Leto XXV., St. 9* Upravmštvo. Ljucljana, Puccinijeva uLS. Telefon št. 31-22. 31-23, 31.24. Inuerauii odüeiek Ljubljana, Puccimjew Ulica 5. Telefon št. 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska c. 42 Izključno zastopstvo za oglase lz Italije in Inozemstvo s- Milano._ BaCuni. za Ljuoijansüo pom pri poštno-öekovnem za», št. 17.749 za ostale kraje Italije- servizio Conti Corr. Pest. 11-3118 Postgebühr bar bessatilt. linbfjaiia, tofefc 24. aprila 1945 Schlacht um Berlin in voller Heftigkeit i Im ostmärbischen Grenzgebiet weitere deutsche Bodengewinne —- Schwere Kämpfe zwischen den Sudeten und dem Stettiner Haff — Verlustreicher Fortgang der Abwehrschlacht in Italien Aus dem Führerhauptquartier, 23. ApriL (DNB.) Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im ostmärkischen Grenzgebiet gewannen unsere Gegenangriffe im Frontbogen südlich des Semmeriag weiter Boden. Südöstlich St. Pölten drückte der Gegner gegen den Gölsen-Abschnitt nach Süden. In den Kampfabschnitten nordwestlich Mistelbach und südlich Brünn scheiterten erneute Duxchbruchsversuche der Bolschewisten nacht harten Kämpfen. Nordöstlich Mäh-risch-Ostrau konnte der vorübergehend Verlorengegangene Zusammenhang der Front wieder hergestellt werden. Zwischen den Sudeten und dem Stettiner Haff wird schwer gekämpft. Starke feind- ] liehe Kräfte sind durch schwungvolle Ge- f genangriffe nordwestlich Görlitz von ihren I rückwärtigen Verbindungen abgeschnitten < und dadurch am weiteren Vordringen nach j Westen behindert, Die tapfere Besatzung ; von Bautzen hielt-auch gestern zahlreichen bolschewistischen Angriffen stand. Auch bei Spremberg leisten unsere Kampfgruppen den anstürmenden Sowjets erbitterten Widerstand. Dagegen ging Kottbus nach zäher Verteidigung verloren. Die Schlacht um die Reichshauptstadt : ist In voller Heftigkeit enbrannt. Südlich dar Stadt fingen unsere Truppen starke Panzerkräfte der Bolschewisten in der Linie Beelitz-Teltov auf. Der verlorengegangene Bahnhof Köpenick wurde im Gegen-stoss wieder genommen. Ein feindlicher Einbruch entlang der Prenzlauer Ailee ; wurde abgeriegelt. Nördlich der Stadt drangen sowjetische Angriffsspitzen bis zur j Havel vor. die sie vergeblich zu überschrei- } ten suchten. Im Baum von Frankfurt und an der nördliche Oderfront dauern wechselvolle Kämpfe an. Auf der Landzunge von Pillau wurden ! die mit starker Schlachte iegerunterstüt- • zung gegen unsere Sperrlinien vorgetrage- j nen Angriffe im wesentlichst abgeschlagen. I Um eine Einbruchsstelle wird noch ge- i kämpft. Die Besatzung des Atlantik-Stützpunktes ; StNazarre wies wiederholt die Angriffe ; der Amerikaner zum Teil im Nahkarrpf ! ab. Durch zusammengefaßtes Abwehr-feuer hatte der Feind hohe blutige Ver- • Inste. Mehrere Panzer Maschinengewehre j nnd Gefangene wurden eingebracht. Im Nordwestdeutschtend blieb die Lag--■tretz fortgesetzter Anjrriffsunternehmen an Siloviti boji na vseli zapadnih bojseih Preprečen angloameriški poskus prekoračiti Labo — Zlomljen sovražnikov naval pri Dessauu in Aschn — Francoski oddelki vr- ~ ' s tübmskega področja zeni den bisherigen Schwerpunkten unverändert Zwischen Dessau und Eilenburg haben unsere Truppen nach schweren Kämpfen neue Sicherungslinien auf dem Ostufer der Mulde aufgebaut. Im sächsischen Kampfraum und im Vogtland beschränkten sich die Amerikaner auch gestern auf örtliche Aufklärungsvorstösse, dagegen verstärkten sie ihren Druck aus dem j Fichtelgebirge gegen die Linie Eger—Kir- ■ chenreut. Auf der Fränkischen Alb und nordöstlich davon drängten einzelne ame-! rikanische Kampfgruppen nach Osten vor. ; Südlich und südöstlich von Nürnberg V warfen Truppen des Heeres und der Waf-I fen-SS vorgeprellte amerikanische Abtei-[ lun gen zurück, nahmen die Stadt Neu-I mark wieder und hielten sie genen alle Angriffe. Im wüttembergisch - badischen Raum hat sich die Lage gestern verschärft- Über- i ! legene Panzerkräfte der 7. amerikanischen j Armee und gaullistische Verbände haben j unsere Front nach heftigen Kämpren in i mehrere Abschnitte aufgerissen und im ! Verstoss nach Süden die Donau bei Po- j ; naueschingen an einigen Stellen erreicht, j Gegenangriffe gegen die Flanken der durchgebrochenen Angriffskeile sind im Gange. Die Abwehrschlacht in Italien nimmt unter schwersten, für beide Seiten verlustreichen Kämpfen ihren Fortgang. Während der Feind im ligurischen Küstenab- j schnitt und im West-Etruskischen Apen- j nin nach einigen Kilometer Bodengewinn j aufgefangen wurde, erzielten überlegene ! feindliche Panzerkräfte im Abschnitt Vignola-Bologna mehrere tiefe Einbrüche, die erst beiderseits M od ena und nördlich Bologna abgeriegelt werden konnten. Auch zwischen Bologna nnd dem Comacchio-See gelang es dem Feind mit stark zusammengelassen Kräften unter stärkstem .Artillerie- und Fliegereinsatz an mehreren Steilen in unser Hauptkampffeld einzubrechen. Seine Augriffsspitze wurde an der Strasse Bologna—Ferrara unter Ab-sehuss zahlreicher Panzer zum Stehen gebracht. Auf der Landenge östlich des Co-macchio-Sees brachen alle Angriffe verlustreich zusammen. In Süddeutschland herrschte den ganzen Tag über starke feindliche Schlacht-fijegertätigkeit. Mittelschwere Kampfverbände griffen wiederum mehrere Orte im bayrischen ilaum an. Namen sovjetskega vodstva, da hi se napadalna bojna črta razširila dio Stettina, se ni izpoinil. Med Sywedtom in. StettineScim Haffom so pričeJs Sovjeti z napadom moč-nih sil ter so pri tem naleteli na ogorčen nemški odpor, ki jim je na več mestih preprečil prekoračenje reke. Le na dveh mestih južno od Stebtina jiim je uspelo oeaio-vat: eno predmostje. Na avtomobilski cesti pa so trčili skupaj z nemäkim pretisunkom. V polnem teku je borba tudi ob vzhodnem in južrem obrambnem obroču. Berlin, 23. april«. Bitka za nemško prestolnico se je razplamtela z največjo süo-vitostjo. Skupno ž nemškimi vojaki ovira ljudska vojska vseko bodjševiško napredovanje. Na črti južno od Königswusterhausen a so nemške bojne skupne prešle v napad preiti ökloon'ifoom. Pri tem je bilo uničenih 87 sovražnikovih okiopnikov. Tudi rja drugih boiiščnih odsekih so boHjSevki utrpeli najtežje krvne izgube. Boji ori Stettmu Berlin, 23. aprila. Na bojiščnem področju pri Stettnu so boljševiki poizkušali pedvzeti večjo obkolitveno operacijo, zasesti državno avtomobilsko cesto in razbiti nemške položaje. Sovražnik je vdrl na predpolje med vhodno in zapadno Odro _. „______________ter dosegel nemške