Janek Musek KAKO GLEDA EVROPA NA MOŽNOST POSVOJITVE OTROK S STRANI ISTOSPOLNIH PARTNERJEV? 119-138 univerza v ljubljani filozofska fakulteta oddelek za psihologijo aškerčeva 2 si-1000 ljubljana izvirni znanstveni članek 159.922.1:316.362.34:364-782.44(4) ::POVZETEK V preteklih desetletjih so se v razvitem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki opazno spreminjala mnenja in stališča o homoseksualnosti. V novejšem času je zlasti legalizacija homoseksualnega starševstva vključno s posvajanjem otrok postala predmet vročih debat in nasprotujočih si stališč s kulturnih, pravnih, moralnih, političnih in psiholoških vidikov. Postavka o strinjanju ali nestrinjanju z možnostjo posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev (poshp) je bila vključena v val 2008 velike Evropske študije vrednot (evs), ki je potekala v 47 evropskih državah s sodelovanjem 67786 udeležencev. V naši raziskavi smo analizirali odgovore na to postavko s pomočjo različnih korelacijskih in multivariatnih metod. Rezultati jasno kažejo, prvič, da ocene med nacionalnimi vzorci variirajo od pretežno negativnih do pretežno pozitivnih, drugič, da v povprečju prevladuje odklonilen odnos do poshp, tretjič, da so med nacionalnimi vzorci opazne razlike v enotnosti (varianci) ocen, četrtič, da se v ocenah odražajo tradicionalna, kulturna, verska in ekonomska ozadja nacionalnih vzorcev in petič, da stališča v odnosu do psshp korelirajo z vernostjo, pojmovanjem vere kot vrednote, spoštovanjem staršev, dohodkom, psihičnim blagostanjem in izobrazbo. Ključne besede: homoseksualnost, istospolno starševstvo, posvojitev otrok, stališče, mnenje ABSTRACT THE EUROPEAN LOOK AT THE HOMOSEXUAL PARTNERS' ADMISSION TO ADOPTION OF CHILDREN In past decades, the opinions and attitudes toward the homosexuality have been changed in the developed world, especially in the Europe and North America. More recently, the legalisation of homosexual parenting including the adoption of the children became a much debated matter of controversy in its cultural, legal, moral, political and psychological aspect. The item concerning the consent with the possibility to adopt the children by the side of homosexual partners (PACHP) was included in the 2008 wave of European Study of Values (evs), which was conducted in 47 European countries with participation of67786 respondents. This study analysed the ratings of participants by means of different correlational and multivariate methods. The results clearly show (1) that the rated attitudes toward pachp differ from prevalently negative to prevalently positive in different national samples, (2) that in majority, the negative attitudes prevail, (3) that kako gleda evropa na možnost posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev? essential differences occur in the variance between different national samples, (4) that the ratings of pachp mirror the traditional, cultural, religious and economic background of the national samples, and (5) that the attitudes toward pachp also correlate with the religiosity, conceiving the religion as a value, respect of the parents, income, wellbeing and education. Key words: homosexuality, homosexualparenting, adoption of children, attitude, opinion ::UVOD Odnosi in stališča do spolne usmerjenosti sodijo med tiste pomembnejše mnenjske sklope, ki so se v zadnjih generacijah v razvitem svetu najbolj spremenili. V prvi vrsti velja to za homoseksualnost, kjer je bil ta premik morda večji kot v stoletjih, če ne tisočletjih poprej. V kulturah preteklosti, tudi v najbolj prosvetljenih, je najpogosteje prevladoval negativen odnos do homoseksualnosti, od tistih, ki so istospolno usmerjenost in istospolne odnose pojmovala malodane kot zločin, do tistih, ki so ju sicer tolerirale, nikakor pa ne odobravale (zelo natančen pregled zgodovine homoseksualnosti podaja Murray, 2000, sicer pa enciklopedično pregledno o celotni problematiki istospolne usmerjenosti v spletnih virih, kot sta Homosexuality, 2012 in lgbt history, 2010). Vendar navajajo nekateri viri okrog 20 odstotkov ali več kulturnih okolij, v katerih se je homoseksualnost bodisi tolerirala ali pa ignorirala, ne da bi se izrecno obsojala (Adolescence and puberty, 1990, str. 162). Tudi v vodilnih verstvih sveta najdemo podoben