9. številka. Ljubljana, v petek 11. jannvarja XVII. leto, 1884. Izhaja v«ak dan meter, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vso leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanji* na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt teta. — Za tuje dežole toliko več, kolikor poštnina znaš*. Za oznanila plačuje se od ČetiriBtopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jrdenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pra vn ištv o j« v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „GledališKa stolba". U prav n i št v u nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari. X IJuMJhiiI 11. jaiiuvarja. Kako mislijo o nas Rusi, kako presojajo naše razmere, kai> nam naslednji dopis z Dunaja v jed-nej zadnjih Številk „Ruskega Kurjera". Dopisnik pravi: „ Vselej, kadar preti Avstriji kaka nevarnost od zunaj, — naj bode že r< sničua ali domišljena — možno je zapnzovati v notranjem življenji vseh avstrijskih političu h strank in vseh avstrijskih narod-noHtij neko čudno prikazen; vse te mnogoštevilne stranke, brez oaira ni* razlitje svojih uarotlnih in političnih teženj in na večno nasprotje mej stboj, prešinja jedna in ista ideja, ideja ohr»nenja avstrijskega cesarstva, katero vzlic svojej nav.dežno ne naravne) in umetnej sestavi vender daje bolj popolno možnost samostojnega političnega razvoja, kakor bi je jim mogla dati katera koli država. Ta splošna ideja celokupnosti Avstrije in strah pred njenim razpadom prešine v podobnih slučajih ne le one stranke, katere so isti čas v vlad-nej milosti in sestavljajo del parlamentarne večine, temveč tudi opozicijske stranke, katere se ob navadnem čaBU štejejo za zatirane, ki se upirajo proti obstoječim razmeram in javno izrekajo svoje sepa-ratične težnje. Ta prikazen, v katerej se morda skriva vsa sposobnost življenja Avstrije, ponavljala se je tudi pred nekaterimi meseci, ko je možnost vojske vznemirjevala evropsko občinstvo. Večni prepiri mej političnimi strankami so nekoliko putibn li in vsaka narodua stranka spoznavala in dokazovala je neobhodno potrebo ohranenja Avstrije. Pa z domišljeno nevarnostjo iginilo je tudi ono avstrijsko domoljubje, katero je vzbudila. Prejšnji prepiri so se povrnili z novo silo; nobeua stranka neče poznati ničesar druzega, kakor svoje lastne interese; vsaka vidi v drugej Bovražnika, ali pa začasnega zaveznika, ki se more jutri že preleviti v sovražnika. Zaman bi iskal pri zaveznikih, kake občne „rokovodeče" ideje ali |irograma, stavijo se samo te ali druge separatične težnje in soglasje mej zavezniki se ne naslanja na občne smotre, a na začasne dogovore in kompromise. Ta ne jako vesela prikazen kaže se posebno jasno sedaj sredi slovanskih avtonomističoih strank, ki sestavljajo parlamentarno večino v Avstriji. Pre- LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) Povsodi vlade uplivajo na prej imenovana telegrafska podjetja, v Avstriji, kot rečeno, je „Cor-respondenzbureau" c. kr. urad, neposredno podrejen ministerstvu notranjib zadev. Tem lože streže vladi nasproti občinstvu ter prav po nje mislih dela javno mnenje ; brez prigleda (kontrole) lahko prav samo voljno krajša in daljša dalekopisne poslanice, je pre-nareja in ponareja, kot ravno vladi ugaja. Premnogo — časi zelo važnih telegramov naravnost zamolči, zakrije, časopisom občinstvu ne prijavlja. Opazujem Čitatelja, kako mi nameruje ugovor : zakaj pa Časopisi ne naročajo in ne dobivajo posebn h telegramov, katerih vlada ne sme nikakor pačiti, ko hitro se njih zadržaj ne pregreši zoper kak kazenski zakon. A to je lože izrečeno nego storjeno. Posebni, nezavisni od „Correspondeuzbureaua" nepregledani (ne-recenzovani) telegrami so de dandanašnji silno dragi, tako, da jih posamičen, Še tako bogat čbsopis mere le raznu ino malo naročiti in prijaviti. Kako rada krasne besede o „spravljivosti avstrijskih narodov" in „pravićuosti proti avstrijskim Slovanom", te besede, katere je pred več kakor štirimi leti izusti grof Ti il kakor glavna točka programa njegove bodoče politike, katere so takrat bile tako navdušeno pozdravljene od avstrijsk h Slovanov, so že v teh štirih letih tako prišle iz v«lj,»ve, da se zanje m k do več resno ne zmeni. Ali boljše rečeno, te besede v masi avstrijskih Slovanov neso izgubile svoje veljave, temveč ohranile so svoj prvoten smisel in značnj; v ravnopravnosti narodnosti in v mirnem življenj avstrijskih prebivalcev vidijo ti še vedno glavni pogoj političnega razvoja; izneverili so se jim samo narodni zastopniki v avstrijskem parlamentu in deželnih zborih; največ jih je zadnje štiri leta mirno sedelo na svojih gorkih sedežih, ki so združeni z znamenitimi in raznoobrazuimi koristmi, — z jedno besedo, postal: so pravi politični deja-telji, katerih lepe besede in lepi programi nič več ne mumijo, in kateri zasledujejo le svoje ozke osobne in frakcijske interese." K statistiki dolenje Štajerske. (Dalje.) Okraj Šent LenartBki ohranil je svojo narodno čast in pokazal, da je v istini v preprijaznih Slovenskih goricah. V tem okraji biva v 4295 hišah 17 608 prebivalcev, mej katerimi je 17.071 Slovencev, a 483 nemški govorečih, kar je tem bolj pomembno, ker so v Šent Lenartskem trgu samem upisali 314 Nemcev, in ker meji ta okraj v svojem severnem delu že na trde N« mce. Razmera mej možkim in ženskim spolom je 8223 : 9385, žida ni nobenega, ampak vse prebivalstvo je katoliško. Kakor v Slovenjo-Bistriškem okraji, opaža se tudi tu, da je jako veliko in zaradi tega neznatnih občin z 200—40O prebivalci, Itngoznica ima celo samo 186 stan o vin ko v. Tako male občine nemajo pravih pogojev za svoj obstanek, za vspešno urado-vanje. Možno je, da so tu ali tam krajne razmere take, da nikakor ne kaže, združiti z