predstražne položaje. ckaua. Močnejši napali 3. severnoameriške ) Neki mlad Nemec iz Banata ie pr' obram- Berfin, 23. aprila. Mednaro.ini informacijski urad poroča: Močne sile 9. severnoameriške armade so v soboto večkrat poizkušale, da bi prekoračile Labo med Wlttenbergom in Tan-germüllom ter pričele z napadom na Berlin, tekmovanje z boljševiki. Izjalovili so se vsi poizkusi prekoračenja reke. »osebno ogorčeni so bili boj! pri« Wittenbergu. kjer so močnejše sile sedemkrat poizkuša- i le z n a skak ovalnimi čolni in plavajočimi oklopniki dospeti na vzhodno obalo Labe. Nemški protioklopniški topov, in protiletalsko topništvo pa so z neposrednimi zadetki potopili večino naskakovalnih čolnov. Istočasno je nemško topništvo razbilo oklopniške pripravljalne položaje in gradivo za mostove. Američani bo po večdnevni hudi borbi vdrli v Dessau, kier je prišlo do izredno krvavih pouličnih bojev v središču mesta, kakor tudi na severu na obeh straneh vo. jašniškega okraia. Južno od mesta, kjer je bilo težišče včerajšnjih boiev, se ie v nemškem zapornem ognju, kakor tudi po številnih protisuinkih nemških oklopniških grenalirjev zlomil naval treh ameriških divizij še pred odsekom ob Muldi. Medtem ko se nadaljujejo siloviti boji v Leipzigu so nemške čete med Plauenom in Chemnitzom potisnile Američane v obrambo ter po ogorčenih udarcih na raj j osvojile več krajev iužno-vzhodno od Zwi- .i______________mamaI; O n«rrovn r\n TV"» ^ v T iL>i-ji- v t.'X i je mmi ra; »-f-^ j Na vzhodnomarš&em obmejnem ozemlju je zaznamovati nemško napredovanje Hudi boji med Sudefcj in Stettinskim Haffom — Izgub polno nadaljevanje obrambne bitke v Italiji Führerjev glavni dan, 23. aprila. (DNB.) ; fct, proö jugu dosegli na več mestih Do- armade. ki so bil,- med Plauenom in Bay-reuthom usmerjeni proti Sovjetom, so bili zaustavljeni v krvavih gozdnih bo iih na severnih iii vzhodnih obronkih pogorja Füchtel Posebno v nižini zapadno od A.scha so izkrvaveli številni ameriški tata!ioni. r-e da bi jim uspel nameravani prodor. Med Schwsrzwaldom in Schwabskim Al-bom so se boj! razvili do velike borbe, potem ko so čete 7. severnoameriške armade prišle semkaj s severa do področja pri Göppingenu. 40 km vzhodno od Stuttgarta, medtem ko so istočasno skušale jim prti nasproti kolonijalne čete prve francoske armade iz Schwarzwald a. Nemške sile pa so z došlimi ojačenje vrgle v protinapadu z visokimi izgubami francoske oldelke nazaj s ttibinškega podrečja. Prodrle ameriške oklopniške osti. ki so bile severno od GöppingeDa odrezane od svojih preskroo. valnih oporišč. so deloma že izločene. V težkih bojih ie bila jugovzhodno od Heil-bronna zaustavljena glavnina ameriške pehote. K položaju na vzhodnem bojišča Berlin, 23. epaiHa. Bitka za Berlin je na-rastla do diramaitake viš:n". O ,<=-'> ■ "h jutranjih ur so stanovanjska področja notranjega mesta oEj motünega ogrya da-leP^ometnih topov. Sov-jertii so nad^ievali s svojim suttkicim med Mc«ttbirso(m--in-Baivtze-nora do Kamenza ter so zaviiM tuda^ proti severu in severozaipadiu. Južno od Konigs-wusterhamena in Wurisdorfa so zadržale nemške rezerve. Na tem mestu so bal iševiki vrgli v bqj močne oklopniške oddelke, ki so doživeli občutne tegube. V glavnem pa je vzdržal vzhodni odsek nem-šk° prestolnice, žilavo so se branili kraji Fürstenwalde, Strausberg in Bernau. bi tega napada onesposobil %iii boljsevi-ke, nato pa zasedel noložaj ob neki tcžin strojnici, katere posadka ie bila odstranjena, ter streljal tako dolgo v goste vrste boljševikov, dokler ga ni oprostil naska-kovalnj oddelek tovarišev. Nemško časopisje k položaju Berlin, 23. aprila. Nemško časopisje je še nadalje v znaku borbe, ki je zadiviala okoli nemške prestolnice. Pod naslovom »Odločni frontni duh« piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«: Teden dni po pnčetku sovjetskega množičnega navala proti našemu bojišču ob Olri je stopila nemška prestolnica, ki je napadalni cilj težke boljševiške generalne ofenzive, v stanje aktivne obiambe. Dobro vemo, s kakšnim vzornim bojnim duhom so se naše čete vrgle proti sovražniku med Odro in reko Spree. Prizadejale so mu najtežje izgube na moštvu in gradivu, četudi niso mogle preprečiti sovražnikovega približanja zunanji berlinski obrambni črti. Odličen frontni duh je sedaj duh Berlina. Pod vodstvom Gauleiterla ministra dr. Gobbelsa je združena vojna odločnost prebivalstva nemške prestolnice z odločnostjo čet. ki ji nacelju-ie generalni poročnik H e v m a n , odliko-vanec s hrastovimi listi k viteškemu križcu železnega križa. Vsak vojak vojske m ljudske vojske, vsak mož 1n žena kakor tudi mladina vili pred očmi povelje ure, da prepreči sovražniku dosego nameravanega cilja, četudi z žrtvovanjem samega sebe. Berlin, ki je bil v mnogih dobrih dneh leprezentant velikonemškega Reicha, prinaša žrtve in bremena v borbi za eksi-kenco Nemčije in za socialno bodočnost naroda. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil objavlja: Na vzhtKiiiomaršKem obmejnem področju so naši protinapadi napredovali na bojiščnem loka južno cd Semmeringa« Južno- j vzhodno od St. Föltna je pritiskal sovražnik proti odseku Golsen proti jugu. Po hudih bojih so se na bojiščnih odsekih severo-zapaduo skI Mistelbacha in južno od Brna ; izjalovili obnovljeni boljševiški poizkusi pro-boja.. Severaovzhodno od Moravske Ostra- j ve je bila možno zopet vzpostaviti začasno j izgubljeno stmjenost bojne črte. Med Sudeti in Stettinskim Hafom trajajo težki boji. Z zanosnimi protinapadi severnozapadno od Görlitz.'