odnos. Tako Biblija kot Koran odklanjata homoseksualnost, v poznejšem krščanstvu je prav tako zaslediti odklonilna stališča v katoliškem in pravoslavnem svetu in tudi v večini protestantskih smeri (npr. metodistih, baptistih, reformni cerkvi idr.) in drugih verstev, blizu krščanstvu (mormoni, Jehovine priče). V medicini in psihologiji 19. in prve polovice 20. stoletja je bila homoseksualnost označena kot psihopatološka kategorija. Še v prvi verziji znanega ameriškega priročnika dsm v letu 1952 je bila homoseksualnost uvrščena med motnje. To pa je tudi čas, ko se je začel odnos do homoseksualnosti v razvitem svetu, zlasti v demokratičnih državah, močno spreminjati. Spremembe niso zajele le destigmatizacije homoseksualnosti in biseksualnosti,pojavila so se tudi gibanja za izenačitev možnosti in pravic homoseksualnih oseb na vseh življenjskih področjih, kar je imelo poleg drugega tudi pravne in politične implikacije. Med njimi so tudi spremembe v zakonodaji, ki zadevajo družinske odnose. Zlasti vprašanje posvojitve otrok s strani homoseksualnih partnerjev (v na- daljevanju: poshp) je postalo predmet včasih tudi vročih debat in kontroverz v nekaterih državah razvitega sveta, zlasti v zda, Evropskih državah v eu in zunaj eu in tako tudi pri nas, v Sloveniji. Očitno gre za vprašanje, ki je tako vsestransko zanimivo, da je bilo vključeno v orjaški anketni stroj velevpra-šalnika kot je evs (European Values Study; evs, 2011). Prav zaradi tega pa tudi imamo edinstveno priložnost, da eksaktneje empirično osvetlimo ne samo demografske, ampak tudi nekatere druge psihosocialne vidike odnosa do posvojitev otrok s strani homoseksualnih partnerjev. Psihološki, socialno psihološki in sociološki modeli, ki pojasnjujejo vpliv relevantnih dejavnikov na makrosocialne premike in spremembe v stališčih in odnosih do homoseksualnosti, omogočajo številna predvidevanja o demografskih in psihosocialnih ozadjih omenjenih sprememb. To so modeli, ki opozarjajo na mnenjski vpliv širše družbene tradicije, ki vključuje njene kulturne, idejne, vrednotne, verske, politične in ekonomske aspekte. Ta vpliv še posebej kaže na vlogo ti. normativnih prepričanj (normative beliefs) in socialnih subjektivnih norm (subjective norms) na oblikovanje stališč, vedenjskih namer in obnašanja, kar je še zlasti poudarjeno v modelu načrtovanega obnašanja in modelu razumne akcije (Ajzen, 2005; Ajzen in Fishbein, 1980; Ajzen, Albarracin in Hornik (Izd), 2007; Fishbein in Ajzen, 1975, 2010). Na podlagi teh modelov in v njih predvidene vloge subjektivnih norm lahko izvedemo domnevo, da so stališča do homoseksualnosti in z njo povezanih vzorcev obnašanja (kamor sodi tudi poshp) tem bolj negativna, čim bolj tradicionalno in konservativno je usmerjeno zadevno družbeno okolje in čim bolj pozitivna, čim manj je to usmerjeno k tradiciji in konservativizmu. Podobno bi lahko domnevali, da bo pozitiven odnos do poshp povezan z večjim upoštevanjem in višjo stopnjo demokratične tradicije, demokratičnih in liberalnih vrednot, levo politično orientacijo, nižjo stopnjo vernosti, višjo izobrazbo in višjim psihičnim blagostanjem. Nasprotno lahko pričakujemo, da bo negativen odnos do poshp povezan z nižjo stopnjo demokratične tradicije, družinskimi, patriotskimi, verskimi in moralnimi vrednotami, desno politično usmeritvijo, nižjo izobrazbo in nižjim psihičnim blagostanjem. Posebej lahko tudi pričakujemo, da bo odnos do poshp bolj pozitiven v krogu držav in okolij s protestantsko versko-kulturno tradicijo, v katerih so subjektivne norme bolj liberalne in manj pozitiven v državah s katoliško, pravoslavno in islamsko tradicijo, kjer so te norme bolj tradicionalne in konservativne. Poudariti pa velja, da to velja za evropske razmere. V zda se je npr. dokaj uveljavil stereotip, da so katoliški volivci bolj liberalni od protestantskih. In vsekakor velja, da obstajajo pri vseh velikih krščanskih skupinah, katoliški, pravoslavni in protestantski tako konservativne kot liberalne struje. Seveda nas vsa ta problematika ne zanima zaradi njene družbene ali celo dnevno politične odmevnosti. Pač pa nas zanimajo dejstva in sicer predvsem naslednja: - kakšna so stališča do posvojitve v krogu evropskih držav, posebej tudi Slovenije; - kakšna je zveza med odnosom do posvojitve in variabilnostjo tega