r Niroiia čitalnica o začetku leta 18 7 2. Založila čitalnica. — Natisnil J. Blaznik v Ljubljani. närodne čitalnice V LJUBLJANI * o začetku leta Založila čitalnica ljubljanska. — Natisnil J. Blaznik v Ljubljani. rv Predsednik: Gospod Dr. Bieiweis Janez, profesor, deželni odbornik itd Predsednikov namestnik: Gospod Dr. Costa Etbin Henrik, odvetnik, deželni odbornik itd. Odborniki: Gospod Dr. Bleiweis Karol, primarij deželne posilne delalnice. „ Drenik Fr., zastopnik zavar. društva pestanskega. „ Jentel Anton, trgovec. „ KreČ Mat., tajnik dež. odbora. „ Ogrinec J., pisatelj. „ Pakič Mihael, trgovec. „ Potočnik Fr., c. k. stavbeni svetovalec. „ Ravnikar Franc, deželni blagajnik. „ Dr. Razlag Radoslav, odvetnik, deželni poslanec. „ Vilhar Ivan, posestnik. „ Dr. Vončina Leo, profesor bogoslovja. „ Dr. Zarnik Valentin, koncipijent in dež. poslanec. „ Zupanec Jernej, c. k. notar. Blagajnik: Gospod Kremžar Andrej, oskrbnik deželne bolnišnice. Tajnik: Gospod Dr. Poklukar Josip, dež. poslanec. Častni ud. PrevzviSeni gospod Strosmajer Josip Jurij, vladika v Djakovu. Tukajšni udje. Gospod Ahčin Anton, c. k. policijski svetovalec. - - ( AleSovec Jakob, lastnik „Brenceljna.“ „ i. Alič Franjo, uradnik pri železnici. jxJ-> „ .-t'u J', • „ Ambrožič Franjo, Dr., zdravnik. ,, Ambrožič Josip, uradnik pri banki Slavija. „ . Andriolli Avgust, vitez, c. k. deželni zdravstveni svetovalec. «_Arce Rajmund, c. k. postni uradnik. „ Aroon Jakob, c. k. okrajni komisar. Gospa Aufrecht Berta, udova šolskega vodje. * Gospodična Barnas Maria.* /i „ Barnas N. * —h' Gospod Bartel Jožefj hišnik. / Gospodična Bartel Jožefa. * „ Bartel Marija.* Gospod Bartol Janez, pom. uradnik pri c. k. sodniji. * Bajteri~VenoösIav, računar pri banki „Slavija.“ L. Belar Leopold, vodja mestnih Sol. d:i.- iti ‘j* ' j -v • i -v Bilina Ferdinand, rokovičar in hišnik. —*. Blazaik-Jožef, lastnik tiskarnice. ^ ' Bleiweis Janez, Dr., dež. odbornik itd. Bleiweis Dragotin, Dr., primarij dež. posilnice. L Boštjančič Fr., katehet. — ...... „ Brus Andrej, knezošlcof. oskrbnik. — „ ^ Bučar Viktor, trgovec. „ Buzinaro Ljudevik, frizör. „ Citerer Andrej, čevljarski mojster in hišnik. ,, v Citerer Janez, hišnik. —- „ \ Coloretto Viktor, c. k. rač. uradnik. C Gospod Costa Etbin Henrik, doktor raodroslovja in prava, od-vetnik, deželni odbornik itd. Camernik Vincencij, kamnosek. * Čebašek Andrej, doktor in profesor bogoslovja. — - Čepon Anton,_ krojaški mojster. _ ^,hcI.£ Češko Valentin, trgovec in posestnik. Öerny Iv. Lacko, glavni zastopnik zavarov. banke.,Slavija“. -^-Debevec Jožef, trgovec. ‘ i Doberlet France, tapecir. —' u-v-'is Gospa Dogan Marija, trgovčeva vdova. Gospod-EMenfrFmnGf-trgev^ki. pomočnik. * „ -Dcteffe^ V-., trgovski pomočnik. G&opodična, Ifrdfeftr-Lucija. * Gospod Drachsler Pavel, trgovski pomočnik. Goepedt^tt»sSrs8ler-Anna.* Gospod Drenik Franjo, zastopnik zav. dr. peštanske. V Eržen Gregor, čevljarski mojster.* Eržen Ignacij, župnik v pokoji. Fabijan Janez, trgovec in hišnik. Fabijani Anton C., trgovec in hišnik. Faleschini France, zidarski mojster. -—-<. Filapič Štefan, pom. uradnik pri dež. blagajnici. * Flöre Janez, uradnik dež. bolnišnice. * Föderl J., posestnik. — , Fortuna Franjo, trgovec in hišnik. -—-, Fröhlih Anton, posestnik. Friš Janez, obrtnik. Gajdič Maks, mestni blagajnik. -—. t Gariboldi Anton vitez, grajščak---------- Gerber Matija, hišnik in bukvovez. Giontini Janez, bukvar. *~ Globočnik Anton, c. k. sodnik v pokoji. pl. Gasparini Viktor, uradnik pri železnici, v / < Gnezda Anton, kavarnar. Gnezda Ivan, c. k. profesor. ------------ /• Goli Franjo, trgovski pomočnik, c. Goliaš Janez, gostilničar, vr Golob Fr., trgovec. Goričnik Fr., trgovec. Goršič France, orglar. L Gorup Franjo, zasebnik. , t Gorup Josip, trgovec. Gosti Franc, c. k. poštni uradnik. Götzel Avgust, podobar in hišnik. Götzel Leopold, podobar in hišnik. C. Ci.