* so bile močne sovraž- i Bikove sile odrezane oa| zcp t zavzel mesto Neumark ter ga drže proti vsem napadom. Na würtembersko-badenskem področju «e je položaj včeraj po striL Premočn« oklopniške sile 7. ameriške armade in gani-Hatični oddelki so po hudih bojih pretrgali m več odsekih našo bojijo črto ter v sun- navo pri Donaueschingenu. v teku so protinapadi proti bokom prodriih napadalnih klinov. Obrambna bitka v Italiji se nadaljuje v najhujših, za obe strani izgub poinih to jih. Medtem, ko je sovražnik na ligur-skem obalnem odseku in v zapadno-etru-ščanskem Apeninu bil zaustavljen po na-predovanju nekaj kilometrov, so premočne sovražnikove oklopniške sile na odseku Vignola-Bologna dosegla nekaj vdorov, ki pa jih je bilo možno zapahniti šele na ©bab straneh Modene in severno od Bologne. Tudi med Pologno in jezerom Co-macchao je sovražniku uspelo, da je z močno osredotočenimi silami in najmočnejšim posegom topništva in letalstva vdrl ra več mestih v naše glavno bojno polje. Njegove napadalne esti pa so bile po nni-čenju številnih okiopnikov zaustavljene na rfis drlovanje sovražnikovih borbenih letalcev. Srednjc-težki bojni oddelki so napadli zopei številne kraje na bavarskem področju. Fäker v BesUnu Berlin, 23. april. Kakor posnemamo iz izjave Gduleiterja in dižavmega obrambnega komisarja dr. Göbbelsa, je prevzel Führer povelje "nad vsemi silami, ki so določene za obrambo Berlina. Führer biva v nemški prestoin:ci. To dejstvo daie borbi za Berlin izraz boja evropskega pomena. Ves Berlin prešinja sedaj le še volja premagati boljševizem. V obrambno bojno črto se je poleg vojske in ljudske vojske podalo še civilno prebivalstvo. Poostritev nasprotstva med zavezniki Naraščajoče vznemirjenje v AngEji in Zedinjenih državah. — Vprašanje Poljske je slej ko prej v ospredju spora Stockholm, 23. aprila. Na predvečer se stanka konference v San Franciscu napetosti med zavezniki, Angloame čani na eni ter boljševiki na drugi strani, nele niso odstranjene in niti ne omiljene, temveč celo še poostrene. Iz angleških in ameriških Vstov odseva zato vsak dan večja vznemirjenost glede usode konference v San Franciscu in sploh glede bodočega razvoja odnešajev med angloameriškim in sovjetskim taborom. Znana severnoameriška politična revija »Time« se obširno bavi s položajem m ugotavlja, da je še mnogo manji.goden, kakor je bil pred trem1 meseci. Od tak' at je sovjetski pritisk v Evropi še naraseL Celo angleški zunanji minister fiaen, ki se ves čas z največjim tru lom in z zapostav-lianiem življenjskih interesov angleškega imperija zavzema za brtansko-sovjetski sporazum, je moral priznati, da dela vsak narod na lastno pest, kako bi zavaroval svoje interese in zagotovil izvedbo svojih načrtov. Anglija si je vedno prizadevala, da b; preprečila, da bi prišla Evropa poa nadvlado ene same veles'le. Ce bi sedaj znova grozila s lična nevarnost, tedaj je Eden trdno prepričan, da bi vsi narodi sveta »združen* branili svojo svobodo in si io skušali z združenimi močmi zavarovati« Ta Edenova izjava, tako zaključuje »T;me« svoja izvajanja, sicer še ne pomeni napove 1 i o prelomu odnošajev med zavezniki. jasno pa kaže naraščajoče težkoče v urejevanju teh odnošajev. ženeva 23. aprila. Londonski list »Cha-tolic Times« piše. da se je ob priobčitvi jalt3ke pogodbe zdelo, da je vendar že enkrat uspelo odvrnit; katastrofo in odstra- ms&azi napolj primitivne brezkulturnosti Angleško poročilo o razmerah v Hannovru do zavezniški okupaciji 1 , Stockholm, 23. aprila. Konservativni list . Daily Mail« prinaša poročilo svojega do-; pisnika iz Hannovra, ki opisuje strašne raz-| mere, ki vladajo v Hannovru po zasedbi i zavezniških čet. Hannoverske prebivalce so vrgli v razmere najprimitivnejše brezkul-j turnosti. Mesto Hannover po strašnrih stra-1 hovalnih napadih praktično sploh več ne ■ obstoja in zavezniki tudi nimajo namena, j da bi ga spioh kdaj še zgradili. List beleži na to opazovanja splošnega ; položaja na nemških zasedenih področjih ter piše: »Ta področja morajo zopet začeti j znova. V inozemstvu ne bodo mogla ničesar kupiti, ker ne razpolagajo s plačilnimi sredstvi in z lastnimi močmi ne bodo sposobna izvesti obnovo. Nemška mesta, ki smo jih zasedli, bodo za dalje časa ostala v razvalinah in njihovim prebivalcem ne bo preostalo ničesar dragega, kakor da se pre-sele na deželo, kjer si preskrbe g svojimi rokami najpotrebnejše za svoje življenje.« Ali se smejo naši zasovraženi nasprotniki čuditi, da pri takih namenih nemški narod raje brani svojo zemljo do zadnje kaplje krvi, kakor da bi se izročil v roke takemu sovražniku ? Židovska strahovlada v Köinu Stockholm, 23. aprila. Kakor poroča poročevalec časopisa »Daily Mall« v soboto polno cinizma iz Kölna, kopljejo prebivalci mesta kanalizacijske jarke, medtem ko opravljajo židje službe mestne uprave. Med drugim vršita posle policijskega predsednika m šefa ječ dva Žida. Angleški list poroča nadalje, da obstoja bojazen razširjenja legarja. Oblasti so odredile, da novodošle osebe ne smejo prekoračiti mestnega področja. Stockholm, 23. apr la. Neki angleiki po. ročevalec javlja iz zasedenega nemškega mesta Kölna. da sasedbene cbleurti računajo s nadaljnjo razširitvijo epidemije legarja v Kölnu. Köln so proglasili zaradi tega za zaporno področje in novo došle osebe ne lan*)» prekoračiti mestnega področja. niti napetost med glavnimi zavezniki Ni pa minilo mnogo časa in že smo vedeli, da so bili mali narodi žrtvovani na oltar politike sile in da je bila Sovjetska zveza edina država, ki je lahko b'la z Jalto zadovoljna. že nekaj tednov ie ugotovljeno, da se Stalin nikakor ne misli držati krimskih sklepov. »In če nočeš biti moj brat, ti razbijem glavo,« to je sovjetsko bojno geslo, s katerim hočejo boljševiki spraviti narode in kontinente pod svojo oblast. Tudi Velika Britanija se je temu klicu uklonila na ta način, da je Churchill v političnem vprašanju kapituliral pred Stalinom, izročil Poljsko v pravem smislu besede Sovjetom. Krivica, ki io je s tem povzročila Anglija, se bo že kmalu maščevala. S podvrženostjo Stalinu je izgubila Anglija poleg časti in ugleda tudi — bržkone za vedno — pravico, da sploh kdaj prevzame vodstvo v Evropi. Poljski konflikt Madrid, 23. aprila. Vznemirjenje pred sestankom Molotova, Edena in Stettšniusa v Zedinjenih državah in sploh pred konferenco v San Franciscu je doseglo v Londonu. kakor poroča poročevalska služba Bulls, svojo najvišjo točko. Dobro poučeni krogi ponovno poudarjajo, da Anglija podpira olločn; odšpor Zedmjenih držav 6roti zahtevi Sovjetske zveze za pripustitev lublinske vlade na konferenco v San Francisco. V Londonu so mnenja, da je usoda vse konference sedaj na tehnici in da od-visi sedaj vse od tega. ako bodo mogli trije zunanji ministr' doseči v zadnji minuti kompromis. V nekem poročilu iz Londona piše »Ar. riba«, da zavzema poljski problem dnevno delikatnejšo obliko. Tudi dejstvo, da je Churchill najavljeno izjavo o poljskem vprašanju odložil, pospešuje pes'mizem v političnih krogih Londona, kjer se čedalje bolj boje, da Moskva ne namerava niti najmanj popustiti, temveč vztraia na svoji zahtevi, da ostane lublinska skupina za stalno na oblasti. Sovjeti nič ne prikrivajo, da edino in samo priznanje Lublina pri njih kaj velja. Sovjetska nota Washingtonu Ženeva, 23. aprila. Se verne,amerišk zunanji minister Stettinius je časopisju objavil, da je sprejel iz Moskve noto v zadevi poljskega vprašanja. Odklonil pa je da bi podal posameznosti o vsebini note. Kakor poroča k temu Reuter, so prepričan . da v noti Stalin ponovno zahteva, da se povabi na vsak način lublinski odbor v San Francisco. S tem se potrjuje Tassova izjava, ki je objavila kot predpogoj Mo. skve povabilo lul »llnskega odbora na konferenco v San Franciscu. Stettinius je nadalje izjavil da j? Ml severnoameriški poslanik v Moefcvi Ham-man v zvezi z Molotovljevim obiskom v Washington pozvan v Zedinjene_ države. Odločeno vrnil v ho «.