LISTEK. Pisma iz onstran groba. Piie pokojni Afron Voljniš, priobSaje Florijan S von. XI. Kdor ni niž, na potu ni nikomur. Aškerc. Ti dvomiš, da je y prirodi mogoča tvarina, ki bi bila neizčrpna nositeljica ysemirskih dejanj. Ko bi bil pred davnim časom kdo Tebi pripovedoval o x o n žarkih, o ionih in elektronih, bi bil Ti ravno tako zmajeval z glavo, kakor maješ sedaj, ko čitaš moja pisma. Kdor je zrel, da razglablja iu se poglobi vase, ta ne najde v sebi samo x ia n žarkov, ampak še mnogo drugih višjih vzvišenejih pojavov prirodnih sil — najde sebe samega. Nositeljica vseh naših dejanj, ki se jih zavedamo, je tvarina, katero zoyejo francoski učeDJaki perisprit ali perispritalni fluid in ki ga je Mesmer nazival živalski magnetizem, dr. Beichenbach 6d in angleški učenjak dr. Crookes psihiška sila. Od je eteriška tvarina, jako razrejena, ki se t zgoščenem stanu celo lahko fotografira. Ta poizkus se je faktično posrečil francoskemu polkoyniku in ravnatelju pariške politehnike de Bohasu. Od ali psihiška sila se lahko konštatuje pri vsakem čloyeku. Ona izseva iz vsakega živega človeka ter je polarizovana kakor navaden mineralen magnetizem. Desna stran, oziroma desna roka je odpozitirua in iz nje izseva 6d y modrikasti barvi. Nasprotna je leva roka odnegativna in iz nje izseva perispritalni fluid v rdečkasti barvi. Psihiška sila je vrhutega še popolnoma individualna, to je, v yssakem bitju je 6d karakteristični znak dotičnega bitja. Karakteristika teženj posameznega bitja izseva v psihiški sili v raznovrstaih baryah; te so: modro, rdeče, rnmeno, zeleno, sivo itd. Po barvah psihiške sile se pozna značaj dotičnega bitja. S proučevanjem oda se bavijo z uspehom posebno francoski učenjaki: Adm Curie, Bequerell, Charpentier in Blondlof. Ako pa Ti misliš, da ni to yse skup nič, Ti odgovorim z Aškercem: BKdor ni nič, na potu ni nikomur." Vsako posamezno bitje je torej takorekoč svet t sebi, ki se razvija in popolnjuje izsebe vase. Tako be popolnjuje tudi človek. Pisal sem Ti, da je bila zame smrt, ko sem umrl, le rojstvo y nov pojav. Ti si zmajal z glavo in si mislil z nasmehom na ustnih: »Prijatelj, dokaži l" Dokaz ta lahko najdeš, ako proučuješ zopet pojav perisprita. Prej sem omenil, da izsera iz človeškega živega telesa psihičua sila in izsevajo drugi n svetlobni trakovi. Nasprotno ne izsevajo iz mrtvega telesa, ker ga je zapustila psiha. Ta proces nazivljemo smrt. Izvršil se je na popolnoma enostaven način. Iz zemeljskega telesa se je uamreč ločila nerazrušljiva, neminljiva, vedno se izpopolnjujoča zavedna in sebe samozavedna monada v drug nji prikladni tostrani svet. Odnesla pa je ta življenjska monada yse vtiske iz prvotnega sveta, ki jih je potom izkušenj pridobila, in y tiji je ostal značaj prejšnjega bitja z vsemi lastnostmi dobrit in slabih nagonoy. To je njena imovina. Od je oni agens, ki se še celo pri žiyem telesu more za nekaj časa eksteriorizovati, to je izločiti iz človeškega telesa. Prej onienjenerau francoskemu učenjaku se je posrečilo, da je proizvel ta poizkus. Ta agens se nazivlje tudi astralno telo, ki se ga zavedamo mi prebivalci tostran groba. Perisprit je podoben fonografu, ki zapisuje yase vse vtiske zunanjega syeta in jih potem daje subjektu bitja, da jih proučuje. Ker je 61oyeški spomin ustanovljen, se zamore sklepati, da je perisprit