< ,, ^ 7 ' Gospod Graseli Peter, hišnik. „ Grilj Anton, trgovski pomočnik. ,, * Gutman Emil, koncipijent. „ ‘ Gvajec Anton, tesarski mojster. „ Iiar in g Pomp., uradnik pri železnici. „ v. Hartman Janez, trgovec, r—■ -„ - Heidrich Karol, duhoven v jetnišnici. „ Beriö-'Mikfy trgovski pomočnik. Ges^uj^iŽittftrHeMaOTrr Ana. * i. Gospod Hertl Konrad, trgovski pomočnik. '—-,, i Hiršenfelder J., trgovski pomočnik. „ v, Hofman V. ofic. dež. račun. —-„ k ITohn Edvard, bukvovez in hišnik. „ Höhn Hugo, c. k. poštni uradnik. „ L Holcer Karol, trgovec in posestnik. ’ „ Horak Janez, trgovec, kupčijske zbornice podpredsednik. ,, -t Hribar Ivan, uradnik banke „Slavija“. „ Hrovat-Kranj Gospodičina Hidter- EKzabeta.* Gospod Hudec Aleksander, dr., koncipijent. „ v Iber Janez, trgovski pomočnik. „ pl. Jaborneg Rajmund, trgovski pomočnik. •—1 „ ^Jak Avgust, tergovec. Aff. j ,/j Jamšek Janez, trgovec in hišnik. y' „ r Jančar Jakob, pekovski mojster in hišnik. , „ u- Jeločnik J., trgovski pomočnik. / B & , , I „ - Jen tl Anton, trgovec. (A? - %> Gospodičina Jeraj Joana, hišna posestnica. . Gospod Jeran Luka, monsignor, vrednik „Danice." „ -v Juvančič Dragotin, trgovski pomočnik. „ Kadivnik Franjo, trgovski bukvovodja. » j/ Kafbv Janez, posestnik. )> v- Kajzol Alojzi, trgovski pomočnik. )> Kajzel Peregrin, trgovski pomočnik. * Gospodičina KamrtS^tTronora. * Gospod Kandernal Franc, c. k. gimnazijalni profesor. „ Kaprec Baltazar, cukrar. >> '^ Kermavner Jan., pekovski mojster. Gospodičina Kermavner Marija.* Gospod Kham Janez, trgovec. — n ‘ Dr. Kiler Jan., koncipijent. „ 6- Klein Anton, ravnatelj tiskarne. „ */ Klemens J., steklar. O Gospodičina Klemens Minka. ■— ifrfr^~- Gospod Klemenčič Jožef, katehet v e. k. normalki. „ '• Klerr Otokar, bukvar. „ - Kljun Dragotin, stolni vikar. „ - Knific Rajmund, trgovski pomočnik. Gospa Kogl Babeta, hišna posestnica. Gospodičina Kogl Karolina.* Gospod Kolman Franc, trgovec. X, Kolman Josip, kupčijski opravnik. ^ „ 1 Kos ova rodovina. „ Košir Jakob, pekovski mojster in hišnik. „ — K i umuii Tffllj) c. k. profesor više realke. „ Kozler Janez, grajščak. —- „ Kozler Peter, posestnik, deželn. glavarja namestnik itd. —-* „ Krajec Janez, tiskarnični opravnik. „ U Kramar Franc, kanonik, vodja bog. semenišča itd. „ Kreč Matevž, dež. tajnik. ,r Kremžar Andrej, oskrbnik dež. dobrod. naprav. m^rT t Kremžar Leopold, bukvovez. „ Krisper Valentin, trgovec in grajščak. „ Kristan J., uradnik „Slavij e.“ Križnar Friderik, stolni vikar. , „ Kuralt Božidar, c. k. avskultant.