- L hhnjf vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. & Telefon SL 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi ae ne vračajo. Jasne smernice v resni nri m. .. Prav vsak Slovenec si bo moral postaviti vodilo: Koristiti narodu!« »___sa to Je treba prave domovinske ljubezni, ki zna vse pretrpeti, vse prenesti, vse žrtvovati in se vsemu odpovedati, kadar je po sredi vprašanje narodove koristi.« »Slovenci, združite te!« (Iz sobotnega govora prezidenta Kapnika slovenskemu narodu.) V resni uri, ko prehajamo v višek velikih svetovnih dogodkov, je prezident generai Rupmk spregovoril Slovencem zn Slovenkam ter jim s svojega visokega in odgovornega položaja podal nekaj jasnih smernic za njih bližnje zadržanje. Do skrajnosti dosleden v vseh svojuh mislih, besedah in dejanjih, je tudi to pot stopil pred naš narod z jasnimi besedami:. ki vezejo vse /iavedne Siovence v enaki meri ky.voi njega samega, kajti odgovornost, k. jo v tej težki uri prevzema sam na svojem položaju, prehaja avtomatično tudi na vse naše rojake, ki juni je služba narodu in njegovim koristim pr/a in najbolj sveta naloga. Kakor vedno dc Iej, nam je tudi v tem svojem najnovejšem govoru nanizal nekaj smernic in vodil po hladnokrvnem pretresu naših napak v preteklosti, da nam prav v luči teli napak pokaže novo, pravo, boljšo pot, ki nas mora voditi do zmage. 2e dvakrat je bil naš narod v tej vojn. postavljen pred hude preizkušnje, pa se je obakrat sJabo odrezal, ker je »trezno mišljenje, disciplino in enotnost naroda, ki jt tud: makiavelistična politika savojskega okupatorja ne bi mogla do živega, pre vpila ulica«, tako da so nas veliki dogodki naši i duhovno in politično nepripravljene. Sedaj stojimo pred tretjo, morda najusodnejšo, vsekakor pa najtežjo preizkušnjo. Pod blagodejnim vplivom našega narodnega preporoda po 8. septembru 1943, do katerega smo se naposlea le dokopali, pa čeprav po trnjevi poti, ki nas je peljala skozi Grčarice. kočevski proces, Mozelj, Jelendol ln Turjak, smn začeli zbirati svoje pozitivne narodne sile, ki so našle svoje naravno središče v Slovenskem domobranstvu. Glavne zaslugo za ta naš narodni prerod moramo priznati našemu kmetu, ki je po svojem zdravem smislu za koristi naroda pravilno presodil in rešil položaj. Temu stebru našega naroda, ki sta se mu pozneje v pravem spoznanju narodnih koristi pridružila še naš delavec in naša mladina .se moramo zahvaliti, da smo se iz obeh prvih dveh preizkušenj vendarle rešili kot narod ter s tem dobili pravico in možnost, da tudd v vseh nadal jnjih preizkušnjah rešimo svoje narodno bistvo. Po zaslugi naših vrlih domobrancev, p<< zaslugi našega kmeta, našega delavca in naše mladine stojimo torej pred tretjo preizkušnjo, ki nam jo je namenila usoda, v vsakem pogledu bolje pripravljeni kakor pori prvih dveh. Ne smerno pa pozabili na izkustva, ki smo si jih nabrali doslej, če hočemo to zadnjo preizkušnjo prestati zmagovito, čeprav bi to od nas zahtevalo še tako boleče žrtve ki odpovedi. Prav v tem pogledu prihajajo sedaj iz prezidentovih ust tako jasne smernice, da ne more biti v nobenem slovenskem rojaku dvoma o tem, kaj mu je storiti: »Sedaj je še čas, da si postavimo načelo koristiti narodu kot edino vodilo našega ravnanja in da se postavimo na temelje brezkompromisne, vse druge nazore in predvsem nekoristna politična čustva odklanjajoče protikomun stične načelnosti To je načelnost, ki zahteva od nas skrajno entnost in discipliniranost v podvigih in naporih, trezno mišljenje, zaupanje v božjo pomoč, poslušnost legalnemu vodstvu in njegovim poveljem, ohranitev mirnih živcev, pripravljenost, požrtvovalnost, vestnost v izpoiknjevanju prejetih nalog in predvsem odklanjanju vsakega sporazumevanja s komunisti!« To črto našega ravnanja nam narekuje predvsem naša načelnost, ki pomeni neomajno zvestobo vsem našim narodnim idealom, tistim idealom, ki jih je komunizem povsod, kamor je prišel, poteptal Zato smo kot trdni nacionalisti, ki so jim koristi naroda pred vsako drugo koristjo, nesprav-ljivi nasprotniki komunizma, paj naj se skuša uveljaviti med nami pod to ali 000 krinko. V tem je edino mogoč odnos vsakega pravega slovenskega narodnjaka do vsega, kar se pod boljševiškim pritiskom dogaja ne le v naši ožji slovenski domovini, temveč tudi na vsem jugoslovanskem ozemlju. Zato je prezident Rupnik vsakemu poštenemu narodnjaku govoril iz srca, ko je dejal, da z ljudmi, kakršni se zbirajo pod Titovim praporom, ne bo nihče ustvaril nove države. »Oe bo v tem prostoru,« je je poudaril, »treba kaj delati, bomo to gradili s poštenimi, preizkušenimi nacionalnimi süaml ki jih na Slovenskem predstavljamo mi s svojimi domobranci.« Te naše nacionalne sile marajo biti odslej v stalni pripravljenosti proti Titovim komunistom. Po vseii dosedanjih pre zkuš-njah so že dovolj prekaljene, da jih ne more omrtvičiti noben svetovni pUožaj, kajti povezane so z bratskimi nacionalnimi borci v en sam snop zdravih narodu h energij, ki lah ko delajo čudeže. Tako se nam poleg domačih odpirajo tudi širše, višje naloge, katerim smo kot pravi nacionalisti — zvesti sebi in svojemu narodu — povsod dolžni služiti. Prav zaradi tega je prezident lahko z zaupanjem v bodočnost zaključil svoj poziv k strnjenosti in pripravljenosti z vzklikom: »Zato se ne bojimo nobene preizkušnje! Na vsako smo pripravljeni! Sedaj je treba samo še trezne pameti in neumornega dela na uresničitvi slovenske protikomu-uistične vsenarodnosti, ki pušča vse druge interese na stran in osredotoča vse svoje moči !n sposobnosti na borbo proti komunizmu v okviru Slovenskega domobran-stva.