jedna ali drugo občino, a v vsem okraji to ne more biti. Največja občina v vsem okraji je Partinje in ta ima jedva 921 preb'valcev. Kako neugodno razmerje v primeri z Laškim sodnijskim okrajem ! bi „Slovenski Narod" in „Slovenec", sedanja uaša dnevnika, prijavljala obilo brzojavnih poslanic, a nju pičla zaloga tega nikakor ne pripušča. Tri-vrsten telegram, stavljen kot jih stavlja „Slovenski NarodJ šteje že 12 do 15 besed, ter velja iz slovenskih mest ali sploh iz avstrijskih krajev »Slovenskemu Narodu v Ljubljano poslan že 72 do 84 kraje, in ker je za vsak telegram plačati 1 gld. provizije, 1 gld. 72 kr. do 1 gld. 80 kr. In deset takih telegramov, to je 30 tiskanih vrst ali 120 do 150 bese i velja že 17 do 18 gld. Telegrami iz Bosne in Črne gore so že razmerno dražji in še dražji so iz drugih dežel. Tako velja kratek telegram, obsegajoč samo 10 besed, poslan v Ljubljano iz Nemčije........— gld. 84 kr. „ Č«ue gore.......- , 90 , „ B^lgrada........— „ 84 „ „ Sofije v Bolgariji..... 1 „ 34 „ Itelije tostran Pada .... — „ 64 „ ,. Italije ouostran Pada .... 1 n 4 „ „ Francije........ 1 „ 80 „ „ Velike Britanije......2 „ 55 „ n Rusije evropske......2 „ 40 „ „ Tiflsa v Kavkaziji.....3 „ 60 „ M a ribor deli se sedaj v dva sodnijska okraja. Na Drave levem bregu je 5171 hiš s 27.744 prebivalci, mej temi je 24.66b slovenski, 2991 pa nemški občujočih Kolika je sila nemške kulture in pritiska nemškuturjev, razvidi se najbolje iz tega, da je v vsem okraji samo pet sel, ki so čisto slovenska in ta so: Šmarlin pri Wurmbergu, Traguč, Boč, Gojsek in Cigelnica, doč m je po drugih občinah število nemški govorečih zaznamovano od 1 do 253 (Šent Kij). Drave desni breg broji 3167 hiš z 21.037 prebivalci. Mej temi je Slovencev 17.201, nemški govorečih 3677, 27 pa inih narodnostij. Dasi se naslanja ta okraj na naravno trdnjavo, na prelepo Pohorje, dasi je še nekoliko čisto slov it.snih občin, je vender razmerje neugodno in v nekaterih slučajih kar naravnost osupljivo. Razvanje (Rothwein) n. pr. broji 612 Nemcev a le 118 Slovencev, Po-brež 574 Nemcev, 178 Slovencev, eminentno narodni Fravbam ima že 9 nemški govorečih in Smolnik, nekdaj sloveč po svojih vzgleduih rodoljubih, šteje dandanes že 173 Nemcev proti 530 Slovencem. Res, da je razmerje deloma pripisovati „glažutam" in jednakim podjetjem, ki privabljajo tujce, ravno tako res je pa tudi, da se polagoma širi raznarodovanje, kakor jeseni sneg počasi leze v dol. Da se popisovanje v tem okraji ni vršilo s posebno vestnostjo, temu dokaz je slučaj, da takraj in onkraj Dr&ve ni niti jednega Žida upisanega, akoravno Abrahamov rod tudi ondukaj ni brez zastopnikov. (I>a\je prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. januvarja. Dunajski listi pripovedujejo, da bode tudi gališki namestnik pl. Zale vrs ki mej onimi, ki bodo imenovani člani gosposke zbornice« Mnogo hrupa je zdaj napravila neka izjava nemškega profesorja Springejja, da se je že 1849.1. izrekel Palackv za delitev €e«ke. „Politik" pravi, da je hotel Palackv 1849 tako ohraniti Češki narod in Avstrijo, ko se je vse majalo, da se je pa pozneje dovolj prepričal, da se Avstrija more razvijati samo na zgodovinskej podlagi. „Pokrok" pravi, da vsa prizudevanja 1849. 1. prestrojiti Avstrijo že pripadajo zgodovini, in so bili same želje, načrti, upa- iz Turčije v Evropi.....2 gld. 10 kr. „ Turčije v Aziji ob morji ... 3 „ 90 „ „ Turčije v Aziji iz notranjih mest 5 n 25 „ „ Aleksandrije v Egiptu ... 8 , 40 „ „ Tomskega v Sibiriji .... 8 „ 70 , n Kjabte v Sibiriji.....14 „ 30 „ „ Bombaja v Indiji.....28 ,. — „ „ Kalkute v Indiji.....29 B 30 „ „ Kočinčine........43 „ 80 „ „ Šang-haia........50 „ — . m Novega Jorka v Ameriki . . . 15 „ 20 „ a St. Frančiška v Kaliforniji . . 20 „ 40 „ .. Rio Janeira v Braziliji .... 82 n 40 , „ Limtr na Peruvauskem . . . 164 „ 90 „ n Syilneya v Avstraliji .... 65 „ 80 . „ Aucklundrt na Nov* m Zelandu . 71 „ 80 „ Ttiko dragi so še sedaj zasebni telegrami, ki jih sedaj pa sedaj dobivajo slovenski časopisi; poleg tega moramo še pomisliti, da pri poslanicah iz ino-stnmskih dežel beseda ne sme prenegati 10 črk, če jih presega, štejejo jo dalekopisni uradi za dve besedi. Kako bi bil mogel „Slovenski Narod" na pr. lan-ko leto iz Egipta, iz Aleksandrije prinašati obAirne telegrame o ondotnib borbah in bojih mej Angleži in Egipčani. Kako rad bi bilo je ubitih. Sovražniki zapustili bo v Sontay-i 89 topov, 400 kilogramov dinamita in 150.000 patro-nov. — Kakor ae v „Times" brzojavlja iz Haiphonga 5. t. m. je general Bicbot z 1000 vojaki v Sontay i. Okolica tega mesta je od sovražnika zapuščena. Pri vzetji mesta je Francozom mnogo pripomogla nesloga mej Anamiti io črnimi prapori. Garnizija v Bac-ninhu obstoji iz samih Kitajcev. — 28 m. m. bila je strašna eksplozija v Uanoi-ji. Dve francoski bateriji sti povsem razrušeni. Jeden topničar mrtev, trije ranjeni. Ravno isti dan je 20O0 Anamitov napalo neko francozko stražnico, katero je branilo 50 pomorskih vojakov. Po večurnem boji umaknili so se sovražniki, zgubivši blizu sto mrtvih in ranjenih. — Polkovnik Briomel je v deželi Namdinh ustuj-nike popolnem pobil. ttpanjskl konservativci izdali so neko izjavo, v katerej protestujejo proti obdolženju, da so pod pokroviteljstvom Nemčije, ter da so tesno združeni s to vlastjo. Španjski konservativci bili so odločni protivniki Alfonzovemu potovanju in so tega mnenja, da naj se Španija ne meša v vnanja vprašanja, ter žele, da živi z vsemi vlastmi v prijaznih razmerah. Ko so vladali konservativci, bili bo ofici-jalni odnošaji s Francijo boljši in intimnejši kakor kadar koli. Iz tega je razvidno, da se Bismarca ni v pravi kraj obrnil, ko je skušal dobiti v Španiji zaveznika proti Francozom. Niti