
njen za cer‘k, v, bi bila gotovo v-
deležba še toliko večja, da bi se
vse trlo. ker je pa bila namenje¬
na za revne štrajkarske družino,
se je od gotove strani še nasproto
valo. Delavci v Bhvabik spoznaj¬
te te ljudi, katerim ni mar kaj se
godi z delavstvom in njih družina¬
mi. Onim, ki ni nič za pravice de¬
lavstva, obrnite hrbet, ter prezi¬
rajte jih.

(Pripomniti moramo tukaj da
so nekateri trgovci budi nasprot¬
niki vsega istega, kar deluje za
prosvitljenje in za pravice delav¬
skega stanu. Tudi Narodni Vest¬
nik si je nakopal nenaklonjenost
nekaterih trgovcev, ker deluje za
i apredek delavstva in ker pobira
za stavbarski sklad. Odtegnili so
nam zaraditega nekateri slovenski
“biznesmeni” svoje oglase. Priča¬
kujemo od naših cenjenih naročni¬
kov, da vzamejo to v poštev, in se
po tem ravnajo. Velja naj tukaj
geslo: “Svoji k Svojim”, in pod¬
pirajte le iste, ki so odkritosrčni
trgovci in delavstvu naklonjeni.
Kateri ne marajo, da bi delavci
dosegli -kedaj boljšo bodočnost, je
popolnoma opravičeno, da delavci
ne izročajo taistim svojih krvavih
žuljev. Ta plevel se spozna, če se
pogleda slovenske oglase, ki so
bili v Narodnem Vestniku pred
stavko, (katerih pa sedaj ni. Mi
smo bili in bomo za razširjanje
slovenskega trgovstva, vendar naj
bo slovensko trgovstvo v rokah
odkritosrčnih rojakov in delav¬
skih prijateljev; “pokrite rilite”
naj pa delavstvo ne podpira. Tr¬
govci, lci so Slovenci in delavski
prijatelji le radi dolarja, naj se

ce za odjemalce; med slovenskim
delavstvom naj nimajo prostora.

(Narodni Vestnik.)

Agitacija za mestne volitve je
letos živahnejša kakor je bila ke¬
daj poprej. Letos bomo imeli soei-

jalisti svoj tiket, zato so grafterji
začeli še hujšo politično gonjo kot
kedaj poprej. Toda to nam jako
malo škodi; ko pride volilni dan.
če stori vsak delavec svojo dol¬
žnost, zaprli jim boino sapo. Na
socijalističnem tiketu bodo slo¬
venski kandidati. Slovencem na
Bhvabik, kateri imajo volilno
pravico, priporočam, da oddajo
svoje glasove za kandidate soci-
jalistiene stranke.

Priloženo vam pošiljam $50.—
za podporo potrebnim stav-karjem
na Michigan, slovenske in hrvat '
ske narodnosti Denar nabrali sle¬
deči: — Frank Mahnič $9.05 An¬
ton Burja $8.90, Frank Matašie
$4. 50, Jakob Bučar $2.75, Frank
Kariž $2.75, Preostanek veselice
$22.05. Skupaj $50.00.

Ako kateri cenjenih darovalcev
opazi kako pomoto, prosim, da me
obvesti

K slopu iskrena hvala vsem da¬
rovalcem ter pozdrav zavednim
Slovencem in Slovenkam!

Frank Mahne.

Prispevali so po $2. • — Anton
Prosen; po $l v  Jožef Gillaeh, Fr.
Južna, Jožef Pleše, John Klobu-
dhar, Frank Matašie, John Oster¬
man, Anton Tratar; po 50c An
ton Mahnič, Stefan Mahnič, Au-

gust Filipčič, Frank Veber, Jožef
Zupanc, Frank Bučar, Anton Kot¬
nik Matt Geržin, Andreiv Frani:,
Anton Komidar, Anton Burja,
Martin Nosan,, Steve Hrvaltič, Va¬
lentin Bezek, Ivana Kariž, Jožef
Tahija, Juri Čop; po 25c Anton
PurkM, Alojizij Gradišar, Frank
Marolt, Frank Gradišar, John
Drugaine, John Škrjanc, Jožef
Gnjiea, Frank Sever, John Novak
John Strah, Ignac Gregorčič, Ma¬
rji Matašie, Jela Matašič, John
Skodel, John Čampa, Jernej Ve-
rant, Stanislav. Zupančič, Anton
Štefančič, Frank Turk, John Str 1 ;
k el. Frank Sušnik, Jožef Kuret,
Math Dolinšek, Framk Rogna,
•John llenič, Florjan Mlakar, Ma¬
tija Tokavec, Frank Peterlin, Fr.
Sihar, Peter Meric, Simon Kukovi
na, Jožef Lasič, John Metež, Šte¬
fan Puhek, Tomaž Žmijh. Blaž
Hafner, Peter Pengaršič, John
Balantič, Anton Troha, John Špe¬
har, John Pangeršič.

(To svoto po $50. — smo odpo¬
slali na šest Slovencev na bakreni
okraj v razdelitev potrebnim
stavbarjem, proti pobotnici. Re¬
zultat objavimo o priliki. Ured.)

Chisholm — Dne 2. marca je bi-
bila dvignjena št. .12 v krojaeni-
ci Frank Žagar. Zadel jo je rojak
John Čampa in je dobil obleko)
ki je vredna $30. za $6.

Naznanim rojakom, da proda¬
jam vsakovrstno opravo za mož-
ke po jako nizki ceni. Pridite in
prepričajte se.

Frank Žagar, krojač.

— Finski delavec .Jack Hill je
umrl nad Isaak Aros-ovem salu-
nom radi p-reobile pijače. Ranjki
je bil drvar, in nedolgo tega je
prišel iz gozda z denarjem, ter je
tako nezmerno pil, da ga je pija
ča usmrtila.

Ely — C enjeni rojaki in bratje
Jugoslovani! Dne 15. marca t. 1.
ob 10 uri dopoldne se bo vršilo
zborovanje v Slovenski Čitalnici
na Ely glede prihodnjih volitev
za mesto Ely ki se bodo vršile 7.
aprila 1914. Ker je politika najve
eje važnosti za vsak sloj in za vsa¬
kega človeka, vabimo vljudno vse
rojake in druge Slovane, da se
vdeležijo innogobrojno tega zbo¬
rovanja.

Frank črček, tajnik
in blagajnik volilnega odbora.

NA PRODAJ.

Razpravljal je tudi o položaju obrnejo na kapitaliste in tujerod

Dva pisalna stroja (typewri-
ters) pri Geo. L. Brozich, Ely.
Minn. Oba stroja sta v dobrem
stanju, eden je skoraj popolnoma
nov in oba sta opremljena s slo¬
venskimi črkami. Prodam oba po
jako nizki ceni. Lepa prilika za
slovenske mladeniče si nabaviti
stroj, ki je velike vrednosti za vsa
cega naprednega mladeniča. Ogla¬
site se ali pišite na:

Geo, L. Brozich, Ely Minn.

— Podpisani pozdravljam vse
rojake, in znance na Ely pred mo¬
jim odhodom v domovino. Pred
vsem pa John Nemaniča, njegovo
soprogo in hčerke Mary in Ano.
Zahvaljujem se vsem za prija¬
znost., ki so mi jo izkazali tekom
mojega bivanja v tej državi.


Slika kaže rojaka Martina Paniana, ki stoji v svoji ognjevarni obleki

sredi požara.

Ely — Tukaj se je zgodilo ne¬
kaj novega. Bili smo na lovu, in
pes je gonil zajca. Zajec se je vle-
gel v sneg, ovil se je žnjirn v kepo
in pes je zgubil sled. Ta ni jagrov-
ska, pač pa resnična, in vsak
kdor hoče lahko veruje, saj pra¬
vijo, da verovati se pravi nič ve¬
deti.

Eveleth — V poslopju rojaka
Jožefa France! na Grand Ave., na¬
meravata J. Ciagne in J. De Jua¬
ne® iz Calumeta, Mich., otvoriti
trgovino na debelo za pijače.

Rojake in rojakinje ne d(ajte
§e slepariti od Židov. Glejte na do
Ihm poštmjo delo, ki pride iz rok
l^ojhtt^L^-lovfSwf oWekn je slabo
sešita; pri meni dobite močno,
trpežno obleko za manjši denar
kot pri Židih. Za delo jamčim.
Kdor ni zadovoljen se mu denar
vrne. Advr.

— Občinska blagajna na Eve¬
leth je prazna. Denar, kolikor ga
je še, niti ne zadostuje, da bi se
pofkrili potrebni stroški, dokler ne
dobi občina denarja iz okrajne
blagajne naprej. Komisar Mesberg
je bil poslan v Duluth, da izposlu¬
je, da se da občini denar naprej.

— Zdravniški odsek je poročal,
da je bilo na Eveleth v mesecu fe¬
bruarju pet slučajev legarja in en
slučaj koz. Rodilo se je na Eve¬
leth v februarju devetnajst otrok,
devet oseb je pa umrlo.

:— Pri grajenju -sesalk za vodo¬
vod pri Mairy’s jezeru je imel pod¬
jetnik velike težk-oče. Pod povr ¬
šjem je plast sviža in zabiti so mo¬
rali 230 čevljev dolge pilote, na
'katerem ho stalo poslopje, ki bo
stalo okolu $35,000. — Hesalke bo¬
do imele moč izsesali v 24 urah en
milijon galonov vode, kar bo za¬
dostovalo za Eveleth za dolgo vr¬
sto let.

Gilbert. — Dveletni sinček sta-
rišev Frank Lopp je padel v če-
berček kropa in se je tako nesre¬
čno opekel, da je umrl štiri ure po¬
zneje. Ubogi dečko I Naše sožalje !
Stariši, pri otrokih ni nikdar do¬
volj pazljivosti. Skrbite, da se
nesreče kolikor mogoče zmanjšajo.

Hibbing’. — Kapitalista Howard
in John Graham iz Philadelphije
Pa., nameravata podaljšati elek¬
trično železnico do Nashwauka. —
Oskrbnik N e wton in trgovski klub
ju je spremljal ob progi, katero sta
si tujca ogledala. Železnica bo
najbrže že po leti tekla do Aliče
in v jeseni do Naslnvauk. Ogledali
so si tudi pozneje ozemlje med Vir¬
ginio in Bhvabik, -koder se bo tudi
najbrže že letos zgradila elektri¬
čna železnica.

— Za običajno finsko kresno
slavnost, ki se bo vršila na Hib-
bing o kresu, se zavzemajo vsi Fin¬
ci po železnem okrožju. Izdali bodo
-posebno slavnostno brošuro, ka¬
tero bodo preskrbeli s članki in
razpravami razni zmožni Finci po
Range, da se bo privabilo čim več
mogoče ljudstvo. Pričakuje se, da
bo okoli 3000 delegatov. Slovencev

bomo mi napravili kako skupno
narodno slavnost f

■— Salonar Isaac Darrow, ki je
bil obdolžen, da je dal nekem mla¬
doletnem pijačo, umira za sušico
v državi New Mexico, kamor se je
šel -zdraviti. Darrow je pod bon-
dom, vendar najbrže ne bo nikdar
zaslišan, ker pravijo, da so mu že
šteti dnevi.

Tower. — Jos. Kopp, delavec pri
Lunt Lake Timber družbi, je bil
ubit. Sekal in podiral je drevo, ki
se je zvrnilo blizu njega in je s
tako silo odletelo vanj, da ga je
takoj ubilo.


sTissoufti.

St. Louis. — Ilrvatski rojak Ni¬
kolaj Gavrilovič, ro-donl iz Batajni-
ce v Sremu, Hrvatska, se je poro¬
čil proti volji svojih staršev v sta¬
rem kraju. Ker ni imel živi jenskih
sredstev v starem kraju, podal se
je v Ameriko in je našel v rudni¬
kih v Fiat K iver delo. Imel je lira-
nilisče, in prilika je nanesla, da mu
je postala žena nezvesta. Nekega
dne našel jo je z nekim fantom, ki
je bil na hrani pri družini Gavri-
lo-vič. Oprostil je-čin prešestva že¬
ni; zapustil je Fiat River in šel v
St. Louis, Ma. Dotični fant je pri¬
šel za njo in staro dejanje se je
ponavljal-o, a pohotnost jo je gna¬
la, da se je vlačila po ulicah. Sled¬
njič šla je iv Madison, 111., v zlo¬
glasno hišo. Njen mož se je razsr¬
dil, šel je -v vlačugarsko hišo in je
ženo zaklal.

Zaprli so ga in djali v blaznico,
ker je radi njenega cina poblaznel.
Obsojen je bil pozneje na vešala.
Santlouiški Hrvati so zložili po
trebni denar za novo preiskavo,
katere izid je še neznan.

1 o je slika zakonske zvestobe.
Nezvesta žena. je usmrtila takore-
koč sebe in moža. Če bi se to pri¬
petilo ženski, dvignilo bi se vse a-
meriško ženstvo zoper obsodbo. Pri
m o zki h je to drugače I Zakonski
bodite si zvesti in odkritosrčni I

OREGON.

Oregon City. — Ponesrečil je v
tukajšnji tovarni rojak Martin
Martinjak. Zlomilo mu je nogo.

— Družina John Jarc je dobila
zalo hčerko.

VPRAŠANJA IN ODGOVORI.

John Kunstelj, kraj? — Naslov
avstro-ogrskega konzulata je •
Imp. & Kov. Austro-Hungarian
Consulate, St. Paul, Minn

Ivan Nemanič. J je več na Range kot Fincev. Kedaj

NA PRODAJ.

GrocerijsKa t .'sovin,,
kjei dela v okolici nad 500 Slo
vencev in Hrvatov. Prilika za Slo¬
venca ali Hrvata je jako dobra

zdravja.

S.« ™ lupi i! oaj  i«-.

Matt, Ute, b« J07  Bhvabik

Samostojno Slov.-Hrv. Podporni

Složni Bratje "

V

Ustanovljeno 1  svečana 19 i 3 }  £ Ve(

Društveni odbor:

Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik

eth,

S

I. tajnik: Frank Peterlin, Rox 706. n. tajnik- " *'• 0k

Blagajnik: Josip Francelj, Gra ^>

Bolniški odbor:

Frank Blatnik, predsednik. Matv,

Gregor Gregorčič za Spruce Loo. , Rr °?at ,

Nadzorniki: 'N

John Tanko. Frank Štrukelj, ^

Društveni zdravnik: Dr. j 0 h apUS ’

it*  vršo vsnlrn tmtdn

2nese cu v

Bedne seje se vrše vsako tretjo nedelio
Francelj. J

Dragi rojaki Slovenci in HrvatiI Zanimal >

fitvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju boi e * a  5  \

— ... - - ....

" ?,i v:
i*.  w e sl Li i 1
- Ljal 11 . 0  floh

i" 1 ' .-.iil- : i,

.■  Vi 1 ”’

j

P .' viti °^ e ’i



i 1111 ", v


Fitger Brewing Co

Duluth - Minn.

Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih |j

cah varjeno iz pristnih snovi]. !!i

Josip Geržin

zastopnik za ELY,

pre

r II' 1 ’ 8 !* gtra 11 ^

df jlico i? «

r^ 1 1 njeni ° ce

pred  s

pirfec. e

Imvalteh .

•- dpi

• F ran Slski

ik i

■,  61 l et

1,1 ‘ zidarski P'
** z nlaž ni£

*  64 let-

78 let.

POZOR!

PLAČAJTE
ZEMLJIŠKI
DAVEK ZA

1913

NA

Miner’s State

Chisholm, Minn.

S, šivilj a, 8

Ji*, kroja ceV

Cnin’ Banke,

R - Franci

trn a 63 let- <

Sap- 38 M-

Vlak je zadel ’

posestnik Ignac -
, Zatično na Po
"iko gesta megl
prehodu čez pr°l
jenjski vlak, ki i

ii m njega mocn
je zbežal in se m


V založbi Narodnega Vestnika je

DELAVSKI

ODŠKODNINSKI

ZA DRŽAVO MINNESOTA

(Minnesota Workmen s Conipensation

Act)

Cena 30 Centov


Navodila kako

postati državici

Cena 15 Centov

N arodni ves  t n I k

S

~1

I

k

9 marca

1914.

Iz stare domovine.

KRANJSKO.

Prileti vlomilec v Ljubljani. Ko

* J  - čevlji Milaii Škrlj

« e  je trgovec s

*&'**»’  ” pazil  f pri  '**•

med vratini njegove P”-
(1U \Tskritega moža, ki je rav-
daJ Szkutal z vitrihom vlomiti v

»° Kino. Prijel ga je m nro-

pfZSZ  Vlomilec je že večkrat
" U  Kaznovani ključavnikarski pu
—!ik Franc Ravnikar iz Suho-
^foŽina Stara Loka.

‘ Si loviti oče. V Ljubljani llfeb;
- ie na Tržaški cesti v hiši
stanujoči brezposelni klju-
S  Urarski pomočnik Karol Gotz
‘‘Kh neke malenkosti v zaprtem
zaId  -oniu svojo 61etno hčerko
Stan< miljeno pretepava!. Deklica
jel S na pomoč. V hiši staau-
oče stranke so prihitele zra-
Kn in podale tudi v bližini
Sbujočega stražnika-, kateri jo
1 deklico iz mučnega položaja.
Neusmiljeni oče se bode moral za-
'trovarjati pred sodnijo.
r  umrli so v Ljubljani: Florijan
Plevec, prosjak, 73 let. - Janez
i autremvalter, kajzar, 38 let. —
Pran Renko, rejenec, 5 dni• - Jo
; i0  Antonin, delavec, lnralee, o 1
, ._Frančiška 'Praznik, zaseb¬

nica. 64 let. — Helena Keršič, že
‘ a  zidarskega pomočnika, 50 let.
Marija Blaž, mestnega stražnika
"vdova, 64 let. - Gašpar Pečar,
zasebnik, 78 let. - Frančiška Ja-
r.esch, šivilja, 81 let. - Manja
liogme, krojačeva hci, o dm.
j osip in a Banke, bivša, mokanea,
gg ’ ie t — Frančiška Gogala, užit-
carica, 63 let. Cecilija Vrenko,
služkinja, 38 let.

Vlak je zadel. Ko se je peljal
posestnik Ignac Spendal na saneh
v Zatično na Dolenjskem, je bila
tako gosta megla, da se je pri
prehodu čez progo zaletel v do¬
lenjski vlak, ki mu .je zdrobil sa¬
ni in njega močno pretresel. Konj
je zbežal in se mu ni ničesar zgo¬
dilo.

Pobegnil je iz ljubljanske pri¬
silne dedavec Fran Maček iz Izlak
pristojen v Kanderše pri Litiji.

Nesrečen strel. Na- predvečer
godu Valentina je streljal 24 let
stari delavec smodnišnice v Kam
niku Anton Jeran s staro puško,
kateri se je nakrat cevka razlete¬
la. Posledica je za strelca huda:
razmesarjeno ima dlan cele roke,
na levi roki pa mu je odtrgalo pr¬
ste.

Nesreča na Dolenjskem. Fran¬
čišku Kunstek, posestnikovemu-
sinu s Perovega sela pri Litiji je
slamoreznica odrezala na desni ro¬
ki tik dlani kazalec, sredinec in
prstanec, — Na saneh se je vozil
mizarski mojster Vinko Sitar iz
Tržiča pri Mokronogu, se prevr¬
nil ter si zlomil levo nogo v goleni-
— Mihi Oštir iz Bušeče vasi pri
Krškem sta se splašila naprežena
vola; prišel je pod sani, si zlomil
ključnico in si poškodoval desno
nogo. — Jožefu Kmet, posestniko¬
vemu sinu v Podgozdu pri Žužem¬
berku je pri vrtanju kamenja, od¬
štela šibra od jeklenega svedra,
na kar je nastalo močno krvave¬
nje in podplutba v vratu. Peljali
so  ga v kandijsko bolnišnico, kjer
so mu  operacijskim potom odstra¬
ni globoko v vratu tičečo šibro.
be malo je manjkalo, da mu šibra
ni presekala žile “karotis” in bil
6' hipoma izkrvavel.

Trideset kron za poroko. Kako
naši duhovniki zlorabljajo spoved-
laco , dokazuje nam naslednja pri-
godba: Posestnik iz R. na Dolenj-
s ei n je bil pri spovedi. Povedal je
svoje grehe in ko je bila spo-
J.ed končana, naložil je župnik do¬
jenemu posestniku pokoro rekoč:

. Pokoro plačajte 30 K in mi
Prinesite denar takoj po maši. ’ !