trajen, ker iz njega more vsak čas duh čitati kakor r odprti knjigi vse življenske dogodke. Ko bi ne bil perisprit trajen, bi se človek tudi spominjati ne mogel. Cemu bi bilo življenje y prirodi, če bi si ne bila ustvarila priroda knjige, t katero bi zapisovala vse čine vesolnega vsemira ? In ts življenska kojiga prirode je priroda sama, r ka- teri se doigravajo vedno noyi dogodki. Iz nje pa čita vsako posamezno bitje ne sarao svojih čiuoy, arapak rsa dejanja vesolnega vesolstva. Iz nje proučuje posameznik in vesolstro yseobsegujočo večno pravico. Vedi, dragi Švod, da je ta knjiga, ki je Vam odprta le y snovi, za nas odprta listina, iz katere mi čitamo igodovino davno prošlih pravekov. In čemu bi bila knjiga, ko bi ne bilo čitateljev? Napišem Ti le kratko nekatere dogodke, ki sem jih videl v knjigi življenja. Torej poslušaj! Ko sem se pred nedavnim časom izprehajal po tostranih daljah, sem si zaželel videti svojega učenika, starega Amanata. Kako eem se začudil, ko sem v hipu trdne volje, da ga Tidim, preletel z brzino misli y žarne dalje, kjer sem našel Amanata, sedečega pod gigantsko palmo. ,Na zdar, učenik," ga pozdravim nekako bojazljivo. BDobro došel, Afron!" odgovori on in nadaljuje: BSlutim Tvoje misli in veseli me, da težiš za spoznavanjem styarstya. Glej, t vsemiru je odtisnjena zgodovina darnih pravekov in rad ustrežem Tvoji želji. Odprem Ti knjigo življenja, iz katere črpaj spoznanje večnih zakonov. Ti si še mlad in neuk, zato sledi mojim mislim 1 Poredem Te r one kraje, ki si jih preletel, ne da bi se bil zaredal ondotnega življenja, ko si vstopil t to deželo svobode in enakopraTnosti." Amanat je podprl glaro ia se globoko zamislil ter povedel s seboj tudi mene, še mladega in neukega prebivalca tostranih poljaD. Zora ystaja! Tvoj XII. Afron. Šel sem za Amanatom ni čutil sem, kako me je prevzela njfgova misel, in preletela sva yse yeke rečne sedaojosti. V tej vekoviti sedanjosti pa so vstajale pred menoj žire priče življenja. BAmanat, kje sva sedaj, kam letiva?" ga vprašam strahoma. BNahajaya se y najnižjih sferah, v deželi pokore", odgovori Amanat. Vstajala so dejanja za dejanji. Iz polumraka, so vstajali in prihajali tropi zmučenih bitij. Z obraza 86 jim je brala nevednost in brezbrižnost. Šli so mimo naju in se izgubljali v mračni daljavi. Za njimi in pred njimi se je vlekla gosta megla zemeljskih skrbi, nad DJimi pa je kot temen oblak ležala mora duševnega siroraaštTa. BKam tava ta trop trpinov?" vprašam učenika. On mi odgovori: ,Tja v dalje časa, odkoder jim končno11 zasije žarek večnega usmiljenja." Vrstil se je trop za tropom, prepevaje nabožoe pesmi, s knjigami iu svečami v rokah, z vihrajočo zastavo, ki je plapolala v tihi mrak, kot da bijib. molče zvala: nNaprej zamenoj!" Padla je zavesa in se zopet vzdignila. Pred stboj sem zrl noy prizor. Po blatnih cestah so kolovratili napol pijani tropi, v blatu pa so se valjale popolnoma pijane čete alkoholistoy, ki so prihajali ovenčani s kotiljoni, našemljeni z dolgimi nosovi iz pivniških beznic. Kita rožmariDa za klobukom je kimala zdaj sem, zdaj tja, kamor jo je nagnil pijaui korak. Bili so to tropi patentiranih in promoviranih pivcev, ki so iztezali roke y zrak, lovili steklenice po DJem, polnili iz njih kozarce ia pili, pili, dokler jim ni zabuhli obraz zardečel kot kuhan rak in dokler 86 jim