konservativci, niti liberalci neso pripravljeni zanj tlake delati. O Kgintu piše Gabrtel Charmes v „Journal de Debata" daljši članek, v katerem pravi, da bode zdaj Anglija prisiljena pokazati, kaj misli. Zdaj gre zato, ali hoče ohraniti Egipet v vsej celokupnosti, ali pa ohraniti le oni del, ki jej koristi, drugo pa prepustiti barbarstvu in trgovini 8 sužnji. Angleška vlada omahuje mej Bvojim interesom in svojo dolžnostjo. Hudo je zdaj nahajati polno trnja, ko je že sadje obrano. Luhko je razumeti t^ko obotavljanje. Ko je lord Dufferin zapustil Egipet, mislil je, da je s papirnato ustavo že vse poravnano. Zdaj pa Anglija začenja spoznavati, da ni tako. Morda bo še kedaj želela fracoskega sodelovanja na Nilskih bregovih. Morda se bo kmalu spominjala prejšnjega soglasja v kontroli. Naravnost spoznamo, četudi z žalostjo, da smo zgubili pravico pritoževati se. Nun ostane pravica pomilovati Anglijo. Mi smo se branili posredovati, kadar je bilo treba, in to nam bode še dolgo škodovalo v orijentu. — Kakor se je izrekel Gordon paša proti dopisniku nekega angleškega časopisa, bi bilo največje zlo, ko bi popunili Chartum, in posledica tega bil bi popolen propad Egipta. Cela garnizija in V8i Evropa v Cbartumu, kakih 7000 ljudij bi se prepustili razmesarjen ju. Vzhodui Sudan je neohodno potrebeu za Egipet Vse provincije na vzhodu Belega Nila morajo se ohraniti. če bo Sudan popusti Mahdiju, zgubljen je ves Egipet. Mahdiju ne bode treba markirati proti Beverju Egiptovsko prebivalstvo, vsa Arabija in Sirija bi se uprli Turkom, Evropceni in kristijan. Z utrjen jem Madyhalfe zadrževati Mahdija je toliko, kakor bi se z utrjenjem kakega mesta hotela zabraniti kaka nalezljiva bolezen. Chartum se more vse-kako ohraniti. Potem je Gordon podrobno omenjal naredbe, ki bi se morale storiti, in i/javil, da se garnizija od tam tudi umakniti ne more, ker nema dovolj prevoznih priprav. Izvor vseh bed, pa ni v Cbartumu, ampak v Kajiri. Ko bi bila v Kajiri odločna vlada, bi se tudi Sudan lahko otel, kajti Sudanci so mirno ljudstvo, samo, d-\ se ž njimi človeški ravna. Dopisi. Iz CiJorico G. januvarja. [Izviren dop.] Vsak list mora, naj zastopa to ali ono str»uko, načela sedanje vlade ali katerekoli stranke, dobro paziti, da se sam sebe ne smeši, kajti s tem smoši svoja in načela onih, v kojih imenu dela in piše. To se pa navadno zgodi, ako ureduje kdo list po nazorih družin in piše o stvareh, katerih ne pozna. Tak pisatelj škodi stvari, kateri bi rad koristil, hoče blagoslavljati, namesto tega pa preklinja. „Triester Ztg." prinaša v jednem svojih zadnjih liatov izjavo kranjskih deželnih poslancev v prevodu ter stavi dvakrat na mestu, kjer je govorica o „ slovenskemu narodu", za zadnjimi besedami vprašaj v oklepih, ki so nam bili povsem nerazumljivi. A koncem članka komentuje in pojasnuje ono bedarijo tar pravi „eine Blovenische Nation in staats-rechtlichen Sinne gibt es nicht." Dalje modruje, da je brezpametno od vlade toliko zahtevati, da pa Slovenci bodo in morajo doseči to, kar jim gre. Torej od sedaj naprej ne smemo več pisati o „slo-vcnskem narodu", tudi ako ne pišemo „slovenski narod im staatsrechtlichen Sinne", temveč ako sploh označimo s tem izrazom slovensko ljudstvo, ki živi v različnih pokrajinah: kajti nerodni oficijozus izpeljuje iz tega izraza samega že „slovenski narod im staatsrechtlichen Sinne" in iz tega najbrž tudi že zshtevanje po zjedinjenji Slovencev v jedno kro-novino. V omenjenih izjavah slovenskih poslancev deželnega zbora kranjskega neso navedene nobene zahteve, katere naj bi grof Taarle spolnil, in vender pravi oficijozus, da preveč zahtevamo. A je mogoče misliti si večje nerodnosti ? Ker se strinjamo z načeli grof a Taaffeja, da bi se pomirili narodi v Avstriji na podlagi jedoako-pravuosti; ker smo tudi uverjeni, da ni pisal Tržaški oficijozus dotičnih vrstic iz same hudobije temveč le iz preognjevite vnetosti, da bi vladinim željam služil in po njenih nasvetih ravnal, ki se sučejo — kakor je imenovani list v svoji neokret-nosti ovadil — okoli tega, da se morajo zahteve Slovencev brzdati, po mogočnosti znižati ter Slovence z bodočnostjo tolažiti, s čemer se pa nikakor ne strinjamo; ker izvira dalje vse to iz tega, da Tržaški oficijozus slovenskih razmer in zahtev ne pozna, priporočamo mu, naj se da stoprv v tem oziru natanko in stvarno poučiti. Za prvi začetek mu priporočamo v to svrho v Lipsiji izhajajoč list „Unsere Zeit,'von Gottschall, št. 12", v katerem piše Nemec Samuel Siuger o Slovencih. Inače pa naj bo prihodnjič bolj pravičen, naj piše bolj premišljeno, ne radi nas, temveč radi družili, kajti I mi ga že tako in tako razumemo. Iz Maribora 10. jan. [Izv. dop.] (Slovanska Čitalnica). Na Štefanovo pret. leta je imela tukajšnja Čitalnica občni zbor in b tem zborovanjem se je končalo društveno leto 1883. ter se začelo 1884. V nov odbor so se volili večinoma prejšni funkcijonurji, kar je odbornikom v dokaz, da je bilo dru&tvo z delovanjem lanskega odbora zadovoljno. Denarne razmere društva so se pokazale v končnem računu prav povoljne, dasiravno je imela Čitalnica v pretečenem letu znatne izredne stroške. Naj mi bo tukaj dovoljeno, da v kratkem naslikam delovanje naše Čitalnice v pretečenem društvenem letu. — Ako se ozremo na gibanje Čitalnice v preteCe-ik.mii letu, moramo priznati, da je bilo življenje društva v tem letu jako živahno. Skrbelo se ni samo za zabave, ampak tudi za duševno hrano društveni- nja, ki se ne morejo primerjati z zgodovinskimi fakti. „Narodni Listy" pravijo, da administrativna delitev Češke ima zdaj ves drug pomen, nego 1848, ko so se Čehi izrekli za njo v kakem društvu, da bi se kje mogli oddahniti po dolgem zatiranji in germanizovanju. Zdaj bi se pa s tem pomagalo