« Vse to bo seveda zahtevalo od nas Se novih naporov, ker bo treba vse razpoložljiv« alle staviti na razpolago domobranstvu, ki ostane kakor ja dejal g. prezident. slej ko prej nosilec nove svobode slovenskega naroda. Zgled pa naj nara bo (Nadaljevanje aa, Q Kako ravna boljsevfk z »osvobojenim« Vojni poročevalec Wilhelm Müller o sovjetskih strahovalnih metodah napram pripadnikom podjarmljenih narodov 20. aprffla. V vsaiketm pogovoru o sedanjem vojnem položaju se pojavi loct nerešljiva uganka naslednje vprašanje: Kje jemlje boljševizem pri tako velfiMh krvnih izgubah svojih arma^j nadomestilo? S kakšnim* sredstvi doseže, čeprav gredo njegove izgube na ujetih, ranjenih in mrtvih v teh 4 letih vajine že v milijone, vedno znova svojo štviiLčno premoč, ki je in ho praktično edina nada njegove strategije in taktike? Dejstvo, da je Stalin že v 1. 1941 ./42. e svogim množičnim uvozom kitajskih delavcev itn s pritegnitvijo na ta rjačin prcetih moči v armado kril prvo večje pomanjkanje, je znano. Sedaj pa ko se je bojišče premaknilo v nemške pokrajine in ko stoje baltske države, Bela Rusija» Ukrajina, Poljska, Rumunija, Bodgadija itd. pad boljše-viško oblastjo, je Kremelj pripravljen tako imenovane »osvobojene« nßaode izrabiti kot nadomestne rezerve. Vse» kar Lahko nosi orožje, je postavljeno pred alternativo: ali se boriš skupno v vrstah bofljševiške vojske, ali boš pa ustreljen! Z istimi sredstvi so osvobojeni sovjetski ujetniki vpoklicani ped orožje. To so dejstva, ki jih ujetniki na bojišču ob Odri vsak dan potrjujejo. Neki Ukrajinec, ki je od leta 1942. delal pri nekem nemškem kmetu je padsil 5. februarja v roke sovjetom in z njimft še 50 vzhodnih delavcev. Vsi so bili brez pred-feacfbrasSbe dodeljeni poljubnim divizijam, gest tedniciv pozneje je bilo to nadomestilo že porabljeno. Ukrajinec je kot eden izmed preživelih svoje čete dospel v nemško ujeft-mštvo. Letonec, Iq je bil ujet pri zadnji ofenzivi bofijševifkov in se je nenadoma znašel v uniformi sovjetskega vojaika je povedal sedaj pri zaslišanju, da so tisoči njegovih ljudi prisiljeni stopiti v sovjetsko armado fn so uporabljeni za najslabša dela m naitežja vojna podjetja. RajzrpoDoiženje Letalcev je zelo slabo, vendar so komisarji z razdelitvijo prisilnih mobilizirancev na več skupin preprečili javme vstaje ali množične pobege. Vsak letonec ima svojega cgleduha. V bolnicah ravnajo z njimd kakor s psj in židovsko osobje je mano po svoji nesramnosti. Neki Belorus poroča: »Kmeje v Ukiajiini, v Bali Rusiji, kakor tudi v poljskih predelih, so s sovjetskim sstemom zelo nezadovoljni. Razpoloženje v krajih, ki do leta 1939. r.oso biilii v Sovjetski zvezi, je posebno potlačeno Toda to niso samo posamezni glasovi. Dokumenti in listine mnogih skupin, ki so nam v bojih ob Odri prišle v roke, ter iz-jtove prebežnikov in povratnikov so to si ko še dopolnile. Tu stoje cele divizije v prvih bojmih črtah, sestavljene iz mož »osvobojenih« narodov; v bataljonih so zastopane vse govorice vzhoda. Samo voditelji in vo-humd so sovjeti. Brezobzirno vladajo s palico in pištolo — neki artilerijski povelju k, M je bil ujet, poroča, da je b lic- v njegovem odseku ustreljenih več Ukrajincev, ker s o v prijateljskem krogu otvoriilii vprašanje, zakaj so postani v Nemčijo n s tem v smrt, čeprav je vsa Sovjetska zveza znova nazaj pridobljena. Dogajajo se primeri, da so nemški civilisti tako kot vojaiki;, ks so prišli bodjšvikom v pest, o^ sovražnika postavljeni pred alternativo: vsi, lq hočejo korakati v sovjetski ermadi, naj stopijo naprej, — vsi, ki hočejo bati ustreljen, naj stopijo ra desno! Na to vprašanje in na njeno odločitev je treba biti pripravljen, kajti boljševizem potrebuje ljudi, da ž njimi nadomešča velike vrzeli! na frotnih odsekih, rabi jih kot topovsko hrano za borbo proti sedanjim zaveznikom. Useda »osvobojenih narodov« se že jasno odraža v bodočnosti in nam daje odgovor na vprašanje, od kod jemlje Stalim nadomestke za izpc/polnjenje boljševiške armade in kaj vse bi se zgodilo, če bi se kremeljsMm krvrflkom posrečilo prodreti še dalje proti aapadu, 99 Vdova Rošlinka" za narodne pionir!« ""v soboto in v nedeljo je priredila akcija »Pöll« narodnim pionirjem in pionirkam predstavo Golarjeve priljubljene veseloigre »Vdova Rošlinka«. Frančiškansko dvorano je do kraja napolnilo stotine večidel mladih ljudi, ki so s svežo pozornostjo sprejemali dogajanje na odru, se živo zabavali m niso štedili s priznanjem ob koncu posameznih dejanj. Z lahnim folklornim nadihom zaznamovana komedija, ki je celo že v tujini zastopala skromne uspehe slovenske aristofanske dramatike, je mogla tudi v tej uprizoritvi doseči svoj znani m že priznani učinek, čigar težišče je bolj v zabavnosti kakor v umetniški ah moralni pomembnosti obravnavanega motiva. Uprizoritev je pripravil izkušeni gleda-liščnik režiser in igralec Valo Bratma, ki je pritegnil k sodelovanju nekatere člane Drame ter gojenke in gojence DramsKega studia. Zaradi sodelovanja pripravnikov za igralsko umetnost je bila uprizoritev tudi igralsko zanimiva, vendar je treba takoj povedati: ne samo zanimiva, marveč tudi pozitivna. Bratina je dal predstavi zadostno izenačenost, lahkoto ln neprisiljeno veder potek. Igralsko je seveda najvažnejša zasedba naslovne vloge, in tu se je gospa Nada Gabrijelčičeva uveljavila z razveseljivo sprostitvijo svojega temperamenta m svoiih igralskih skušenj. Njena Rošlinka je taka, da potegne za seboj: v nji je življenje, ne pa samo vloga. Posebno zanimanje je nadaiie vzbujal Jože Tomažič kot janež. Znan: avtor pravljičnih in drugih knjig s področja pohorskega folklora poteka 1z Dramskega studia in je tokrat nastopil prvič v pomembnejši vlogi. Tomaži ca odlikuje prav primerna odrska figura, njegov nastop je že dovolj trden, njegova igra naravna in prepričljiva: po začetni zadržanost' se je prikupno raz živel in nam dal Janeza v taki igralski formi, da se je dobro prilegala živi igri ge. Gabrijelčičeve. Nadelamo se, da bomo videli Tomažiča še večkrat na odru. Balantača, vu ohranjen še dolgo vrert>> let. u— V petek 27. t. m. javna produkcija šole Glastbene Matice, na kateri bolo nastopili gojenci klavirskega oddelka, prof. Silve Hrašovčeve iCuMce Vesnaverjeve ln Stanko Cvirn 300 ln»r namesto zvetja na grob Freuncita Zag«rca. — Pri upravi »Jutra« so pol°žili za slepo irda-diiio živa Zadel 150 ter v počastitev spo-mštna ge. Kruharjeve, Logarjevi 500 hr v počastitev spomina ge. Kanserjeve m M rko im Vera Gruden 200 lir v počastitev sporni», a inž. Janka MaokovSka; za gluhonemo mladino pa Vida dr. Lufkanova 200 lir v počastitev spomina Franc Košaka iz Gro. gyn] "j p^o u— Učite se strojepisja! Praktično znanje potrebno in koristno vsakomur! Novi eno- dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 24., 