Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani y saboto 1. julia 1854. List 52 Skerb za naše gojzde Od vsih strani se razlegajo tožbe, da naši gojzdje ali borštje grejo čedalje bolj rakovo pot. Ali ce se iz mošnje le zmiraj jemlje, nic pa va-njo ne in kozji gnoj zlo je posebno dobro skazoval. namešan s kako drugo šaro, se deva 5 bo zadnje prazna, čeravno je izzačetka robe 0(J železne razločiti ( Kako se dá jeklo od železa razločiti). Mar — pa ni lahko za vsa Celo izvedeni možje ne vejo včasih jeklene sikdo bo mislil, to je lahko čega polna bila. Taka je tudi z gojzdi. Mnogo nadlog Al res je tudi da Je Mitth zlo hude zadevaj gojzde 9 tukaj hočemo po časniku 7) večji potrebi spomniti, in ta ost. Alp." le ene zlo navadne in se dalo zmiraj .je da Tudi je kako k in nom turškega carstva mnoge druge predpravice, je terjal v imenu svojega cara, naj sultan podpiše pogodbo. po kteri se rusovskemu caru zagotovi varstvina oblast da vsaka vera ima svoje in ali po dve veri eno skupej. Eden druzega skuša spodriniti iz posesti tega ali unega oltarja in se polastiti gospodstva ; tako pokladajo eni na oltar poseben tepih, uni prižigajo več lučić, ti skrivaj popravljajo to in uno itd., iu potem pravijo: to je nase; drugi ne terpé tega, in tako je veden prepir. Ko sem 'jez v Jeruzalemu bil, je kuplja cerkve božjega groba, ktera je vsim narodom lastna, tako slaba bila, da je dež skoz močil; pa nobena stranka je ni pripustila drugi popraviti, ker se je bala, da bi si ta potem večje pra- čez vse staroverce na Turškem. Taka oblast, po kteri se smé ptuja vlada vtikati v oblast domaće vlade, sa je sila nevarna zdela sultanu, ker pri starovercih se duhovna oblast zlo vjerna z deželsko, ktero bi bil na to vižo car rusovski čez 12 milionov turških podložnikov zadobil. Sultan se brani to dovoliti — in odtod je zaćetek rusovsko-turške vojske. Z r. Ivratkočasnice 9 Mlada zala gospodična se je omožila z nekim vice ne prilastila do nje. Nazadnje so Turki temu pre- starcom. Ko se pelje k poroki, se kočijaž medpotoma piru konec storili in sultan jo je dal na svoje stroške obraća večkrat v kočijo nazaj in pravi: „Peter mi je popraviti. Toliko od svetih mest da sleherni razume , ktere i mé". Nevesta ne vé kaj to pomeni, zato vpraša čijaža: čmu ji neprenehoma ponavlja svoje ime? Zato ko so. Zdaj pa nekoliko o zgodovini, ki se veže s temi mesti. • w J1 odgovori da ne pozabite mojega imena in ne Opiraje se na stare pogodbe je že od nekdaj fra n- porečete kadaj : „sam zlodi meje peljal k ti poroki!" coska vlada varhinja katoliških kristjanov v jutrovih — Neki dobrorejen gospod v J. na Štajarskem je deželah. Ze od starodavnih časov je njenemu varstvu razlagal ljudém neko naznanilo, in med drugem tudi ni prav razume!, naj me pa pride še božji grob v Jeruzalemu izročen in od nekdaj že je menihe (frančiškane) v Sirii pod svojo brambo imela. Do leta 1852 ji nihće teh starih pravic ni reče: „Kdor me pitat u Ali ljudjé, kterim je beseda » pitati v pomenu krajšal ; v letu 1852 pa so bogateji živino debeliti ali pitati" znana bila, ne pa v pomenu in