niso oči izbulile izpod čela, kakor da bi bile nasajene na dolgih vilicah. Za Djimi so šla istim potom bitja z mastno gubastim tilnikom, capljaje kakor krastača y pozni jeseni. Z obraza, podobnega luninemu ščipu, se jim je kremžil karaeleon z vsem zadoyoljstyom v zeleno-bakrenih baryah. Amauatje je pokazal s prstom nanje in pristavil: BGlej, to je poosebljena zemeljska mrtva materija " Vrstile so se slike novim slikam. Po opustošenih liradah pridrve besne drbali divjih obrazov, nose6 pogia in požig y svojih srcib. BTo je junaštvo," pravi Amanat. Drvile so naprej ia iskale svojega plena. Za njimi pa je tekla y potokih še topla človeška kri, iz nje je puhtel jok in trepet padlih siromakoy. Pred njimi se je rtžal srd, za njimi je legala smrt, a drhal, žejna Ijudske krvi, je dryela po daljah v nočno globino. Na obrežju krvavega potoka pa je pral svoj plašč tiran, ki ga je ravnokar oškropila kri nedolžnib, padlih v boju pod krynikovira mečem. čimbolj je pral svoj plašč, tembolj je bil krvay, saj ga je pral y mlakuži še tople krvi. Eraj mlakuže je stal napis: nBoj yseh proti vsera!" Izgubil se je prizor, in nastala so nora dejanja. Nad razrušenirai razvalinami, ki jih je časovni zob razdejal, so sprhutali netopirji io začuvikale nočne ptice. Iz vlažne kleti se je pritihotapil skopuh. Iskaje po vseh kotih syoj zemeljski zaklad, ki mu ga je odnesel nezaanec, je plašil soprebiyalee. Krčeyito stiska syoje prste, na trpeči in y sto brazd razorani obraz pa mu teče znoj skopuštva, a temna senca oderuštva mu zakrira vpogled y ojegova brezsrčna dela. Izza voglov pa so se vlačili v človeški obliki pisani močeradi, prožeti z meseno strastjo. Po nizkih, temnih zakotjih so jim polagale h?ere mesenega uživanja svojo nagoto na žrtvenik sramote. Brez utehe se jim je zajedala strast v telo kakor čry v gnilo meso. Iz dežele obupa pa so odmevali ia se razlegali po teh beznicah proseči klici samomorilcev. Iz teme so prežali kakor črne oži frnih leopardov krvoželjai r»zbojniški pogledi y bliskavo viharno noč . . . Izpreletela me je ledena zona ob teh pogledih, in zaprosil sem Amanata: nU6enik, dovolj je teh prizorov, ne yzdržim njih vtiskoy več. Bojim se, da ne omagam. Prosim Te, povedi me nnzaj v deželo večne pomladi." V onem trenutku sva 86 znašla zopet pod g)gantsko palmo. Ko sem be nekoliko oddahnil, sem Tprašal Amanata: BAmaoat, povej mi, sem H zrl y zemeljskih sferah, kakor imenuješ deželo pokore, resnici v obraz ali so bile to le saDJ6?" — Amanat odgOTori: BTo niso bile sanje, ampak resnica. Kar si videl, je bilo življanje, ki se je doigralo na zemeljski površini ia kar je urekovečeno v knjigi prirode. Listaj po tej knjigi ia uravnaj syoje žitje, da poleti Tvoj duh še dalja v dalje večne ljubavi. Vedi, da se človek prebudi v tostranem syetu tak, kakršnega se je ustyaril s svojim delom in s syojimi dejanji, ali v popolnost ali v propalost. — Kar si videl,, je zapadlo zakonu yečne Pmice. Kdor z nedeljem onečasti sebe, postane nevredea sebe, zakaj postal je nestyor, ki tava po mlakužah zemeljskih strasti ia živalskih nagonoy še uadalje to stran groba." Zamislil sem se v knjigo življenja iu čutil sem, kako je vstajalo v meni spoznanje večne Eesnice. Po sinjih goricah so iz. stolpov belib. cerkvi aapeli zvonovi jutranji pozdraT; flMir Vam bodil" To Ti želi tudi Tvoj Afron. (Dalje.)