odnosa znotraj evropskega prostora posameznih držav, tudi Slovenije; - ali se v evropskem prostoru stališča do posvojitve povezujejo s spremenljivkami kot so tradicionalizem in konservativnost, stopnja demokratičnosti in demokratske tradicije, vrednot, politične orientacije, verske pripadnosti, izobrazbe in psihičnega blagostanja. Analiza ustreznih postavk vprašalnika evs nam bo omogočila odgovore na vsa ta vprašanja. Glede na teoretske podlage, ki kažejo na vlogo dejavnikov, ki vplivajo na odnos do posvojitev, bi lahko postavili v zvezi z omenjenimi vprašanji naslednje hipoteze: 1. V evropskem prostoru bomo našli širok obseg odnosov do poshp, ki se bo tako znotraj celotnega prostora kot znotraj posameznih držav v povprečju gibal od pretežno nevtralnega do pretežno odklonilnega odnosa. 2. Zveza med povprečji v oceni sprejemljivosti odnosa do poshp in variabilnostjo tega odnosa bo substancialno negativna: bolj kot je povprečna ocena negativna, manjša bo variabilnost te ocene. 3. Odnos do poshp se povezuje s stopnjo orientacije k tradiciji, demokratične tradicije, vrednotno, versko in politično usmerjenostjo, stopnjo izobrazbe in psihičnim ter ekonomskim blagostanjem. ::METODA ::Udeleženci in postopek V raziskavi so bili uporabljeni podatki iz velikega anketnega projekta Evropski vrednotni vprašalnik (evs: European Value Survey; podrobnosti glej v dokumentu evs, 2011), ki je v anketnem valu leta 2008 zajel 67786 oseb obeh spolov (30161 moških in 37613 žensk ob 12 osebah brez podatkov o spolu) in to v starosti od 15 do 108 (!) let. Povprečna starost v celotnem vzorcu je bila v letu 2008 46,53 let s standardnim odklonom 17,79 let. Celotni vzorec je bil sestavljen iz 47 podvzorcev iz 47 držav, ki predstavljajo razširjen evropski prostor, obsegajoč poleg držav eu tudi vse evropske države zunaj eu, poleg njih pa še kavkaške države in Turčijo. Spodnja preglednica prikazuje vse zajete države z njihovo kratico, ki jo bomo uporabili v prikazu naših izsledkov in velikost podvzorca. Vsi udeleženci so odgovarjali na vprašanja, ki zadevajo podatke za 168 spremenljivk. Izbrali smo podatke za zadnji anketni val (2008), ki so bili objavljeni 2011, ker je bilo v tem valu vključeno tudi vprašanje o odnosu do poshp, torej naša ključna spremenljivka. Preglednica 1: Pregled držav in nacionalnih vzorcev, zajetih v evs 2008 Kratica Država Število oseb AL Albanija 1534 AM Armenija 1500 AT Avstrija 1510 AZ Azerbajdžan 1505 BA Bosna in Hercegovina 1512 BE Belgija 1509 BG Bolgarija 1500 BY Belorusija 1500 CH Švica 1272 CY Ciper 1000 CZ Češka 1821 DE Nemčija 2075 DK Danska 1507 EE Estonija 1518 ES Španija 1500 FI Finska 1134 FR Francija 1501 GB Velika Britanija 1561 GE Gruzija (Georgija) 1500 GR Grčija 1500 HR Hrvatska 1525 HU Madžarska 1513 IE Irska 1013 IS Islandija 808 IT Italija 1519 KOS Kosovo 1601 LT Litva 1500 LU Luksemburg 1610 LV Latvija (Letonija) 1506 MD Moldavija (Moldova) I55I ME Črna Gora 1516 MK Makedonija 1500 Kratica Država Število oseb MT Malta 1500 NCY Severni Ciper 500 NIR Severna Irska 500 NL Nizozemska 1554 NO Norveška 1090 PL Poljska 1510 PT Portugalska 1553 RO Romunija 1489 RS Srbija 1512 RU Rusija 1504 SE Švedska 1187 SI Slovenija 1366 SK Slovaška 1509 TR Turčija 2384 UA Ukrajina 1507 ::Merski instrumenti in spremenljivke Iz množice spremenljivk smo poleg že omenjene ključne spremenljivke izbrali še 14 drugih, ki so po teoretičnih pričakovanjih lahko povezane z odnosom do poshp. Preglednica 2 prikazuje načine, kako je bila merjena vsaka izmed 15 spremenljivk, ki so bile vključene v raziskovalni model. Pri vsaki spremenljivki je navedena njena oznaka, vsebina spremenljivke ter celotno vprašanje in tip odgovora, ki je običajno na ocenjevalni lestvici (glej evs, 2011). Oznake spremenljivk bodo uporabljene v prikazu rezultatov. s S a js -rt g p -0 o a a C rt _Q c y E a g o a cp o o '0 ^ H ^ ° id ^.S & rt y .i^ £ O O Ji SS tS c rt rt d d rt Grt rt G rt rt rtrtrtrtrtrt O O h-, co O OOOOo O OOOOOO^O op op op qp op op £ " CCrt rtrt C 13 o oo -a -a -a rt^rt B S S o _2o -a ' rt rt s s o o £00000 o oooogooo oo o g op op op op op op op VO t"7 CO ^ d ._ JJ > oj o ^ s rt > '¡T rn -M E? -C > rt rt > > ^ o M -M a -s tU o o -s -S , rt ^ 1 § rt 3 S rt >o o > -TJ S - % O jajid -M (5-CO 44 -M '¡i-fl Ortg-tf "o - O . ° o p -S