zatega voljo bolj obrajtani Greki „prašati", kakor jo je vampeć rabil, se začnó smejati na n se z ondasnjimi menihi sperli in jim nektere cerkve vzeti glas, rekoc: „kaj se pitali ga bomo; saj je že tako hotli. Francoska vlada ni tega pripustila in s pisanom predebel". (hattišerifom) sultana Ahmeda od leta 1690, ki veléva , — V nekem mestu na Francozkem je tamošnjemu da od Gerkev vzete cerkve se imajo katolićanom spet županu kanarček iz tićnice bil ušel. Hitro zapové nazaj dati, in pa s kapitulacijo od leta 1740, po kteri župan zapreti mestne vrata, da ticek ne uide iz mesta. gré last do 19 svetih mest katolićanom, je svojo pravico — Nek pravdarsk dohtar je naredil svoj testament skazala. Ker pa so se sčasoma Turki in Gerki polastili in zapiše vse svoje premoženje samim takim ljudem ti-več mest, je terjala francoska vlada potem, ko se je ta pravda do mesca svečana 1852 vlekla, da sledečih 7 stega kantona, ki so se veliko tožili, in pristavi rekoč : 5 ti od tacih sem premoženje dobil, tirn ga hocem tudi mest se ima za stanoritno izrociti katolićanom: 1) velika zapustiti . kuplja čez cerkev božjega groba v Jeruzalemu, 2) mala — Kli nov moćnik. Serbska pripovedka. kuplja čez grob Kristusov, 3) kamen mazila, 4) sedem krat pride vojak k neki ženi v hišo in jo zaprosi > II I I I | II | I^H ■ naj obokov svete device Marije, 5) velika cerkev v Betle- mu dá jesti. Ona pa mu odgovori, da nima ničesa je-hemu, 6) oltar rojstva Kristusovega in 7) jama Marij- eti v hiši. Na to pravi vojak: „Daj mi vsaj ponvo iu nega oznanjenja. Na vojni barki je přišel francoski ge- malo vode, da si napravim klinov moćnik!" Zena mu podá, cesar je prosil. On pa vzame ponvo, dene va-njo ga po volji francoske vlade dobil. Na to terja rusov- železen klin, nalije vode in postavi vse nad ogenj ski car. naj sultan neral Lavalette v Carigrad po odgovor sultana, in Ka preklice, kar je ravno dovolil Fran- dar se voda sogreje, hoče imeti od žene malo soli y Kadar voda zavre, hoče cozu, in vse naj ostane pri starem. Sultan se mu uda ktero tudi dobi, in posoli vodo. in turška vlada preklice po posebnem pismu, kar je malo imeti malo m oke; žena mu dá tudi to, samo da vidi kakošen da bode vendar ta klinov moćnik. On moko 9 pred dovolila, in zraven tega na željo ruiovskega po slanca se zapové, da se katolićanom ne smé izroćiti posiplje v ponvo in dobro pomeša. Potem če imeti j a jce, ključ do velike cerkve v Betlehemu. Poprej so katoličani, in tudi to dobi, ter ga razbije v ponvo; slednjič reče njim si lepo zabeli; vzame ponvo od Greki in Jermenci ključ od jame Kristusove imeli, zdaj še za maslo y v z 208 ognja, potegne klin iz nje ter poje moćnik. Zena pa je Per signy je stopil iz ministerstva, ker sta si bila nek zdaj vedila: kakosen je klinov moćnik. v važni reći navskriž; sveta se tak odstop vselej ime Novičar iz mnogih krajev nuje » odstop zavolj bolezni". vsih švetih se bo po naj višjem sklepa začela Zaperta smert dárska post v vsih deželah nasega ce nova ra sarstva .H«uu , krajine. Vse poprejšne radarske postave in vse stare Pride dekla božja5 Pravi i