25. in 26. aprila. Učne ure dogovorno. Informacije: Christofov trgovski učni zavod, Domobranska cesta 15. u_ požar v Dalmatinovi nlicL V nedeljo zjutraj je strefta zanetila požar v skladišču veletrgovine z železmdn» m posodo Pi ter & Lenard, ki ima svoje poslovne prostfare v hiš: Dolnižke tteficarne Le hitri' pomoči ljubljanskih gcsilcev, ki so pod spretnim vodstvom pa\-eljn;Jka g. inž. Dolenca pecar v kali zadošM, se je zahvaliti, da se ogenj ni r&Eširiil na Delniško tiskarno, na ki rjd-goveznico žn^bjetk in veletrgovino s papirjem P. Kastelic, ki neposredno mejijo na tvrdko P'inter & Lenard. Priznanje pa gre tudi Alojziju Trebšstu in g. Francu Volčiču, ki sta poaivočasno priHoPcala gasilce. Iz Novega me^ta Letalska napada. V sredo 18. aprila sta dva lovca priletela že zjutraj nad Novo mesto V Bršljinu sta opazila na cest: večjo skupino delavcev-ujetnikov. Predno so ti mogli poiskati varnih zaklonišč, sta jih že napadla v strmem poletu in jih mitral j ira-la. Padli sta dve žrtvi, sedem pa je bilo težko ranjenih, od katerih sta dva že podlegla za dobljenimi ranami v kandijski bolnišnici. Opoldne pa so trije dvomotorniki za- knufflfl nad mestom ter prt Strsfl aSngfl svoj tovor. Močne detonacije ao ae slišala tudi v mestu, od koder se je videl močan steber prahu in dima na kraju napada. Pri napadu sta bila ranjena dva domobranca :n neka ženska. Porušenih je več hiš in gmotna škoda znatna. Iz Trsta Proslava Führerjevega rojstnega dne. Tudi letos so v Trstu proslavili F^merjev rojstni dan. V delovni sobi Gauleiterja se je zbralo večje število jubilarjev dela, ki so že 40 do 50 let delovni v svojem poklicu in katerim ie Oberste Kommissar stisnil roko. V opoldanskih urah sc se zbrali v Miramaru predstavniki javnega življenja, cd katerih je sprejemal dr. Kamer čosutite. Med prvimi je aii der höhere SS und Polizeiführer SS Gruppenführer Globocnik. V imenu republikansKe fašistične vojske se je oglasU k besedi general Esposito, ki je prosil Gauleiterja, naj sporoči Führerju pozdrave republikanskih fašistov, ki ne bodo nikoli prelomili prisege zvestobe Nemčiji. V imenu tržaškega prebivalstva je izrekel čestitke prefekt Coceani. Za republikansko fašistično stranko je govoril zvezni tajnik dr. Sambo, nakar se je oglasil predstavnik tržaških gospodarstvenikov baron Econo-mo. V imenu nülice je spregovoril general Sommavilla, v imenu kozakov general Do-man.ov, v imenu srbskih dobrovoljcev general Mušicki, za narodne straže pa major De. beiak. Za kavkašite oborožene oddelke je povzel besedo Standartenführer Teuermann. Gauleiter dr. Rainer je odgovoril vsem skupaj ter se jim zahvalil za čestitke. Brezplačna hrana Na Führerjev rojstni dan zvečer so v Trstu na treh krajih razdeljevali hrano za domače prebivalstvo, in sicer v Rojanu, v ulici Sednrh vodnjakov in na Trgu sv. Jakoba. Potrebnim Tržačanom je bilo razdeljenih več tisoč obrokov makaronov, obenem pa so prebivalstvo razveseljevale vojaške godbe, čeprav ni bil nihče obveščen, da se bo razdeljevala hrana, so se pri kuhinjah nabrale ogromne množice ljudstva, cečanoma delavci in njihove družine. Zlasti pri sv. Jakobu je bil naval zelo velik. S Koroškega Albert Susitti je padel. V borbi za Nemčijo in njene cilje je padel Albert Susitti, organizator lahke atletike na Koroškem. Obvestila „PREVODA" NAKAZOVANJE TOBAČNIH IZDELKOV IN VŽIGALIC Trafikanti mesta Ljubljane dvignejo nakazila za tobačne izdelke in vžigalice za mesec maj pr! Momopolskem odseku »Prevoda« takole: Začetne črke A—H 25., I—K 26., L—O 27., P—S 30. aprila in S—2 1. maja. Na prejeta nakazila dvignejo tobačne izdelke pri glavni zalogi tobaka po Istem vrstnem redu dan kasneje. Trafikanti okoliških občin dvigne je nakazila po 5. maju t. L BELEŽNICA KOLEDAR Torek, 24. aprila: Jurij. DE2URNE I.EKARNE Danes: Dr. Kmet, Cir;l-M.etodova ul. 23; Trn-koezy ded.. Mestni trg 4; U.star, šrtenburgova 7. ZATEMNITEV od 22.55 do 5.35. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMSKO GLEDALIŠČE Torek, M. apr.: Zaprto. Sreda, 25. apr.: Zaprto. Četrtek. 26. apr., ob 17.: S. Lagerlöf - S. Begovifi: Gdsta Berlin e;. Red četrtek. OPERNO GLEDALIŠČE Torek, 24. apr.: Zaprto. Sreda, 25. apr. ,ob 17.: R. Wagner: Tannhftnser. Red C. Goß to vanje tenorista dr. Pölzer Ja Julija ln basista Betetta Julija, četrtek, 26. apr., ob 17.: Weber: čarnstrelec. Opera. Premiera. Red Premierski. V tem tednu bosta v Državnih gledališčih dv: premieri. V Operi Weber: »čarosirelec«, v naslovni partiji SlavV.o štrukelj. Dirigent: A. Nef-fat, režiser ing. Golnvln. — V Drami dr. Stanko Majcen: »Matere«: izvirna drama iz kmerk?ga življenja. IgTjjo: Cesar, Kraljeva, Ukmar-Boltar-jeva, VI. Skrbinšek, Kovič. Režija: M. Skrbinšck Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA TOREK, 24. APRILA T.09—7.10: Poročila v nem Silni. 7.10—7.30: Jutranji koncert. 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 7.40—9.00: Jutranji koncert — Radijski orkester vodi D. M. šljanec. 9.00—9,10: Poročila v nemščini. 12.00—14.00: Napoved pore da — nato prenos Osrednje a nemškega sporeda Vmes od 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju ln poročila v slovenščini. 14 00—14.10: Por,-čila v nemščini. 14.10—15.00: Od d*-eh do treh — šare meh (prenos). 15.00—16.00: Prenos Osrednjega nemškega sporeda. 16.00—17.00: Vaška godba ln brata Petrovčič — spremljata na harmoniki Avg. Stanko ln na kitari Prane Stanič. 17.00—17-15: PoročUa v nemščini ln slovenščini 17.15—18.15: Salonski orkester vodi A. Dermelj. 18.15—18.45: šramel »štirje fantje«. 18.45—19.00: Zdravniško predavanje — dr. Mavrici J Rus: Prva pomoč pri letalskih napadih. 19.00—19.30: Slovenska ljudska oddaja. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 do 22.00: Slovenska slikanica — Jurjevanje — Narodni običaji v pesmi besedi ln glasbi — Iz vajalo člani radijske igralske družine, deželanl. moški zbor, dekl škl zbor, Domači sekstet 1. dr. — Vodi prof. Jože Peterlln. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23 15: Radijski orkester vodi D. M. šljanec. 23.15—24.00: Glasba pred polnočjo (prenoe). NE SAMO ZA ZLATO t&omao Baray je nagrbančil eeio. Zasebna Jahta... več ko 21)00 ton... petnajst vozlov— >Torej ladjo, ki je pripravna za plovbo po širokem morju?« »Seveda. Wellencamp jo kdaj pa kdaj posodi svoji tvrdki za poskuse. Ni še dolgo tega, kar smo bih z njo na Severnem morju.« ttaray je prikimal. »Ta Wellencamp je torej dokaj premodtea človek?« »Lahko bi se reklo, da.