0 s e je zgodilo nedavno na Do¬
bskem ! Kmeta dobro poznani
°®tenjaka in treznega človeka,

ZcllO Yv "-

*om

namr.

niu verjamem. Pred župm-
iina namreč samo en greh,

Je hotel ^ Je  igralec, in zato ga
šal

sem kaznovati. Vpra

‘L

k r i spovedi dal odvezo.

nezgoda ^ „ .

. ga, ali je nesel v župnišče

jennr, in mi je odgovoril: Nisem,
aer mi --

nezgoda. Dne 10 februarja je
Prevažal 211etni ključarski pomo¬
čnik Fr. Nebec z drugimi delavci
u , monterske delavnice v Toeneso-
Vl  tovarni težak železen drog. Pri
^digovanju droga, je Nebec zado-
d take notranje poškodbe, da je
^°ral iskati zdravniške pomoči v
^eželni bolnišnici.

Kurji tatovi v Rožni dolini. V

Rožni dolini je bilo zadnje dni v-
lomljeno v kumjake več stran¬
kam in pokradenih nad 50 kokoši
raznih pasem. O tatovih ni sledu.

Od vlaka pri Litiji povoženo de¬
kle umrlo. V dež. bolnici je umrla
16 let stara Neža Jordan, katero
je vlak povozil pri Litiji.

Z okna na cesto je skočila 15 let
stara vlagalka pri Bambergu Vik¬
torija Rozman, stanujoča na Ra-
d-. eh ega cesta št. 1. Prepeljali so
jo v bolnico.

Cerkveni zakon. Pred več '.Ji
sta se sodno ločila zakonska Ivan
in Marija Slokar na Dunaju. Kaj
j ■ bdo zvrok ločitvi in kdo je lo¬
čitev zahteval ni za ta slučaj me¬
rodajno, gotovo je le, da se je iz¬
selila žena na kmete nekam na
Češko, mož pa je ostal na Dunaju
v svoji službi. Pred kartkim je
'■■prašal ločeni mož pismeno župni¬
ka, \ katerega fari je živela nje¬
gova ločena- žena, kaj je z ženo.
Župnik mu je odgovoril, de. je nje
gova žena umrla in da ic pokopa¬
na i a tamošnjem pokopališču.
Mož je zahteval nato mrtvaški
list, katerega je od župn ka, tudi
dobil, nakar se je drugič oženil.
Kmalo nato pa se je zvedelo, da
prva njegova žena še ni mrtva.
Uvedle so se preiskave, ki so dog¬
nale, da je res umrla v dotičnem
kraju neka Marija Slokar, ki pa
ni bila žena tega dunajskega Slo
kar.ja, marveč še bržkone devica
iti članica Marijine deviške druž¬
be. kateri je predsedoval dotični
župnik. Župnik je napravil pač
gotovo mu neljubo pomoto. Vsled
te preiskave se je uvedla sodna o-
bravnava proti drugemu zakonu
Slokarju in deželno sodišče dunaj¬
sko je drugi zakon Slokarjev raz¬
veljavilo, češ da živi še prva žena.
Pač pa je bil Slokar oproščen hu¬
dodelstva 'bigami je,. ker je on skle
nil drugi zakon v dobri veri in v
trdem prepričanju, da je prva že¬
na mrtva in je predložil pred po¬
roko tudi- dotični mrtvaški list.
Slokar se je pritožil vsled tega na
višje deželno sodišče dunajsko, ki
pa je pritožbo zavrnilo z razlo¬
gom, da sodišča ne briga, če se je
oženil pritožnik na napačni mrtva
ški li s t prve žene, ki ga je dobil
od župnika, marveč je zanj edino
merodajno dejstvo, da prva žena
še živi, vsled česar je drugi zakon
neveljaven.

Nesreča. Težko se je ponesrečil
63 let stari posestnik iz Podželj
pri Kamniku. Prišel je pod voz
med konje in dobil težke poškodbe
na glavi.

Mrtvega so našli. Dne 14 m. i

so našli mrtvega 52 let starega J
koba Laznika posestnika in str
jarskega pomočnika na Vrhnil
Okrog 5. ure popoldne s o ga vid
li sosedje prihajati nekoliko o ; [
tega domov; ker so bila pa hiši
vrata zaprta vsled odsotnosti nj
gove žene, je šel v hlev, kjer
ga ob pol 8. uri zvečer našli m
tvega. Laznik je oče štirih že d
raslih otrok. Zadnja leta je bil z
lo udan pijači.

Zdrava občina. Javor pod Lj
bljano šteje 500 prebivalcev, ]
od 4. maja leta 1913 do danes J
februarja 1914 toraj nad 9 mes
cev že grobokop počiva. Sluz
javorskega grofookopa ni teža
na. V letu 1913 je izkopal le 1
majhne kotičke miru. Smrt ic
tudi dosti starih na razpolago:
v 80, letu in čez, 12 od 70. do 1
leta, 24 od 60. do 70. leta, pa ji
je prizanesla. Naj jim še to leto
naprej. — Dne 20. febr. ho mi]
lo tri leta od zadnje poroke. ^

Defravdacija pri podružni
Ljubljanske kreditne banke
Spljetu. Iz Dalmacije poročaj
Pred 8 dnevi je pobegnil iz Spl;
ta uradnik podružnice Ljubija
ske kreditne banke, Franc Ded
Po Spljetu pravijo, da se gre
veliko poneverbo.

ŠTAJERSKO.

Preprečena nesreča. 12 febr. bi
se med postajama Poljčane —
Ponikva skoro pripetila grozna
nesreča. Nek kmet je peljal z oblo

nemu trudu se kmetu m posrečilo
spraviti živino in sam s tira, a od
daleč je - sopihal h apon hrzo
vlaka. Očividno

zgodila grozna vlako-

njem hipu se je posrečilo vlako

vodji, vstaviti vlak.

Verska blaznost. Na pokopali
šcu v Ljubnem so aretirali nekega
moža, ki se je že več dni in noči
klatil po pokopališču in molil za
uboge duše v vicah pred zaznimi
spomeniki. Zdravniki so dognali,
da je niož versko blazen. Preiska¬
va je dognala da je neznani spo¬
kornik 40letni rudar Albin Eibi-
ser, ki je bil znan kot silno pobo¬
žen <Jovek in ki je že del j časa no¬
rel.

Prijateljica opeharila prijatelji¬
co. Ana Zabukovnik je služila
1911 pri neki trafikantinji v Celja
kjer je shranila pri prodajalki Mi¬
ci Kos svojo hranilno knjižico. Ko
je službo zapustila, je še Kosova
hranilno knjižico shranjevala, a
ko jo je leta 1913 in letos nazaj
zahtevala, je ni dobila, ker se je
Kosova izgovarjala, da jo hrani
trati kant inja. Ko je Zabukovni¬
kova enkrat trafikantih:jo obiska¬
la, ji je ta izročila hranilno knji¬
žico, v kateri je pa bilo mesto
488 K le 28 K vpisanih, ker je Ko¬
sova ostali denar za se porabila.
Kosovo so zaprli.

Ustrelil se je v gozdu pri Ljub¬
nem na Štajerskem 481etni kamno
sek Ivan Grile, doma na Kranj¬
skem. Mož se je ustrelil dvakrat
v prša in enkrat v glavo. Našli so
ga v gozdu mrtvega. Vzrok samo¬
mora še ni znan.

Kraj vedne nesreče se sme ime¬
novati Fala pri Mariboru kjer
stavijo elektrarno. Zadnji četrtek
je domnevana slepa dinainitnaj
patrona, ko se je nenadoma spro¬
žila, zadela 46 'let starega delav¬
ca Fr. Kirboso tako nesrečno, da
mu je razklala čelo, nos in lica. Si¬
romak je izgubil tudi desno roko.
Reveža so prepeljali v Gradec.
Politična oblast mariborska pa
bogatašem na ljubo ne zgane z
mazincem, da bi se bolj varovalo
življenje ubogih in še obenem
slabi plačanih slivenskih delav¬
cev. Seveda kakemu nervoznemu
plavokrvnežu ne smeš niti prsta
pokazati, pa boš kaznovan, a mi¬
lijonarji se smejo igrat z življe¬
njem ubogega delavca kakor jim
milo in drago.

Iz Celja Pred okrožnim .sodi¬
ščem je bil obsojen bivši Plevša-
kov mesarski pomočnik Anton
Ogrizek zaradi napada na orožni¬
ka Gorjupa na 8 mesecev ječe; 2
meseca preiskovalnega zapora se
mu vštejeta. V neki ijpči pred Bo¬
žičem je fant brez vsakega prave¬
ga razloga napadel orožnika Gor¬
jupa na cesti pri državni železnici
v Gaberju iu ga je takoj z  ročico
na tla pobil. Izgledili so ga takoj
kot krivca in drugo jutro se je še
upiral orožniku, pri čemur je do¬
bil bodljaj z bajonetom v nogo.
Na rani še sedaj boleha, Anton
Ogrizek je bil 13 let pri Plevčaku
v službi in je bil postrežljiv in var¬
čen fant,

PRIMORSKO.

V parku streljal na žensko. So¬
boto 14. m. m. je v Gorici trgovec
Franc Pahor streljal v mestnem
parku na neko žensko. Ženska je
pobegnila. Baje je Pahor radi nje
zabredel v velike dolgove.

Oblegana tatova. Malokje se je
že izvršilo toliko tatvin kot ravno
v Trstu in okolici. Zlasti v zad¬
njem času nikakor ne morajo pri¬
ti pravim zlikovcem na sled. Ve¬
čjo srečo je imela v tem oziru žen-
darmerija na Opčini. V torek zve¬
čer prideta dva neznana Hrvata v
gostilno na Opčini, kjer sta ostala
do polnoči, na kar sta odšla baje
proti Trstu. Ker sta s e tujca nav¬
zočim orožnikom sumljiva zdela,
so jih le ti zasledovali. In res, Hr¬
vata se nista obrnila proti Trstu
ampak proti vili Gilda, katere
lastnik je ing. Josip Giaehetti. Tu
sta plezala čez zid in vdrla noter,
a nista našla nič denarja, ampak
samo obleke za 600 K, kar jim
Seveda ni veliko pomagalo. Med
tem Časom je prišlo tudi drugih
ljudi veliko, ki so z orožniki vred
oblegali tatova in čakali, da se
prikažeta. Tatova sta se zelo pre¬
strašila, ko jih je zunaj pozdravilo
lajanje psov, nakar sta zopet izgi¬
nila. Ker pa so jima orožniki gro¬
zili, da bodo streljali nanje, sta
se rajši podala prostovoljno, na¬
kar so jih zvezali in pripeljali v
Trst, kjer sta bila oddana zidovju
ulice Tigor.

Divji okraj je okolica Poreča.

Tam režejo dan na dan trte in
kradejo živino na debelo. Pa tu¬
di napadi so pogosti. Te dni je Ma¬
tevž Prekalj iz Sv. Mihaela'jezdil
v te v. Lovrec Pazenatički in bil v
gozdu za hrbtom napaden. Nezna¬
nec je streljal nanj in zadel ko¬
nja in jezdeca. Konj pa je vsled

tega še hitreje stekel, tako da na
padalec Prekalja ni mogel dohite¬
ti, kakor je nameraval, da g a  oro-
oa. Prekalj je dobil 23 štiber v te¬
lo.

Aretirali so v Gorici na zahtevo
okrožnega sodišča 401etnega ban¬
čnega uradnika Leopolda Kodri-
ha zaradi poneverjenja.

Strahovi. Pred kratkimi dnevi
so aretirali na Reki 4 Hrvate in
sicer Peterlina Rajkota, ki je av¬
strijski državljan, Savo Mileniča,
Bazilija Kneževiča in N. Mrzeja¬
ka. Ti možje so govorili v neki go¬
stilni pri čaši vina o balkanski
vojni in hvalili hrabrost, pogum
in vztrajnost srbgke vojske, izre¬
dne zmožnosti srbskih generalov
in požrtvovalnost srbskega voja¬
ka in njegovo ljubezen do domovi¬
ne. Nato so zapeli srbsko himno in
klicali “Živel car Peter” Neki
Avstrijev jih je slišal in pov¬
zročil da so bili aretirani.

Ne s reča na progi, železniški u-
službenec Ivan Lubej iz Solkana
je padel na železniški tir, kjer ga
je zadel železniški voz in mu strl
desno nogo. Lubeja so operirali
in mu odrezali nogo.

KOROŠKO.

V gozdu pri Podkloštru so našli
ustreljenega neznanega moža. Žen
darmerija je dobila pismo od ne¬
kega bivšega vratarja Spitalerja
iz Podkloštra, da se bo ustrelil.
Preiskava je dognala, da je ne¬
znani samomorilec Spitaler.

Pri Šenpetru na Koroškem se
je ponesrečil pri sekanju drevja
kolar Ivan Šteng. Padlo je na nje
ga drevo, ki mu je zlomilo desno
roko in ga težko poškodovalo na
glavi.

V Škofjem dvoru je ukradel
neki domači fant gostilničarki Ma
rij i Rabičevi 110 klobas. Fanta so
ujeli v bližnjem gozdu, kjer je ho¬
tel skriti svoj plen.

Srčna kap je zadela v Celovcu
54 letnega stavbnega mojstra
IJeinca, Mož je bil na mestu mr¬
tev. —• Mestna dbčina celovška
prodaja premog po 2 K 26 vin.
100 kg.

Zgorela je v Svetnivesi na Kor o
škem -štiri letna Marica Alič, hči
neke dekle, ki ima veliko otrok.
Marica je prišla preblizu vratič
štedilnika, vnela seJje je obleka,in
predno so prišli-s-rveci ljudje'na
pomoč je umrla.

Skalovje se je udrlo in težko
poškodovalo 1  dninarja Jan. Pav-
šlerja iz Tribuše, starega 51 let, ki
je šel ravno v hipu nesreče preko
hriba. Nesrečnika so prepeljali v
goriško bolnico.

RAZNOTEROSTI.

Solnograški zakon. Spomladi
leta 1912., se je vršila v Solnogra-
du pred deželnim sodiščem zani
miva obravnava proti 'katoliškemu
duhovniku, sedaj 62 -let staremu,
Kirchsteigerju. Mož je uvidel, ko¬
liko zla rodi nesrečen zakon. Za¬
konska se sodno ločita, cerkvena
ločitev je razun izredno bogatim
osebam nemogoča. Tako napol lo¬
čeni ljudje so takorekoe izročeni
kot žrtve konkubinatu. Da vsaj
nekoliko opere ta socijalni madež
in da pomaga tudi manj premo¬
žnim ločencem, ki ne morejo iti v
Ri-m in plačati ogromnih taks itd.
za cerkveno ločitev, se je odločil
Kirchsteiger za takozvani “ Solno¬
graški zakon”. Kot katoliški du¬
hoven ima pravico podeljevati za¬
kramente, ki so cerkveno popolno
ma veljavni. Začel je poročati sod¬
no ločene ljudi obojega spola, da
jih reši nedovoljenega, pravza¬
prav prepovedanega, konkubina-
ta. Seveda so ga napadli takoj cer
kev in njeni pristaši in so ga ova¬
dili, da ruje proti državno prizna¬
nemu zakonu in da sramoti s vso-
jim zakonom cerkveno instituci¬
jo, nerazločljiv cerkveni zakon.
Kirchsteiger je bil pred dvema
letoma oproščen, ker se mu n-i mo¬
glo dokazati, da bi delal to iz do-
bičkarij-e in žalil s tem cerkveni
zakon kot tak, obenem pa mu se
je priznalo, da je opravičen pode¬
ljevati cerkveno pravomočno za¬
kramente kot katoliški duhovnik.
Pri tem se je posebno uvaževalo,
da je Kirchsteiger strankam sam
pred poroko povedal, da sklepa
on samo ce-rkvenoveljavni zakon,
katerega pa državni zakoni do se¬
daj še ne bodo priznali. Kirchstei-
ge-rja so sedaj zopet tožili. Mož je
priznal, da je posvetil v teh dveh
letih več sto novih zakonov, kate¬
re so sklenili sodno ločeni, cerkve¬
no poročeni zakonski obeh spo¬
lov. Kirchsteiger je izjavil pri o-

bravnavi, da ni kriv, in da zavze¬
ma obtožnica napačno stališče,
ker dotični, ki jo je sestavil, goto¬
vo ne pozna bistva in namena
“'Solnograškega zakona”. V splo¬
šnem je Kirehšteigerjev zagovor
zelo zanimiv. Iz njega posnemamo
samo sledeče: Da je opravičen po¬
deljevati zakrament zakona in bla
goslavljati poročence, dokazuje
fenek tridentinskega koncila, ki
slove : Kdor pravi, da sveta ordi¬
nacija ne posvečuje v sv. Duhu
in da nima pravomoenega značaja,
ali da more postati bivši duhov¬
nik zopet navaden lajik, ta naj
se izobči. — Papež sam pravi v
svojem katekizmu: Jasno je, da je
duhovški stan tako visok, da vi¬
šjega nimamo. Duhovniki se ne
imenujejo po pravici samo ange¬
li (?) marveč tudi bogovi (?),  ki
imajo torej moč in veličanstvo
nesrmtnega boga,- Solnograški
škof pa je pisal v enem svojih pa¬
stirskih listov, da je moč du¬
hovnika večja, kakršne je tre¬
ba za obuditev mrtvecev
ali za ustvaritev več svetov,
kot je zvezd na nebu. Njih moč
presega vse oblasti pozemljskih
knezov in kraljev. Niti v nebesih
nima nobeden take moči. Marija
nima toliko oblasti in Kristus
sam se pokorava volji katoliških
duhovnikov. (Če pridejo v nebe¬
sa!) Zato sme tudi on, kot kato¬
liški duhovnik, obdarovan s taki¬
mi pravicami, posvečevati zakon,
tudi če ga državna oblast ne pri¬
zna. V nebesih mora biti ta zakon
vknjižen kot veljaven zakon.
Kirchsteiger trdi dalje ,da on ne
žali niti cerkvene, niti državne
institucije, marveč, da je opravi¬
čen kot katoliški duhoven poma¬
gati onim ponesrečencem, ki so
zašli v nesrečo vsled zakona in so
sodno ločeni in obenem obsojeni
v konkubina! in izpostavljeni raz¬
nim neokusnim dovtipom in neu¬
pravičenim žalitvam in prezira¬
njem. Priče so potrdile Kirchštei-
gerjev zagovor, nakar je bil Kirch
steiger zopet — oproščen.

Order of Hearing on Petition for Ad-
ministration. State of Minnesota
County of St. Louis, s. s.

IN PEOBATE COURT.

IN THE MATTER of the Estate of
Math. Agnich, Deeedent.

THE PETITION Of Margaretha
Agnich having been filed in this Court,
representing, among other things, that
Math. Agnich, then being a resident of
the County of St. Louis, State of Min¬
nesota, died intestate, in the County of
St. Louis, State of Minnesota, on the
23rd day of December, 1913; leaving
estate in the County of St. Louis, State
of Minnesota, and that said petitioner
is the attorney in fact of the guardian
of the minor heirs at law of said dece-
dent and praying that letters of admini-
stration of the estate of said deeedent
be granted to Števen Agnich.

IT IS ORDERED, That said petition
be heard before this Court, at the Prob-
ate Court Rooms in the Court House in
Duluth, in said County, on Monday >  the
16th day of March 1914, at ten o’clock
A. M., and ali persons interested in said
hearing and in said matter are hereby
cited and required at said time and
plače to show cause, if any there be,
why said petition should not be gran¬
ted.

ORDERED FURTHER, That this or¬
der be served by publication in the
“Narodni Vestnik”, aecording to law,
and that a copy of this order be served
on the County Treasurer of St. Louis
County not less than ten days prior to
said day of hearing.

Dated, Duluth, Minh., February 18th,
1914.

By the Court

S. W. GILPIN,
Judge of Probate.
Attest: A. R. Morton, Clerk of Probate.

POZOR KROJAČI!

— Trije krojači, kateri znajo ši¬
vati na mizi, dobijo stalno delo pri
Frank Žagar, Chisholm, Minn.

CE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN

poseti naš

Ely Opera House

kjer bodeš videl krasne, naj¬
novejše premikajoče slike,
obsegajoče črtice iz celega
sveta. Slike so jako poučljive
in tudi zabavne. — Menjava¬
mo jih vsak dan. — Za obi¬
len poset se priporoča

VODSTVO.

PREMOG IN DRVA

dobite pri

NELSON &  LINDGREN

Coal, Wood and Heavy Teaming
EVELETH, MINN.

Dober premog, poštena mera in
vaga.

Prinas dobite tudi voznika.