ca. Lombardo-Beneskega, Dalmacije in vojaske K svetemu Tomažu navade pridejo po ti postavi ob velj vse po popřej šnih radarskih postavah že zadobljene pravíce do rado kopstva pa ostanejo. P Slisi se, da zacasna sol* bo še eno leto tako ostala, kakor je zdej k Iz Banata se slišijo zastran letošnje letíne prav novice, le ^ * f rezi ne bo dosti, pšenice pa veliko; tadi ja- obilo pričakovati. Tadi na žita in koraze se siné Francoskem stoji polje nek tako lepo, da ze davnej Za armado na Erdelj- Od rasov- ně tako; žitna cena pada k e m (Siebenbiïrgcn) se nakopajejo v se skega cara naje po svojem, se bo car adal ni odgovor došel kako drugi, pa hočejo vediti, da bo bo od D u naj ; vsak uga-for; eni pravijo, da Zlo užéjala jo Je človeška košnja, Sveťga pa Tomaža Je oštarija dobra 5 Vina ga poprosi, Ne diší ji voda. „Ti 'mas toljko vina, Terda duša skopa! Pa ga nic ne daš mi, Toma , terdi Toma !" V klet jo pelje polno V sredo tje sodôvja: Pij ga, pij do sita. Reberna strahota! Sedem let kopáli Niso en'ga groba. Bog Tomažu pošlje Angeljskega posla : „Smert izpusti! strašna Vpije k meni tožba. Kakšen následek Tvojega zapora! Bolj ko pred potopom Zemlj Kdo i y 3 hudobna, da V mu bila Mar zapoved božja? Tolovaji vsi so y Rod ves zloba Zla je ura solnčna, Doba zla polnočna f y da bo le na pol přivolil; še drugi K sodu naglo plane 1 ergel, ker je nek st Odmaší ga rocna y „„Kaj se nam je bati ? Saj strahií ni groba!44" ka stranka nasproti Nesselrodo zad nj čas 'pri Serkne sod je pražen caru Nikolaj spet ▼ • cj U dob 9 To je pivka mocna! ta pa se K sodu drug'mu šine y v> Kakšen následek po nobeni ceni udati noce. Gotovo po vsem tem je tedaj Odmaší ga ročna y Tvojega zapora Le poglej okoli f 1 Kaka grozna ! le to y da v se nihče pravega ne vé, kar se bo pa zdaj Serkne sod je prazen vsaki cas zvedilo. Ker je rusovski car 22. dan t. m ukaza! y naj h bsedba Silist 9 ska armada res že začela Valahij in ker je rusov pušati, gré mi To je pivka mocna! K tretjemu blahutne Odmaší ga ročna Serkne y y Starci žitja trudni Prošij o umora, Slabi zavoli silnih y Si konca sliti y da sod je prazen y ako se car ni udal sili, se udaja terjatvam To je pivka močna! austrianske vlade 23. dan t. m. je nek le še 10.000 „Caki, zavolj tebe Rusov v okolici Silistriški bilo, in maršal Paskievič je Se m' ne 'zprazni mošnja u poslal kurirja v Petrograd z naznanilom , da bo konec Havt! po nji z rokama tega mesca rusovska armada V ze vsa stala v Mold P na Prut rt Oest. Corr • V pise transporta gré iz Bukurešta v Foksa v Bukureštu govorica razglasila, da boj da sila veliko le. Ko se je V sod zmaší jo Toma: >>Tukaj notri bodi Zena grozonosna y Da nikdo ne pride, Zal' je družba božja5 Zoper tebe dviga Lej ! povsod se tožba!44 In Tomaž spregleda Reši smert zapora; Mró življenja siti, y Poj zloba44 y Rusi zapu stivši Valahij vzeli ke vojake seboj v Mo 1 d a vc rusovskega generala Bud y y je šla deputacija Boljarjev berga prašat: je li ta govorica resnica? General jim je odgovoril, rešt zt da njemu ni nič znanega, da se ima Buku pustiti. Vendar neprenehoma marširajo Rusi