zje-dinenju Nemčije. In v drugem listu pravi ta časnik, da je Palackega predlog o delitvi Češke se naslanjal le na položaj 1849. leta. Češki nsrod pa ni nikdar vsprejel tega predloga za svoj narodni program, a je vedno branil celokupnost Češke. Mnogo važnejša, kakor za češki narod, je celokupnost Češke za Avstrijo. Čehi apolnujejo bolj avstr jsko, kakor češko narodno nalogo, ko zagovarjajo nerazde-ljivost Češke. Pri nadaljevanji 9. t. m. indemnitetne debate v hrratKkom saboru govoril je Arnold, in očital narodni stranki, da ima premalo energije, ker ni znala varovati pravic, ki so utrjene v „nagodbi". Starčevičevcem je pa očital, da hočejo vse uničiti, kar je zunaj njm stranke In še svoje časti varovati ne znajo. Ker on previdi, da smo vsi krivi, moramo tudi vsi prenašati nasledke, in ker se brez denarja vladati ne da, zato bode on glasoval za indemniteto. — KalčiČ govori proti predlogi, ker pred seboj ne vidi ustavne vlade, ampak samo madjarsko podružnico, — io. t. mi je pa govoril še starčevičevec Pavlović proti predlogi in očital narodnej stranki pomanjkanje proste volje in ljubezni do domovine. Veliki župan Fodroc/y se zivaruje proti očitanjem opozicije zaradi postopanja velikih županov v saboru. Potem je govoril Srb Medaković. V tej seji bila sta tudi Starčević io Pilepič navzočnn, ker je že pretekel čas njijinega izključenja. Opoziciji ja je z veseljem vzprejela. % 'nanje države. „Novoje Vremja" prinaša daljši Članek o od-nošajih mej Jugoslovani in Rusijo, in pravi, da so se te razmere zadnji čas res dosti na slabše obrnile. Uzrok tej prikazni je neodločnost role, ka-keršno zavzemlje Rusija proti Jugoslovanom. Ta rola ni popolnem jasna, še celo v vladnih krogih ne, tega se vsak lahko prepriča, kdor opazuje naše delovanje na balkanskem polostrovu. Noben „inteli-genten Slovan" ne more odgovoriti, kakega programa se drži Rusija proti Jugoslovanom. Zapadna Evropa tekmuje v teh krajih z Rusijo, in ne da se tajiti, da zapadni upliv Bpodriva ruskega. Zapadni narodi so takoj z začetka vse na drug način upli-vali na Jugoslovane, kot Rusijo. Upliv Rusije bil je vedno bolj cerkven, in verski, zato se je veljava Rusije ukoreniniU v priprostem narodu, inteligenca se pa vedno bolj obrača od Rusije in nagi bije k zapadu. Rusija že od Petra Velikega podpira cerkve in samostane na Balkanu. S tem in z vojevanjem proti Turkom si je Rtsija pridobila velik upliv na Jugoslovane. Časi se menjajo, in tudi pri Jugoslovanih se je vzgojila inteligenca, katere kulturnim potrebam sama cerkev več ne zadostuje . . . Evropa, ki se nas na Balkanu tako boji, obrača se ravno na jugoslovansko inteligenco. V tem, ko smo mi po starej navadi skrbeli za uzgojo duhovščine, uzgojila je Evropa v svojih šolah svetno inteligenco in jo zase pridobila.. Inteligenca ravno pa vodi javne zadeve Jugoslovanov. V Srbiji ima zdaj ta inteligenca, ki nas gleda z nemškimi, francoskimi in angleškimi očmi, državno krmilo v rokah . . . Rusija naj posnema zapad. Skrbi naj za uzgojo mladih Slovanov v ruskih šolah, in za ložje in hitrejše širjenje rnskili knjig in časnikov po jugoslovanskih deželah, kajti tam se ruske knjige in časopisi težko in počasi dobe, evropski literarni izdelki pa hitro in lahko. Kakor poroča nek telegram francoikoga admirala Couberta iz Haiphonga 31. dec. zgubili so Bovražniki pri vzetji Sontay-ja 400 mrtvih in GOO ranjenih. Mej poslednjimi sta poveljnik črnih praporov in njegov namestnik. Več kitajskih častnikov bil „Slovenski Narod" o zadnjej turško-ruskej vojski prinašal izvirne in obširne telegrame iz Bolgarije, a zmogel ni velikih troškov, ko bi bil imel tudi svojega poročevalca pri ruskej vojski. Zaradi draginje je še manj mogel naročati izvirne dalekopisne poslanice iz ruskega bojišča v Kavkaziji. Po prijavljeni vrsti sed-ij veljavnih cen za dalekopisne poslanice bode čitatelj L-hko presodil, da naš dnevnik ni mogel dobivati posebnih izvirnih telegramov na pr. iz P etr o gr a d a o strahovitej Bmrti cara Aleksandra osvoboditelja ali lansko leto o kronanji sedanjega ruskega cara Aleksandra III. v Moskvi. Kdo bi v našem dnevniku bil lani o času vojske mej Ciljani in Peruvanci pričuko-val posebnih in obširnih telegramov, ko kratka poslanica 10 besed obsegajoča, iz Lime v Ljubljano velja 104 gld. 90 kr.! Ali more dobivati izvirne telegrame iz Zadnje Indije o Bedanjih krvavih zmešnjavah mej Anamjani in Francozi. Kdo hi od „Slovenskoga Naroda" pričakoval, da bi i« Kantona, Šang-haia ali A moja na Kitajskem prinašal izvirne posebne telegrame, ko bi Be Francozje s Kitajci skav-Bali? Naše razmere duševne, zlasti pa gmotne so take, da naši slovenski časopisi ne bodo mogli nikdar zmagovati tolikih troškov. Vsaktero čezun-ravno napenjanje pa je škodljivo, — škodljivo pri podjetjih kot pri posamičnikih. Tudi pri nas se nekateri k trač i napenjajo čez svoje sile — — — Dalje imeti bi moral „Slovenski Narod" v vseh zaznamovanih mestih svoje poročevalce, ki bi mu bili o rečenih važnih dogodkih nemudoma brzojavili. In to vsi vemo, da lastnih poročevalcev v oddaljenih krajih nema nobeden slovensk časopis in jih tudi ne more imeti. Velikanske troške za obilico posebnih telegramov morejo pren;>sati le Bvetovni listi, ki imajo po 30.000, 40.000, 80.000 in še več naroeu kov na pr. angleški „Times", „Daily NewBa, „Daily Te-legraphc", „Star", „Standard", potem „New-York Herald", (daily edition) in „Tribune* (tudi v N'jvem Jorku), nekoliko nemška „Kiilner Z ei tu u g" in „Neue Freie Presse" v B-oi, „Siecle" in „Republique franc. aise" mej fraucoskimi listi, nekoliko tudi „Opiuione" mej italijanskimi dnevu ki. Zlasti angleški listi z imenovanima amerikanskima potrosijo velikanske vsote za posebnu telegrame iz vseh krajev sveta; zgodilo se je