COPENHAGEN

DUHAN ZA NOSLANJE

MI JAMČIMO

dan je COPENHAGEN SNUFF
bil vedno in je tudi sedaj vedno
popolnoma pristen. Mi ga

v

hočemo prodajati povsod. Ce
ga vas trgovec nima, ga vam
mi pošljemo po pošti po na¬
vadni ceni 5 centov za škatlo,
dokler ga ne dobite pri vašem
trgovcu. Sprejemamo tudi
poštne znamke.

Copenhagen Snuff za čikanje
je najboljši tobak na svetu za
cikati.

WEYMAN-BRUT0N C0.

50 Union Square

New York

(I on§umme

610-611 Alvvorth BIdg.

DULUTH, MINN.

Ali ste se že poslužili prilike, katero Vam nudi LAKE VERMILLION
SUMMER HOME CO. na zemljišču, znano pod imenom VERMILLION
GROVE, okoli petnajst milj od mesta TOWER na jezeru VERMILLION!
Ta naselbina ima veliko bodočnost. — Pišite po podrobnosti, predno se
cene zvišajo. — Poslali Vam bomo popis in zemljevid te nove naselbine.

LAKE VERMILLION SUMMER HOME COMPANY
610-611 Alworth Building, -:- Duluth, Minn.

Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

» a  »

Kapital, preostanek In delniška
odgovornost

$74.000.00

*«*

denar In prodajamo parobrodne lista
na vse strani sveta.

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.^

Poselite nas.


3 G

3IE

3 E

5 pristnih
pijač in te so

u

Kranjski Brinjevec, Slivovec, Tropinovec
Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go -
stilničar, kateri hoče napredovati, mora po -
skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬
duje s svojo trgovino. Prava pristna pijača
se zaimore kupiti le pri A. Horwat-u, ki im -
portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec,
Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pravo
zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters.
Naročite si en zaboj te ali one pijače za
poskušnjo; samo da bo eden zaboj, 12 ste¬
klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite po
cenik.

A. HORWAT, 6MN-CB1CA00ST., JOIIET, m.

=l l=-=l g| =^u-

Tl

4

NARODNI vestnik


Narodni Vestnik

99

National Herald.

Slovenlc Sami-Weekiy.

Owned and publlshed by the

Si lov en lan Prlntlng &  Publlsblng Company

a Corporation.

ftaci ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street._

National Herald

lasued e«ery Monday and Tlmrtdat: suliscrlptlon ywrly <2.00

Tke pest Aorefflsmg medluc: aniong Slovenlans In the Northnest
Rates on appilcatton

Estere! as second-class matter May it. 1911 at the pest eftlce
Duluth, Mina., under the Act March 3,1B79."_

»NARODNI VESTNIK"

Izdaja

Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Mlnn.
.>.1. »Mk ponedeljek m gelrSek »veter n« g. straneh

NaroCnlna stene«

Za Ameriko In Canado u  celo lete
za pol leta

Za Etrepo za celo lete

$ 2.00

11.00

$3.00

Dopisi brez podpisa m osebnosti se ne sprejemajo.

Denarne poslljatre In dopisi se naj pošiljajo oa naslov.

»Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street,

Dulutli. Mlnn.

Telephone, Melrose 1113.

POMEN IZOBRAZBE.

(Nadaljevanje.)

IV/a in najtemeljitejša izobrazba je znan¬
stvena izobrazba. Ona namreč izobrazi po¬
polnoma, da ne vemo le za posamezne prika¬
zni, temveč da jih tudi poznamo, da jih znamo
razvijati itd. Ta je seveda primerna le za one,
ki se'pečajo z znanstvom samim. A. vendar je
važno to, da čim več je takih izobražencev, tem
bolje je za znanost, ki je sicer kot taka za svet
nepraktična, a liodi vsemu naprej, vodi prak¬
tičnost, razvija misli, osnove in probleme. Za¬
to je pa napačno, da se onega, 'ki se peča z
znanstvom, sodi premalo. On je pomemben
tudi za materi jelen svet, kakor je potreben
načrt za hišo. Jaz mislim, da si v bodoče teo¬
rija ali nazor, kar je istopomembno kot na-
-’t, in pa praksa ali izkušnja, kar je isto¬
pomembno kot dejstvo, ne bodeta stala več v
to ko trdem nasprotju, saj si tudi dosihmal ni-
;1 a, ako ju pogledamo natančneje. Latinski
i-.-k pravi: “Teoria sine praxi — sicut currus
sine axi”, — kar pomeni po naše: “Teorija
brez prakse, je kakor voz brez osi”. Praksa
brez teorije je kakor slepec na cešti. Zato je
torej znanstvo, ki nam je iznašlo moderne
.‘•troje, vstvarilo temeljne misli človeštva, va¬
žno in njegova izobrazba pomembna za svet.

Splošno pomembna pa je za slednjega po¬
litična izobrazba. Žalibog, da izrabljajo še
danes nasprotniki delavstva nezavedne in v
političnem ozira neizobražene delavce v svoje
i>odle namene. Agitirajo, da naj volijo repu
blikanca, bul inooserja, demokrata, liberalca,
klerikalca, češ, da le on je zmožen in dovolj
vpliven ublažiti ali odpraviti krivice, ki tišči¬
jo z vso težo na priprosto ljudstvo po vsem
svetu. In kar se tiče narodnostne politike, iz¬
rabljajo v starem kraju, posebno na mejah,
naši narodni nasprotniki nezavedne in v temi
živeče 'kmete in tudi obrtnike ter trgovce, ter
jih vlačijo v nemškutarstvo z vsiljevanjem
nemških ali nemškutarskih ljudskih zastopni¬
kov, češ, 'ti bodo odpravili davke, ker ti so pri
nemški gospodi Habsburžanov dobro zapisani.
To se najde ob mejah slovenskih in tudi v srcu
slovenske zemlje še dandanes mnogokrat, zato
pa se ne morem ogniti, da bi ne priporočal,
da se spomnijo naši ljudje na Družbo sv. Ci¬
rila in Metoda v Ljubljani, katera je edina
naša moč, ki brani našo staro domovino, kjer
je vir in mora biti glavni vir ameriškega Slo¬
venstva, ako se hoče vzdržati. Kar se tiče ne-
izobrazbe v politiki na delavskem polju, se
pokažejo povsod posledice. Kapitalistični po¬
slanci v občinskih, državnih, deželnih in vlad¬
nih zastopili rujejo s kovanjem delavstvu
škodljivih zakonov vedno skrivaj zoper de¬
lavstva, in 'kadar stopijo na površje delavski
punti, delavske vstaje, delavski štrajki, takrat
združijo ti po delavstvu izvoljeni vladarji vse
svoje moči, da zrušijo z mečem v roki in z na
basanimi topi vsako delavsko gibanje, vsak
delavski upor zoper tiranstvo. Da škoduje
delavstvo z izvolitvijo kapitalističnih refor¬
matorjev samemu sebi, je očividno vsak dan,
vsako leto. Delavec, ki ne poskrbi za volilno
pravice, delavec-volilec, ki ne gre ija volišče,
delavee-volilec, ki odda svoj glas za nasprotne
ga kandidata, je nevednež ali pa Iškarijot, in
ravno tako je nevednež ali pa Iškarijot isti
Slovenec v starem 'kraju, ki voli Nemca, Ita
liiana ali Madžara v ljudske zastope.

S takim dejanjem škodi prvi kot drugi naj
prej samemu sebi, in v drugi vrsti škoduje
svojemu razredu, svojemu sloju, oziroma svo¬
jemu narodu. Delavec pa, ki je politično iz¬
obražen, in isto velja o politično izobraženem
Slovencu, se pa zaveda svoje veljave, zaveda
se moči in veljave svojega glasu, in zato ko¬
risti s pravilnim glasovanjem najprej samemu
sebi in potem tudi stranki, sloju, narodu svo
jemu. Politična nevednost je ravno, ki do
pušča priprostemu ljudstvu, da tako čisla na
sprotnike, ker se ne zaveda vsled neizobrazbe
da tvori priprosto ljudstvo moč, ki bi lahko
vladala ves svet. Ne zaveda se, da ima prostak
isto moč, kot aristokrat; ne zaveda se, da tvo-
lijo ravno prostaki in prostakinje ogromno
večino človeštva, in da so zbog tega upravičeni
diktirati ali zapovedovati kako naj se zemlja
vlada. Priprosto ljudstvo vzdržuje ves svet,
priprosto ljudstvo je zdrave, jedrnate narave
in telesu, zato leži moč bodočnosti

pred priprostim ljudstvom, in fizični ter du¬
ševni delavci bodo dosegli vladine vajeti in
vladarsko moč le takrat, kadar bo večina to¬
liko izobražena, da bo korakala na lastnih no¬
gah na volišče. Dokler ni to priprosto ljud¬
stvo izobraženo, ne vidi drugega kot svoje sla¬
bo gospodarsko stališče, svojo lastno nezado¬
voljnost in revščino. A kako naj se priprosto
ljudstvo izobražuje? Dandanes je to lahko.
Razne stranke imamo, ki so si postavile za
svojo nalogo, dvigati ta ali oni razred člove¬
štva, v politiki in s politiko v gospodarstvu.
Priprosto ljudstvo si je postavilo socijalistično
stranko, zato ker so vse druge stranke po vsej
zemlji toliko stoletij zlorabljale zaupanje, 'ka¬
tero je priprosto ljudstvo stavilo v nje. Tej
verjemite — verjemite kot delavci le delav¬
ski stranki. Pomagajte si sami in Bog vam
bode pomagal. Prava šola, prava tehtnica pa
je vaše srce in vaš razum. Uvažujte to, kar
vas pouče bolj izobraženi in bolj napredni to¬
variši; a uvažujte tudi ono, kar vam opevajo
v nasprotnem taboru. Vse odtehtajte v zdra¬
vem razumu, populite ljuliko iz pšenice in
imeli boste svojo politično izobrazbo, svoje po¬
litične nazore, ki se bodo gotovo strinjali z
načelnimi uki onih reformatorjev, ki delujejo
za pravice priprostega ljudstva. A svobodo
dvigajte pred vse drago, zakaj, sem že raz¬
pravljal v nekem članku na tem mestu. Sam
mora človek vedeti kaj dela, sam mora vedeti
kaj se z njim dela, sam mora vedeti, kam se
naj obrne v politiki, sam mora razsoditi! To
je potem prava politična izobrazba !

da je Jednotino premoženje v rokah postavno
izvoljenega uradnika. Ob tej priliki se spo¬
minjam neke resolucije, sprejete na zboro¬
vanju J. S. K. J., v kateri se daje zaupnica
glavnemu odboru, ter obenem najsfrožje ob¬
soja njih obrekovalce, “katerih imena niso
vredn•, biti zapisana v zapisniku konvencije
J. S. K. J.”

And by the \vay :  Vsem cenjenim delegatom
devetega glavnega zborovanja J. S. K. J. tem
potom najuljudneje naznanjam, da sem se¬
daj naturaliziram ameriški državljan, kar za
časa. konvencije še nisem bil.

Končno pozivljem vse Slovence-državljane
v Ro e k Springs, Wyo., da svoje glasove dne 5.
maja ' ddajo za delavske kandidate. Let’s
liave a good city administration, on the basis
of socialistu! There is something that needs
‘ ‘ deeply ’ ’ reformatiou...

Frank S. Tauchar.

SPLOŠNA STAVKA V RIMU.

Delavstvo

Rim, 7. marca
Večnega mesta, namerava stopi l
v ponedeljek - ' v splošno stavko.
Vzrok stavke je protest proti ne¬
kim spremembam v bolnišnicah,
in pa preiskušnja orgamizatonene

moči. Z  delim bo vse prenehalo
in tudi trgovski pomočniki m
razvaževalci jestvin bodo zastav-
kali. Noben časnik ne bo izšel,
vendar so časniki opozorili ljudi,

da se naj pravočasno preskrbijo
z življenskimi potrebščinami.

Oblasti so pripravile vse voja¬
štvo za slučaj izgredov.

KRALJ NIKOLA O SVOJEM NARODU
IN SLOVANIH.

Bori s a m'se z močnimi rokami,
bori s a ni se z glavo svojo jasno
pa s srcem svojim...

(A. Aškerc.)
(Dalje prihodnjič.)

in

SPOMINI NA TO IN ONO.

Predpustni čas, ti čas presneti! Že zopet
si odšel v krtovo deželo, oziroma tja, kjer ni
inufr, in to ne da bi osrečil nas mlade (!) fante
in dekleta s sladkostjo zakonskega jarma. —
Je že smola za vse skupaj... I na... za dru¬
ge sicer ne vem tako natančno, pač pa vem
to, da so kosti mojega rojstva na pepelnično
sredo stale na glavi, in ne glava na kosteh, kot
se spodobi normalnemu smrtniku...

Vsem kolegom in koleginjam, ki so bili de¬
ležni svetega ploha z mojo ženirano malenko¬
stjo vred, najprisrčnejše čestitam za junaško
požrtvovalnost in samozatajevanje. Vsem ti¬
stim nežnim, od katerih sem bil takorekoč
“denied” kot kandidat “zemeljske sreče”, pa
želim 999 sreč izmed tisoč, dočim ena meni
ostane...

'Pregrešni tango ples je tudi v našem mestu
naletel na srdit odpor. Varovanci morale in
prevelikega telesnega zvijanja nasprotniki,
oziroma nevoščljivci, so sklenili, da se tango
ne sme javno plesati in to radi tega ne, 'ker
ga še ne znamo. V to svrho so pričeli pošiljati
navodila in ilustracije, kako zadobiti staro -
davne pojme o plesu znamenitega tango. Ker
me je ta 'družba smatrala za' svojega pristaša,
se nisem prav nič 'čudil, ko sem nekega dne
prejel “copy’‘ omenjenih navodil. Sedaj se
pridno učiva posamezne akte s slovečo “Mico
Tico”, katera je bila svoječasno tudi pisate¬
ljica, sedaj pa je le učiteljica tango plesa. ..

V “Clevelandski Ameriki” sem cit.al pred
nekaj meseci, da je neki rojak iz Ročk Springs,
Wyo., obiskal Cleveland, obenem je posetil
tudi tiskarno “Clev. Amerike”. Med drugimi
laskavimi besedami je bilo tudi to-le: “Ome¬
njeni je mestni odbornik, ter sploh uživa vse
državne časti v ondotnem mestu.” Jaz ne po¬
znam nobenega tukajšnjega Slovenca kot
mestnega uradnika, še manj pa takega, ki bi
užival vse “državne časti”. To sicer ni nič
posebnega, vendar pa tukajšnji Slovenci ne
maramo uživati večjo čast, kot jo zaslužimo! —
Na konvenciji J. S. K. J. v Pittsburg, Pa.,
je neki vrhovni zdravnik pred zbornico stavil
to-le vprašanje: “Kakšno vero pa, katoliško
ali socijalistično?” Ko mu je brat Vogrič te¬
meljito razložil veliko razliko med socijaliz-
mom in verskim sektami, se je doktor “teori¬
je” pomirjen vsedel, ter izvajanja brata Vo¬
griča priznal. Drugače pa je bilo z “akade-
mično” naobraženim urednikom “A. S.”, ki je
zapisal v listu: “zatelebani Vogrič”. — In —
čnjte in strmite! S temi besedami je javno do¬
kazal, da je “oberfilozof ” ne le rimske hier¬
arhije, pač pa tudi jezika grdobije.

Pri otvoritvi črnogorske narodne skupščine
je imel kralj Nikola krasen, pesniško vznesen
prestolen govor.

Iz njegovega lepega govora posnamemo
tede odstavke:

“Nedosežen je bil črnogorski vojak v vojni.
Ustaviti ga niso mogli ne okopi, ne žice, ne
utrdbe, ne trdnjave. Topu se je rogal, sablje
in bajonete je lomil z rokami. Kakor da bi bil
krilat je prehitel moj vitez Črnogorec ves pro¬
stor od bosanske meje do pred sam Prizren, v
dvaindvajsetih dneh je izvršil vse to, osvajajoč
Plevlje, Belo Polje, Berane, Plav, Gusinje, Ro-
žaj, Peč, Dečane in Djakovico, vse brez počitka
in brez preostanka. Na drugi strani je v juna¬
škem poletu zavzel vso dolino Bojane od obal
Jadranskega morja do trdnjave lješke, kra¬
jino z Jezerom, štojem in Bardanjoltom do
višin Taraboša, da odtod napada Skader, do¬
kler ga ni prisilil k predaji.

Da ne bi bil takšen junak moj Črnogorec,
ali bi se bil brez oddiha pojavil v Mitroviči, da
koraka proti Kosovem in Skoplju, da dospe
igraje v Kumanovo in od tu na višine okrog
Bregalnice, da združen z brati iz Srbije in s
hrabrimi Grki, Leonidovimi potomci, kaznuje
četrtega zaveznika, našega zapeljanega brata
Bulgara za poskušeno ugrabljenje krvavih za¬
vezniških pridobitev?!

V teli borbah in izkušnjah je moj Črnogo¬
rec brez štedenja prelival svojo kri. Prosto
mu je .bilo srbsko mleko, saj se samo enkrat
živi in umre.

Glas topa, ki ga je v imenu balkanske zveze
Črna gora pri Podgorici prva izpalila proti
Turčiji, je odmeval v sredi sinov domovine v
daljnih prekotoorskih krajih. Večina njih je
pohitela pod svoj' nepremagljivi prapor, da se
žrtvuje za svobodo bratov svojih, a oni, ki niso
mogli prihiteti vsled siromaštva, da bi pre¬
livali svojo kri z brati svojimi, so v vznesenosti
duše svoje v toplih molitvah prosili Boga za
napredek svoje mile domovine in s tem poka¬
zali, da nosi Črnogorec vselej in povsod! v
svoji duši misel in željo za svojo milo Črno
goro, in naj je v sili razmer še tako oddaljen
od nje.

Pod našimi zastavami se je razvrstilo mno¬
go naših junaških bratov iz skoro vseh slovan¬
skih zemelj.

Prihiteli so k nam najprvo iz sosedne in
mile nam Boke Kotorske, na to iz Dalmacije,
Bosne in Hercegovine, Ilr-vatske, Slovenije,
Češke in Rusije, da pomagajo uresničiti naše
ideale, ne da bi pomišljali za ta vzvišen cilj
preliti svojo plemenito ‘kri.

A dočim so z rodoljubjem prožete te zem¬
lje na eni strani odpravljale svoje mlade si¬
nove na naša bojišča, je na drugi strani nji
hovo prebivalstvo z bogatim krščanskim mi-
losrdjem hitelo na pomoč sirotam padlih bor
cev in pošiljalo zdravnike in bolničarke, da z
negovanjem in z zdravniško spretnostjo poma
gajo ranjencem. V imenu svojem in vse Črne
gore izrekam imenovanim našim bratom glo
boko svojo zalivalo.”

Veliki Slovensko-Angleški Tol

mač, obsega slov. - angl. slovnico,
razgovore pisma in navodilo ka-
ko postati državljan poleg naj več¬
jega slov.-angl. in angl. slov slo-
Varja. Knjiga je nujno potrebna
vsim onim, ki se res želijo nauči¬
ti angleščine. Cena v platnu trdo
vezana(430 strani) je $2. ter se do¬
bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145.
St. New York, N. Y.

Pišite po cenik knjig.

Pain

DR ’

Prežene bolee me
kostnice, mišični , P ,
gijo ali trganje po  ^

■.Tssrrsji

Tzvrsfnn . ‘VL

1


Izvrstno zdravilo Ce
ne, za hromost ter ^
ozdravi prehlajen;. .
in nahod. Zabrani’
seanje v prsih. net k pl .
Ozdravi glavobol

4-5 kapljic v i 1

vrstno sredstvo Za


:arcu  Z

vnetja grla. er 8ranj e  V •

American Eichange
Bank'

VIRGINIA — MINN.

Najbolj pripravna banka za
Slovennn In Hrvate v mostu.

Pošiljamo denar na vse
strani sveta in prodajamo
vežne liste.

Ce se užije (4 kani

de) je Zvrstno

nepreba vij isti. krc  v ;

Pristni e X pell er  '

kakor ga kaže slika.

PAZITE NA Nlčv&tru

ponaredbe^

°ntov stekleni, ’

F. Ad. a

74-80 WASH1NGT0N t

newyor k s

25 in 50 centov


. pt*

h  U. m

'  tod- '. r

W  -»rt l

, pf



kr , ki
. < el  .ičeV, *

^‘VihP^sed*

•i? 1

uklete*  !
g*r Ai i».