v Moldavo. Središče rusovske armade bo nek poleg S Naj počiva malo Ljudosečna kosa. Jej in pij al pa ne Bolj ne boš životna. Dokler kaj ljudi je, Tud ne bo ti konca!44 Sedem let je védro Smerti jeca grozna. S pravlico to mati Me je še otroka Vračala od straha Smerti in pa groba; Vam pa jo prebira Glasno struna moja. In predmet podaja Fantazii bogat. t General Sild y kteremu so dvakrat mo ne Matija Valjavec koliko noge odžagati, je umerl 23. dan t. m. Tako sta Turk in Ras pri Silistri zgubila slavna vojskovodja: uni Pogovori vredništva M vil pašata, taSilderja. Grof 0 r 1 o v se bo ozdra Tišti gospodje naročniki, ki so z „Novícami" vred naročili # v y Pask in še 3 rusovski generali V se poprejsne liste „obcne povestnice44 ali kaj druzega, so proseni zmiraj enmalo poterpeti; vse bojo kmalo dobili, kakor hitro bojo tako bolehajo, da jim je car poslal dva svojih zdravnikov pervi listi novega polletja odpravljeni. Gosp. M. K. v Pr. v J in Bukurešt. V Šum pa ed turško armada razsaja légar (typhus) tako, da vsaki dan jih amerje Poslani goldinar za pogorelce v Dolenji vasi smo izrocili vred- Gosp. J. S. v slov. Gr.: Prosimo da ništvu „Laib. Zeit.44 po 100 G g j e vo in Zim so Rusi že po polnoma zapustili. Med V Sum in okolico tistih 6 kr. dolocite za kakošno drugo rec, ker bi stroški za škatljo in poštnine nič manj kot 5krat več znesli. Balkanskih gor stojí okoli 20.000 angleške, 40.000 pa francoske armade. — Rusovska armada pa senek zmiraj obilniši nabira blizo aus Današnjemu listu je priložen zemljovid bojišča europejske in aziatske Turčije z bližnji mi deželami. tr iansk meje sliši se y da terdnjava Za m na Poljskem ima biti središče te Stan kursa na Dunaji 28. junia 1854. nabere V Mold in Va la h se nek mocno selé austrianske armade. V Tesalii v se ni potihnila vstaja zoper Tarke; v Macedonii pa je ze večidel mirno. Tadi knez černogorski je vnovič razglasiř Obligacije deržavnega dolga 5 * /1 4 3 7 O 27 yy yy yy 7 r> 86 W/x 68% 56 42 y2 fl.l Esterhaz. srečke po40fl. 82 fl. 8 r> » r> yy Windišgrac. Waldštein. r> yy v yy yy yy 20 20 10 yy yy yy 29% „ 30'/4 n ioy2„ 6 fl. 3 da bojo Cernogorci mirovali. 5) Oest. Corr.a piše ? da Oblig. 5% od leta 1851 B 102 '/2 „ se ni poterdila novíca, po kteri so bili Turki v Azii dvakrat tepeni. Rusi stojé ie pripravljeni v bran, ne pa v napad, ker je Sa m il noter doKahete že s svojo Iz izhodnega morja ni Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 83 '/ Zajemi od leta 1834 . . v Y) yy 1839 1854 1 227 126 90'/ 2 yy yy Ï yy 2 » Kegleviceve Cesarski cekini. Napoleondor (20frankov) 10 fl. 10 Suverendor.......18 fl. Pruski Fridrihsdor ... 10 fl. 31 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 30 '/ fl. armado zoper Ruse přišel. nič novega; Napier se še zmiraj le pripravlja. Naj na Dunaju v Gradcu Lotcrijiie srečke : 28. junia 1854: boljši prijatel Napoleonov in minister notrajnih oprav 42. 85. 15. 34. 10. 20. 16. 5. 43. 1. Prihodnje sreckanje bona Dunaju in v Gradcu 8. julia 1854. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. o Natiskar in založnik : Jozet Blaznik.