že, da je tak list o kakej hudej in Augležom zelo imenitnej borbi, o kakej vojski plačal za jeden sam obširen telegram po 5000 do 800Ogld.l Drugi listi imajo razmerno le malo posebnih telegramov ; da ceneje izhajajo, dobivajo te iz prej na-štetik kovačnic dalekopisnih poslanic. Uradni listi v našem cesarstvu dobivajo zastonj telegrame iz „Uorrespondenzbureaua"; zastonj ali pa po jako ni'kej ceni jih dobivajo tudi vbj napol-u rad ni ali oficijozni časopisi. Roka roko umije je star Blovensk pregovor. Ali Be čitatelj še spominja zamrlega „Tagblattau, ki je vsak dan tako surovo in nesramno butal v nas Slovence (zato smo ga bili krstil „Ljubljanski butelj", katero ime je podedoval njega dedič „Laibacher VVochenblatt"?) Ta na videz nezavisni „Laibacher Tagblatt", raz-upito glasilo naših raz up i tih nemško t a rjo v, je razen druzih dobrot tudi dobival z „Laibacher Zeitungo" vred zastonj vse telegrame iz iste kovačnice dalekopisnih poslanic. Temu se ne bodemo čudili, po-mislivši, da so naši nemškutarjl bili z usta v o versko vlado iste krvi in iste duše! Zato ga je pozneje prečudno naglo posmodila in vzela slana! O ljuba nezavisnost, kje Bi doma! In vender so nemškutarji v zvezi z vlado s to sleparijo močno slepili poštene Nemce, zlasti pa kratkovidne na&ince po vsej Kranjskoj. (Dalje prib.) ! kov in sicer s tem, da so se prirejevali tako zvani jour tki, v katerih ao razni gg. iz društva razpravljali zanimiva gradiva. Priredilo seje vsem 10 jour fixov in predmeti branjem bo bili ti-le: 1. Koroške narodne pesni. 2. Voda in njene moči v domišljiji štajerskih Slovencev. 3. O spektralni analysi. 4. Črtica o življenji čmrljev. 5. O talmudu (2 krat.) 6. O slovenskem kmetijstvu. 7. Črtica o kozakih. 8. O elektriki (2 krat.) K jour fixom se je zbralo vsakokrat obilo občinstva in gg. predavatelji so reševali Bvoje naloge vseskozi v občno zadovoljnost. Veselja je Človeku srce igralo, ko je videl in bb prepričal, kako lepo se da, bodi Bi gradivo kakor-šno hoče, razpravljati v slovenskem jeziku. — Plesnih zabav, oziroma besed je imelo društvo v pretočenem letu 6 in z veseljem moramo omeniti, da ste se v tem letu tudi 2 igri igrale, kar poprej že dalje časa ni bilo. Razen navedenih veselic so se še prirejevali po zimi (izmši advetni in postni čas) ob četrtkih zabavnivečeri brez doloSenega programa. V teh večerih bo je pelo, igralo na glasoviru in plesalo. V programu za to leto je bil tudi skupen izlet, katerega pa društvo ni napravilo, ker je bilo v določeni dan vreme neugodno. V pretečenem letu je slavila Čitalnic* 000 letnico slavnega vladanja habsburškega rodu na Štajerskem. Povodom prihoda Nj. Veličanstva presvetlega cesarja v Maribor je društvo čitalnični hram zalo okinčalo ter v ta namen hišo na večer 9 julija sijajno razsvetlilo. Meseca novembra je v primerni svečanosti slavilo svojega Bouda g. dra. Dominkuš-a, katerega je odlikoval presvetli cesar b Fran Jostp-ovim redom. Društvo pa je slavilo v tem letu še druge odličnjake. Dru. vitezu Miklošiču je izrazilo o priliki njegove 70 letnice v primerni brzojavki svoje spoštovanje in svojo čestitko; bilo je tudi zastopauo pri Miklo-šič-evi svečanosti v Ljutomeru. Pokojnemu prvobori-telju g. dru. Hočevarju je položilo na krsto venec ter odposlalo v Celje k pogrebu deputacijo. Rmj-kega poslanca g. Hermana (tudi KoČevarja) je častil občni zbor dne 26. dec. t. 1 s tem, da so se zbrani društveniki v blag spomin pokojnih odličnja-kov uzdignili s svojih sedežev, kar se je vzelo v zapisnik občnega zbora. — Konečno še hočem omeniti, da je imel odbor 12 sej; 9 rednih in 3 izvanredne. To je tedaj kratek pregled čit. gibanja v pretečenem letu. Z IVotraiiJskegra 8. januvarja. [Izv. dop.] (Iz učiteljskih krogov.) Že večkrat sem bil namenjen o nekdaj zelo imenitnem (?) okrajnem šolskem nadzorniku Zimi in o lističu, ki ga ta gospod ureduje, nekaj besed izpregovoriti. Vsekdi'r Bern si mislil, da bo on iu njega „L Schulzeituogu kmalu s političnega sveta izginila; akopram se je prvo že zgodilo, vender zloglasna „L. Schulzeitung" še zmirom nekatere boječe učitelje in druge omah-Ijivce mami. — Kakšen 1'eau de Cologoe jim duhati daje, da se ti ne prebudijo iz več kot desetletnega po nemčurjih šiloma prouzročenega spanja, ni mi znano, a to ostaja žalostna istina, ki se mora pre-drugačiti. Pač nevolja obleti vsacega narodnega učitelja, ko vidi, da „Laib. Schulz." po Kranjskem še vedno učitelje mami, kajti izvirnega ne prinaša nikdar nič. Ali je kaj iz druz.h nemčurskih šolskih časopisov vzetega, sli zapopadek novo izišle nemške pedago-gične knjige na kratko posnet in omlaten, ali hvali, kar je že tisočkrat in tisočkrat storila, nekatere nemške belestristične časopise in slednjič, da čez kako narodno stvar zabavlja in to naj učitelja modi i in v izobraževanji podpira. Popolnem neumevno mi je, zakaj se nekateri kolegi imen: Pirker, Linhart, Sima etc. tako silno boje in da bi njim ustregli, pa listič podpirajo? Vsak naroden učitelj naj bo iz srca prepričan, da v istini dobrega in koristnega od nemčurske stranke on nikdar in nikakor ne bode dobil, naj še tako pridno „L. Sel)ulz." prebira in se onim gospodom hlini. Tedaj čemu še take elementov podjetja podpirati ? Hvala Bogu! Vremena se vedrijo, tudi za nas učitelje se boljši Pasi bližajo, potrudimo se, da za-željena doba prej dospe, potrudimo se, da jej bo-demo vredni, da bodemo ta dar božji vredni sprejeli ! Ako smo do sedaj bili omamljeni <. .i hudega duha nemčurjev, ohrabrimo se, hitimo k narodnemu ognjišču, kjer nas že mnogo delavnih in neutrud-ljivih kolegov čaka, ogrejmo si Brca in okleuimo bo jedinega pravega našega glesila: »Učiteljskega Tovariša" 1 Omogočimo temu iz\rstnemu pedagogičnemu listu lahkejše stanje, s tem, da se