198
Zahvaljne  drobtinice na koncu leta. *)
Naš jezik ne more dopovedati, kakšno veselje v serci zavoljo kmetijskih in rokodelskih Novic občutimo. Nikoli ne moremo zadosti zahvaliti Boga zavoljo velike milosti, ktero je zdaj na Slovenijo izlil, de je toliko slovenskih učenih mož z blagim duham navdal, kteri si toliko prizadevajo, nas obtesati in ogladiti, de bi za-mogli časno in večno srečo doseči.
1. V malo letih vidimo veliko veliko popravljenima v našim predragim jeziki. Pa vender naj nam dovolijo reči, de se nam dozdeva, de bi prav bilo med besedama „žlahno" In ^žlahtno" razloček delati. Zakaj „žlahni gospod" je plemenitnik; „ž lah t ni fant" bi pa pomenilo „fanta iz žlahte, iz rodii" i. t. d.  l)
*) Z veseljem smo pričijoči dopis prejeli, zato smo tudi celiga v natis dali; berž ko bo moč bomo natisnili tudi temu dopisu priložene sostavke.
') Rusje, Poljci, Cehi in vsi drugi Slovani, ki imajo to besedo,  ne  delajo razločka med ž lah no   in žlahtno,  temuc
199
2. Razveselili so nas s ^Proglašam zastran noviga slovenskima slovnika in slovnice" v 8. listi i. t. d. tekočiga leta. Pa nekaj naj nam bo dovoljeno reči, de bi nam slovnik še bolj dopadei, ko bi bil čisto slovenski, za potrebe Slovencov napravljen. •)
3) Serčno se zahvalimo vsim, ki pomagajo h čistosti našiga predraziga jezika. Pa vender za dve laški pri nas terdo vkoreninjeni besedi — oštarija in bokal — prosimo, de bi jih ne overgli, dokler bi pravih lepih slovenskih ne dobili. 2)
4} Serčno se zahvalimo za veliko pratiko, ktera nam prav prav dopade za mnoge reči. Pa tudi zato se veselimo, de ni zadej v spremini lune nevedniga vre-menskiga prerokvanja, in želimo, de bi prihodnje leta clo nič ne brali od vremenskiga prerokvanja, ker tudi naddnevne znamnja vremen k nobeni rabi, temuč le h zasmehu neobtesanim v pratiki stoje. 3)
5.  Serčno Jih zahvalimo za popravo imena enaj-stimu mescu; noviga pametniga imena desetimu teško čakamo. In per leti priliki povemo , de smo z ginjenim sercam v 48. listi tretjiga tečaja sostavk: ^Prošnja Listopada na tiste Slovence, ki ga Listo v gnoj imenujejo" , brali. 4)
6.   Serčno Jih zahvalimo poleg druzih koristnih bukev za pervi del „bukev za kmeta." Za druziga prosimo; zakaj okoli nas ni kaj umnih živinozdraviteljev.5)
7.   Serčno Jih zahvalimo za vse oznanila, in prosimo, de bi nam tudi kader se kako zniževanje denarjev primeri, to v Novicah oznanili. Teško smo slišali prepiranje zavoljo polgoldinarjev pretečeno spomlad, o
8.   Serčno Jih zahvalimo za vse novine , in prosimo , de bi nam zanaprej, kader bi potrebnih naukov manj potrebovali, še več novic naznanovali. Sosebno od misijonarjev in razširjenja s. vere radi slišimo; poleg tega pa tudi druzih veselih in žalostnih novic.  7)
9.   Serčno želimo, de bi se naše Novice v prihodnje: „S1 o venski Časopis" namesto ;,kmetijske in rokodelske Novice" , imenovale. 8)
pišejo in govorijo žlahtno; ravno tako tudi razlagajo častitljivi gosp. Murko to besedo v svojim besedniku, ki nam je še zmirej vsakdanji ljubi pomočnik. Ipavcam in tudi ne-kterim Doleneam navadni izrek ,,žlahno" ne pomeni nič druziga, kakor „žlahtno" ; ker pa oni sploh vse slovenske besede mehke j i izrekujejo, zamolče v govorjenji t in ga tudi ne pišejo. Ker je našim ljubim Ipavcam — kakor se kaže — na tem veliko ležeče, se jim bo prihodnjič njih volja spolnovala in ne bomo jim branili ,,žlahnou pisati. Oni nam pa vunder nasproti morajo tudi to dovoliti, de ne bomo razločka delali med ,,žlahnou in ,,žlahtno", ker bi po tem takim predelječ zašli. Namesto ,,žlahtnik" (Ade-liger) — nam je veliko ljubši beseda ,,p le meni tnik, ker beseda žlahtnik (Adeliger) in pa žlahtnik (Anvervvand-ter) bi utegnila večkrat zmešnjavo napraviti, če postavim rečemo: žlahtnik je bil tukaj — ne vemo, ali je bil kdo od žlahte, ali kak žlahten gospod. J)   GospodCafov imajo obsirnisi namen s svojim besednikam.
2)    Tudi te dve besedi vam ne bomo overgli;( sej imajo tudi Cehi, Poljci. Horvatje i. t. d. veliko veliko ptujih besedi. Prevelika čistost jezika bi   utegnila nerazumnost biti.
3)    Pratikarji bojo javalne kadaj prerokovanje vremena opustili, čeravno vedo, de prazno slamo mlatijo. Naj pogledamo kakoršno si bodi pratiko, vsaka vsaka prerokuje vreme.
4)    Ob novim leti bomo Slovencam druge imena mescov na ponudbo dali.
5)   Ko bi nam toliko časa ostajalo, kakor imamo dobre volje, drugi del .,bukev za kmeta" dokončati, že davnej bi dragi Slovenci obljubljeno knjigo v rokah imeli. Ali časa, časa nam manjka! Ali ga nima kdo kaj na prodaj?
f>)   Za take reči, prosimo, naj nas bravci vselej podregajo.
7)    Kar koli le moremo, vselej radi storimo.
8)    To pa ne more biti, ker prememba nadpisa „Novicu nam ni na vo)jo dana. De Novice ne pišejo samo od kmetijskih in rokodelskih reči, vsak vidi, ki le en list v roko vza-
Saj to dobro vemo, de mi nič nismo, in ko bi vedli, de bi te naše želje tovaršije ne dobile, bi Jim nič tega pisali ne bili; upajoči pa kaj več fučenih) glav h naši strani dobiti, smo Jim odkritoserčno svoje želje razodeli.
20. Listopada 1846.
Njim pokorni služabniki kmetiški bravci v Kam njim, na srednjim Ipavskim.
me — naj tedej ime Novic pri starim ostane; njih obsežik je pa obširniši, temuč splošno omikanje slovenskiga naroda!                                                            Vredništvo.