* Kurnik Vojteh, stolar. /S JZ ^ ' / / / „ C Kušar Jože, trgovec in hišnik. .V ' * /'V* ,, Kušar Matija, trgovec. „ w Lazar Mih., prvi učitelj dekliške preparandije. -—~~ „ L Leben Matija, doktor in profesor bogoslovja. „ U L6sar Anton, profesor na c. k. viši realki. „ u Levec Josip, -trgovec. \Lozcr Jozip^rgovski pomočnik. „ LuTcmlhffcJkKob, c. k., uradnik računovodstva. _ „ v- Mali-K«r«i, posestnik. Mansfeld Aug., uradnik pri železnici. Marn Jožef, profesor slovenščine na c. k. viši gimnaziji. _______ „ Mateaž»-Jernej, hišnik. „ - Matevžč Jožef, trgovec in hišnik. -~ „ Meden Ivan, zasebnik. * — „SC Medic Fr., zasebnik. „ v Miklavec Rudolf, trgovec. „ Miklavec J., trgovski pomočnik. Goapodičinn MiLtTBo Mljeta. * , Gospod Milic J. Rudolf, posestnik tiskarnice. „ Močnik Matevž, učitelj v mestni glavni šoli. -4 Gospa Moll Karolina, zasebnica. . Gospod Moos Avgust, c. k. poštni oficijal. ,Dr. Moš6 Alfons, odvetnik, —— 1' .M Gospod Mulej Andrej, c. k. uradnik računovodstva. „ 4- Murnik Ivan, tajnik kupč. zbornice, dež. odbornik. „ M^HTnk"?ak., -taRk>iv pri papirnici. „ U Mulaček France, trgovski pomočnik.* „ w Dr. Munda Fr., odvetnik. /*/ -” -Mülear-J., trgovec. JV „ 'Nfri»FFitk^4»van, c. k. avskultant. „ L Naglas J. N., tapecir in hišnik. Napret Rihard, c. k. poštni oficijal. -_______ Ničman Henrik, bukvovez. V Noli Srečko, klepar.* Noli Jozip, tajnik dramat. društva.* i' Novak Henrik, hišnik. \ Novak Ivan, hišnik in mizarski mojster. ifevrtk-^V-ineencij, trgovski pomočnik, Obilčnik Simon, zasebnik. (. J ) 4- Ogrinec J., pisatelj. ■ „ l. Orel Jožef, doktor prava, c. k. notar itd. Gospodičina Orel Marija. * Ge^4ffiEt»ürei~YfctoT, notarski solicitator. * „ Pakič Mihael, trgovec in hišnik. „V Papež Franc, doktor prava in koncipijent. GospodiČtim -paulia Ema. * „ PsnttrrMätflda. * ^ Gospod dr. Pavlič Ign., asistent v porodnišnici. L Pavšler Jož., korar stolne cerkve. «JW Paternoster Jožef, pom. uradnik pri dež. odboru. * . (v Paternoster Simon, pom. uradnik odvetništva.* 1 ^ Pečnik Rudolf, trgovski pomočnik. r Perdan Janez, trgovec. —— ^ Petrič Martin, kupec. Al/ 't W „ Perona Ljudevik, magistratni svetovalec. 'U „ ■ Perme Anton, hišnik in trgovec. - „ ✓ Peterca Frasa C, posestnik. „ v Peternel Mihael, profesor na c. k. viši realki. „ v Potričič Vazo, trgovec. Pfeifer Franc, c. k. uradnik računovodstva. —' ' Gospodičina Pilpach Ljudevika. / GoI^dPir^fr ’L^poid," trgovec. - * Gospodičina Pleiweis Ernestina. ^i^Gospod Pleteršnik Maks, c. k. profesor na gimnaziji. Podkrajšek Anton, magistratni ekonom. ------- Pogačar Janez, doktor bogoslovja, korar, stolni prošt itd Pega&H^lran;“trgovski pomočnik. /?/r A '6co N Stroški Stanovališče od sv. Mih. 1870 do sv. Mih. 1871 .... Pevovodja in pevske potrebe Kustos.................. Besede in plesi . , časniki................. Osvefava .... Kurjava................. Tiskarije in bukvovezi Popravljanja pohištva Nova zrcala . . . Prodane obligacije . Pogorelcem v Vižmarjih Razni izdatki . . . •. Skupni znesek vseh stroškov V gotovini v obliga- cijah posa- mezno skupaj gld. k. 1 gld. k. gld. |k. 1428 469 35 360 _ 593 17 476 50 261 32 68 90 185 71 222 41 312 19 — — 500 — 411 92 • 116 37 4905 84 500 V Ljubljani 26. decembra 1871. Andrej Kremžar, blagajnik. Pro- ljubljanske čitalnice I 0.1 ca >z> SJ Dohodki Imetek konec druStvenega leta 1871 . . . Plačila družbenikov, in sicer: a) od 120 udov z rodbino po 12 gld. na leto b) „ 139 „ samih „ 8 „ „ „ c) „ 20 „ nnanjih „ 4 „ „ „ Doneski za pevsko šolo in pevske potrebe ■ Najemščine: b) od dram. druStva za rabo dvorane in za 1 sobo ............................... b) od gostilničarja za sobe pri tleh . c) od kavamarja za sobe v 1 nadstrop, Dohodki besed z vstopnino .... Doneski drugih društev za rabo dvorane Znesek VBih dohodkov........................ Če se odbijejo stroSki...................... Ostaja imetka konec leta 1872 . . . V gotovini posa- mezno g'd. k 1440 1112 80 100 408 50 skupaj gld. k. 135 2632 200 558 200 60 80 3785 3768 80 27 80 račun za leto 1872. Stroški V gotovini posa- mezno skupaj tfld. | k.jl gld. |k, Deset akcij po 10 gld. Stanovališče .... Pevovodja in pevske potrebe Kustos . . Besede in plesi časniki . . Osvečava . . Kurjava . . Tiskanje . . Popravljanja pohiStva Kazni izdatki . . Znesek vgih stroškov 100 1428 400 360 500 460 200 70 100 100 60 3768 v Ljubljani 26. decembra 1871. Andrej Kremžar, blagajnik. ki so v čitalnici o začetku leta 1872. I. Politični: Corespondance slave (v Pragi). Črnogorec (v Cetinji). Gospodar slov. (v Mariboru). Historisch-politische Blätter (v Mona-kovem). Kirchenzeitung (na Dunaji), Laibaeher ZeitUDg. Moskovskie Vedomosti. Narod slovenski (v Mariboru). Narodni list (v Zadru). II Nationale (v Zadru). Novice (v Ljubljani). Obrana (v Pragi). Obzor (v Zagrebu). Pokrok (v Pragi). Politik (v Pragi). Presse (na Dunaji). Roform (na Dunaji). Siidslav. Correspondenz (v Zagrebu). Soča (v Gorici). Tagespost (v Gradci). Triester Zeitung. Vaterland (na Dunaji). Wanderer (na Dunaji). Wiener-Zeitung. Zastava (v Novem Sadu). ZukuD^t (na Dunaji). II. Podučni in zabavni: Allgemeine Familien-Zeitg, (Stuttgart). Alto und neue Welt. Bazar (v Lipsii). Besednik (v Celovcu). Brencelj (v Ljubljuui). Danica zgodnja (v Ljubljani). Državni zakonik (v Beču). Figaro (na Dunaji). Floh (v Beču). Globus (v Braunschweigu). Humoristicke listy (v Pragi), lllustrirte Zeitung (v Lipsii). Kvety (v Pragi). Matica (v Novem Sadu). Pravnik (v Ljubljani). Prijatel slovenski (v Celovcu). Sokol (v Ljubljani). Vremenaja letopis (v Moskvi). Ueber Land und Meer (v Stuttgartu). Učiteljski tovarS (v Ljubljani). Viktoria (v Berolinu). Vertec (v Ljubljani). Zora (v Mariboru). Red pri branji časopisov in knjig. 1. Vsak časopis ostane en teden v čitalnici; od časopisov pa, kteri ne izhajajo večkrat, ko na teden, morata za branje v čitalnici pripravljena biti najmanj dva lista. Potem se zvežejo časopisi, in te zvezke družniki prejemajo na dom. 2. Vsaka knjiga ostane v čitalnici 14 dni; potem so shrani v knjižnico. 3. V čitalnici sme vsak čitalec le en časopis ali eno knjigo na enkrat pri sebi imeti, in ag mora potem izročiti temu, kdor ga je najprej naprosil za nje. 4. Kdor lioče brati liste domž,, naj se oglasi do 29. decembra vsakega leta, in ako bi se jih oglasilo več za en list, se bo srečkalo za celo sledeče leto. Kdor se oglasi med letom, pristopi v red, kakor se je oglasil. 6. Nobenemu pa se ne more več dati kakor en zvezek od enega časopisa, in tndi ne več kakor troje časopisov na enkrat za domače branje. G. Kdor želi časopisov prejemati za domače branje, naj jih imenuje v posebni za to zmiraj v čitalnici pripravljeni knjigi, pa dostavi naj svoje im6 in stanovanje; kdor želi iz knjižnice kakošno knjigo, dobi jo samo proti podpisanemu sprejemnemu listu. V ta namen leži imenik vseh knjig na mizi, kakor tudi pregled vseh časnikov, z dodatkom, kedaj in kolikokrat izhajajo, visi na steni. 7. Vsako sredo in saboto se morajo sprejeti zvezki z drugimi zamenjevati; knjige pa se morajo povrniti v 14 dnevih. 8. Vnanji družniki morajo trpeti stroške in nevarnosti pri pošiljanji. Dobijo jih, ako se z besedo ali po pismu oglasijo za-nje pri tajuiku. 9. Kdor kak zvezek ali kako knjigo hudo pokvari ali več nazaj ne d4, mora povrniti strolke, ki jih odbor odloči. 