mnogrojno, vsi narodni učitelji, nanj naročimo; opustimo vsi, kdor jo še ni, „Laib. Schulz.", ki ue opusti nobene prilike, čez narodna podjetja zabavljati in samo take reči prinaši, ki, ali so za nas popolnem nerabljiva ali pa iz nemških krogov vzete — nam škodljive. Podpirajmo „Učiteljskega Tovariša" tudi literarno tako, da bode zamogel po Štiri- ali večkrat na mesec izhajati! Koliko, neizmerno mnogo gradiva imamo, koliko veliko nas je, že samo na Kranjskem če* 400 skozi in skozi narodoih učiteljev, kjer so še le naši narodni kolegi na Štir: cem, Koroškem in Primorskem?! Naj vsak na le^o vsaj jednega ali dva izvirna dopisa uredništvu pošlje. Drugi dopisi razne konference in nje referati in poročila dajo tudi mnogo gradiva. Tedaj razvidimo kak izvrsten, čvrst, pedagogično vel6važen list, bi slovensko učiteljstvo po glasilu „Viribus unitis" bralo. Popustite tedaj, kolegi, ono nesrečno nLaib. Schulz." popolnem, popustite jo brez izjeme in o. rinite se „Učiteljskega Tovariša" ! Domače stvari. — („Laibacher Zeitung") bode, kakor poroča „Slovan", počenši a 1. februvarjem t. 1. izhajala ^rikrat na teden v slovenskom jeziku. Mi smo to vest čuli že pred 14 dnevi, a dokler ne vi-d no pristnega dokaza, je dvojbi še vedno dovolj povoda. — (Izredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske) v Ljubljani bode 30. dne januvarja 1884 no §. 21. družbinih pravi!. (Zbor je v dvorani mestne hiše in se začne ob 9. uri dopo-ludne.) Program obravnavam: 1. Preds Inik prične zborovanje. 2. Volitev dveh odbornikov v centralni odbor namesto po §. 22. družbinih pravil izstopivših. 3. Volitev družbinega tajnika. 4. Poročila in predlogi podružnic in predlogi posameznih družbenikov po predpiBU §. 19 družbinih pravil. 5. Priznanje Častnih diplom za hvalevredne zasluge o poljedelstvu. 6. Volitev čistnih in dopisujočih družbinih udov. 7. Poročilo o podkovski šoli v Liubljani. — (Preši rnove poezije) prireja za natis Bamberg-Kleinmaver jeva tiskarna in to, kakor čujemo, v dveh izdajah. Jedna bode baje olepšana z risarijami znanega narodnega umeteljnil . — („Slova na") izšla je včeraj 2. številka z raznovrstnim gradivom in s podobo Vrbskega jezera pri Celovci. — (Veselo znamenje.) „Slovensk: Gospodar" dobil je o novem letu 200 novih naročnikov, kar priča o izvrstnem ur?dovanji tega 1'sta in ro probujenji štajerskih Slovencev. — (Ljubljanski stavbeni mojstri zidarji, kamnoseki in tesarski mojstri) imeli so včeraj shod zaradi ustanovljenja zadruge. Vsi, razen treh tesarskih mojstrov, L', se še kujajo, sklenili so, da se ustanove stavbeni mojstri, zidarji, kamnoseki in tesarski mojstri skupno zadrugo. Pri posku^uej volitvl, bili i>o izvoljeni načelnikom: g. Filip Zupančič, stavbani mojster, kot odborniki pa gg.: Fran Faleschini, stavbeni mojster, Gustav Tonies stsr., tesarski mojster, Vincenc Č a-mernik, kamnosek in Jakob Z u pa n či č, zidarski mojster. — (Obrtniške zadruge.) C. kr. kranjska deželna vlada vrnila je pravila pekovske zadruge z naročilom, da se i'iiajo sklicati pekovski pomočniu in si napraviti pravila, potem pa da skupno mojstri in pomočniki izdelajo pravila . razsodišče La za zadružno bolnišno blagajirco, ter potem pravila za vse štiri oddelke predlože c. kr. vladi v potrjen je. Pravila re imajo za vsaki izroiiri v treh izvodih, ni pa treba jih kolekovati, kukor sploh nobenega dopisa na mestni magistrat ali c. kr. vlado v zadružnih zadevah. Tako se imajo ravnati vse zadruge. — (Novo nemško tiskarsko društvj) snujejo pruski stavci, na čelu njim znani fi ktor z Mekleuburškega g. Rtltiog v Bambergovl tiskarni. Domačo tiskarsko blagajnico hoče gospo J šefBim-berg na prigovarjanje g. RiUiug-a izročiti kot po o-jilo novemu nemškemu tskarskemu društvu. V do-mačej blagajnici je bije kakih 1500 gld. Sev a slovens. stavci v Bunbergovi tiskar, i to posojilo domače tiskarske blagajtice nič kaj z veseljem ne gl iajo, ker vplačujejo že toliko let sosebno pa, ker bodo najbrže morali par o;dre de Mufti alias Riiting pristopit: k novemu nemškemu tukaiskeuiu društvu. Pravila za novo društvo uložili so nemšl'. stavci Bambergove tiskf ae že pred mesecom dnij, c. k. de- želri vladi, a neso bila potrjena, ne vemo aH zaradi tega ne, ker je bilo več inostrancev pri društvu ko Avstrijcev, ali zaradi kake druge določbe pravil. Te dni pa so izročili nova pravila za nemško tiskarsko društvo v Ljubljani pod protektoratom Hogerja in Rutinga. Bodemo videli, če bodo pravila sedaj potrjena? — (ČitalnicavBizaviku) ima svoj redr; občni zbor v nedeljo 18. januvarja popoludne ob 4. uri v spodnji Hrušici pri go-n. Korbarji in vabi častite ude k obilni udeležbi. Odbor. — (Na Donatski gori) na Rogatcem, od koder je posebno krasen razgled, postavi se letos hišica za potnike. — (Resnost.) . soboto pred sv. 3 kralji stepli so se fantje na Gameljnih. Pri tej prilil -" udaril je jeden Valentina Ježaka izpod Gamelj' ov s sekiro po glavi. Drur,; dan pri deseti maši pi o dotičnega kar v Štnartinski eerl.d na kom zgrabili, vlekli ga za pete pod kor ter ga pretepali in po njem hodili. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 11. januvarja. Po cesarjevem ročnem pismu z dne 9. t. m, pol icana sta, grof Zdenko Kolovrat in baron Ei ist Waltei -kirchen kot dedna člana, umirovljeni sekcijs: načelnik Buschmapn, poslanik Chotek, ravnatelj muzejev Eitelberger, tajni svet' ik g*of Fugger, baron Gondola-Ghetaldi, opat škotskega samostana Hausvvirth, general Koziebrodsl južne železnice glavni ravnatelj Schuller kot dosmru člani v gosposko zbornico. Peterburg 10. januvarja. Državni svet je znižal proračun za 1884: v intendanturi za 6V», pri topničarstvu za l1/*) pri pomorskem ministerstvu za 5*/5 milijonov. Razne vesti. * (Velik požar.) V Bellevillu (hlinois) je nunski samostan pogorel. Več gojenk io učiteljic po-skakalo je skozi okna, in so se pobile ali smrtno poškodovale; druga so izgorele. Kolikor je sedaj znano, zgubilo je 22 gojenk in 5 nun življenje. * (Železnični most se je podrl.) Ko 80 podirali star železnični most blizu me VVigana (v grofiji L.ncaster), se je na mah zrušil in pokopal Bedem o ob. Šest delavcev bilo je težko ranjenih. „Ma ce Slovenske" posled i redni velil " zbor v 5. dan m. m. je sklenil, da je i obravnavo o tistih dveh točkah dnevnega reda, sta mei li na nekatere prenar ibe društvenih pravil, sklicati izreden veliki zbor. Ker morebiti kateri Ma.'