Acrocephalus 22 (106-IO7): 69 -  JI, 200I
Polo`aj alohtonih vrst v slovenski avifavni
Position of introduced species in the Slovene avifauna
Seznam favne je osnova za vsakr{ne zoolo{ke favnisti~ne in ekolo{ke raziskave v neki dr`avi ali na nekem obmo~ju. Na~elo je preprosto: najprej moramo vedeti, kaj na obmo~ju biva, da se temu lahko podrobneje posvetimo. Seznam nosi kopico pomembnih informacij, od najosnovnej{ih, to je registra vrst, do bolj kompleksnih, kot so raziskanost in vrstna pestrost. Seznam pa je lahko tudi podlaga za nadaljnja razmi{ljanja na temo favne in z njo povezanih podro~ij. Ob pregledovanju v pri~ujo~i {tevilki objavljenega najnovej{ega seznama slovenske avifavne (Bo`i~ 2001) se nehote zastavlja vpra{anje o polo`aju alohtonih, torej tujerodnih vrst ali eksotov pri nas. Te so v seznamu pome{ane med kategorijama C in E, deloma tudi A, B in D. V dana{njem seznamu je 13 vrst, ki jim lahko pripi{emo nesporno alohtonost v evropskem prostoru, preostale 4 vrste so sicer avtohtone evropske gnezdilke, vendar je njihovo poreklo v Sloveniji zanesljivo alohtono. Za dodatnih 8 vrst, avtohtonih evropskih gnezdilk, pa ni jasno, ali so osebki, opazovani v Sloveniji, izvirali iz naravnih ali umetno vzrejenih populacij.
Kaj pomenijo alohtone vrste v sklopu slovenske avifavne? Alohtonih vrst nikakor ne smemo obravnavati kot pove~evanje biodiverzitete ptic v Sloveniji, ~eravno se to v praksi zares godi, pa~ pa kot posebno obliko polucije. V najbolj skrajnih primerih vodijo nespametne ali naklju~ne naselitve potencialno invazivnih tujerodnih vrst v lokalno izumiranje avtohtone favne in tudi flore, kar se je pripetilo na prenekaterih tropskih otokih. Vpliv eksotov na izumiranje poteka prek plenilstva, tekmovalnosti, vnosa bolezni in hibridizacije (Sutherland 2000). Tudi v Evropi je to pere~ problem. Med pticami naj nam bo za primer beloglavka Oxyura leucocephala, globalno ogro`ena in v Evropi avtohtona vrsta. V Veliki Britanji so zaradi razli~nih vzgibov naselili ameri{ko vrsto beloli~no trdorepko Oxyura jamaicensis. Raca je o~itno uspe{no zasedla prazno ekolo{ko ni{o in se danes {iri {e drugod po Evropi. Ob {irjenju je beloli~na trdorepka pri{la v stik z avtohtono populacijo beloglavk v [paniji. Posledice, ki jih ni nih~e pri~akoval, so bile katastrofalne. Izkazalo se je, da reprodukcijska prepreka med vrstama ni dovolj mo~na, da bi onemogo~ila hibridizacijo (Hughes 1997). Posledica je izgubljanje vrstne identitete beloglavke in njeno izumiranje.
Tovrstna polucija seveda ni omejena le na interakcije znotraj ene taksonomske skupine, zlasti ne, ko govorimo o mehanizmih plenjenja, tekmovanja med vrstami in vnosa bolezni, pa~ pa se vplivi med seboj prepletajo podobno, kot se to dogaja v naravnih ekosistemih. Ornitologi lahko k bolj{emu poznavanju te problematike prispevamo z evidentiranjem alohtonih vrst ptic, kar bo dobrodo{lo orodje naravovarstvenih razsikavah pri iskanju vzrokov ogro`anja in ohranjanja prenekaterih avtohtonih vrst.
