48
Napad na štabnega častnika.
Prav čudežno je, da je v Klosterneuburgu bozniški major Karol Becher ostal nepoškodovan pri nekem napadu. Ko je šel v vojaško delamo dne 23. m. m. j& srečal kovaškega pomočnika Ferdinanda Fanlenta v praznični obleki. Jedva je pomočnik bil nekaj korakov od njega, kar trikrat zasliši častnik strel iz revolverja. Major se je obrnil in videl dim. Bil je popolnoma nepoškodovan, da je napadovalec streljal od blizu na svojega, nekdanjega batalijonskega poveljnika.
Napadovalec je pa pri tem zgrešil, po kateri ulick je odšel častnik. Mislil je, da je bežal v hišo nekega prodajalničarja v njegovo stanovanje. Ustrelil je še jeden-krat v to stanovanje. Krogla je razdrobila okno in obtičala v nasprotni steni. K sreči ni bilo nobenega v sobu Sedaj je pa napadovalec sam sebe ustrelil in bil je takoj mrtev.
Ko so prihiteli ljudje, so našli samomorilca že mrtvega vsega v krvi. Major je sedaj sam šel k njegovi vdovi naznanit žalosten dogodek in jo je tolažil.
Pri samomorilci so našli tri pisma, v jednem pismu se poslavlja od žene, v drugem odprtem na občinstvo in pripoveduje, da je to storil zaradi tega, ker ga je major po nedolžnem odpustil iz službe.
Samomorilec ima še le 47. let in zapušča vdovo s dvema otrokoma. Delal je dolgo v vojaški delarni in zaslužil po 22 do 25 gld. na mesec. Spri se je pa s svojimi   predstojniki zaradi   akordnega  dela.    Mislil je, da.
49
njega odrivajo, druge pa protežujejo. Pritožil se je zaradi tega bil pri vojnem ministru Bauru, ko je bil prišel v Klosterneuburg. Minister mu je svetoval, da naj napravi pismeno vlogo. Res jo je napravil. Stvar je preiskalo garnizijsko sodišče, ki je pa spoznalo, da njegova pritožba ni opravičena. Posledica temu je bila, da so ga ¦odpustili.
Sedaj je bil brez dela.   Vse, kar je imel, je kmalu
porabil,   pohištvo poprodal,   delati je moral   kot navaden
-dninar, da je preživel rodbino.    To ga je tiralo v obup-
nost in sklenil je, umoriti majorja, katerega je dolžil, da
je kriv vse nesreče njegove.