čar hoče nasvetovati še kako prenaredbo društvenih pravil, uljudno opo-rjam na teh pravil določilo (§ 9, lit. f), da nasveti o prenaredbi društvenih pravil morajo v povabilu na veliki zbor biti razglašeni od besede do besede, in torej prosim, da se mi taki nasveti v to svrho kakor treba naznanijo vsaj do 15. dne t. m. V Ljubljani 10. dan januvav';a 1884. Grasselli, prvosednik aMattoe Slovenske". Hinljitj in :«isi \ \\. V velikem delu sedeče živo tarenjo jo največkrat uzrok bolestim na je rah, zlatej žili, zaaeuenju krvi itd., katerim bolesnim 'sigurno odpomore Mol l-o v „Soidlitz-prašek". 'katljica z navodom rabo stane 1 gld. Vsak dan ga razpoSilja proti postnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 8. V lekarnah po deželi zahtevaj ae izrečuo Mollov preparat z njegovi varstveno znamko in podpisom. 12 (G90-2) Umrli so v LJubljani: 7. januvarja : Anton Urbančič, tapecirar, 43 let, Emou* ska cesta za mrzlico. 8 januvarja: Alojzij Jenko, kruhopekov um, 1'/, m Marije Terezije cesta št. 5, za davico. 5). januvarja: Janez I'ajk, umirovljeni c. kr. okrajni glavar, 78 let, Frančiškanske ulice št. 4, za oslabljenjem moeij. — Anton Snoj, kovačev sin, 8 dni, Gruberjeve ulico št. 4, za zlatenico. V deželnej bolnici: 7. jauuva 'a: Marija Kalan, gostija, 88 let, za ataro-Bijo. — Martin Zonta, dninar, 33 let, za vnetjem pluc. Meteorologično noročik. * q Vns opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nobo Mo-kriua v mm. d a \* 7. zjutraj 2. pop. !*. zvečer 749 99 M. 748 58 mm. 748-45 mm. — 9 (i C — 1-6*C — 6-7" C breiv. si. sz.1i. si. BVZ. megli: jas. megla 0-00 ram. suegj Srednja temperatura — G0°, za 3-4° nad nor malo dne 11. januvarja t. I. 11 ivimu telegraticno poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . ">• „ marčna renta......... Akcije narodne banke ...... Kreditue akcije...... . . London ....... ... Srebro............ Napol............ C. kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... 4V, državno srečke iz 1. 1854 2.r>0 gld. Državne srećku iz 1. lyU4. 1 hektoliter. Ta mera je dobio nove konstru* cije, glavo ima iz želez«, kar je nova i/.n.i in vijak iz medenine s kupoin. Ta mera stane 4 gld. 60 kr. _ . (20-1) 79 .-Id. 45 kr 80 . 83 0 1(10 1 3 > 9 l 10 H43 i — • 3i 4 • — 121 • 15 n 9 n H <;..<, ■ 0 5 n 71 n f-9 45 0 128 • 60 n 1H8 75 0 99 t »5 121 n 10 86 85 ■ 86 0 45 n 104 n — 1 116 n — t 119 n 75 104 n 80 0 104 n 75 n 170 75 ■» 20 n — 0 115 » 30 0 217 JI 75 i ključar, Florijaiiske ulice st. 13. Ojstroška skladnica ("Bruilerlado) isc«- n. <>s4Mi jen«-ga (24—1) račiinovorijo, kateri mora biti izuven v trgovini, da inore voditi 8 sklad-nieo združeno konsumsko prodajalnito, zahteva se znanje enojnega knjigo>mlstva, minskega in slovenskega jezika. 1'reil % st-iu ni'j limb- 0 gld., pole«; prostega stanovanja, kurjave in svečave. Zahteva se vsekako .'5 jmiiščme. Proti)ie naj se poiiljajo do 15. I'el»ruv»ijj» t. I. l»r obroki 2n uplačevanje cesnrskih davkov za 1. 1884. sledeči: 1. Za zemljiški fgruntni) davek: vsak mesec do /adnj ga do« meneča; 2. za hišni davek: vsako četrtletje, in sicer: 1. februvarja. I. m>»ia. 1 julija in 1. oktobra; 8 za pridofcninsM davek (za patente): 1. januvarja In 1. inlja; 4. za dohodninski davek: koncem vsecega četrtletja iti sicer du zadmega dne marca, junija, septembra iu decembra. Ako se oe uplačajo davki najdalje v 14 dneh po preteku teh orokov, se računajo od dotičnih zneskov obresti. 4 tedne po/neje Be pa izterjajo davki z eh sekutivnim opominom, oziroma po ekse-L \itivii: rubežni. To se iiazuanja, da ve vsak ob pravem času u plačat svoj davek ter se izogibati eksekutivuemu izterjanju. Mestni magistrat t Ljiljani, v 2. dan januvarja 1884. (21—1) Župan : Gra s s el 1 i. A± ^a.^k Jk.jtk> A4kJđkJLJLJL4L^Jk>*^LJLJL4L^JLJkJ± l Duppavski oves za seme, l odlikovan um Humi i-»*ej »vet«* vnej ruzNtavi ** ntcIIujo za zasluge in na ^ mnogih kmeti - .«iit ra»/,«.»»v«U z diplomi, hehtohter 53 u g. težek, hitro zoreč, T N l»ro«lt*|a po ;> gld. avstr. velj. na iut-siu v Duppovu i Duppau) brez vreće (22) V 4 Grafi. Curt von 1 dtvvit/schiiii Rentamt Duppau na Češkem. ^ Berolin. IVAH HOFF, c kr. dvorni fabrikant sladnih preparatov na Dunaji. St. Feterburg. ■ cd 4-» 0) rH O ti 0) rH l> O ti cd (D Ji I V MILI I loll'll Zdravilno pivo is sladnega izlecka. Proti občnemu oslab/jcnju, bolečinam 11 prsih in želodi u, sušici, redki j 1,-rri iu itn i tihim tt/iritriliun njuniujt telesnih orijonov. izkušeno krepilo za nkrerojoče po vsakej bolezni. CtMia steklenici 66 kr. I Jlll.'l II .11 I Bonboni iz sladnega izločka za prsi. Proti kašlju, lirijiarosti, za&lizenju nepresegljivo. Zaradi mnogoterih posnemanj naj se pazi na višnjev oviu-k in varstveno znamko pri sm i h si «<1-nih bonbonov i^slika i/.uuiitel a). V višnjevih zavitkib po «i0, ilO, 15 in 10 kr. Zaslužni diplom mejna rodne zdravstvene razstave v Londonu |SM, leta za medicinske tvarine in aparate v pospeševanje zdravja. Podpisi: Nj. veličastvo kraljica Vikturija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. — Spencer, predsednik razstave. — John Erlc Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H Judge, tajnik. Xvmi 1L ilov Koncentrirani sladni izleček. Za bolne na prsili in plutah, zastarel kašelj, katare, bolezni v grlu. — Sigurnega uspeha in zelo prijetno za uživati. — V flaeonili po 1 gld. 12 kr. in po 70 kr, Ivan I I o U i % it S 1 a d li a čokolada. Jako red'ln i in krepilna za osebe slabotnega telesa in živcev. Zelo okusna in posebno priporočati, kjer je zauiivanje kave ker vzluujajoće zabranjeno. Zavoj '/, k Ig. po P80 gl., 90 In GO kr.; zav^j »/. klg. 2 40gl., lOOgl. in 1 gl. Proti kasljii, hripa\osti, bolečinam v prsih in želodcu, oslal.ljenju, susici, slabej prebavljivosti, najuspešnejše krepilno sredstvo za okr vaj oče po vsakej bolezni. 