Pri pregledovanju seznama kmalu ugotovimo, da sicer mednarodno uveljavljena kategorizacija ni dovolj za razumevanje problema tujerodnosti v slovenski avifavni. Problem alohtonih vrst se je pokazal kot pere~ v rastlinskem svetu, zato so botaniki izdelali vrsto izrazov, ki opredeljujejo status, poreklo in druge zna~ilnosti alohtonih vrst (Jogan 2000). Dobra opredelitev je pomembna za naravovarstveno vrednotenje. Kot eno izmed mo`nosti predstavljam svoj
69
Uvodnik / Editorial
pogled tak{ne kategorizacije za ptice. V osnovi so alohtone vrste z vidika na{e avifavne dveh kategorij: gnezdilke in negnezdilke. S slovenskega vidika so gnezdilke (a) namerno vne{ene, (b) nenamerno vne{ene in (c) pritepene gnezdilke. Namerno vne{ene gnezdilke so vse tiste, ki jih je ~lovek namenoma naseljeval v naravno okolje, ve~inoma za potrebe {portnega lova, in s~asoma jim je uspelo razviti prosto`ive~e ter v naravi gnezde~e populacije. Primer iz slovenske avifavne je fazan Phasianus colchicus, ki v naravi sicer gnezdi, vendar obstoj populacije ni mogo~ brez pomo~i ~loveka. Pri fazanu v Sloveniji je vnos novih ptic v naravno okolje bolj ali manj stalen. Te ptice so razli~nega izvora, zato se danes v Sloveniji pojavlja kar nekaj razli~nih podvrst in oblik, ki se med sabo tudi kri`ajo, npr. P. c. colchicus, P. c. torquatus, P. c. mongolicus in oblika P. c. forma tenebrosus (lastni podatki). Nenamerno vne{ene gnezdilke so tiste, pri katerih ~lovek njihove naselitve v naravno okolje ni na~rtoval. To so tiste vrste, ki jim je iz pobeglih farmskih ali parkovnih osebkov uspelo razviti prosto`ive~o gnezde~o populacijo. Najbolj znan je primer doma~ega goloba Columba livia forma domestica, pri nas alohtone oblike skalnega goloba Columba livia, ki ji je uspelo razviti mo~no gnezde~o populacijo, a je pri ornitolo{kih popisih v Sloveniji ostala neopa`ena ([orgo 2000). Hibridizacija, ki je v tem primeru znotrajvrstna, je pripeljala do me{anih populacij skalnega in doma~ega goloba. Verjetno je, da danes v Sloveniji nimamo ve~ gensko ~iste populacije skalnega goloba. Drug primer pobeglih ptic je labod grbec Cygnus olor, za katerega domnevajo, da je ve~ina danes gnezde~e evropske populacije pravzaprav me{anica divjih in pobeglih parkovnih ptic (Wieloch et al. 1997). V skupino pritepenih gnezdilk lahko sodijo vse tiste alohtone namerno ali nenamerno vne{ene vrste, ki jim je v Evropi uspelo razviti dovolj mo~ne in invazivne naturalizirane populacije, sposobne naravnega {irjenja iz svojih naselitvenih `ari{~ tudi drugam. V Slovenijo so te vrste pri{le po naravni poti, ~eprav je njihovo poreklo v Evropi alohtono. Teh vrst ni veliko, edini znani primer v Sloveniji pa je aleksander Pisttacula krameri, ki naj bi pri nas domnevno oblikoval majhno gnezde~o populacijo kratkega veka (Geister 1995).
Negnezdilke so z vidika ogro`anja avtohtone avifavne manj pomembne, vendar so potencialna nevarnost v primeru gnezdenja in vdora v avtohtone ekosisteme z vzpostavljanjem biotskih interakcij z avtohtonimi vrstami. Negnezde~e eksote lahko obravnavamo kot (a) neuspe{no namerno naseljene vrste, (b) pritepenke in (c) ube`nice. Naseljevanje vrst za potrebe {portnega lova ni bilo vselej uspe{no, zato lahko te vrste obravnavamo kot neuspe{no namerno naseljene negnezdilke. Med kopico takih vrst sodi tudi {panska kotorna Alectoris rufa, pri kateri je poskus naselitve po dana{njem vedenju spodletel. Pritepenke so vrste, ki imajo v Evropi naturalizirane alohtone populacije in se pri nas pojavljajo le kot negnezdilke, saj gnezditev do sedaj v Sloveniji {e ni bila potrjena (npr. beloli~na trdorepka). Velikokrat je te`ko razlikovati med pritepenkami in ube`nicami, npr. pri racah rodu mandarink Aix, saj ni jasno, ali so opazovane ptice pobegle parkovne `ivali ali osebki iz naturaliziranih evropskih populacij. In naposled so tu {e ube`nice (npr. kitajski