«*V »  ,l



■.it*.


r' p  »ii P"

ek

T  &** 'irt koS c

M. J. MURPHY, predsednik.

GEO.

L - BR °2^ bu ^

FIRCT STATE BANK

PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN

se vljudno priporoča^ za^vse bančne posle, kakor tudi pošiljanj

na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obr- 1

3°| 0  od sto

*pd dneva vloge.

Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod
,'nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Unio^
nient Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani e i av ° n
Jz Chicago in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas k  01

absolutno varne.

cčCl*

žele«

*  b*P a t “ veli 15
pri ' v
kTO« 1

vina i» z
|J>1 Vsaka '

U^vflic 111 DC

[0*  f  rax® ere  '
> zn0  °' rC
\>>'' jedjo P 5 ' em
ima^

srebrno

S

&*»*■**

ki so

bili le

3j<> obresti od vleč.

|| DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in nai.,
VČdno nizke. ' Zastopamo tudi« najboljše zavarovalne družbe ntot'

inAmo vso notarska ilala


Žasltotako izvršujemo vsa notarska dela.

« Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih.-?

I..d a  —««. t«. X.. r. i rfo J nmn Ai h t v l.ni A .! i  -.. - - -

^ docela ^
plitki® ®

i w  ,z srebra a 1  •
. j a  tek i

Sposluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi deiniiuji

I , ( vaili

‘iz srebra

V,ien dodatek
| so cvetlice, P«

krasi tudi le
Vina Silvestre'

f  smrekove in,

ZNAK DOBRE OBLEKE

na duhu

Mihael Klobucbar, prvi podpredsednik J. S.
K. J. je baje odstopil, dasiravno to še ni bilo
oficijelno naznanjeno v glasilu Jednote. Kot
se poroča iz zanesljivih virov, je obdolžen
skebstva. Sramota! Ali mislite, da je bila re¬
solucija glede nnijonizma za šalo sprejeta na
zadnji konvenciji J. S. K. J.?! Ko so avstrij¬
skemu cesarju Fran Josipu 1. naznanili samo¬
mor njegovega edinega sina, je izjavil: “To
je bilo njegovo edino moško delo.” Kaj pa naj
mi.,tečemo k resignaciji našega obžalovanja
vrednega podpredsednika?...

Jolietski John Kranjec se je zopet obregnil
nad glavnim tajnikom J. S. K. J., ker se je le¬
ta potegnil za Jednotino premoženje, ki se je
nahajalo v posesti administratorja Medosheve
zapuščine. Ker Jednota za sedaj ne potrebuje
nikakoršnega tujega oskrbnika, je najboljše.

KOSOVO.

Iz Belgrada poročajo, da se je srbski ka
'binet v zadnjih svojih sejali bavil z vpraša¬
njem, ali bi se ne ustanovilo na Kosovem po¬
lju popolnoma novo mesto z imenom Kosovo.
Bodoči prebivalci tega mesta naj bi dobili
stavbišča zastonj in poleg tega še več konce¬
sij. Za ustanovitev mesta bi prišli pred vsem
v poštev premožni Srbi iz Amerike, pa tudi
drugi Jugoslovani, ki bi se hoteli tam naseli¬
ti, Novo mesto naj bi bilo križišče raznih žele¬
znih prog. Če se bo ministtstvo zedinilo, bodo
takoj izdelali načrte za novo mesto in letos
poleti povodom slave Kosova, bi blagoslovi¬
li temelj novega mesta.

Clot.hmg Co

DVE VELIKI TRGOVINI

DULUTH SUPERIOR

Duluth Brewing & Malting k

DULUTH,MINNESOTA.

0»?OK' i

siavnos

n«

iredi mize v<

Cena za vse ena&a. — Obleta za
možke in fante; najboljše blago
po primernih in poštenih cenah.

Vari najboljše in rojakom dobro znano pivo
v steklenicah pob imenom “REX”,  kakor
tudi pivo v sodčkih.

Ljudje, ki poznajo dobri tobak,
kadijo Havana cigare.

Poskusite cigaro

S. N. P. J.

Math. Kostainshek

upravitelj za Mesaba Range. Virginia!

ki je najboljša cigara na Range.

Varos in Iby so tudi dobre ci
re. Vse te izdeluje

LOUIS TILLMAN
Aurora , Minn.

FARMA NA PRODAJ.

80 akrov zemlje, 40 obdelanega,
40 pa gozd, se takoj i proda radi
slabega zdravja. Les je vreden
$800. — Hiša, hlev, poijata, kur-
njak, 50 kurjadi, 2 kravi, 2 brani,
vse za $1800. — Takoj $400. —
ostalo po $100. — na leto. Štiri
milje od mesta Crivitz, dve milje
od mesta Beaver, ki sta na želez¬
nici. Proda se radi zdravja.
Frank Galoit bx 32 Beaver, Wis.

Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket n

Baltimore and Ohio želez

CHICAGO do NEW Y0RKA

se razprotira,

jttde po vsej mizi.
aaju ,ie pazati, da so
•• dovolj gorki; juh
i le na krožnikil
jln jo gospodinja pi
Klor nima izurj
' prav, če vadi
dni prej v posi
orno vpliva na
gospodinja zbe
j« vsak hip v zad
ia pojedino do\
io pripravljena
kri. Bele rok;
nosili strežni!
ie; namesto r
samo čedni
kom preko re
“hteva velik
preudarnosti
“ttšnje. če r

■ ra Jse ne

prireji

Pišite : R. C. HA ASE,

Northvvestera Passenger Agent,

ST. PAUL, 1

po parobrodno knjižico,
parnika.

ki kaže vdobnosti te železni«

I je to

tang

’ Vsak

DENARJE V STARO DOMO¬
VINO POŠILJAMO:

Lepo je biti brezskrben potnik, — vse se .je
v pršili raztrgalo, izkrvavelo je že vse, nobene
bolečine več, nič upanja, in hrepenenja, v no¬
beni gubi ni več ostala kaplja, ki bi časih za¬
skelela, da bi se zdrznil ter zajokal. Vse mirno
in tiho, človek hodi po svetu kakor po poko¬
pališču in se smehlja z nasmehom, polnim
mrtvaško modrosti. Življenje seka rane, trudi
se neprestano v krviločni zlobi, toda moti se
jako; meso je neobčutljivo, nobene kapljice
ni več iz njega, in človek se smeje, da je bil
tako prešerno opeharil življenje.

K

K

K

K

K

K

K

K

K

K

K

K

K

K

K

K

K

K

Poštarina je všteta pri teh svotah
Doma se nakazan« svote popolnoma iz-
P  J ,rez viua r.H odbitka.

Naše denarne ppšiljatve razpošilja na
zadnje poste c. kr. poštno-hmnilničM
urad na Dunaju v najkrajšem času

registrirane.! pismu ISTZT™  aU

frank sakser

82  cortlandt St., New York) N _ y
PODRUŽNICA:

6104 St. Ciair Ave N P m

vo -» n. Cleveland, O.

NAZNANILO

vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni j a vt>

ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duhit b *
stopnik štirih naj večjih Insurance Company.
in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem P re P.'j !0  j D ]p r
vršujem dolžna pisma in pooblastila za Amen'

Sploh vsa notarska opravila.

a,:  m,

.1 le tango. T;

-  seve,
feoeev’

fe j,  J  ''Zbudil t
u Pednjem , v >
l nifz lic-a v-  a

^ 25,

Max Volčanšek

Telephone

509 Grant Avei

104 ..m

Evelelk-

cev ■


m.

„ : er »ejšV‘" dsa i 0

n  a«

o av >a'k. p.
;.,^k a  (

^elo,

Vi*

SVo
ratl C08

SfSLTs-'

‘va

S Pe l)ali

***  ta ^o P i e


A.,

hiž:

$25.0« NAPLAČILA $1° °^

Lote v Gary, Mii* 11 '

gfuti
del
so

s«

kjer gradi UNITED STATES STEEL kgPJ
za $25,000,000, in cementno tovarno za $ >
najboljša prilika az investiranje denaijm
Obrnite se pismeno ali ustmeno na

itmen*

• • ieF‘

racd^ 1  j|f'

lit« . llej,

| a


Steel Plant Inves

-o Central State

PISARNA NA BANKI NA GARY.



t

e ta 2? V

‘&o sa bt Jl(
* k °

NARODNI VESTNIK


Za naše gospodinje.


11 *************0*0*0tm0*0*0*g

POGRNJENA MIZA.

tr kor nr pohištvu in oblekah, se
Zl  bogato razkošje in umetmš
**L  tudi pri moderno pogrnje-
Y mizah ki nudijo očem zares
'“Leo pogled;' Fin okus prepove
P  dandanes pri pogrnjeni ml¬
in usiljive barve. Sne-
_ __ ^ e nun

žna “

duje v . .

Z ‘ belina namiznega perila se

ra ujemati s

lom

porcelanom ih stek-
nllnih enostavnih vzorcev. Na
et0  vezenih štirioglatih in po¬
lžastih prtičev, ki so bili polože-

• Ldi mize, je sedaj prt sam lepo
Žen ter plepeten s finimi dra-
Ženimi vstavki in aplikacijami.
Cdi servijete so vezene, oziroma
vstavki okrašene. Zložene niso
% ve č v umetne figure (golobe-
Žstolpičke; čeveljčke i. t. d.), ne-
ag 'leže priprosto zganjene na okro
fniku ali poleg »krožnika; izpod

njfh pa

gleda košček kruha. — Tu

di zameta va

sedanja moda popol-

barvaste : zelene, rumene, ru
Pri velikih pojedinah

noma

deče čaše „

za vsakim krožnikom časa za
na desni in levi kozar-

INN.

ia “j« denaii

e,t °je p«

»Sat

* & vni baiiij

' na5 e cen« j;
8  proti

ih - - Z m:
(lelnifatji.

o pivo
kakor

stoji

jatnpanjec, . .. . ,

,j u  lahka vina m za njuni koza-
c za  vodo. Vsaka oseba mora i-
met d več vilic in nožev; če^ tega

ostor a ii razmere ne dopuščajo,
treba je namizno orodje pred vsa¬
ko novo jedjo premenjti. Po dva
; n  dva gosta imata skupaj malo
stekleno ali srebrno solnico. Veli¬
kanski nastavki za sadje in sladko
pecivo, ki so bili le v napotje in
so  ovirali občevanje gostov med
seboj, so docela izginili in so se u-
maknili plitkim in nizkim poso-’
dam iz srebra ali finega stekla.
_ Važen dodatek lepo pogrnjeni
mizi so cvetlice, predvsem zelenje
ki naj krasi tudi lestenec. O Bo¬
žiču in na Silvestrovo so jako pri
merne smrekove in jelkove vejice.
Ob posebno slavnostnih prilikah
stoji na sredi mize velik šopek, od¬
koder se razprotirajo zelene gir-
lande po vsej mizi. — Pri servi¬
ranju je paziti, da so.krožniki ved¬
no dovolj gorki; juho je treba pri-
i nesti že na krožnikih na mizo. Na-
I liva jo gospodinja pri stranski <mi,-
zi. Kdor nima izurjenega osebja,
I stori prav, če vadi strežnike že
j par dni prej v posrežbi pri jedi.
[ Nervozno vpliva na vse goste, če
| bega gospodinja zbegano semintja
| in je vsak hip v zadregi. Zato naj
bo za pojedino dovolj zgodaj in
skrbno pripravljena, potem pa —
mirno kri. Bele rokavice, ki so jih
včasi nosili strežniki, niso več o-
bičajne; namesto njih se upora¬
bljajo samo čedni prtiči, ki vise
strežnikom preko roke. Gostoljub¬
nost zahteva velike izurjenosti,
mirne preudarnosti in —debelo na
basane mošnje. Če nimaš vsega te¬
ga, rajše ne prirejaj velikih gos¬
tij!

bra meseca najuglednejša družba
aranžirala v dobrodelen namen
čajni večer, katerega glavna toč¬
ka je bil tango ples. Udeležba je
bila ogromna. Že  pol ure po začet¬
ku so morali zapreti vse blagajne
in vse vhode, ker ni bilo nobenega
prostorčka več. — Bržčas se je
tangoples na svojem dolgem poto¬
vanju preko resnega vzhoda in pa¬
riške plesne akademije kultiviral,
saj kakor slišimo, vlada tudi v
Ljubljani zanimanje zanj, in u-
čenke ter učenci večjih, manjših
ter najmanjših ljubljanskih ples¬
nih šol se ga baje hočejo naučiti.
Menda je ta najnovejši ples pre¬
cej dolgočasen in utrudljiv, in ve¬
činoma mislijo plesalci, da je ele¬
gantni vlaček pač še vedno naj¬
lepši vseh plesov. Najlepši pa tu¬
di najdostojnejši!

KUHINJA.

V obari. Usmrti želvo (gl. št.
90.), kuhaj jo tako dolgo, da ji
lahko odluščiš lupino, in ko je lu¬
pina in koža odstranjena, zreži žel
vo na več koscev, katere deni v ru
meno praženje.Zalij jih z graho¬
vo ali-peteršiljevo juho ter jih ku
haj še nekaj časa.

Ako hočeš imeti želvin ragu, pri
deni obari žabjih krakov, karfijo-
le in zelenega grah a.

Sekanica od želv. Sesekljaj ku¬
hano meso želv ter ga duši na su¬
rovem maslu ali jako finem olju
z drobno zrezanim peteršiljem,
Sesekljanimi sardelami, poprom
in kislo smetano.

Celo kraljevski princi plešejo tan-
go, in nemška prestolonaslectniea
Cecilija je strastna ljubiteljica tan
ga. Zvedele so 'dalje, da je tango¬
ples prastar, V brilskem muzeju
je namreč videti figure, — teban¬
ske izkopning -— ki predstavljajo
plesalke, izvajajoče danes toli hk|
derni argentinski ples. — Tango je
težko popisati. Sedaj je sličen m|J
nuetu, potem za trenutek valčku,'
nato se približa kankanu. Pari sto¬
pajo naprej in nazaj, se klanjajoč
a potem mahoma narede kretnje
kakor da hočejo pasti na nos; te¬
mu sledi počep, ki se največkrat 1  , .
ponavlja, — Na Dunaju je noveid ^ ec enoleten : ako  P* so kremp-
e-išk 111 to Pb J e  zajec star. Tudi

zajcu oči;

i'č

DIVJAČINA.

521. Zajec.

ji Da spoznaš starost zajca, mu po
gjej kremplje, zlasti zadnjih nog.
so črni, koničasti in ostri, je

poglej ustreljenemu

alko ima zelo upale, je že več dni
mrtev.

Da odereš zajca, t. j. da mu od¬
straniš kožuh, ga obesi na kak
klin na zadnje noge. Prereži ko¬
žo od repa preko trebuha do vra¬
tu. Tudi na notranji strani nog na¬
pravi do členka zarezo. Potem sne
mi rep, potegni kožo z zadnjih
nog in vleci počasi naprej; poma¬
gaj si vedno z ostrim pripravnim
nožkem. Glavo odreži, istotako
tudi noge do prvega pregiba. Ako
ima zajec še drob v sebi, ga pre¬
reži po dolžini trebuha ter pobe¬
ri previdno iz njega, čreva in vse
drugo drobovje. Potem zajca do¬
bro operi, poberi ž njega z ostrim
nožkom še drugo tanko kožo; od¬
reži mu noge, vrat in rebrca, hr¬
bet- pa pusti cel. Operi ižnova ko¬
se, ako so še kaj krvavi, potem jih
nadalje uporabljaj.

522. Pečen zajec.

Zajca dele kuharice navadno v
dva dela. Prednji nogi, rebrca,

oplečje, srce in pluča, takozvano

mlado od zajca”, porabijo na¬
vadno za obaro ali kako drugače;
hrbet z zadnjima nogama ali brez
njih pa speko ali pa ga denejo
precej v kvašo.

Hrbet zajca nasoli pretakni ga
dobro z rezanci od prekajene sla¬
nine ter ga peci na ražnju ali v po-
dolgast ponvi (Bratpfanne) v pe¬
čici. Polivaj ga z mastjo, katera je
v ponvi; včasih lahko prideneš tu¬
di malo juhe. Mladega zajca peci
dobre pol ure, starejšega pa nad
l uro. Hrbet zreži po sklepih na
5—6 koscev in jih zloži skupaj,
kakor da je. hrbet še cel; ako si
pekla tudi noge, odreži od njih
lepe rezine mesa ter jih zloži
okrog hrbta. Ob robu krožnika
pa deni kisle kumarice, vložene
jurčke in limonove krhlje. Pose¬
bej pa daj k zajcu še kako solato.

523. Zajec v smetani.

Peci zajca kakor prej, a polivaj
ga z razbeljeno mastjo in z vro¬

čim kisom. Ko je že skoraj pečen
pa ga polij pankrat še s kislo sme¬
tano, v kateri razmotaj žlico mo¬
ke. K zajcu daj močnatih žlični¬
kov, makaron, riža ali kaj druze-
ga.

524. Mariniran zajec.

>

Odrgni hrbet s tolčenimi brinje-
vimi jagodami in smreejimi igla¬
mi, obloži ga z narezano čebulo,
peteršiljem, zeleno, korenjem, ce¬
lim poprom, dišavo in materino
dušico; potem ga zanj v prtič,
namočen v kis ter ga'pusti tako
2 dni. Nato odstrani vse dišave in
kornine, nasoli zajca, preslani ga
dobro in ga speci. Polivaj ga s su¬
rovim maslom ali z mastjo ter po¬
zneje s smetano, v kateri razmo¬
taj žlico moke. Ako ti ugaja, pri¬
mešaj omaki tudi par žlic do pol
kozarca vina aii malo limonovega
soka. K zajcu daj kot prikuho
krompirjevih kifeljčkov, rahlih
kolačkov, makaron i. dr.

525. Zajec v kvaši (pači).

I. Kuhaj pol ure vse prejšnje di¬
šave in korenine v litru' vode, ka¬
teri prideni kisa, kdlikor ugaja
tvojemu okusu. Zajca s to kvašo
samo popari in ga potem tako spe¬
ci ali duši, ali ga pa deni v mrzlo
kvašo ter ga pusti v njej par dni.
Pomni pa, da je dobro, akd kvašo
vsaki da.n prevreš, jo shladiš ter
zopet mrzlo vliješ na zajca. Pole¬
ti pa moraš skuhati celo enkrat
novo kvašo ter staro odliti, da, se
ti meso ne ilsmrdi. Zajca in sploh
nikakega meša ne sineš nasoliti,
preden ga deneš v kvašo in tudi
kvaše ne soli, da ti meso ne posta¬
ne nul e če. ’

' Par ur, preden potrebuješ zaj¬
ca, ga vzemi iz kvaše, nasoli ga in
preslani ter ga deni pozneje v po¬
nev. Polij ga z razbeljeno mastjo
ali SUrovim maslom'; pozneje ga
pa polivaj z juho, kvašo in napo¬
sled s smetano. Preden deneš zaj¬
ca na krožnik, poskusi omako, ali
je dovolj kisla; ako ne, prilij še
malo .kvaše.

pavu  p :

Železo’ 66 (

samo gor-
saj drugi se

ter n

ko

10

pf

TANGO.

Kaj je to - ? Vsak Človek, ki hoče
Wti “kulturen”, mora danes vede-
’’ > ka .j je tango. Tango je ples, ki
" a  F svet —- seveda
"Jih deset tisočev

? e ute gaejo brigati zanj — toli-
’° blatil in toliko hvalisal,- tan-
o°. ki j e  vzbudil toliko hrupa in
, 1  i e v  zadnjem času kakor neka-
’ a  mrzlica objel človeštvo. Po
Te likiti mestih plešejo sedaj
v an j=°’ ki je prva privlačna sila
Ust’ ^reditev; mnogi ilustrovani
m a 11 ” 11  Prktošajo slike tega naj¬
modernejšega plesa. Rusija ima
'  krakoviak, Poljska svojo m a

taram f rb !, ka svo 3 kolo, Španija
sku • . ancosika menuet, vsi

K; a . Paj  P a  i™amo sedaj — tango,
so n° r br Y ne 'kaj leti meso, so
tj n i - ani  Pripeljali sedaj iz Argen-
PtoiiP * an "°ples. Takrat smo
Gnsk Lmnogo  črnila zaradi argen -
m 0  ^!® esa ’ secla 3 P a  ga preliva
di argentinskega plesa. V

Prižnico}, S l ’ delaIw r ^ klama na

mA, ’ ker so  ga obsojali kot

goč e  .°'- )n ®g a  nemoralnega. No mo

‘.VŽŽL? | a plesali bolj po

i-etku t 1.. ’ ^icer pa 8e  -, e v  , za

tem npi* 1 E ! r °pa zgražala nad
* C ’ T11  dIp  0St0 ^ im  divjaškim, apaš-
s ° doep|!° m ' Pa so prišli  drugi, ki
r ’zu i e ' Y avrgh to  mnenje. V Pa-
sateli m ? znamen iti francoski pi-
daval n lepan  v  akademiji pre¬
redek an g°Plesu. In tedaj so
je tan e  ° egantne  Parižanke, da
a/ P 0 P°lnoma moralieen
0  ® a  plešejo “pravilno”.