10. Slovniki (besednjaki), zemljevidi ali drugi pripomočki za branje se ne smejo iz čitalnice na dom jemati. Programi zanimivejih. besed od 26. decembra 1870. 1. do 26. decembra 1871. 1. Jk? 31. dccembra 1870: 1. Ur&, moški zbor od Glinka. 2. čveterospev. 3. Berilo. 4. Mihova ženitev, komični moški zbor. 5. Življenje na kmetih, veseli osmospev. 6. Komični prizor, prodstavlja g. Šušteršič. 7. Mladost, zbor, zložil Vogel. 8. Deklamacija. 9. Laska salata, šaljivi moški zbor, zložil Gen6. 10. Loterija. II. Vodnikova beseda 2. februarja 1871: 1. Ouvertura — od Suppž-a. 2. Slovesni govor, zložila gospA. Lujiza Pesjakova. 3. „Bratom“, moški zbor s četverospevom od Blodek-a, 4. Samospev za tenor. 6. Trispev zu ženske glasove: „Spanžkaj dete!“ spev g. Theodor Elze-a, besede gospiS Lujize Pesjak-ove. 6. „Templarski pohod“ iz opere Templar od Sebora, moški zbor. 7. „Domačinke“ od Šantel-na za orkester. Po besedi: ples. III. 2. marca: 1. G. Rihar - Žalostni glas zvonov ) moäbu zbora# 2. D. Jenko — Sablja moja \ 3. Stöckl — Mladost, samospev za bariton. 4. Jnn. Brahms — Ogerski plesi, čveteroročna igra na glasoviru. 6. Lortzing — Rc citati v, arija in zbor iz spevoigre „Undine“, poje zbor gospa, gospodičin in gospodov s spremljevanjem na glasoviru. 6. Ne kliči vraga, da ti ne pride! Vesela igra v enem dejanji, poslovenil dr. Karol Bleiweis. IV. 2. aprila: 1. Tovažovski — „Rože“, poje moški zbor. 2. Igra na goslih. 3. O samostalnosti ženskega spola. Berilo dr. Razlaga. 4. Nedved — „Popotnik“, moški zb»r s samospevom. 6. Grbec — „Križ“, zbor gospä, gospodičin in gospodov. 6. Kleesheim-Malavašič — Angeljček, I deklamuje gospodičina Kaj je čudo ? $ Albina Brusova. 7. Haslinger — „Kyrie“, moški zbor. .... 8. Gounod — „Ave-Maria“, sopran-samospev s spremljevanjem glasovira, goselj in tisharmonike. 9. Führer — „Graduale“, osmospev. . 10. Taubert — ..Zemlja in nebo žaluje“, zbor gospA, gospodičin m gospodov. V. 15. aprila na korist pogorelccm v Razdrtem: 1. Prolog, govori Sokol J. Tisen. 2. Glasi domovinski,‘poje moški zbor čitalničin. 3. S planine, osmospev. 4. Deklamacija. 5. Klic na boj, zbor iz „Jamske Ivanke“ s spremljevanjem orkestra. 6. Zaušnica za obresti, komični prizor. 7. Molitev v gozdu, osmospev. 8. Berilo. 9. Na gorah, čvetezospev. 10. Svoji k svojim, poje moški zboc čitalničin. Med posameznimi številkami svira godba. VI. 23. aprila: 1. B. Ipavec — Domovina, dvospev z zborom, poje moški zbor čitalničin z gospodoma Vidic-em in Meden-om. 2. Cegnar — Graničar. Deklamuje gospa K. Solmajerjeva. 3. Verdi — Arija za sopran in tenor z zborom iz opere „Travatore , po- jeta goapodičina Klena Pesjakova in gospod Med6n. 4. Otto — ,,Na planine1', osmospev, poji gospodje moškega zbora čital- ničnega. 6. Gounod — „Ave-Maria“, arija za sopran s spremljevanjem goselj, fis-harmonike in glasovira, poje gospodičina Elena Pesjakova. 6. Lortzing — Eecitativ in arija iz opere i,Undine“ za sopran in bas, poje gospodižina pl. Neugebauer-jeva in gospod K., zbor gospodiSm, gospA in gospodov. Po besedi: ples. VII. 16. julija: I. Oddelek, kterega izvršuje c. kr. muzična kapela sl. grof Huynovega polka št. 79 pod vodstvom svojega kapelnika g. J. tichantelna. Program: 1. F. Suppž — Ouvertnra slovesna. 2. Leonhart — Fantazija iz opere „II Barbiere de Sevilla“ za eufonium. 3. Sehantel — Domačinke, potpoDri slovenskih n&rodnih napevov. 