slav~ek Leiothrix lutea), katerih osebki, so pobegle `ivali iz umetno vzrejenih populacij in se v tujem naravnem okolju pojavljajo ve~inoma le kraj{i ~as z redko ve~ kot enim osebkom. Ravno ube`nice so tista skupina alohtonih vrst, ki jo ornitologi najbolj zanemarjajo. Seznam avifavne zajema 7 ube`nic, ~eprav jih je glede na razli~ne neobjavljene vire precej ve~. Pri opazovanju takih vrst so terenski ornitologi vedno v precepu, ali je opazovanje ube`nice sploh pomembno. Poglejmo si primer rastlin, kjer botaniki vsako vrsto, najdeno zunaj umetnih rasti{~, evidentirajo v seznamu rastlin Slovenije, pa ~eprav se ta vrsta v naravi pojavlja le prehodno - efemerofit
70
Acrocephalus 22 (106-IO7): 69 -  JI, 200I
(Trpin & Vre{ 1995, Jogan ustno). Leta 1991 je bil objavljen pregled favne sesalcev Slovenije, kjer so bile navedene tudi vse bolj ali manj prilo`nostno pobegle vrste, med njimi tudi nutrija Myocastor coypus (Kry{tufek 1991). [ele v zadnjih desetihih letih so se na Ljubljanskem barju in obali iz pobeglih `ivali razvile prosto`ive~e populacije nutrij (Kry{tufek & Jan`ekovi~ 1999) – dokaz, da bele`enje ube`nic le ni tako jalovo delo. Registriranje ube`nic je torej pomembno s stali{~a evidentiranja prvega pojava vrste v naravi in njenega kasnej{ega razvitja prosto`ive~e populacije. Vse vrste seveda nimajo potenciala, da vzpostavijo samostojno prosto`ive~o populacijo, ki je sposobna invazije in vdora v naravne ekosisteme. Kry{tufek (1999) navaja nekaj zna~ilnosti invazivnih alohtonih vrst (navedene so le zna~ilnosti, ki naj bi veljale tudi za ptice): velik razmno`evalni potencial in kratek generacijski ~as, dolga `ivljenjska doba, velika disperzijska mo~, obse`en areal, generalisti v prehranjevanju in izbiri habitata ter vrste zgodnjih sukcesij. Poleg tega se lahko ube`nice tako ali druga~e ume{~ajo, sicer v manj{i meri, tudi v naravne sisteme. Kot primer vzemimo skob~evko Melopsittacus undulatus, ki je bila najdena med ostanki plena ~uka Athene noctua v Se~oveljskih solinah (Rubini~ ustno). Tu se pojavi problem razmejitve, kaj je ube`nica in kaj ne. Ali je doma~a koko{ Gallus gallus domesticus ube`nica ali ne, ~e jo najdemo kot plen kragulja Accipiter gentilis? Botaniki uvr{~ajo med t.i. efemerofite vse vrste, najdene zunaj umetnih rasti{~. Za ptice bi moralo veljati podobno, vendar pa je spri~o velike mobilnosti ptic te`e lo~iti naravno okolje od umetnega. Tu se moramo seveda zanesti na zdravo presojo opazovalca in vseh, ki po njem povzemajo podatek. Sicer pa, na zaupanju in zdravi presoji v ornitologiji temeljijo tako ali tako tudi vse druge registracije ptic, mar ne?
Al Vrezec
Literatura
Bo`i~,  L.  (2001):  Seznam  ugotovljenih  ptic  Slovenije  s  pregledom  redkih  vrst.
Acrocephalus 22 (106-107): 115-120. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Hughes, B. (1997): Ruddy Duck Oxyura jamaicensis. In: Hagemeijer, W.J. & M.J.
Blair (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & AD Poyser,
London. Jogan, N. (2000): Neofiti - rastline pritepenke. Proteus 63 (1): 31-36. Kry{tufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Kry{tufek, B. (1999): Osnove varstvene biologije. TZS, Ljubljana. Kry{tufek,   B.   &   F.   Jan`ekovi~   (1999):   Klju~   za   dolo~anje   vreten~arjev
Slovenije. DZS, Ljubljana. Sutherland, W.J. (2000): The Conservation Handbook: Research, Management and
Policy. Blackwell Science Ltd., Oxford. [orgo, A. (2000): Doma~i golob Columba livia forma domestica - divja ptica, ki je
ornitologi ne popisujejo. Acrocephalus 21 (102-103): 217-218. Trpin, D. & B. Vre{ (1995): Register flore Slovenije, praprotnice in cvetnice. Zbirka
ZRC 7, ZRC SAZU, Ljubljana. Wieloch, M., S. Mathiasson & L. Saari (1997): Mute Swan Cygnus olor. In:
Hagemeijer, W.J. & M.J. Blair (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding
Birds. T & AD Poyser, London.
71