58 krat odlikovano. f> Ustanovi eno 1847. Izumitelju in jedinemu izdelovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, gospodu IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku, dvornemu založniku ■kOfrO »t*eli evropskih Nuver«uu)> l>uua| I.. Tovarninku zalogu: «;ral»ea, HrliuueriilraiHC tovarna: Graben. Iiol. i;i.imirr>lins>i' 9, Priznavanja in naroćila visocih in najvišjih oseb leta 1882.: Cesarski visokosti nadvojvoda Karol Ljudovik, nadvojvoda Friedrich, kr. visokost princ Wales-ki, princesa de Ligno, vojvodinja Oldeuburika, princesa Rimiss, gć. pl Fereoozy, čitateljiea Nj. veiloanstva. naše presvetle cesarice, angleška bonne (varuhinja) Nj. cesarske visokoBti princese Marije Valerije, obitelj Metternich, Clau-Gallas, Karacsoiivi, Batthyanyi, Rommer, nj. vzviš. fem. Filipovič, grof Wunnbraud itd. itd. — Priporočano po zdravniških prvakih, profesorjih dr. liamberger, Schrotter, Schuitzler, Graniehstiitten in mnogo drugih Dunajskih. Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele. Stotisočeri, ki so že nad vsem obupali, bili so rešeni po Ivan HofFovih sladnih preparatih (v.dravilno pivo iz sladnega izlefika), da so zadobili nazaj ljubo zdravje ter se ga še zdaj vesele. (Samolastno izrečeno besede ozdravljenih.) Vaše blagorodje! 4'elo loto sem trpel na mučnem želodčnem kaftaru in knšljl; zaman so bili vsi leki, dokler neseni rabil Vaših izvrstnih Ivan Hoffbvih sladnih preparatov. Čez nekaj mese ev izostane kašelj, tek Be vrne, in ninje zdnivj je bilo po Vašem Ivan IlnfTovem zravilrem pivu i/, sladnih Izlefikov jiopolneni popravljeno. Vzprejmite mojo iskreno zahvalo. Ob jednem ]> iložiui zalivalo v Ogerskem jeziku, razglasite jo po širnem svetu. MesOkovaoehaSa. Dr. Alojzij Nugy, župnik. Vaše visok orodje! Prosim Vas, da mi takoj kakor hitro možno pošljete 13 steklenic Vašega Ivan Hoffovega zdravilne-a piva z slad ih izlečkov in dva zavoja sladnih bonbonov po pustnem povzetjL z. veseljem konitatnjem, da VaBe fabrikate prav rad rabim, ter da mi ugajajo in koristijo. Z visokim spoštovanjem St Andrej pri Beljaku, 5. septembra 188;t. M. pl. 1'eielil. vodje »a soproga. Zđ.ra^7-riišls:o priznanje. Častno mi je Vam n r/.nanjati, da so se Ivan llolfovi sladni preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri so že dolgo trpeli na težkem sopenji, slabem teku in prebavljenji, prav dobro obrusiti zatorej Vas vnovič prosim, da poftljete s poštni m pov/.etj.in in naslovom: „({. Ivanu Gusoballll v* Brmr 28 steklenic zdravilnega piva iz sladnih izlečkov iu :i zavoje sladnih honhtnov. Spoš ovanjem Grottava, 9. septembra lHH.'j. I>r. Josip Frttde« prakt. zdravnik. Dunajsko poročilo o ozdravljenji* Dunaj 11. septembra 1883. Ne morem si kaj, da hi so Vam iskreno ne zahvalila za čudovito ozdravljenje želodčnega katara, kateri je mojega moža žo štiri mesece pestil. Mož moj je rabil razna sredstva, a žal brez uspeha, dokler slučajno no čita v listih pohvalo Vaših čudovito delujoeih Ivan lloiVovih sladnih preparatov. Poskusil je ž njimi, in že po kratkem zauživanji Vašega Ivan Hoffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov mu je odleglo, in sed-j, po jedenindvajseti steklenici je moj mož popolnem ozdravel. Vzprejmite nujo in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite v blagor jednako bolujočih. Z, visokim spoštovanjem Franja lMatenik, NeufUufhaus, Goldschlaggasso 28. Najnovejša Dunajska zahvala s 7. dne septembra 1883. Prosim zopet za 13 steklenic Ivan Hoffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov, kajti če ga le osem dni.j ne zauživam, imam poželjeuje do_ njega. Uživam ga zdaj že dve leti ter sem se prepričal, da mi ugaja, zatorej se ne bi protivil, ako se to tudi javno oznani. Dunaj v V. dan septembra ISS.'i. Spoštovanjem Vrvtn llargelzl. konditor, Mariahilferstrasse 62. p ... is I *v Zahtevajo naj se samo prvi pristni Ivan Hoffovi sladni preparati z varstveno znamko, katera je po c. kr. trgovinskem sodišči na Av-SVAKI U striiskem in Otrerskem registrovana (slika izumiteljeva. Nepristnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih sokov zelišč in pravilno izde-^ lo-anje Ivan lluffovih sladnih preparatov ter po izjavah zdravnikov mogo celo škodljivo uplivati na zdravje. Prvi, piistni, elito razsnujoči Ivan llolfovi sladni bonboni za prsi zaviti so v višnjev papir. Nuj se izrecno le taki zahtevajo. Ivan Hoffovi "bonboni iz sladnega izlecka v višnjevih zavojih po 60, 30, 15 in 10 kr. ^58-H) Glavno zalogo v Ljubljani ima: Peter Lassnigg, trgovec s .specerijami. V Keki: Nic. Pavačič, droguist; v Gortall O. Chri*tof»letti; v Mariboru: /•' /'. flotasd; na glavnem trgu; v 1'luji: J. Kasimir, lekarnar; v C'elji: J h'njifrrsc/unidf, lekarn ir: v Kranj i: l<'ran Ih/lcurc, tigovec. Nadalje imajo zaloge: < OB i—'• o< ti < W O i 3. 03 i CD SO OD O 00 p? p c* o O CD 0Q P SI. M-t=^ M- h p o P* rV O <1 P 0 Parl%. j I^ondoii. j Hiidiiii|Mkšila. | Gfradec. | llainbii rs*;. | Tsanliobrod na Jfl. | \<»-Voi!i Lii h i.n i na m tmk „.Narodne Trnkaiia-