Fini beli
možki žepni
robec

(Dalje.)

Nadevani raki. Skuhaj rake s sp.j,*

1 jo, zelenim peteršiljem in kimlj^.
em ; potegni od vsakega vrhnjo ve¬
liko lupino ter odstrani z žličico
vse meso.. Škarje in repke pa pu¬
sti cele. Seseklaj na debelo 30 dru¬
gih rakovih repkov, prideni temu
mesu nekoliko na sirovem maslu
s sesekljanim peteršiljem dušene¬
ga riža in soli; ko se to ohladi,
primešaj še 1 rumenjak in tri žli¬
ce kisle smetane. S tem nadevom
napolni velike rakove lupine, pri¬
tisni jih zopet 'k nogam, da bodo
raki zopet celi, zloži jih v skledo
pokapaj jih dobro s sirovim ma¬
slom, posipaj jih z zelenim, sesek¬
ljanim peteršiljem in kimljem, po¬
škropi jih še s šesteriml žlicami
vina, pokrij skledo, deni na po-
krovec žrjavice in počakaj, da ra¬
ki zavro, potem so gotovi.

515. Morski raki.

Gl. asijete št. 206. in 207. —
Morske rake pripraviš lahko na;
vse one načine kakor sladkovodne-
rakc.

516. žabe.

Kuhane. Umij žabje krake ter
jih skuhaj v slani vodi, kateri pri¬
deni soli, kisa, čebule in materine
dušice; potem jih posipa j z drob¬
tinami in sesekljanim peteršiljem
ter jih zabeli s sirovim maslom.

V obari. Napravi jo tako kakor
žabjo juho, samo bolj gosta mora
biti.

Ocvrte žabe. Povaljaj slane ža-
v jajcu in drobtinah ter jih ocvri.

Zarebrnice iz žab. Gl. asijete št.
204.

517. Morski pajki.

Gl. asijete št. 208.

Dokler jih
je kaj


Z vsakim
5c zavojem

NAVY

tobaka

I

Dokler jih
je kaj

VREDNO JE IMETI TA VELIKI BELI MOŽKI ROBEC. NAPRAVLJENI SO ROBCI IZ TRPEŽNEGA MEHKEGA BLAGA DOBRE
KAKOVOSTI, IN ROBEC JE LEPO OBROBI JEN. POSLUŽITE SE TE PONUDBE DANES — TU JE PRILIKA DOBITI ZASTONJ

STVAR, KATERO MORATE DRUGAČE KUPITI — LEPI BELI ŽEPNI ROBEC.

ČE POSKUSITE NAVY, KADILI BOSTE VEDNO LE NAVY.

G Al L & AX

518. Polži.

Operi dobro zaprte polže ter jih
kuhaj 1 uro v slani vodi. Potem
jih odcedi in jih daj v hišicah s
kislim hrenom na mizo.

Nadevani. Gl. asijete št. 211.

Sekanica iz polžev. Skuhaj pol¬
že kaikor prej; nato odstrani po-
krovce in jih potegni z iglo iz hi¬
šic. Odreži jim glave in repe ter
jih sesekljaj. Potem deni na razbe¬
ljeno maslo sesekljanega peterši¬
lja čebule, drobtin in to sekanico
ter namaži s tem nadevom zemelj-
ne rezine.

Ali: Prideni prejšnjemu nadevu
še par žlic kisle smetane in 1—2
rumenjaka ter ga namaži na ocvr¬
te žemljne rezine.

519. Ostrige (Austern).

Gl. asijete št. 209. m 210.

520. želve (Sehildtkroten).

LONG CUT TOBACCO

NAVY je dolgo zrezan tobak, pravilno narejen in pravilno držan — zato je tako
čudežno dober tobak, da daje vse leto veselje kadilcem tega tobaka.

Mi skrbno mladimo in bledimo najzrelejši Burley tobak, da razvijemo njega pri¬
jazno bogastvo, sladkobo in priljubljen NAVY okus. Potem zavijemo NAVY v znameniti
zavoj, obstoječ iz štirih ovitokv. To ga drži snažnega, sladkega in svežega.

Ta svileno dolgo rezani tobak je lahko zviti v lepe cigarete — kadite ga lahko
tudi v fajfi in tudi za žvečenje je izvrsten. — NAVY je poznan povsod kot tobak za vse
potrebe.

Ta prosti robec je za dobiti pri podjetnih trgovcih,
I II kojih ime. je spodaj označeno. Robcev iajo le gotovo
^ ^ število na razpolago, in več jih ne morejo dobiti —

torej zglasite se takoj pri najbližnjem trgovcu. Kupite zavoj NAVY tobaka — ž njim do-
biste zastonj knjižico cigaretnega papirja — in prašajte ga, da Vam da možki robec.

Smoking OLobattrol

Tke American robacro Ciu^u-cosjcii--? T&

G.W.GAIL&AX.!

BALT j MORE, MD.

igggHllr

TRGOVCI, KI IMAJO V ZALOGI NAVY TOBAK IN ROBCE:

Alex Kyyhkynen, 182^ 6th Ave. West. A. F. Krushcke, 113 First Ave. West.
B. Benda & Co.. 307]/j?—506 W. Superior St. Nick George, 915 W. Superior St.

Rich & Carlo, 511 W. Michigan St.

E. Fiskette, 507 W. Michigan St.

Chas. Atol, 1532 W. Superior St.

P. W. La Planta, 1127 W. Superior St.
/ Glick, 627 W. Superior St.

John Frah, 926 West Superior St.
Tom George, 6th & Garfield.

Olson & Kuppi, 63rd & Grand Aves.
Chas. Novack, 6302 Roosevelt St.

J. B. Cohen, 51 st & Roosevelt St.

narodni vestnik


Dopisi.


Dalai Lama pred nebeškimi vrati.

“ Bum, bum, buim,...

“Aj, mislil je sam pri sebi sv.
Peter, “kdo pa vendar tak j  raz¬
bija po nebeških vratih? Gotovo
je 'kak kovač, kojega roka.je vaje¬
na dvigati težko kladivo, ali pa
kak starec, ki je na pol glob.

Odpre nekoliko nebeška vrata,
da bi pogledal prišleca, in skoz;
vrata hoče smukniti možicelj
srednje postave, okroglega obraza
rejenega trebuščka; videlo se je
na njem, da na svetu ni ravno
posebno trpel, vsaj ne lakote, še
manj pa žeje.

“Le počasi prijatelj’, dejal jo
sv. Peter. “Kdo pa ste?”

“No tako, ali me ne poznate? Gi
spod Janez sem, slovenski Dalai
Lama v Arnerki, ali kakor mi pra¬
vijo: Joliestki “škof”. Število do¬
brih del? Teh sem storil dosti na
zemlji; šel sem se potegovat za
delavca” celo v Springfield (seve¬
da...), mučil se po Pittsburghu
bil sem član tretjega reda sv. Fran
čiška, potegoval sem se za katbli-
čanstvo, branil njegove resnice
proti trditvam drugih boneov, pre
sanjali so me radi resnice, šc to
žariti sem se moral. Me boš ven¬
dar spustil v nebeško kraljestvo,
ker: Blagor preganjanim, ker
njih je nebeško kraljestvo. Na sv.
pismo držim, posebno sem se pa
vedno spominjal: Tu es saeerdos
in aeternum.”

Tako je klobasil gospod
kranjski Janez pred sv. Petrom,
ki je bil pa take samohvale kmalu
sit.

“Vse prav lepo,” reče Peter
kratko,” kar si meni pripovedo¬
val. A dovoli, da še jaz pogledam
v Moje bukve, kaj stoji napisa¬
nega pod Tvojim imenom. Saj to
poznaš. Ako je kak delavec prišel
k tebi v župnišče, si tudi najprej
odprl veliko kašo, kjer si imel raz
novrstne zapisnike, in si pogledal
kako imaš moža zapisanega. In
vidiš, naš “business” v nebesih
gre ravno tako: vse po bukvah.
Veš, mi natanko presodimo, ali se
dobra dela človekova vjemajo tu¬
di z njegovim življenjem. I e ma¬
lo potrpi, kmalu 'bom tukaj. ki.
je žal, da moram tebe, ker si celo
“nadškifijski svetnik” pustiti ta
ko dolgo čakati.”

Kranjskemu Janezi; se je pr'
teh besedah malo pobesil nos...
Glej no, da bodo tako natančni,
pa vendar nisem mislil! No, pa ko¬
rajža velja; sem že druge “sfik-
sal”, bom pa še Petra potegnil za
nos.

Kmalu se je vrnil Peter z ange
Ijem, ki je nesel velikansko knji¬
go. Naslonil se je na nebesna vra¬
ta in začel brskati po knjigi; a
dolgo časa ga ni našel v knjigi
življenja. “No, kaj pa to, da nima¬
mo še zapisanega?”

Malo čudno se je zazdelo Jane¬
zu. Prišlo mu je naenkrat pred
spomin celo življenje; spoznal je,
da le precej manjka kljub njego¬
va ‘ 1  svetosti ”...

“Kaj pa, ko bi me imeli bolj v
1a novih bukvah zapisanega? Po
glejte v ta zadnji indeks. Tudi jaz
sem imel te, ki so se bolj pozneje
ali neradi priglasili, bolj ob kon¬
cu knjig napisano... Da bi pa vi
mene, “Jolietskega škofa”, n
imeli v bukvah ?. ..

In res, Peter ni dolgo prelista
val, ko najde stran z napisom-
“Jolietski Janez”. Petru se je če¬
lo nagrbančilo, ko je začel brati.

“Resnica je, kar si mi pravil”,
je Peter nato kratko odvrnil; “ali
tu stoji kratko zapisano: Naučil
si se v Pittsburgu s privatnim
bankarskim biznesom... Prega¬
njali so te zaradi resnice, da si se
moral tožariti; a zapisano imam,
da si svojega nasprotnika potla¬
čil le radi tega, ker je bila tvoja
mošnja bolj polna kot njegova .
Skrbel si, da kranjske ovčice ne bi
bile brez dušnega pastirja; vo¬
zil si se v Indiana in tam spravil
na faro Pepeta, a si mu vedno oči¬
tal, da ti za pota* še precej dolgu¬
je... Potoval iz ljubezni do “sta
rega očeta” v stari kraj; četrte
zapoved si vestno spolnjeval; a
obiškal si vse Mice po Beli Kraji¬
ni in Dalmaciji; a vidim d? si bi-
vvabiškemu župniku z namenom,
da bi te v Chicagi nadomestoval in
bi se ti tako lahko ceneje ven iz
muzal, prodajal za hrbtom neko
slovensko faro v Wisconsinu...
Berem še dalje: Duhovni vodja za

božjo čast ves vnet; a zraven sto¬
ji : Vzel za cerkev tudi monštran
jeo od človeka, ki se je redil od hi¬
še kakor je v Ljubljani štev. 13...
Razžaljenje Božjega Veličanstva
Coelebs manebis et breviarium
recitabis. .. A časih vidim, si sam-.*
signakelne predstavljal, a doto

čni svetnik ali svetnica, po.- ebno

velikokrat pa Mati Božja, je za¬
stonj čakala na slavo iz tvojih
ust. .. Še več stoji... Radi “bole
zni” mačka, nisi tu in tam noge!
maševati; a berem, da si se zamu¬
dil enkrat celo do ranega jutra
po tem si seveda samo radi bole¬
zni prišel v presbiterij Boga mo
lit. .. S svojimi duhovnimi sobrat.
i vedno živel v najlepši slogi...
A tu imam zapisane čudne reči, ka
ko si obrekoval svoja dva sose¬
da... Sama nevoščljivost.. Bra¬
nil si nekdaj katoliška načela K.
Jednote, bil si pravi Defensor
1'idei. Začrnil si po bratovsko svo
jega sotovariša; pozabil si na svo¬
je velike grehe; pisal si, da je bil
župnik “ashamed of his prestly
character” itd.; tu pa berem, da
si dal včasih kolarček od vrata
preč, da bi kdo v “jolietskem
škofu” ue spoznal človeka, o ko-
jem veljajo besede: Tu es sucer
dos iu aeternum. . Vidim še mno¬
go ve...

Kranjskemu Janezu je začelo
padati srce v hlače. A vendar se
je ojunačil in rekel : Poprosi še

sv. Jurja za mene; vsaj sem njemu
na čast sezidal veliko cerkev, a drl
ljudi, in ljudi pod tem imenom
sem vedno rad imel, oznanjal sla¬
va božjo ; ne vratu hi a e ivd na¬
zaj ..

Šel je sv. Peter vprašat še ta
dva svetnika, a povsodi se je gla¬
sil odgovor: “Non possuinus; vse
samolastna hvala, povzdigovanje
nad drugimi in prevzetnost. Vrne
naj se še enkrat na zemljo in naj
bo v resnici “svetnik’.

Peter obrnil je hrbet pred nad¬
škofijskim svetnikom in ex vod
jem, ključ je zarožljal — in Ja¬
nez je zopet stal pred nebeškimi
vrat mi...

Pot od nebeških vrat na zemljo
je bila še žalostne ja, kaikor ona iz
konvencije... Šic transit gloria
mundi. ..

moja žena je postala izvrstna ku¬
harica, ker pridno prebira stran
za naše gospodinje’. Pri nas je
sedaj mrzlo, vendar imamo v ste¬
klenih gredah že soloto, katero bo¬
mo presadili koncem marca ven
na prosto. Pozdrav

Andrej Vider vol.

pirala delavsko gibanje, poteč.
' udi ni potreba, da bi podpira' ■»
narodno gibanje, v takem slučaju
se lahko priklopi kaki močni, dru-
gonarodni organizaciji. Prvo in
drugo je pa potrebno, in člani te-
članice S. II. Z., tvorijo to organi¬
zacijo, ali bi jo vsaj morali tvori-

Ely, Minn.

Protest društva sv. Lovrenca št.
7, S. H. Z.

Naše društvo je imelo svojo re¬
dno mesečno sejo dne 1. marca tl.
ob 2 uri popoldne. Te seje so se
vdeležile tudi predsednica in ne¬
kaj drugih članic društva sv. Ane
št. 11, S. H. Z. Zbrali smo se sku¬
paj zato, da delujemo složno gle¬
de konvencije in nabave dvorane,
ker nam je bilo to naročeno od
glavnega, odbora-

Društvo sv. Lovrenca je skle¬
nilo pri seji, da se obdržava kon¬
vencija v Jožef Skala-tovi dvora¬
ni. Glavni odbor je ta sklep eno¬
stavno zavrgel, ker je 'bilo baje
društvo sv. Aue sklepu društva sv.
Lovrenca glede dvorane nenaklo¬
njeno in je protestiralo pri glav¬
nem odboru glede najetja dvorane
rojaka Jožefa Skala. O tem prote¬
stu predsednica društva sv. Ane
nič ne ve; toraj je ta protest ne¬
uraden, strankarsk in neveljaven,
ker izvira le od ene članice.

Podpisani vsled tega protesti¬
ramo v imenu društev sv. Lovren¬
ca št 7, S. H. Z., in društva sv. Ane
št 11, S. II. Z., proti upoštevanju
neuradnega ugovora ene ali dveh
članic društva sv. Ane od strani
glavnega odbora in proti omahlji¬
vosti istega od prvotnih naročil
glede nabave dvorane in preskr-
bljenja za konvencijo.

Ta protest je bil enoglasno spre¬
jet od vseh navzočih članov društ.
sv. Lovrenca št. 7, S. H. Z., in je
podpisan od podpisanih uradnic
društva sv. Ane, št. 11, S. H. Z.
Jos. Sprajtzar, predsednik,
Matevž Zgonc, tajnik,

Jos. Šikonja, blagajnik.
Uradnice društva sv. Ane št. 11
S. II. Z.

Johana Stoli,

Margareta Lakner,
Margareta Kochevar,
Angela Banovac.

Ely, Minn., 1. marca 1914.

Waukegan, 111.

Prosim uvrstite te vrstice v ko¬
lonah Narodnega Vestnika.

Tukaj pri nas se je'z vremenom
adnje čase jako spremenilo. Ime¬
li smo lepo toplo vreme nekaj dni,
a par dni nazaj nas je pa zima zo¬
pet pognala okoli peči.

V predpustu imeli nismo idveč
veselic Razmere so bolj slabe in
ne pripuščajo tega. Združilo se je
nekaj parov v zakonu, da bodo se-
ij veselo in tiho živeli za se.
mnogo jih je pa tudi rogati pust
pustil do prihodnje ženitne prili¬
ke. Tudi pri naših sosedih v Mil-
vvaukee in West Allis se jih je ne¬
kaj združilo v zakonsko življenje.
Poročila sta se Frank Bauanholz
in gospodična Katarina Nered. Že¬
nin je rodom Hrvat, nevesta je pa
Notranjka. Poroka se je vršila v
nedeljo popoldne, potem smo se
pa zabavali do ranega jutra. Obi¬
skal sem tudi več rojakov na West
Allis in pri Frank Skok-u sem pil
jako dobro doma prešano vino.
Rojak Skok je pa tudi izvrstni
fotograf in ima vso stvar jako mo¬
derno urejeno. V njegovem pro¬
storu ima mnogo lepih fotografij,
in ona delegatov S. S. P. Z. pri
'konvenciji v Milwaukee je res pra
vi kras. Slika je velika, na sredi
slike je znak S. S. P. Z., in pod
vsakim delegatom je ime. Priporo¬
čam rojaka »Skoka tudi našim de¬
legatom K. S K. J, ko bodo na kon
venciji 15. augusta t. 1., da tudi
njega povabijo, da jim napravi
tako lep spomin.

Ogledal sem si tudi slovensko
cerkev na Allis, ker sem bil pri
svatbi. Cerkev je majhna, zidana
s-toji na lepem prostoru in je lepo
opremljena. Zraven je župnišče.
Župnijo na West Allis oskrbuje
rojak Rev. Pakiž.

K sklepu priporočam rojakom,
da. bi se naročili na Narodni Vest¬
nik. Treba je le, da se človek vsaj
za pol leta naroči in list se tako
priljubi, da ga neče nihče pustiti.

Pozdrav vsem Slovencem in Slo¬
venkam! Frank Brence, ^
zastopnik “Nar. Vest.”

‘ti, prvič,

Loomis, N. Y.

Cenjeno uredništvo:— Pošiljam
vam naročnino v znesku $2.50; in
sicer $2., za eno leto naprej, 50e
sem pa dolgoval. Brez Narodnega
Vestnika bi ne hotel biti, iker je ne
le zanimiv, ampak tudi najbolj'
podučljiv slovenski list v Ameri¬
ki. Iz njega sem se kot farmer že
mnogo koristnega naučil in tud:

Ahmeek, Mich.

Še nekoliko h konvenciji S. H.
Z., katera se otvori dne 17. marca
1914 na Ely, Minn.

Slišal sem iz zanesljivih virov
kako surovega in sovražniškega
mišljenja so nekateri naši društvo
ni ‘bratje”, Eden njih, se ve iz
istega tabora, ki deluje zoper de¬
lavske pravice, se je izrazil, da bo
pravico v žepu nosil. Toraj nam
delavcain, ki bijemo s stavko boj
za koristi ne le naše, ampak za ko¬
risti vseh delavcev, in tu so všte¬
ti tudi naši skebi, se grozi z revol¬
verji ! Taki so naši nasprotniki; i/.
dali so delavsko stranko, sedaj bi
nas pa najraje potopili v žlici vo¬
de. Tako besedičenje je pa tudi
žaljivo za ves Ely, Minn. Mar mi
šiite, vi skebi, da so tam take pod¬
le duše kot ste vi, da vas bodo z
orožjem sprejeli? Prebivalstvo na
Ely ne bo delalo slavolokov ske-
boun- ne bo jih pa tudi pričakova¬
lo z revolverji v žepih, pač pa bc
pe skrbelo, da se bo z istim, ki bo
nosil skrito orožje, postavno po¬
stopalo. Revolverji naj ostanejo
doma; mi nesimo naše glav^ na
Ely. Isti pa, ki ima toliko črno
vest, da se ne upa brez revolver¬
ja na Ely, naj pa ostane doma
med skebi. ker tak človek ne spa
da k konvenciji? kjer se zbirajo
društveni bratje in sestre.

