— 49 —
Za napoved, komu se ima zemljeknjižni odlok uročiti, ni treba pismenega dokaza. Predpis §. 35 zeml. zak. velja tudi za stara pisma-
C. kr. okrožna sodnija v R. je z odlokom od 7. septembra 1880, št. 976, odbila prošnjo M. za izknjižbo 400 gl. zaradi tega, ker v pobotnici dolžno pismo od 17. sušca 1849, vsled katerega
— 50 —
se je vknjižba izvršila, ni bilo omenjeno in ker pobotnica ni imela lastnosti, v §. 32. zemlj. postave predpisanih; prošnjo za daljno izknjižbo 230 gld. pa zarad tega, ker se v prošnji ni pismeno dokazalo, da je M. P., katerej naj bi se po zahtevanji prošnika odlok mesto vknjiženemu upniku izročil, tudi res naslednica tega upnika, ker torej prošnja ne ustreza predpisu §. 84. zemlj. zak.
V rekurzu zoper to odločbo se je med drugim trdilo, da predpis §. 32, lit. b. ne zavira izknjižbe zastavne pravice na podlagi pobotnice, napravljene pred upeljavo novega zemljeknjižnega reda, če tudi v tej pobotnici izbrisanje ni bilo izrecno dovoljeno, ker po patentih od 22. aprila 1794, št. 171, v zbirki justičnih zakonov in od 24. junija 1747 in 21. julija 1769 clausula intabulandi pri pobotnicah in odstopnicah ni bila potrebna; dalje se je sklicavalo na nagibe dodane odločbi najvišjega sodnega dvora od 11. novembra 1873, št. 11074, po katerih so za dovoljenje zemljekniiž-nega vpisa v prvi vrsti le v §. 94. zemlj. zak. od 25. julija 1871 navedeni predpisi odločilni, med tem ko služijo v §. 84. z. zak. predpisana naznanila le za uročbo odloka, za katero pa mora po §. 125. zemlj. zak, sodnija uradno skrbeti.
Dež. nadsodnija v Gradci je rekurzu z odločbo od 17. novembra 1880, št. 12749, ustregla, ter vknjižbo izbrisanja zastavne pravice zastran 230 ii. dovolila, razmotrevaje, da odstopno pismo dokazuje, da je bil odstopojemnik M. M. opravičen pobotnico napraviti, katera tudi v drugem oziru vsem predpisom zadostuje in da pismenega dokaza o nasledstvu M. P. po M. M. ni treba, da se mora temveč uročba po prositeljivi napovedbi goditi; zastran terjatve 400 gl. pa je dovohla le izbrisno predznambo, ker pobotnica sicer nima vseh lastnosti predpisanih po §. 35. zemljeknjižne postave, vender se iz donešenih spisov razvidi, da pobotnica zadeva dotični dolg iz dolžnega pisma od 17. marca 1849.