4. Zajio — popotnica hrvatska. Med I. in II. oddelkom: Govor. II. Oddelek, kterega izvršujejo gospodje moškega zbora čitalničnega pod vodstvom pevovodje gosp. V. Valente. Program: 6. N&rodna — Hrvatska domovina, zbor. 6. Tovačovsky — Rože, zbor. 7. Flei&man — Vojažka, zbor. 8. Nedved— Domovina, zbor s čveterospevom. 9. Tovažovsky — Na gorah, zbor s čveterospovom. 10. N&rodaa — JoS Hrvatska Di propala, zbor. III. Oddelek, kterega izvršuje, kakor prvega, c. k. muzična kapela. Program: 11. Strauss — Blaubart-kadrilja. 12. Sehantel — V pevskem krogu, potpouri. 13. Strauss — Tanzregulator, polka fran^aise. 14. Pl. Saint Boni — Tunnel-polka, hitra. VIII. 26. avgusta na korist pogorclcein Vižmarsklm: Godba, I. del. 1. Verdi — Ouvertnra k operi „Nabucco“. 2. Huber — Z gorkim srcem, polka franfaiso. 8. Schantel — Kladeradatsch, potpouri. 4. Offenbach: Napitnica iz operete „Prinzessin von Trebisonde“. Pevski del. 1. Budnica srbska, zbor. 2. Heidrieh — Komanca iz „Krst pri Savici", za tenor, poje g. Meden, s spremljevanjem zbora. 3. Blodek — Bratom, zbor. 4. Zajec — Večer na Savi, zbor s čveterospovom. 6. Komičen prizor s petjem. 6. Plave oči, mazurka za zbor. 7. Jenko — Sablja moja, zbor. Godba, II. del. 6. Grof Wiirtemberg — Mladostne fantazije, valcer. 6. Schantel — Živela Avstrija, potpouri. 7. Stranss — Umetnijska kadrilja. 8. Schantel — Plesalska radost, polka. IX. 26. novembra: 1. Tovačovski — Vlasti. Zbor, poje moški zbor ČitalniČin. 2. Predsednikov prolog v obliki berila. 3. Elze — „Zora.“ Besede Lujize Pesjakove, samospev za tenor, poje g. Ivan Meden. 4. Nedved — „Moj dom.“ Zbor, poje moški zbor Žitalničin. 6. Donizetti — Šestospev iz opero „Lucia di Lammermoor.“ Poj6 gospo-dičini Kosova in Barnasova in gospodje Meden, Razinger, Valenta, Kagnns. 6. Winter — ,,Jadransko morje.“ V<51iki zbor s spremljevanjem glasovira; poje moški zbor čitalničini, spremlja gospodična Melanija Hohnova. 7. „Neznani varh.“ Vesela igra v enem dejanji. Iz francoskega po Scribetu poslovenil J. Zabukovec. ose»-— Dodatek k letopisju Proloc l p „ksefli" Me se« 187112. Humoristično berilo predsednika dr. Jan. Bleiweis-a 26. nov. 1871. Mile mi gosp6 in gospico, čestiti gospodje! Nastopil je zimski čas in ž njm odprla so se vrata čitalnici. Človek, ki poleti se je sprehajal pod milim nebom, — ki je delal izlete na deželo ali peš ali na lcolah ali po železnici in je Sel v Medvode, Loko ali Kranj, ali že pri Vižmarski postaji izstopil in šel k Kraličevi Luzinki v Št. Vid ali pod Šmarno goro k Koširjevi Franciki, ali ki je romal v Bled in plezal na velikana Triglava, ali se peljal celo v Trbiž, da je od deleč gledal, kaj dela „das deutsche Vaterland“ v Korotanu — ustavil je zdaj svoje potovanje, — ostaja v mestu in išče si po dovršenih opravilih svojega stanu kratkega časa v kavarni, gostilnici, gledišču, v besedah in koncertih, ali pa v domačih zabavah. Fizika — gospoda moja — nas uči, da mraz vse stvari vkup stisne, da iz vode dela led itd., — prav isti vpljivmraza vidimo pa tudi v socijalnem (družinskem) življenji. Kakor Šorkota poletna žene ljudi na vse strani saksebi, da vsak dor more beži pred soparico zidovja mestnega, — isto tako mraz jesenski prižene vse sopet v popred zoperno mu mesto nazaj, m zima nas stisne spet vse skupaj: ustavo verce in federaliste, brezverce in klerikalce, nemškutarje in narodnjake, stiiro-in mlado- slovence, gospe z bašlikom in ženice s pečo — in tako ima tudi v socijalnem