Pričakovati je, da bo ta konven¬
cija manj ali bolj burna, ker si bo
do stali nasproti delegatje in dele-
gatinje dveh nasprotnih nazorov
Vendar vsaka stvar se da pri pa¬
metnih ljudeh z besedo doseči in
tudi tukaj ne bo treba revolver¬
jev, ampak bomo brez njih napra¬
vili tudi nekaj dobrega in korist¬
nega za S. II. Z., ikoja obstoji po
ogromni večini iz delavstva, toraj
tudi nekaj dobrega za delavstvo
Dejstvo je, da je glavni namen S.
H. Z., naobratna zavarovalnina.
Resnica je pa tudi, da je dolžnost
ielavske zavarovalne organizaci¬
je, da koraka z delavsko industri-
jelno in delavsko politično orga¬
nizacijo; da podpira po svoji mo¬
či vse delavsko gibanje, ne pa, da
bi, kot nekdo v vmazanem Glasni¬
ku klesti, prezrli ves delavski boi.
Če ni potreba, da bi S. H. Z., pod-

zavarovanja, drugič, v korist, na¬
rodne probuje, in tretjič, v korist
delavske emancipacije. Če je na-
uon S. H. Z., edino medsebojno
z varovanje, potem smo na krivi
poti in posledice bomo občutili
prej ali slej, ali jih pa že čutimo.
Delavski stan je tlačen, in poma¬
gati si mora sam, ker vsak drugi
stan je nekaka ujeda, ki živi od
delavskega stanu, in neumno je
misliti, da bi drugi stanovi delali
za emancipacijo delavstva. Zate-
gadel potrebujemo na čelu naše
organizacije može, ki ne klečepla¬
zijo pred nobenim stanom, ampak
so junaki na narodnem in delav¬
skem polju, in pa da so kos svoji
nalogi kot uradniki in se ozirajo
na splošnost in ne na posamezne
želje.

Ker bomo pri predstoječi kon¬
venciji predelovali pravila, je pov
sem umevno, da preeitamo posa¬
mezni delegati razna pravila dru¬
gih jednot in zvez, slovenskih, hr-
vatskili in angleških, ter vzamemo
odgovarjl duhu časa in da bodo
jedro iz njih, da ne bodo pravila
zonet čez par let tako pomanjklji¬
va, da bi jih bilo treba predelova
ti, kajti pravila stanejo denar. V
pošteva naj se pa, da se naj stavi
v pravila le iste stvari, ki so res
potrebne. Prazno slamo priobčati
je nesmiselno, in pravila kakoršna
so potrebna za zavarovalno, or¬
ganizacijo kot je S. H. Z., so popol
noma dovolj velika, če vsebujejo
največ 200 točk. V tem se da vse
povedati; litanij pa ne bo nikdo
študiral.

Kar se tiče društvenih sej, naj
se vršijo iste najbolje pri vseh
društvih prvo ali vsaj drugo ne¬
deljo. -S tem bo olajšano uradova¬
nje glavnega tajnika, kajti če se
vršijo seje začetkom meseca se po
berejo in odpošljejo povsod ases-
menti za dotični mesec, kar se pa
ne mora storiti, če ima društvo se¬
jo zadnjo nedeljo v mesecu, ne"
ker glavni tajnik razpošlje opo
mine za asesmente koncem vsake¬
ga meseca za prihodnji meseč/
Zveza naj preskrbi za vsa dru¬
štva enake knjige po vzorcu zve-
zinih knjig, kar bode veliko pri¬
pomoglo k pravilnem in ložjem po
slovanju. Stroške za pokritje
knjig naj plača vsak član. Tisko¬
vine naj bodo v majhnih oblikah;
mi imamo nekaj tiskovin, ki pač
niso prišle iz rok tiskarskih moj¬
strov, nimajo nobene prave raz
redbe in so prevelike ter neoku¬
sne.

Denarne pišiijatve naj bi se po¬
šiljale naravnost na glavnega taj¬
nika, in le ta naj izroči denar bla¬
gajniku prof. pobotnici Tudi taj¬
nik naj bi potrdil vsak prejemek
d vsakega društva. Gotivo mora
pa priti za ta slučaj gbvni tajnik
pod večje poroštvo kot j» sedaj.
Glavni tajnik in blagajnik naj bi
sklepala mesečno račun in vsakih
šest mesecev naj bi ga pregledal
glavni odbor. Samoumevno, da
morajo biti računi vedno v redu,
in pregledovalci naj bi ne pregle¬
dali računov kadar jih kedo pova¬
bi, ampak kadar se pregledoval¬
cem zdi potrebno. Glavni tajnik
naj objavi račun vsaki mesec v
glasilu Zveze. Glasilo pa naj bo
na vsak način list, ki ne ruje zo¬
per koristi delavcev, ki ne proda
časnikarskih načel, in list, ki no¬
si linijski znak. Vse slovenske in
večina hrvatskih društev imajo le
unijske liste za svoje glasilo, to¬
raj tudi mi ne smemo delati izje¬
me. Priznati se mora tudi od stra¬
ni neunijcev, da je vendar unijo-
nizem ista moč, katere se kapita¬
lizem toliko boji, da se z delav¬
stvom naravnost ne pometa. Če¬
hi danes padle vse industrijelne
organizacije, padle bi tudi delav¬
ske plače, 'delavski čas bi se pa
zdaljšal. Kot delavci, če ste že u-
nijski ali ne, izbrati si morate u-
nijski časnik za- glasilo, in ta ča¬
snik naj bo tak, da se zajema iz
njega čim več mogoče poukov za
praktično življenje. Narodni Vest¬
nik je eden najboljših slovenskih
časnikov v Ameriki, prinaša naj¬
več praktičnih nasvetov, izhaja
dvakrat na teden, vselej na osmih
straneh, in jaz ne vem nobenega
vzroka, zakaj bi ga ne priporo¬
čal za glasilo S. H. Z.

Jožef Butala, delegat.

'• 01 ‘ ob <

0» 1

k »j elllu .- 1t .

Boljši kod kedaj

tod na f a

BOCK-PIVO GOTOVO ZA ODPOŠILJATEV.
Naročite je prej ko mogoče, ker je nismo izdelali

Naročite pri našem podružničnem zastopniku*

MINNEAPOLIS BREWING COMP,

, od !

i iz P e

okla !

lov:

.rjce P a

'l>° r  . u

" M  Ul' 1 ' 0  .
* fr  ., :l tsk e  P tlL

* a t0 ,’ ’

N».! Bt  “ i,; ie k 1

ko ki J e
ph °’. -vade'

■ ; bil naV

P« 1 " 1 . A ko ^ »e


lim

sem h

i«*:

■pihanem F*
^ , hotel po''

i a«

121 SOUTH 19th AVENUE WEST, DULUTH, MINN.

| od»ik al se

je P 1 '

ot'

MELROSE 4840.

TELEFON:

i i . pvguris:

P***#-.

r «u

liega.


NAŠI ZASTOPNIKI.


. .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp.
društva sv. Barbare je pooblaščen po¬
birati naročnino za “Narodni Vestnik’’
ter nas zastopati za vsa v tiskarsko
stroko spadajoča dela.

MINNESOTA:

Jakob Delak, Biwabik, Minn.

Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn
John Pogačnik, Eve letb. Minn. _ " ~'
Max Volcanshek, Eveleth, Minn.

Jakob Muhvich, Gilbert, Minn.

John Jerina, New Duluth, Minn.

Ant. Mahne, Prank Kochevar. Chis •
holm, Minn.

Joseph Smuk, Greaney, Minn.

Frank Horvatich, Virginia, Minn.
Louis Petelin, Aurora, Minn.

Geo. Brozich, Rauch, Minn.

Anton Prosen, Crosby, Minn.

Frank Hochevar, McKinley, Minn.
John Dragovan, Soudan. Minn.

MICHIGAN:

Frank Plautz, Calumet, Mich.

Svoji k svojim!

tudi nje
saffl. Posli
, se je vrni

VVISCONSIN:

Frank Zajc, Oliver, Wis.

Frank Brence, Waukegan, 111.
Frank lOanchar, Willard, Wis.
John Wodovnik, Milwaukee, Wis.
John Stampfel, Graf ton, Wis.
Frank Skok, West Allis, Vis.
Josip Zupančič, Milvraukee, Wis.

ILLINOIS:

'-'hn Libernik, Joliet, Illinois.
Simon Jesenšek, La Salle, 111.
Joseph Blish, Chicago, Ul.
Joseph Omerza, De Pue, 111.
John Kulavic, Springfield, 111.
Frank Mally, Joliet, 111.

Frank Goličnik, Panama, 111.

INDIANA:

N. M. Vuksinich, Gary, Ind.

Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind.
Anton Tratnik, Clinton, Ind.

PENNSYLVANIA:

Matt. Kamin, Forest City, Pa.
Ign. Magister, Pittsburg, Pa.
Alojz Tollar, Imperial, Pa.

John Kern, Cannonsburg, Pa.
John A. Germ, Braddock, Pa.
Anton Klančar, Arona, Pa.

Joseph Yamc, Garret, Pa.

Martin Klinar, Johnstown, Pa.
uhn Pajk, Conemaugh, Pa.

John Lamuth, Marianna, Pa.
Frank Miklaucich, McDonald, Pa.
lartin Koroshec, Ralphton, Pa.

~h B^ughton, Pa.
John Mlakar, Claridge, Pa.

K

S

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenska
gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepoti
jeno in bogato založeno

Ostal J«

P; Bat
kov.

I^ri izvemo, ali
tal »m P« sebb
ohladimo i
ared Olim

grocerijsko trgovino,

V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje i
daje krmo za živino , kakor: oves, koruzo, mrvo in i
Cen« zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav;
jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE BOJA

ifllttl F F"

feduškoval je dol
jjfrnpiia. ie morah
tih dans

leča d:

ega'di

Za mnogobrofen poset In naklonjenost se uljudno priporočal

M A T H. V I D A S,

slovenska trgovina

BIVVABIK, MINN.

Telefon t

Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHim

pdovinski rom
Spisal Star

KOVALL & SON,

GROCERIJSKA

ELY,

1 N

MANUFAKTURNA TRGOVINA

Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu,
v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬
vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za žens«
obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočal?
za obilen poset pri nakupovanju.

V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN

kaj tako razgr
■dih- — Ali mislit
~ Za  vraga, ali
8 junaški vodja če
- Nisem spal, a'
Ju. Sii-r

Kakor kača v pr

er  Pa ali sir

K

v °dji čete in


NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA

OHIO:

Frank Lunka, Cleve

Karol Bauzon,
land, Ohio.

Ignac Prel'gar, Collinwood, O.

Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton,
_ , Ohio.

Frank Guna, Bradley, Ohio.

COLORADO:

John Janežič, Leadville, Colo.
Frank Skrabec, Denver, Colo
Mihael Krivec, Primero, Colo.

(Nadaljevanje na osmi strani.)

KANSAS:

John Homec, Yale, Kans.

Anton Zajc, Girard, Kans.

Mihael Breznik, Prontenac, Kans.
Anton žagar, Kansas City, Kans.
Simon Repovš, Columbus, Kans.
Jacob Cukljati, Pittsburg Kans.

WYOMING:

F. S. Tauchar Rock Spring Wvn

Mike Krivec, Sublet, Wyo

John Globochnik, Diamondville, Wyo.

John Ruzich, Wardner, Idaho.

Frank Malavašič, Little Falls, N. Y.

»-H*—

r Ah ni  'to do;
brahim  se poki«
"- N ‘si se zmoti;
X  seda 3 doma
ga dob

W?r’ Zdi s ‘

resn

'da'r ° V res »i<

:v De  Povrne

To jet 80 ^ R

Mrtev m ° g0§ '

PIRUHE

ši rfr

pošiljajo
jaki radi ^
sorodniki
jateljem

trg
ni

-Mi ta  f° v di rtji
- p ri  e z « bil

N. .jf' lah n in

ki], az  sem

VI^'

cem v staro domovino in to seveda n '

SAJVEST^

GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, N»
NAJCENEJE preskrbi

,AKse«

PHl

©

i FRANK S

J 82 Cortlandt St., N eV Yoli

PODRUŽNICA: i Q *

6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland-

Čemu bi drugam segali, ako Vam
najboljše postreže?

VJh

H.

©

'Na

Vžkli

Po:
etih. (

na ^

te  °drecl

‘"faiii,- __

« °bi It  v °

E «

0  Prek,

" ^ i d

^0

Al1  §e t


1


te

Sv eti Zl T ) n

NARODNI VESTNIK

9 marca

1914.

ZA SVOBODO IN LJUBEZEN

is

ROMAN Z BALKANA.
Spisal Marko Stojan.

(Dalje.)

•\llali il allah!” je zagodrnjal turški,vratar,
, Aib j , na  trhlih nogah. “Ta jih je izkupil!... N

ijlkovroluna

majaje se s sve-
Ne pravijo zaman,

, ustvaril babo šejtan iz pasjega repa ! ’ ’

strah in groza!” je zaječalo debelo eloveče — naš vrli zna-
ris, skrbni oče nepreskrbljenih otrok! “Vaša kneževska vi-
' eC  i Vstanite — dajte, da vam pomoreva v vašo sobo...”

’°^° S p a  pojdimo gor!” je dejal Nemec, iztiraje si oči z rokami. “A
. ti!” je dodal, obračaj« se k vratarju. ‘ ‘ Grk — tri korake proč
,odin* c  • s j odgrizni prej svoje tatinske prste!”

LJ liiciit, a  x ... .. v .

f 5  1  ko je bil zopet v svoji sobi m si je izmil oei s pomočjo osuplega

I ; * e v . e ’ 4 e v011  Schratten odslovil vratarja in popra šal Pygurisa, kaj
TlU votli k njemu ob tako pozni uri.

strašna reč!”je vskliknil Grk iu plosknil z rokami. “Nevarnost
, hV avaši visokosti in preblagorodnemu gospodu markiju. . . Premi
• * /iutraj me pokličejo nenadoma v hotel Des cinq Nations. . . .
;llte  - a  gjoveka — fina gospoda drugače! — me pošljeta iskat pre-
^ Olimpijo- ■ • ..Najdem jo v tej hiši. . .gorje, gorje! . . . Prejle
jih privedem semkaj, ona dva in še štiri druge, ki so poča
. . zuna j... čez nekaj časa se vrneta... in zdaj — premislite!....
ra 1  . , j  mene in moje prijatelje. . . ka-

dva umirata.

ir ijjleč od tod napade vsa šesterica me
L r gataniiz pekla! . . . Trije so mrtvi. .
*  .morilce pa lovi policija. . . ”

ranjeni smo

‘Ker ste jih hoteli oropati!' ’ ga je prekinil von Schratten. “Poznam
, a kšne galatske ptice.

“Saj ne

o-re za to, vaša visokost!” je vzkliknil Pyguris, tiščeč si ro-

i in slovenska
svojo lepo

►vino,

>ko; dalje pr,
i, mrvo in
la se dostavlja
ITE ROJAKI!

[> priporočat

s,

Telefon Si

figama®

na roko, ki je krvavela od Markovega noža. “Toda poset pri 0-
f • n i bil navaden polset. . . veljal je Birbantiniju ali vam. . . ali
obema! Ako se ne motim, se piše vaša visokost tudi von Schratten.
in to ime sem ujel pankrat v razgovoru onih dveli tujcev. Menila sta
v neomikanem jeziku. . .-menda je bil srbski: . . Pazite torej! Samo
se ni vam hotel povedati. . .

Odmikal se je proti vratom, a tam je obstal, kakor da čaka nečesa.
-Dobro, Pyguris!” je dejal von Schratten, ugenivši njegovo željo,
er mu vrgel zlatnik. “Evo vam za trud! Hitite k Birbantiniju In o-
Kjzorite tudi njega. In zdaj — lahko noč! Naša visokost je zaspana.”
Ostal je sam. Poslušal je na hodniku, dokler ni zavladal zopet mir
hiši: nato seje vrnil v sobo, spravil bodalce v žep in poiskal sveženj
ietrihov.

• Jutri izvemo, ali je policija prijela naše prijatelje ali ne!” j« za¬
upal sam pri sebi, plazeč se nazaj priti Olimpijini sobi. “Za zdaj je
lavno, da ohladimo njihovo zaveznico. . . Počakaj kača ital jamska L "
Ostal je pred Olimpijinimi vrati in pritegnil sapo.

Prisluškoval je dolgo . . . napeto . . .

Olimpija je morala spati globoko spanje po vseh razburjeniu do-
tHlldh današnjega' due. Nobenega šuma ni bilo slišati iz njene sobe . . .

obenega diha . . .

Von Schratten je začel previdno odklepati vrata; šlo je brez škri¬
panja in brez težave. Stopil je v sobo, stiskaje ostro bodalce v desni
roki, ter izvlekel električno žepno svetiljko . . .

■Srdita, glasna kletev mu je siknila izza zob.

Olimpija je bila izginila! . . . Soba je bila prazna!

Planil je dol in dregnil smrčečega vratarja:

“Kje je Italjanka! ...”

“Tako mi Allaha, effendi . . . ni je več v tej hiši ! Odšla je v naj¬
večji naglici, takoj ko ste se vrnili v svojo sobo. ..” —-— — —

Lahko si predstavljamo razpoloženje obeh malopridnežev, ko sta se
sestala drugi dan na -določenem kraju, da počakata Halli beja , ki ji
ma je bil obljubil prinesti zasluženi denar.

Plašno sla se ozirala na vse strani, kakor da bi sumila preganialea
in maščevalca v slehernem človeku, ki je stopil mimo njiju nekolik)
počasneje, motreč z začudenjem razburjena obraza “prijateljev v tro-
zvezi”. Godilo se jima je kakor vsakomur, kdor poseže z ldeto roko
v blagor in srečo svojega bližnjega ter ruši in ugonablja, ne da bi mu
velevala njegovo dejanje višja pravičnost, ki uporablja tudi zlo v
svoj dobri namen. In morala sta se zavedati, da jima ni upati usmiljen¬
ja, ako naleti na njiju brat odpeljane nesrečnice: oba sta vedela h
nemilih izkušenj svojega življenja, kakšen je Slovan v svojem srdu. .

Pri tem moramo povdariti, da je bil von Schratten kjub svoj, nem¬
ški nesramnosti prej bojazljivec kakor junak: nihče ni tako brž pri¬
pravljen storiti bližnjemu krivico kakor Švaba — nikomur.pa tudi ne
pade srce tako po blisk o vo v lilaee kakor njemu, če spozna, da je pri¬
zadeti ne misli vtekniti mirno v žep. Še le v skrajnem obupu se mu zo¬
pet vzdrami pogum, kakor talinskemu volku, ki se vidi obkoljenega od
lovcev in prisiljenega v -borbo na življenji in smrt . . .

O Birbantiniju pa niti ne govorimo. Italijan — ako je poštenjak —
je -sicer človek plemenitih in velikodušnih nagibov, vsaj za tistega, kdo
zna vzbuditi njegovo simpatijo; toda korajžen je najbolj takrat, ko
j o  nevarnost prav daleč od njega. In če velja to o dobrih Laliih ko¬
liko bolj je resnično o lopovih, ki imajo slabo vest f

Nekaj časa sta se izkušala tolažili.

“V hotel Des cinq Nations se niso vrnili,” je menil Rirbantini. “Vre
ga — če bi bil vedel včeraj, da bivajo z mano pod isto srelro! Na kak
način hi se jima že prišlo do živega . . . Toda, saj pravim: vrnili se ni¬
so; ali so jih pobili, ali pa prijeli ...”

“Samo da bi bilo res!” je vzdihnil nemški junak. “Kamen bi se mi
odvalil od srca, če bi izvedel, da ložirajo v varnih prostorih kake ca¬
rigrajske ječe. A moje zaupanje ni preveliko; ti slovenski satani ima¬
jo vražjo žilavost: ubij ga sedemkrat — in sedemkrat ti vstane; pri¬
kleni ga še tako — sam Bog ne pomaga, da ne bi bil mahoma zopet
prost!”

In tako sta zaključila, da morata hiti pazna in previdna, pripravijo
na vsak trenutek, da ju doleti plačilo.