« Hela se je neprisiljeno zasmejaia. Toda smeh jo je minil, ko je pogledala na zapestno uro. »Pol osmih proč. Zuaj se moram podvizati.« »S taksijem vas zapeljem v pisarno, Hela« »Ne, prosim, nikar.« »Tedaj vas spremim tako.« Hela je pomislila na moža, ki jo je včeraj čakal na uličnem vogalu — na Kascha. In danes naj gre ob isti uri z nekom drugim okrog istega vogala? Kaj si bodo ljudje mislili o nji? »Ne,« je rekla, »rada bi šla sama-- počakajte nekaj minut spodaj v veži, dokler ne odidem--saj razumete, kaj ne?« Seveda, razumel je. Mlademu in vrh tega še zalemu dekletu ni lahko ohraniti dober sloves. »Toda popoldne se vidiva, jelite? Seveda se vidiva. Prvič morate sedeti, kaj sem dosegel in česa nisem cn—c^el In drugič polet, i m drevi spet v London.« To naznanilo jo je nekako dirnilo, a fte je bil občutek, ia jo je prešinil bolesten, ga je vsekako dobro zatajila. »Lahko mi vsak čas telefonirate,« je naglo dejala. »Razen tega se pa tako vidiva v p:sarni, kadar pridete h gospodu Wellencampu. Za katero uro naj vas vpišem med obiskovalce ? « »Ob desetüi pridem, Hela.« »V redu.« Slovo je büo morda nekoliko hlastno, ker so bih kazalci na uri tako netaktni, da se niso ozirali na njiju. Heia je zaklenila vrata stanovanja za seboj, na kar sta skupaj kren la po stopnicah. »Tako, in zdaj jx>čakate tukaj, da?« »Do svidenja, Hela.« »Do svidenja!« se je nasmehnila ter ma segla v roko. »Leks mi je ime.« »Do svidenja, Leks!« In je Izginila. Bog nebeški je pomislil Baray, Bog nebeški! Nekaj se je razlivalo po njem in spodbadalo njegovo srce, da je silno utripalo. Nekaj, Kar mu je bilo tuje in novo ter polno ščemečega nepokoja. 2e davno je bila zapustila hišo, ko *se mu je še vedno zdelo, da čuti njeno bližino in opojni vanj njenih las. Nasmehnil se je. Da je Overbeck videl ta nasmeh, bi ga bii osupil; kajti takega nasmeha Baray prej ni imel. čudno, zelo čudno ... Vsaj en pogled je moral vreči za njo, da, v tem ni mogel najti nihče nič slabega. Ne glede na to, da ga ni mogla živa duša videti, ako odpre vrata na ozko, majceno režo. Da en pogled je moral še ujeti. .. Odprl je vrata in smehljaj, ki mu je pravkar še tako nenavadno ozaijal obraz, je mahoma izginil. Hela je bila ravno prišla do vogala, ko se je tam zdajci pokazal moški, privzdignil klobuk in pristopil k mladenki. Baray se je umaknil od vrat v temno vežo. A, tako, je pom slil. In nato še enkrat: A. tsJco» Zato ni marala, da bi jo s taksijem zapel al v pisarno. Zato je odbila, ko se je ponudil, da jo spremi peš! Ne, Bsray se ni več smehljal. Obraz mu je bil otrpnil. Oči so mu zrle hladno. Samo okrog ust mu je poigraval rahel drget. Tako je stal dolgo časa, ne da bi se ganil. Šele ko so se zgoraj na stopnicah oglasili koraki, se je zdramil iz zamišljenosti. Pobral je svoj ročni kovčeg in z naglimi koraki zapustil hišo. * »City of Liverpool« je b'la last »Sun Line« in še danes ta dan v siužbi; niti četrt ure ni trajalo, da je Overbeck to dognal Namenil se je bil. da izrabi današnji dan, kar najbolje bo mogel. Do Barayeve vrnitve je hotel biti s svojim: poizvedbami že čim dalj naprej, zlasti* ker z vsem telefoniram njem mornarskim posredovalnicam ni bil mogel nič dognati. Z dvigalom se je Overbeck odpeljal v drugo nadstropje velike pisarniške hiše, kjer je imela »Sun Line« svoje prostore. Suhljati mož v sprejemnie se je njegovemu vprašanju vi'' ~> začudil. »Radi bi govorili . kakim članom posadke .City of Liverpool-? Zakaj ne greste na ladjo? V Southamptonu leži.« Bogme, to je bila sreča. Nezaslišana srečah že se je videl Overbeck v prvem vlaku, ko mu je prišlo na m'sel, da mu obisk ladje ta mah vobče re more koristiti, šlo je le za to, da zve ali je na ladji še kdo, ki je bil že leta 1916. na tem par- Su hI jati mož v sprejem ni-ci ga je še bolj debelo pogledal. Ne, o tem mu ne ve nič povedati. Toda misliti — misliti si tega ne more. Sai je že — trenutek, prosim — da, že dosti več ko dvajset let je tega »Zakaj bi tako radi vedeli?« Za uredništvo: Milan Zadnek. — Za izdajatelja: Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran. — Za inseratm del: Ljubomir Volčič. ZAPOSLITEV v pisarni i.'Vem. Sprejmem tudl drugo lažje delo kot privatni nameščenec. Naslov v Jutru. 9048-1 • POSTREŽNICO, vajeno vseh hišnih del. sprejmem z dobro oskrbo. Naslov v Jutru ' 8848-la • ŠTV. POMOČNICO ln va'enko, sprejme modni salon. Naslov v Jutru. 9058-la • Tt.AZNAŠALKO za cve-ltlčarr.o, sspsejmemo. Naslov v Jutru. 9075-la POSTP EŽNICO za nekaj ur. sprejmem po dogovoru. Naslov v Jutru. 8S90-la GOSPODIČNO inteligentno in marliivo, za pomoč v knjigarni, iščemo za takoj. Ponudbe z zahtevami Jutru pod »23«. 3943-la VARUŠKO za dopoldanske ure sprejmem k trimesečni deklici. Na«'ov v Jotru. 8890-3 PLAšČ dežni, iz balonske sviis, ugodno prodam. Krojač L'-nder Trnovski pristan 4. &066-6 SIV. STROJ, pogrezljiv, v salonski omarici, skoraj popolnoma nov, nemška znamka, prodam ali zamenjam za protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Krim«. 8757-6 BLAGO novo, predvojno, blago za kavč ln za dva fotelja, prodam. Naslov v Jutru. 8623-6 PRODAM jedilni ln kavni servis — pristni Kobald — francoski go-belen 2x1.50 m. 2 vazi, 1 brušen servis za kompot, 1 brušen vrč in 2 strojni preprogi. Poizve se Drenikova 31. S028-6 ČEVLJE nove, damske. št. 35. iz prvovrstnega usnja, prodam. Naslov v Jutru. 8949-6 ZNAMKE ND Hrvatske in druge, ugodno prodam. Naslov v Jutru. 9049-6 ŠIV. STROJ in pisalni. zelo ugodno na prodaj. »Merkur« Puharjeva 6. 9059-6 PREPROGI, dve, perzijski, krasna izdelka, prodam. — Naslov v Tutru 8899-6 VOZIČEK športni, prodam. Tržna 7, Slška. 9064-6 OBLEKO smoklng. skoraj novo, prodam. Kar lovška cesta 20-1, desno. Ogled od 10. do 11. 9030-3 ŠIV STROJ »Singer«, z okroglim čolni čkom, pogrezljiv. pr ofipvn za protivrednost in gotovino. Naslov v Jutru. 9008-6 RADIOAPARAT prodam. Ogled od 17. ure dalje. Emonska 11 priti, desno. 8934-6 STROJ računski »Brun-svlga«, za vse 4 računske operacije, prodam. Naslov v Jutru. 9045-6 PLAŠČ črn, pomladanski. za srednjo postavo, predvojna roba, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 9053-6 HARMONIKO kromati-čno, s 120 basi, prodam. Poizve se v Učiteljski knjigarni pri blagajni. 9052-6 ČEVLJE moške, nizke, št. 42, rjave, skoro nove, prodam. Naslov v Jutru. 9050-6 VOZIČEK otroški, globok, malo rabljen, v lepem stanju, prodam. Naslov v Jutru. 9057-6 MLIN za mletje vseh vrst žita ter izdelovanje kaše in ješprena, prodam. Naslov v Jutru. 