življenji fizika svoj prav. In izvrstno dobro je, da je takö. Po poletnih izletih na deželo ali po večmesečnem poleto-vanji na deželi si je — ne vsak, pa vendar marsikdo — mošnjico svojo tako raztegnil — vsaj nas fizika tudi uči, da gorkota vse razteguje — da ni nič ali malo v njej ostalo. In če je tudi mož sam ostal v soparčnem mestu in k večemu to dobroto vžival, da se je na kakem vrtu ali v kakem glassalonu ohladil s vrčkom Kozlarjevega piva, je pa ženica njegova z družinico 3 ali brez družinice na deželi skrbela za to, da se na laž ne stavi to, kar fizika o raztezovanji toplote uči. — Dandanes poleti na deželi bivati spada ravno tako v b o n -1 o n ali po naše rečeno v „veliko gosposke manire,“ kakor to , da moraš ložo imeti v gledišču, če ne, nisi gospod ali gospd „vom reinsten Wasser.“ Če.tedaj rada gre poleti na kmete celö taka naša gospoda, kteri naš lopi slovenski jezik smrdi kot „pauerska Špraha,“ se pač ne more nikdo čuditi, če taka gospoda tudi raje v gledišče ne gre, kakor da bi na parterji vkup zadela z „gmajn-folkom“ in ne bi imela svoje lože, če tudi je nekdo naše lože imenoval „kurnike.“ Ako tedaj oziraje se po svetu, vidimo, kako se poleti raztreseno mestjanstvo pozimi zopet skupaj stisne v mestih, smemo pač reči, da mraz prav za prav je prvi kazal, da je potreba ljudem to, da se v družtva zbirajo. — Brž za mrazom pa — se ve, da je prišla — „nie ohne diese“ policija, ki je društvom ukazala ojnice, čez ktere ne smejo skakati; al, kakor skušnja uči, je včasih to tudi prav dobro. Društev in združevanja nam je tedaj res treba, da se branimo dolzega časa. Dolg čas, gospoda moja, je strašna stvar, pa je tudi prav stara stvar. Pravijo, da dolg čas je še stareji kakor je ljubezen, in to historično resnico ali pa laž, kakor hočete, nekteri modrijani dokazujejo tako-le: Ko je Adam še samec bil v paradižu — brez žene, — ni še revček vedel, k a j da je ljubezen. Dolg čas mu je neki bilo, in gospod Bog mu jo dal trdo zaspati. Med tem pa mu je eno rebro vzel iz njega in naredil je Evo — ktero ime v hebrejskem jeziku pomeni „mater vseh živih“. Ko se je Adam izbudil, imel je ženo in bil jo vesel, da jo je imel. Ali mu potem nikoli večni bilo dolg čas, tega, gospoda moja, Vam ne vem povedati, ker takrat, ko je Adam živel, niso še imeli dnevnikov, ki bi bili zapisovali vsako nič v svoje liste, t o pa vemo dandanes, da dobra žena možu ne dela niti dolzega časa niti sivih lds, — hudobno babo pa si mož želi na Grintovec, le, da bi mir imel prod njo in pa — dolg čas! Nam m o ž k i m — tako mi je uni dan rekel nekdo — ni dandanes nikoli treba dolg čas biti; po 20 in še več časnikov prebiramo dvakratna dan, in naši najhuji nasprotniki nemške g a časnika, ki smo ga imeli pod imenom „Triglava“, planejo kakor jastrobi čez 3 nemške Presse, čez 2 nemška Tagblatta, čez nemško Morgen- in Tagespošto in čez 10 druzih nemških časnikov, — slovenski, češki, nrvaški, ruski in drugi slovanski poleg unih pa zelö mirno počivajo na strani. — Naš krasni spol pa, ki ne more v kavarne, se zbira pri skledicah kave ali čaja, in pretresa to in uno modo v „Viktoriji“, v Bazarji ali kakem drugem takem časniku, pa vmes tudi rad politikuje; vsaj politika je dandanes štrena, ktero vsakdo mota. Takö mi je prijatel moj dokazoval, da sedanji Čas se nam ni treba bati dolzega časa. — Al, gospoda moja, politika današnji dan že menda tudi marsikteremu preseda, kajti kar je danes resnica, je juter laž, — kar je danes danica bolje prihodnosti, je juter temna noč, — kar je danes belo, je juter črno, — kar je enim milo in drago, je drugim trn v peti. „Pojte rakom žvižgat! — rečemo nevoljni potem s Pre-širnom — „lažnjivi vi politikarji, lažnjivi vi časnikdrji!