“Prav resno premišljujem, kako bi jo odkuril,” je dejal von Schrat¬
ten: “Samo da bi držal Halli hej svojo besedo. .. Nič prav se ne 'no¬
rem pomiriti nad tem, da se je poslovil snoči kar tako ... ne da bi
se diateknil glavnega vprašanja. Če noče plačati, kako naj ga prhne¬
va!” N

“Iztožiti se res ne da,” mu je pritrdil Birbantini. “Toda sroj!”
je vzkliknili mahoma. “Halil hej je mož beseda! Vidiš ... že se pelje!
Evo ga ! ”

Pokazal je na elegantno kočijo, v kateri je sedel TI .lil btj z nekim
drugim turškim gospodom.

(Dalje prihodnjič.)

SLOVENEC DOBI SLUŽBO

za poštnega upravitelja in kot vo¬
dja mešane trgovine v največji slo¬
venski farraerski naselbini v Ame¬
riki- Okolica je še le v razvoju in
z razvojem nje rastel bo tudi raz¬
voj podjetja. Znati mora tudi ne¬
kaj angleško.

Pro*dajam tudi zemljišča za far¬
me po zmernih cenah.

PATT GREANEY,

P. O. Greaney, Minn.

FRANK LOPP

mesar in rezar,

Box 581 GILBERT, MINN.

se priporoča rojakom, kadar imajo
v?v reza ^ žrebce, bike, svinje, pre-
siče, itd. — On jamči za .svoje delo.

FRANK GIMPEL

zidar

Box 634 GILBERT, MINN.

se priporoča rojakom, kadar potre¬
bujejo dobrega zidarja. —. Prevza¬
mem vsako zidarsko delo in jam¬
čim za dobro izvršitev in nizko ceno.

POZOR KROJAČI!

Iščem dva pomočnika, vešča v vseli
v krojaško stroko spadajočih delih.
Delo stalno, plača po dogovoru.

JACOB AMBROZICH

418 Pierce St., EVELETH, MINN.

NAZNANILO

Cenjenim društvom, kakor tudi tr¬
govcem na Čhisholm, Minn., nazna -
nja se tem potom, da Tony Kom¬
pare ni več v nikaki zvezi z “Na¬
rodno godbo”. V slučaju potrebe
godbe, obrniti se je na našega novo¬
izvoljenega upravitelja John Kure¬
ta. Dobite ga v mesnici M. Matzele
& Co. — člani “Narodne godbe” v
Čhisholm, Minn.

LEPA PRILOŽNOST

za

VELIKO NOČ

Obleke iz dobrega blaga po nizki
ceni. Jamčim, da se bodo prilegale
lepo. Rojaki, obiščem Vas v krat¬
kem, da umerim obleko za spomlad,

JOHN DEBELAK,

418 Pierce St., EVELET, MINN

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - minn.

Glavnica. $500.000.

Preostanek in nerazdeljen
dobiček-$ 1 , 550 . 000 .

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.


31

3[

liE

30

30

Si

First National Bank7|

EVELETH, MINN.

Najstarejša narodna banka na Mesaba Range.
KAPITAL IN PREOSTANEK
$ 122 . 000.00

Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah.

V

Parobrodni listi za vse črte.

Plačamo obresti po 3 od sto.

=u^=u==\ T===^i % r— —i t===i r==fi

(S

LY,

J_N

INA

V SLUŽBI KALIFA.

Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji.
Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic.

vpraša, kakor bi se nič ne

J e

(Dalje.)

Kaj tako razgrajate, junaki? —
godilo. — Ali mislite, da sem gluh?

; — Za vraga, ali 'ni nikogar v hiši, razun tebe in ti si spal?
pil junaški vodja čete.

— Nisem spal, ali bil sem v notranjih sobah, pa nisem mogel takoj
riti. Sicer pa ali smem vprašati, kaj hoče vaša milost?

Kakor kača v precepu se je 'zvijal Ibrahim pred vodjo, in to je u-
ilo vodji čete in zato je vprašal z blaženim glasom:

Ali ni to doni Abukekra, vodje afrikanske telesne straže!
Ibrahim se pokloni in odvrne :

Nisi se zmotil. V resnici, to je njegova hiša. Ali mojega gospo-
P r .ja ni sedaj doma. 'Povrne se za nekaj dni.

Vojak ga dobrohotno potrka po rami:
j — Revež, zdi se mi, da živiš kakor puščavnik, da te niti solnce
p doseže. Ali v resnici ne veš, kaj se je zgodilo s tvojim gospodarjem ?
Kaj , ako smem vprašati — se je hlinil Ibrahim nevednega.

Ako v resnici ničesar ne veš, ti moram povedati, da se tvoj
^Podar ne povrne več. • •

— Nemogoče. Rekel mi je sam, da se vrne. . .

°je že mogoče, da ti je rekel, ali ne.vrtne se, ker je mrtev.

Mrtev — vzklikne Ibrahim in zalomi z rokami,
a javnem trgu so mu odsekali glavo, ker je bil zarotnik.

:  ? l °tnik? Ali je to mogoče, da se je mešal Abubekr v 'zaroto !  Kclc
81  to mislil. '

e T ® re i y v  Pesnici ničesar ne v r eš o tem? — je vpraševal vodja te čete
a )°č s predirljivim pogledom Ibrahima.

1  la je že bil pripravljen na to in je vzdržal pogled.

. Allahu in njegovem preroku, o tem se nismo nikdar pogo-
jaii- Jaz sem ponižen sluga in kako bi on govoril z menoj o tako
1  : Predmetih. Gotovo se je varoval o zaroti govoriti z menoj, ker

. 0  j. ”» da  ' sem  zvesto udan našemu zakonitemu kalifu, kateremu naj
* (  u  • 8 ln  hvala na vse veke, katerega ime naj sije, kakor solnce na ne-
se  množi rod, kakor je na nebu zvezd in peska v morju .
o 0( ba čete odredi na to, da se preišče hiša, kakor se mu je zauka-

je vodil počasi in po stranskih hodnikih. Računal je na

Nan 1 Meho  “as in poskrije čimveč zakladov.

^Posled j e  prekoračil prag-sobe v kateri je bil Meho, starka m . a-

f L rp le i krasno deklico — vzklikne vodja straže, ko zapazi Fatimo.
' Prilit 6 Fatima - z ares krasno dekle. Sužnja je Abubekrova.
v; P°rabi Ibrahim in vzklikne ostalim.

d’

D'




y- -r. j-uittiiim m vzkiikllu

n ne  veste, da je naš gospodar Abubekr umi . .

»eh. mrl - Ali  še tega nisi vedel? - reče Meho in toliko, da m izdal

fe a P v gled in  čvrst stisk roke stori, da mu je zastala beseda v grlu.
—■ 6 ^ e tega za P a zil, ker je gledal Fatimo, , • •

"f.;:.; Prekrasna je ta deklica. Takoj parnem.oj ^ 3 ^

L e  a”?" rega zapazil, ker je

‘'•uam ^ i 6  ‘ ' Prekrasna je ta deklica, *>- , . , Aa  _

C 1° hadžib 'b naj stori z njo, kar mu drago. Vsekata) jo odda v
kalifa. Take žene gotovo nima v svojem haremu.

Ka to v, bad žib z mojim poslom zadovoljen. , •„

2 Wdij Jese de jame živo, a vendar nežno potresati de v ico,

Ali uspavajoči napoj je bil tako močen, da se deklica ni prebudila.

— Močno spi. Človek bi rekel, da je umrla, ako bi se ne videlo, ka
ko dilia.

—- Ona močno spi, a to zato, ker je vzela napoj za spavauje.
Trpela je vseld zobobola in zaprosila me je, da ji naredim napoj.

— Ti urneš napravljati zdravila? Hm. .. —- vpraša vojak.

— Urnem.

— Dobro. Tedaj pojdeš tudi ti z nami. Koristna nam boš.

— Ali se mi pri vas ne zgodi nič hudega? — vpraša plaho starka.

Vojak se nasmehne.

— Ali se ne moram rešiti iz tvojih rok?

— Rešili? Kako misliš to?

-— Rada bi v svet, daleč od Kordove. Pusti me.

— Ti si smešna. Jaz nimam odločevati o tem. O tem odloča moj
svetli gospodar hadžib.

— Wadha el Ameri?

— Da on!

— On je tvoj gospodar?

— To se razume.

— Ako je temu tako, me peilji k njemu. Razkrijem mu tajnost, ki
ki ga bo gotovo vzradostila. Mislim, da me nagradi in pusti na svobo¬
do.

— O tajnosti govoriš. Znane so. mi take ženske pravljice. Nu, naš
hadžib ne da nič na take pravljice. Zato ti resno svetujem, 'opusti to
bedasto misel, nego pojdi z menoj. Najprej pa zatakni svoj jezik za
zobe, ako jih sploh imaš.

Starka zamrmra nekaj, a se ne da oplašiti in reče:

— Dobro. Videli bomo. Ako dobim nagrado ali ne, je stvar svetle¬
ga hadžiba, ali moja stvar je, da mu povem tajnost ki ga bo močno
zanimala.

Vojak zgane z ramami:

— Stori, kar te je volja. Meni je vseeno, zakaj malo me briga, kaj
boš pripovedovala hadžibu. Ali sedaj mi pomozi, da vzbudim delile. .

Bolje je, da je ne vzbudiš. V nosilnici jo lažje prineseš k hadžibu.
Tam jo pa takoj vzbudim.

XVII.

Fatima je stala pred hadžibom AVadlio el Amerijem. Še nikdar ni
/bila tako lepa, kakor v tem trenotku.

In mrk obraz Wadlje el Ameri .ja se je za hip' zjasnil, ko jo je gle¬
dal.

— Deklica kako ti je ime?

— Fatima.

— Si sužnja?

— Da. Sužnja gospodarja, ki je bil tvoj sovražnik.

NVadlia jo pogleda ostro, trudeč se, da ji pogleda v dušo.

— Torej si tudi ti moja sovražnica?

— Motiš se ! —- odvrne deklica priprosto.

— Ali nisi ljubila Abubekr a, svojega gospodarja?

Fatima stopi naprej. Z nekim studom stegne roke, kakor da odbi¬
ja z ogorčenjem take misli od sebe.

— Nikdar!

— Ali nisi bila njegova ljubica? — vpraša NVadha el Ameri z ne¬
kim ciničnim in neverjetnim posmehom.

— Ne gospodar!

— Zares čudno — zamrmra hadžib.

— Vendar resnica.

— Zakaj pa te je imel v svoji hiši?

— Bila sem pri njem od jnladih nog. Ne vem, kaj je nameraval z
menoj. Morda me je hotel prodati za drag denar. Morda — kdo ve...
To mu je preprečila smrt.

(Dalje prihodnjič.)

ROMAN JOHANCA

je sedaj isšetl.in IT..zvezek s pravo
Jolianieno fotografijo. — Cena 25e.

PRAVA RDEČA
ŠKOFOVA BROŠURA

je prišla iz Ljubljane. — Cena 40e.

ZDRAVILNA KNJIGA

NAŠA ZDRAVILA

je ravnokar dotiskana; prekoristna
knjiga za vsakoar, gposebno za žen¬
ske. — Cena 50 centov.

Kdor pa naroči en zvezek Johanee in
označeni dve knjigi, pošljemo za

JEDEN DOLAR.

Razglednice Johanee je dobiti po 5c,
6 komadov za 25 centov.

Dramatična društva opozarjamo na
igro

JOHANCA

tragikomedija v treh dejanjih. —
Cena 50c. Katero društvo pa naroči
12 izvodov, jih pošljemo za $5.00.

Svojcem v stari domovini napravite
veselje, če jim pošljete roman Jo-
hance. Mi ga pošljemo brez vsakega
doplačila.

DRAM. KNJIGARNA

535 Washington St., Mihvaukee, Wis

—

A. M. MURNIK

Grant Avenue

Eveleth, Minn.

i

i

l

i

i

i

Največja zaloga

MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANInE, ŽENSKIH
IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬
GIH DOMAŽIH POTREBsgIN.

Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! i

PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER ERE- |j|
PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH.



BOARDINGHOUSE

na prodaj ali v najem. 25 sob, prostora za 60 oseb.
Hiša je na dveh lotih 50x175. Hlev za 4 krave in
3 konje. Vse v lepem redu

A. M. Turnguist

413 MONROE ST.,

EVELETH,?MINN.

BERITE IN RAZŠIRJAJTE ‘‘NARODNI VESTNIK”.

Zastonj $19.00

Ako kupite uro naravnost iz tvornice,
si prihranite najmanj $19.00. To pa zato,
ker bi morali pri vsakem prodajalcu pla¬
čati za isto uro najmanj $25, dočim je na¬
ša posebna tvorniška cena za to uro $6.00.

Te $25.00 ure, katere prodajamo se¬
daj za posebno Ivoirniško ceno $6.00 so
zelo krasne 14-karatno pozlačene, garan¬
tirane od tvorniearja za 20 let. Vsebujejo
svetovnoznani ameriški mehanizem s 17
kameni. Te ure imajo tri močne pokrove z
umetniškimi risbami ter jih ni mogoče pre¬
kositi glede lepote, sestave in natančnosti.

Ako torej želite kupiti eno teh ur, potem izrežite z  gorenjih slik ono, katera se vam najbolj dopade.
To nam pošljite skupno s polnim naslovom ter 50c depozita v znamkah in mi vam nemudoma pošljemo
uro, katero ste si izbrali, v lepi plišasti škatljici na ogled.Kadar pride ura v Vašo hišo, ne plačajte niti
centa, dokler niste pregledali ure ter ste prepričani, da je ista, kakršne ste si želeli. Kadar ste preiskali
uro ter našli, da je ravno taka, kot smo jo opisali, potem plačajte svoto $5.50 in ekspresne stroške, znaš
ajoče par centov. Ako pa ne boste zadovoljni z uro, ne plačajte ničesar, nakar s' nam vrne ura na naše
stroške. Na ta način ne riskirate ničesar, kadar kupite od Ras uro.

Dostaviti moramo, da ne riskirate absolutno ničesar, ako kupite od nas uro, ker vam pošljemo svojo
uro zastonj na ogled. Razven tega so ure garantirane od tvorniearja za 20 let in ako bi v celem tem času
ura postala nerabna, vam jo popravimo brez stroškov ali pa premenjamo za drugo, ako nam pošljete 25
centov, da pokrijemo prevozne stroške.

OPOMBA: Oni, ki žele kupiti uro od nas, morajo poslati 50 centov depozita, kajti odslej ne bomo več
pošiljali ur brez depozita. To pa zato, ker naroča od nas ure veliko otrok iz radovednosti, da vidijo uro
ne da bi imeli denar ali namen kaj kupiti. Da se izognemo nepotrebnim stroškom, vas moramo orosit/
da nam pošljete 50 centov depozita. * ’

National Commercial Company

505 EAST FIFTH STREET DEPT. 43. NEW y0RK. N. Y.

POTNE RTIČE.

Piše Bergant.

(Konec,)

Na Primeru sem dellal par me¬
secev, potem pa se je pričel veli¬
kanski štrajk ki je trajal okoli
poldrugo leto. Nekaj tednov sem
bil na štrajku, ko sem pa videl, da
ne bo tako hitro končan, sem
kraj zapustil in šel sem na vshod.
Denarja ni bilo, in po služi ti sem se
moral zastonjske vožnje v tovor¬
nem vozu. Dospel sem v Cleveland
O., suh. Delo se je takrat težko do
bilo in rojaki me niso hoteli po¬
znati, ker je bil moj žep prazen.
Konečno se mi je posrečilo dobiti
delo za zidarskega 'strežača. De¬
lal le nekaj dni, da sem si toliko
prihranil, da sem mogel naprej.
Odšel sem proti 'Pensylvaniji in
dospevši v Pitsburg, se nisem ve¬
del kam obrniti. Bil sem zopet tu¬
jec med tujci. Dela v Pitts^urgu
ni bilo za me, zato sem šel v pre-
mogarsko naselbino Tomason
kjer sem dobil delo v premogov¬
niku. Tu sem ostal dve leti, in v
jeseni 1905 sem se podal v drža¬
vo Illinois in sem se naselil v ma¬
lem kraju Ogles, tri milje južno
od velike slovenske naselbine La
Salle. Tu sem bil nad dve leti in
sem delal v prmogovnikih. Mlad
in samski, dalo mi ni, da bi ostal
na mestu in podal sem se zopet na
zapad v državo Utah, a ker ni 'bi¬
lo tam dela, .sem se odpeljal v
Butte Mont. To je veliko rudarsko
mesto, kjer pa ni primeroma mno¬
go Slovencev, pač je pa mnogo več
Hrvatov in Črnogorcev. Tu sem ča
kal in iskal dela kake tri tedne, a
kgr ga ni bilo dobiti, primoran
sem bil iti drugam s trebuhom za
kruhom. Došel sem v Heleno, mon.
kjer je bivališče montanskih ka¬
pitalistov. Tu ni tovaren ali rud
nikov, čeravno pravijo, da Hele¬
na na zlatu stoji. Mogoče? Goto
vo je, da je mnogo zlata v bankah.
Kačih pet milj vzhodno od Hele¬
na je naselbina East Helena, kjer
je precej Slovencev zaposlenih v
rudotopilnici To je jato težko in
nezdravo delo in zato ga nisem
i i ral. Rajše sem sel v gorovje

prijatelje, in samovmevno tudi
sovražnike, in sicer sovražnike le
med nevedneži, kjaterim je bilo
treba, posvetiti in jim dati poduka.
Takim ljudem sploh ni za zameri¬
ti, ampak delati je na to, da bi en
krat spregledali kje je krivica.
Napredek vstaja in nazadnjaštvo
m mračujaštvo bo moralo podleči.

Od tukaj sem se podal v nekate¬
re južne kraje in potem v Minne¬
soto kjer služim kruh še danes in
sicer v New Duluth, kjer tudi
mislim ostati, ker tukaj se vidi
bodočnost in razvoj.

Cenjeni rojaki, vem da bo mar-
sike-do mislil, to je bil pravi “ho-
bo” in potepuh. Priznam, da sem
bil v mladosti večkrat sam kriv,
da se mi je slabo godilo, a kriv
temu je bil pa tudi sistem dana¬
šnje človeške družbe. Kolikokrat
bi rad ostal v delu, a kapitalisti
so nam delo odvzeli in prisiljen
smo bili v svet. V nekaterih kra¬
jih so pa vladale take razmere, da
si je vsak skušal prebrati, če je le
mogel. Razmere tudi danes niso
za delavca dobre, jjeravno se, v
splošnem vzeto, vse zboljšuje.
Zboljšalo se bo pa edino tedaj hip-
nejše, kadar bo delavstvo toliko
izobraženo, da bo oddalo svoj
glas na volilni dan za delavske
kandidate. Le kadar bodo delavci
delali postave za delavce se nam
ne bo treba potepati kakor se jih
tisoče še dandanes klati s kraja v
kraj za borni kruh.

(Nadaljevanje šeste strani.)

U t na r t .ko žago, kj:

ko zdrav

w  ( t  't U  H ‘ i

kupu, in

I.jV  , t'i
M ' * I

bil ja-

kraj.

V par mesecih smo
o ’• * k a .ks  je i’ilo na
ko erao z delom k -

i

Sl < po Iti
k st Holc

■ .• cino za¬
vzeli salune. Ko smo spremenili
dolarje v ječmenovec sem se jaz
poslovil od tovarišev in šel sem v
Rock, ne tako daleč od East Ilele-
lene. Istočasno je bilo tam precej
Slovencev in zaslužek ni bil pre¬
slab. Delal sem in šte-dil; a prišla
je gospodarska kriza leta 190' in
v kratki dobi so šli vsi prihranki,
premogarsko naselbino Ohimnev
Delo se je vstavilo povsod. Iskal
sem ga dan za dnem, teden za-
tednom in slednjič dobil sem delo
v Rock Springs, Wvo. To delo pa
ni trajalo dolgo, ker kriza se je
razširila povsod. Delavci so bili
vrženi na cesto povsod; ni se gle¬
dalo, ee imajo potrebni denar za
življenje ali ne. Bili so to taki ča¬
si, da družinski oče ni mogel
vstreči prošnji svojega otroka, ki
ga je prosil za kruh. Kriza je hudo
zadela delavski sloj. Kapital je za
pri vse bogastvo, vse kar je dela¬
vec prej produciral; lakota in be
da je vladala v vsaki hiši delavca.
Misleč da dobim mogoče delo kje
drugje, zapustil sem Rock Springs
Wyo., in odšel proti Coloradi. Ta
val sem s kraja v kraj, tujec, la
čen, strgan, brez denarja, ves obu¬
pan. Živ nisem mogel v zemljo, de
la ni bilo nikjer. Tako zapuščen
sem skočil meseca januarja na
vlak, naj me pelje kamor že. Zi¬
ma bila je huda, želodec prazen,
obleka slaba. Trpel sem pomanj¬
kanje, da se Bog usmili, vzlic te¬
mu sem prinesel takozvano dušo
še v telesu tja v Omaho, Neb. kjer
sem prodal moje zadnje" imetje —
žepno uro. Dal sem za njo $14., a
prodal sem jo starinarju za $2.,
da sem zopet enkrat jedel in si
preskrbel prenočišče. Drugi dan
sem se zopet vozil v kontrabant na
tovornem vlaku proti La Salle, 111.
Tu sem obiskal -starega prijatelja,
kateremu vem hvalo še danes ker
me je preskrbel zvsem. Tudi delo
sem dobil in četudi je bila plača ni
zka sem prihranil par dol. in sem
zopet začel živeti kot človek. Zopet
sem šel v Ogles in delal sem tu v
premogovniku nad štiri leta. Tu
sem se začel zanimati za društve¬
no in politično delo in bil sem od¬
bornik pri društvu in pri sociali¬
stičnem klubu. Kot tak -dobil sem

Skidmore, Kans.