9056-6 NALOŽITE prihranke v najboljši pisalni stroj. Za ugodno ceno pišite Jutru pod »Veliki Continental«. 9055-6 PLA3Č zelo dobro ohranjen, spomladanski, za srednje visokega gospoda, prodam. Ogled od 12. do 14. ure. Slomškova 17-X, levo. 9047-6 KOLESI damsko m moško, zelo ugodno na prodaj. »Merkur«, Puharjeva 6. 9060-0 SMOKING popolnoma nov, najfinejše predvoino blago, ugodno prodam aH zamenjam. — Povšetova 33a (Kode-ljevo*. 6062-6 RADIO 4+1, prodam. Križaj, Bolgarska 17. 9063-6 PISALNO MIZO hrastovo, z nastavkom, odlično ohranjeno, prodam. Terlep Matija, Sv. Jerneja 9. 9039-6 ZASTOR, prt damast, novi, predvojni, prodam. Ogled samo dopoldne. Naslov v Jutru. 9072-6 GRAMOFON električni, z radijskim zvočnikom na 3 cevi, dobro ohranjen, se proda. Gramofon brez plošč. Ogled od 16. do 19. ure. Naslov v Jutru. 9071-6 PLAŠČ dežni, moški, nov, predvojni, drap barve, prodam aH zamenjam. Fiorjanska 13, III. nadstr., desno, zadnja vrata. 9034-6 SPALNICO kompletno, prav dober šivalni stroj z dolgim čolnlč-kom, dve novi predvojni rjuhi, črn kostum, skoraj nov, za večjo vitko postavo ln lepo belo, dolgo obleko za birmo, prodam. Naslov v Jutru. 9036-6 BLAGO za moško športno obleko aH damski plašč, svetlo, prodam ali zamenjam. Rimska c. 9-n, vrata 16. 9032-6 BLAGO sivo, primerno za plašč, moško obleko ali kostum, prodam. Fiorjanska 13-HE, desno, zadnja vrata. 90*3-6 KOSTUM damski, ma- remgo. nekaj servisa, cvetUčm stojala in žensko perilo, zamenjam rti prodam. Novi trg 1-m, levo« 8037-6 SADIKE paradižnikove, paprike, zelja, psse, sa-late in druge zelenja-dne vrste, dobite vedno Rlharjeva 2, Kole-zija, za Obrtno šolo čez Gradaščico. 8963-6 KREDENCO veliko, solidno, jediln!ško, masivna orehovina, uporabna tudi za gostilniški obrat, prodam. Posebej ev. mizo ln stole. Naslov v Jutru. 9010-6 Zf/msnjam PIS. STROJ, velik, pisarniški, »Ideal«, zamenjam za prenosljivega v kovčegu. Naslov ▼ Jutru. 8907-8 BLAGO za boljšo moško obleko plačam s protivrednostjo. Naslov v Jutru. 8891-8 SIFON 5 m, predvojno blago, zamenjam za kolo all radloaparat. — Naslov v Jutru. 8958-8 OTOMANO z velikim plišastim pregrinjalom, zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 8998-8 ZAMENJAM otroško stajico z žlmnico, damske modre semiš čevlje št. 39 za protivrednost. V. Štefanova 37-n, Šiška. 8769-8 PROTIVREDNOST dam za predvojno blago aa erajce. Ponudbe Jutra pod »Predvojno«. P06R—6 ČEVLJE SeMfce, tat, W. 38. S visoko peto, zamenjam za št. 37 z nizko peto Ponudbe Jutro pod »Št. 37«. 9067-8 PROTIVREDNOST dam za nov plašč od kolesa. Gllnce, Postojnska 70. 9051-8 ČEVLJE športne, rjave, št. 37'/s, zamenjam za št. 38'/«. Tovarniška ul. 28. 9070-8 BLAGO za zavese, za dve okni. zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 9035-8 OBLEKO' kopalno, volneno, zamenjam za blago. Naslov v Jutru. 9040-8 OBLEKCO obhajllno, lz bele taft svile, za 7-letno deklico ln bele čevlje št. 30. zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 9029-8 KOKOS nesnleo, zamenjam za pičo ln prodam morske prašičke. Rlharjeva 2, Kolezlja. 8964-8 TORBICO lepo, usnjeno damsko, temnomo-drö. moderno ln 1 par podplatov, zamenjam za ženske čevlje št. 38. Naslov v Jutru. — Ogled do 3. ure pop. 8966-8 W/Sjhllhl9 LOKAL trgovski, manjši v sredi mesta. Iščem. Ponudbe s točno navedbo kraja ln višino najemnine Jutru pod »KM 444«. 9061-17 0OB3OO oddam Banakl, katera bi pomagal« delno pri gospodinjstvu. Naslov v Jutra. 8688-30 STANOVANJE, dvou ali enosobno * kabinetom, iščem ali zamenjam eno-sobno t pritiklinami v bližini tramvaji io cerkve, za zgoraj imenovanega. Ponudbe Jutru pod »Nizka najemnina«. 9026-21a GOSPODIČNO boljšo, sprejmem v sončno sobo. Naslov v Jutru. — Ogled od 15. ure dalje. 9041-23 Sobe, ii« SOBO preprosto, brez perila, po možnosti s posebnim vhodom. Išče gospa, kl bi popoldanske ure tudi pomagala pri gospodinjskih delih. Ponudbe Jutru pod »Delo ali denar«. 9011-23« ž Raztiv * PROŠNJA! Osebo, ki je kupila na licitaciji v Mest. zastavljalnici zapadlo starinsko »Omega« uro. siv moški pulover m nekaj zimskih rjob, lepo prosim, da predmete proda proti kaki drugi odškodnini. Prosim vsaj aro, ker je zelo drag spomin in sem zelo prizadeti. Naslov v Jutru. 8674-37 IZGUBILA sem v nedeljo 22. t. m. v opernem gledališču v parterju pri desni garderobi damsko zapestno urico s k romano zapestnic©. Pošten najditelj se naproša, da Jo odd« proti nagradi na TTPravl policije. 9098-37 KOLO žensko, kupljeno v četrtek dopoldne v Sušteršičevi ulici, ima še en ključek. Lastnica g« dobi Isto tam. 9038-37 KBtEMATOGRAFI KINO SLOGA: »Noč v Benetkah«. Ob 17 Ja 10 KINO UNION: »Mala prestolnica«. Frltz Odemar. Lil Dagover. Predstave ob 17. in 19. KINO MATICA: »Žena mojih sanj«. Ob 17.in 19 f Umrla nam Je naša ljub« mama. sestra, svakinja in ieta, gospa Olga Poljšak, roj. Tomšič bivša nttteUfc* M« zadnji po« jo bomo «pmmlM r «do. «ne 28. t. m., ob po( 9. url iz impele Andrej« na 2alah k Sv. Krttu. Rodbini Tomšič in ostalo sorodstvo t Umrla je v 85. letu starosti naSa predobra mama. stara mama in prababica, gospa ANA KOVAČ, roj. Cvirn Pokopana je bila dne 14. t. m. v Kamntüru na ^Kamnik, Hamburg. Piber. Ljubljana^ 23- *pr-žalujoče «:r»ižlne; K o v a c - B " s f Naznanlamo žalostno vest, da nas Je v [• starosti 52. let za vedno zapustil nažljubi ' mož, oče. sin, stari oče. brat, stric ln tast, gospod FRANC JTFZERŠEK, pel ovsVi mojster Ohranimo mu lep spomin! _. „ Ža';'.ioči ostali Za vedno srn» Izsr-bn v 75. letu starosti našegfi ljubljenega moža in očeta, go- V FRANCA, šol. upravitelja v pok. Drageea pokojnika bomo pokopali v sredo, 25 t. m., ob pol 10. uri z 2al. kapele sv. Petra, k Sv. Križu. jta?ii'očf- žena Matilda- Franci ""Ida Irena. Tiika. Ivan — otroci. In ostalo sorodstvo 7 A H V A L A vsem, kl ste mojega dragega moža !n očeta TESAR HENRIKA v tako častnem štrvilu spremili k večnemu počitku ter mu darovali toliko cvetja. Posebno zahvalo sem dolžna vodstvu Gramozoloma Verd. vlakospremnemu osebju ln stanovalcem Hranü-nišklh hiš. __Kaluioča žena in hčctka_ ZAHVALA Najprlsrftnejšs zahvala vsem, ki so v tak» častnem številu spr >mlli na zadnji poti mojega soproga, brata ln strica, gospoda KRAJNIKA CIRILA kurjača drž. železnic Posebna zahvala vsem, ki so mu poidootll krasne vence ln evetje ter nam izražali soSalJe. Sv. maša zadušnica bo v pete1:. 27. aprila, ob 7. url v cerkvi s.v. Frančiška v S'Eki. L J u b 1 J a na . 23. aprila 1945. Žalujoč« žena Jožefa in ostalo