“ — Po takem tedaj časniki dandanes niso universalno branilo dolzega časa; vsaj bi še tudi marsikter slovensk časnik strašno suhoparn bil, ako ne bi imel „prvakov“ na ražnu. Z vsemi temi sredstvi tedaj se ne ubranimo muham dolzega časa zimski čas. Vsaj moja misel je to, in morebiti da mi tudi ve , ljubeznjive gospice in vi častiti gospodje pritrdite — vsaj po večini glasov, in da le večino imam, je zmaga moja. Treba tedaj, da zimski čas, kedar listje začne padati z dreves, kedar zunaj mrzla burja brije, sneg platno meri, večeri nimajo ni konca ne kraja, da tak čas se prijatli s prijatli shajajo na mestih, ki so namenjena poštenim družbinim zabavam. In za to se čitalnicam, ki so več mesecev zapuščene bile, zopet odpirajo vrata. Prvikrat smo se danes tudi mi v naši čitalnici zbrali v ta namen, in radostno Vas po meni pozdravlja odbor ter Vam srčno kliče „Dobro došli!“ Odbor Vaš, čestita gospoda, živo goji željo, da bi Vam do velike noči mogel streči z mikavnimi veselicami. Ako se ozremo nazaj na delovanje čitalnice preteklih let, ponosno moremo reči, da mnogo lepih cvetek tako v petji kakor v glasbi, tako v berilih kakor v gledaliških igrah je čitalnica vsadila na narodno poljov teh prostorih, — in nek-tere res prav izvrstne, in to z svojimi lastnimi moči, ne pa, kakor drug, z najemniki tujimi. Zmirom „svoji med svojimi“ smo doživeli marsiktero prav veselo uro na tem mestu. Zato danes, ko začnemo novo sesono, zahvalo izrekujem onim rodoljubom in domorodkinjam, ki so dozdaj svoj talent žrtovali nam vsem na veselje, domovini naai na Saat, — ter zahvali dodajam Še živo prošnjo, naj nam ostanejo, kar so nam bili dozaaj. — Al med nami še je m ar si let era moč, ki bi jo — bodi si v pesmi, deklamaciji, čitanji ali gledališki igri — radi videli na tem odru, domačim muzam posvečenem. Na te tedaj danes tudi stavim srčno prošnjo, naj blagovoljno stopijo v kolo vzajemnega delovanja. Naš vrli g. pevovodja že razpete drži obe roki in bode radosten sprejel vsako pevsko ali sicer muzikalno moč, — isto tako pa se nadja tudi odsek za veselice prijaznih ponudeb za deklamacije, berila in gledališke igre. Veselice naše bodo naj mična zmes petja, glasbe in besede v deklamacijah, čitanji in gledaliških igrah! T o, čestita gospoda, bil je glavni vzrok, ki me je peljal danes pred Vas. — Čudili se boste morebiti, da proti navadi s e d 6 govorim prolog. Al dandanes se godi toliko čudnega na svetu da prolog, sed6 govorjen, pač ni nobeno posebno čudo. Zdaj je veče čudo to, kdo pride in kdo gre, nego to, kdo obsedi. — Bolj kot tega ugovora pa se bojim jaz nekaj druzega, namreč tega, da, onega temata, o kterem sem izprva govoril, ne bi Vam dal preveč koj prvi večer pokusiti, t o j e, da ne bi Vam bil delal — dolzega časa cele pol ure. Alco sem se tega pregreška vkrivičil, potem pa ljubeznjive gospe in gospiče in čestiti gospodje, apeliram na Vaše dobro srce, in — tega že naprej prepričan — vem, da mi boste milostni dali — absol učijo! 3% h /v. ■ ; - •.\,V ■ * ' %,K •: V;" ■ ■ i-v.-".' - ■ V ■ ■ •»jv:. * ./wJfT'rf - c ■ ' / ? - . , . V. /•' •' .... ;-;y/ ■ ; ^ v'i^ ; ■’ * . ■ ■v IS r : ' ■ , '. ■ ,ä: d