Razprava o združenju.

Cenjeno uredništvo:

Prosimo priobčite spodaj napi¬
sano. Vsa tukajšna društva so
imela dne 22. februarja skupno
sejo zaradi združenja vseh napred
aih jednot in zvez. Kakor je poka¬
zalo pri skupni seji ne bode med
tukajšnimi društvi nikakega nas-
protstva, zaradi združenja. Mi
smo vsi enltih misli, da se vsa
društva pridružijo S. N. P. J., ka¬
tera naj potem posluje do skupne
konvencije. Le na ta način obva¬
rujemo starejše člane občutne iz¬
gube. Ako pa vse jednote in zveze
prenehjo s poslovanjem in se po¬
tem skupaj združimo, potem sta¬
rih elanov, kateri so danes presto¬
pili 45 leto-, ne moremo zavarovati
tako kakor so bili zavarovani do
sedaj, in državni zakoni bi sploh
ae pripustili da bi stare člane zo¬
pet sprejeli. In to bi bila največ¬
ja krivica, ker nekateri taki člani
že plačujejo po 10 do 15 let in so
bili vstanovniki društev in dobri
agitatorji na društvenem polju,
sedaj pa ako se vse jednote in zve¬
ze razpustijo, se starim članom
sploh ne bode več mogoče zavaro¬
vati; naobratno pa ako ostane S.
N. P. J., do skupne konvencije,
'3e lahko pridružijo kot društva
vsi člani brez izjeme, stari ali mla¬
di. Zatoraj dragi bratje in sestre
vseh zvez in jednot, katere pride
jo v poštev pri združitvi, imejmo
pred očmi nas vseh korist in zdru¬
žimo se v eno veliko slovensko
podporno organizacijo, katera lin
de nam vsem ponos in v korist.
Popustimo vso neslogo, katera že
od, nekdaj tlači naš slovenski na¬
rod. Zadosti je bilo že nevoščlji¬
vosti med nami; ne dajmo ji od
sedaj naprej več prostora med n
mi.

Stari pregovor pravi: Sloga ja
či, nesloga tlači. In ravno tukaj
v združenih državah Slovenci mo¬
tamo mnogokrat občutiti drugi
del tega pregovora ker nismo slo¬
žni tudi med tujimi narodi nima¬
mo nikakega ugleda. In koliko ti¬
sočakov nas je že stala ta nesloga!
Koliko nas stanejo glavni uradi
in koliko konvencije vsake posa¬
mezne zveze in jednote! Lahko t
dimo, da smo že mnoge tisoče vr¬
gli po nepotrebnem proč, katere
bi mi lahko imeli danes v naših
blagajnah, katere bi lahko z.t
bolj koristne stvari porabili *:a-
kor smo jih pa do sedaj.

Tudi so naše misli, da ni pot ve¬
ha nikake zdravniške preiskave, !
ker smo bili že vsi preiskani pr¬
estopu v društvo. Stem si prihra¬
nimo par tisočakov za skupno bla
gajno.

Za dr. Prijatelj št. 76, S. N. P. J.

Anton Jeršin.

Za dr. Sv. Barbare

Frank Čemažar.

Za S. D,- P. i. P. D. št. 9

John Repovš.

Za društvo S. S. P. Z. št. 128
Martin Jurečlto.

MENIH IN 30 DRUGIH

KAZNOVANI.

Budapest, 3. marca -—• Danes
je bilo obsojenih trideset Malo-
rusov, ker so bili priznani krivim,
da so hujskali k usta ji proto Av-
stroogrski.

Glavna krivda je naložena na
ruskega meniha Alesino iz samo¬
stana Athos. On je bil obsojen na
štiri in pol leta v ječo. Bil je vod¬
ja vstaškega gibanja med Malo-
rusi, in je deloval na to, da bi
sprejeli Malorusi pravoslavno ve¬
ro. Drugi -sokrivci so bili kazno¬
vani od šestih mesecev do poldru¬
gega leta. Pri obravnavi je prišlo
na dan, da skuša Rusija podjar¬
miti velik del Ogrske.

RADOVEDNOST KRIVA

DVEH SMRTI.

Indianapolis, Ind., 3. marca —
G. Marshall, 43 let star in njegov
očem Dudley Morgan, 64 let star
sta bila -se odločila rano zjutraj
za žganje, katerega sta imela v
steklenici že več časa.

Našla sta enako steklenico v
kateri je bil -strup formaldehyde.
Oba sta napravila dobri požirek,
a ker sta bila stara žganjarja ni¬
sta opazila razločka.

Mts  Marshall ju je našla sede¬
ti na stoleh. Bila sta črnih lic in zr
la sta -srepo eden pr-oiti drugemu.
Spravili so ju v bolnišnico, kjer
sta umrla.

ŽAGA ZGORI V BEMIDJI.

Bemi-dji, Minn., 5. marca —
Ogenj je danes popolnoma vpepe-
lil žago Bemi-dji Lumber kompa-
nije. Škode je okoli $150,000. Za¬
radi požara je zgubilo 350 mož de¬
lo. Žago bodo zopet zgradili. V-
zrok ognja je neznan.

VSI SALUNI ZAPRTI

V MEMPHIS. TENN.

Memphis, Tenu., 2. marca — V-
-čeraj je stopila -v polnomoč posta¬
va znana pod imenom “nuisance
act”. Vsi salami so prenehali s tr¬
govino za vselej točno ob poluno-
či. 'S tem je vzeta trgovina 700 sa¬
lonarjem samo v mestu Memphis.

ŠTIRJE ZGORELI

V POŽARU SALUNA.

Saxou, Wis., 6. marca — Štiri
osebe so zgorele in eden umira
vsled požara, kateri je vpepelil
salun in sobe za prenočevanje tu¬
kaj v tej vasi.

CENJENI ROJAKI IN ROJA-
KINJE.

Naš potovalni zastopnik Frank
Žnidar bo obiskal slovenske našel
bine po centralnih državah. Za-
tegadel se uljudno obračamo de
‘'as, da ga blagovolite prijatelj¬
sko sprejeti in mu iti na roko.

Rojak Frank Žnidar je pooblaš¬
čen pobirati naročnino, oglase iu
naročbe za tiskovine ter ga naj¬
topleje priporočamo.

Narodni Vestnik.

Mali oglasnik.

C0NRAD & HARD

NIKA IN
KONCESIONIBANA MAZILCA. Wau-
kegan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se
Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬
grebe in svatbe vedno na razpolago.
Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete
nas lahko podnevu ali ponoči.

BURKE & WRIGHT, (THE BED

FRONT),

115 So. Cfenesse St., Wuakeg > an, 111.

Tel. št. 732. Slovencem in Hrvatom v
Waukegan in okolici priporočamo našo
dobro znano trgovino z železnino, brit¬
vami, noži in barvami. Izvršujemo tu¬
di kleparska dela. Cene zmerne.

J. A. PETROSHIUS 1 ?!š£ a 2Z

No. Chicago 111. Tel. št. 965. Priporoča
se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬
trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬
be, katere ima vedno na razpolago po
cenejši ceni kod drugje. Velika izber
krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema
po dogovoru.

JOSIAH COLLINS SESSS £

k vir je v za slike, SO. RANG-R, MICK.

Tel. št. 766 J. Priporoča se Slovencem
in Hrvatom, kadar potrebujejo po -
grebnika, ali če potrebujejo okvir in
steklo za sliko. Postrežba točna in za¬
dovoljiva. Cene nižje kod drugod.

ADRESAR SLOVENSKIH
TRGOVIN.

MINNESOTA

FRANK VERANTH, Ely ’ Minn

priporoča

se rojakom za naročila trdega in meh¬
kega premoga. Naročite pravočasno,
da boste imeli kadar rabite.

HELO PRIJATELJ!

tare maček, oglasi se v gostilni “Pri
mačku.” (Anchor Bar) na 311—3. Ave.
Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik.

JOSIP INTIHAR, se priporoča č.

rojakom v Eveleth in okolici za razna
stavbna dela, bodisi pri novih gradbah
ali popravah. Dela izvršujem solidno ter
po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206
Monroe St., Eveleth, Minn,

MATH. VIDAS 8l0Venska trerovl -

na. Cenjenim ro
jakom in •• slovenskim gospodinjam iz
mesta Biwabik in okolice priporočam
svojo lepo urejeno in bogato založeno
CfROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi
imam občeznana “Gremo” moko; dalje
prodajem krmo za živino, kakor: oves,
koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne,
postrežba solidna. Naročila se dostav¬
ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen
obisk in naklonjenost se vljudno pri¬
poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬
vec, Biwabik, Minn.

SNEŽENI PLAZ USMRTI
SEDEMNAJST VOJAKOV

Dunaj, 5. marca — Danes je
sneženi plaz usmrtil sedemnajst
vojakov iz polka cesarskih lovcev
(Kaiserjager Regiment), ki so bi¬
li na vajah na gori Ortler na Ti¬
rolskem.

Nadalje priporočamo priprav¬

ljalnemu, odboru za združenje, da
naj se uvede eden razred za $250.
00 ker so pri društvu sv. Barbare,
spadajoče v Forest City, Pa., člani
po večini zavarovani za $250.00,
zatoraj bi 1  bil ta razred tudi po¬
treben. Upamo-, -da bodejo stori¬
li vsi slovenski časnikarji svojo
dolžnost v korist združitve. Nada¬
lje apeliramo na vse člane prL ,-
detih organizacij, da sodijo po
svojem prepričanju za splošno ko
rist naroda.

SEDEM JIH UMRE

V PREMOGOVNIKU.

Bruselj, Belgija, 3. marca —
Sedem premogarjev je zalilo in
stotine se jih je komaj rešilo smr¬
ti, ker se je po nesreči prebila ste¬
na, ki je držala vodo in je -zalilo
premogovnik v Bracquegmes,
Belgija.

Stari telefon: Cole 264-A.
Novi telefon: Calumet 436-1».

JOHN TERAN KROJAČ Ely

Minn. se priporočam vsem Sloven -
cem in Slovanom za izdelovanje mož-
kih oblek in površnikov. Čistim in
popravljam tudi možice in ženske ob¬
leke. Vse po zelo nizkih cenah. Za
delo jamčim vsakemu, da bode za -
dovoljen.

□

□

□ □

Najmodernejša
slovenska tiskarna
v Ameriki

Tiskarna Narodni V

405 West Michigan Str., Du luth^j

Izdelujmo vse v tiskarsko stroko
stvari lično, ceno in točno. Tisk ' ^
društva v eni ali več barvah naša p 0Se ^ hj
Pismeni papir in kuverte izdelujem ^

okusno. Poskusite naše delo.
zadovoljnost. -

linijska tiskarna.

LJUBO BOGICEVICH, 70 ,i.W

Building, Duluth, Minn., priporoča se
Slovencem in Hrvatom za izvrševanje
pooblastil, kupnih pogodb, vojaških
profienj itd. Posreduje pri druibah v
sluaju poškodb. _

IGNAC HOČEVAR St., Anrora,

Minn., * se priporoča Slovencem in Hr
vatom v mnogobrojen poset gostilne,
kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja
dobra vine in likerje. Posebno se pa
priporoča potujočim skozi Auroro^ da
ga posetijo, ter bodo dobro postreženi.

MARKO MAROLT, *SK:

Minn., se priporoča rojakom Sloven
cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬
jen obisk gostilne, v kateri Je vedno
dobiti sveže pivo, dobro vino in razne
likerje. Vsak Slovan dobrodošel.

MICHIGAN

PETER MADRONICH SEOVEW

___ SKO-HK-

TATSKI POGREBNIK, 416—6th St.,
Calumet, Mich. Se priporoča cenj. ro¬
jakom. Tel.: Res. 313; Livery 185.

MAT. D. LIKOVICH J A V R NI so N u?h

Range, Mich., se priporoča Slovencem
in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬
dev, spadajočih v notarsko stroko.

JOHN BARICH, Mich. Največja

trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬
MAČIM VINOM in TROPINOVCEM.
Prodaja vozne listke za vse prekomor¬
ske črte ter pošilja denar v staro do¬
movino po dnevnem kurzu.

WISCONSIN.

PICTURE FRAME CO Gleaser

fotogra-

grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬
ke naša posebnost. 323 N. 8th St., na¬
sproti pošte, dva bloka on slovanske
cerkve. Sheboygan, Wis.

ANTON QI1«A 931-933, Sheboygan

Ruuum ouaa, wis  _ Edina sl0 .

venska mesnica in gostilna. Priporoča
se v obilen poset slovenskemu in hr-
vatslcemu občinstvu. Cene zmerne. —
Prepričajte se.

NASELNIŠKA DRUŽBA
“ILIRIJA”

Naznanjamo vsem onim, ki se
zanimajo za farme, da smo pre -
vzeli večji del sveta v Lincoln
county v bližini in-dnstrijelnega
mesta Merrill, kakor tudi po ne -
katerih drugih krajih Wiscoinsina
in si-ce-r naravnost od lastnikov.
Za to nam je mogoče isto po izre¬
dno nizkih cenah prodajati, kakor
tudi pod lahkimi pogoji. Zemlja
je povsod rodovitna in leži blizu
železnic in mest. Cene akru so po
12 do 16 dol. Imamo tudi več ob¬
delanih in na pol obdelanih farm.
Pišite po p-ojasnilo. — Iliria Colo-
ni-zation Co., 908 Michigan Ave.,
Sheboygan, W is.

JOHN BARTOL,

Chisholm, Minn.,
GROCE RUSKA
PRODAJALNA. Najstarejši slovenski
trgovec v Minnesoti. Prihranim vam
denar na vseh potrebščinah. Prepri -
čaj te se!

JOSIP SELIŠKAR bo e ^ ^-

poroča rojakom za obilen obisk GO -
STILNE, kjer ima vedno na razpolago
dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬
čišča. — Priporoča se tudi rojakom za
vsakovrstna stavbinska dela, katera
izvršuje ceno in dobro.

MIKE DANCULOVICH gOBtil

ničar,

529 W. Michigan St., Duluth, Minn.,

priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬
jo dobroznano in z najboljšimi pija¬
čami in šmodkami založeno gostilno,
katero vodi pod imenom

SLAVENSKI SALOON

v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi
gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬
sebno za potnike, ki potujejo skozi Du-
lutb.. Držimo se gesla: Svoji k svojimi

Frank Brand

—: TRGOVEC

Z GROCERIJO. MESOM IN
KONFEKCIJSKIM BLAGOM

201-203 Commonwealth Ave.,
NEW DULUTH, MINN.

Priporoča se Slovencem in Hrva -
tom v obilen poset,. Cene zmerne.

JOŽEF SEKULA, S!?

naznanja cenjenemu občinstvu, da je
znižal cene na zimskem blagu. Ima v
zalogi tudi drugovrstno blago. Prepri¬
čajte se o blagu in cenah predno ku¬
pite drugje.

Predstave se začno vsak večer
ob 8. in 9. uri. — Za sobote in
nedelje imamo posebne pro¬
grame, katerih ne smete za¬
muditi, da neboste obžalovali.

J. A. GRAVES, lastnik

Prodajam

Haptsdaj


,i0


ti

> 1 *

e* 1 '

8*



ČLAN

ShinO'

col 1

0 RAP°

Grocerijska trgovina v kraju, kjer dela v ok¬
lici nad 500 Slovencev in Hrvatov. p r ;iji°'
za Slovenca ali Hrvata je jako dobra. P ro 4 *
zaradi slabega zdravja. Kdor želi kupiti nai!
zglasi pri MATT. VIDAS, Box 107, Biw a U
Minnesota. ’

, io. n

t je «P° V !

W -“sto sta * 1

t> &  New

i'

\ -k VVhite m

Z  HPf j

edom, d« bod

ve 5 čuvajev ]

ROJAKI!

Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev,-
no vrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski cenik.

BENKO RUS & C0.

11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL.

CENTRALNA LEČA.

CISTO NA NOVO
OPREMLJENO.

SOBE S PARNO KURJ
TOPLO IN MRZLO VO
UREJENE PO NAJBOLJ
DERNEM NAC 1

Spovedal je ti

Corrv i> reZ vseg
arinilišče gospi
samo zato,
Inija k-hiši
j „3  ta način C
[  kjer bi lenari
. da so gunmen
:  stavkanje, i

ti priliki nag 1

i izgredom.

Zvezni kapiten
v zagovoru mil
i je milica spi'
fr bo  smatrali m
i nekako šalo, j
i railičarji vzg
irji sami so si
i niso bili nikcb
i in so zvrnili
Alkarje, češ sta

Park

i pijani, surov

ILIJA RATKOVICH, lastnik

ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE |
IN SUPERIOR STREET

i vedno povod,

»ti Z VSO 9tl'0

Člani kongresi
0  preiskovali sta
■  bodo te dni v
Azelo bo na
ao bodo p (
Hovljena i- n

Charles H Jf
P>  of

TELEFON: MELROSE 16T3.

DULUTH, MlW

SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA.

Elco Theatre

E L Y , MINN.

VAM VEDNO NUDI NAJ¬
BOLJŠE PREMIKAJOČE
SLIKE, PETJE IN DRAMA-
TIČNE PREDSTAVE. ZA¬
TO STE VLJUDNO VAB¬
LJENI, DA NAS OBIŠČETE,
aše predstave so dobro izbrane
za mlade in stare.

W. J. RIETOW, predsednik.
O. rOESTE, blagajnik.

GEORGE HEELER, podp«

O. KAlirMAKK, pomožni M*

$365,0001

*3o

Glavnica in rezervni sklad

GERMAN BANK

Najstarejša in največja banka v Sheboygan, v*

,  se

k °ngres no  ,]

Lacija W.

’ rau - *e glasu

1T , r ; f orend«, m
'^Povdaril
^bojevali ma:
/"dni-kih, r
„° 0 Sei ®urn,

- i? ,E '«-

kov  glede
Za Vm a-k-n e

l^«govf e,dsed

' a Dati.

iC^tije

hi e .' Sai ni

plačuje od

— hranilnih vlog

Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROB^
KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne

l^^i

;er ; pf *ked
v  Se  čast

i

-• ‘ av ski-

°dvj,


vo

.o

na

VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. i

VVWWWWWW-^A' »4» *** *** 1

K

Vt»i

HARMONIKE

Delam in poprav¬
ljam vsakojake har¬
monike in se priporočam rojakom za
naročila. — Andrej Gale, Bon 19, New
Duluth, Minn.

Belo vino sodček po $35.00
Rudeče “ “ “ 25.00

Tropinovo žganje, galona 2.50

Naročilu je priložiti gotovi denar
ali poštno nakaznico.

Z ^elespoštovanjem

A. W. EMERICH,

vinska trgovina in distilacija žganja,
16205 St. Clair Avenue, Colliimood Sta.

CLEVELAND, OHIO.

T

{14

V

V4V

{'4

»t?

V

V
v
J'4

V

f’4

v

ate

Vl

V

Vi?

ViV

{'4

V

V
V4

v

J'4

Vi?

FIRST NATIONAL BAN

Chisholm - - Minn.

S? *

Kapital $25.000. Preostanek $2 9- 31
Osebna odgovornost $5,000.00-

Obrestuje denar po

pošilja de


Prodaja parobrodne liste in
na vse strani.

Posebno pozornost dajemo

Slovenc 6111

Pridite in se prepričajta




sta,

v al a


aritj

h m

Ut, "* ie» a

K v

-v, JM  J.

°sen
1

e - ki

S, ,: k «k..

»Uk

4,

a ]> h . s-
a. n, lv, 4 a


ST.

Ve

Pc

ARE C in

Ni

2» 1,1

S*

80’


k: 0(1


i