54
Dragutin Rakovac.
VhrviitskikDJiževnosti je z zlatimi črkanii zapisan Dragutin Kakotac, ki se je rodil 1. novembra 1813. 1. v Vugrovri na Hmtskeni. V jeseni 1821. I. pride v latinske šole v Zagrelj, kjer je izvržil prve tri, a ostale gim-n&zijske razrede v Varaždinu. Pozneje pride zopet v Z&greb v praTOslorae šole ter postaue 1831. 1. biiježnik banskega stola.
Uže dijak se je priljubil ne samo .svojim tovdrišem, nego vsacemu, kdor koli gu je poznal, kcr je bU z vsacim prijazen, posebno Ijubeznjiv ia z bistrim umom nadarjen. Kadar nij imel šole, nikoli uij tratil časa s pohajkovanjein po ulicah, kakor to žalibog ddajo preinnogi dijaki, nego doma je bil in Stal lepe knjige ter poskušal, da tudi kaj napiše. In tako so bile užiS 1S32. L, tedaj v 1B. lctu njegove starosti, uekatere njegove stvari t javnih listih tiskane. Njegovo pivo sloTStveno delo so bile pesni žalosiiiike na grobu nekat«rih ujegovih umrlih prijateljev. Dragutin
Rakovae je začel delati na
slovstveneni polji raTiio v Gnej dobi, ko je začela na Hrvatskemna-rodna    zavest
napredovati. Leta 1835 je zaSel dr. Lju-devit 6aj iz-dajati ,,hrvat-ske novine," in ,,Danicobrvat-sko, slavonsko in dalmatiji-sko."I)ragutin Kakovac je M prri sodelavec in    poraočnik
pri omenjeiiih časopisih.
Bila je takrat žalostna doba za naše brate Hrvate. Hrvat-skemu jeziku, ki je bil tedaj-mmnčenjakom nekaj nenavad-negainnovega, posmeboTaliso se mnogi, in po šolah so celo zaai^araoTali ta-cega, ki se je npal hrva.tski govoriti. Ta-krat sejeBam-reč po Hitat-skem v učenih krogibgOTOrilo
veejidcl samo po latiusko, zatorej Se dandanes nekateri stari Hrvatje, ki so v onej d6bi v žolo hodili, boljo govorž latinski nego li hrvatskl Lehko si mislite otroci, da v takih žalostuih okolnostih je le malokdo stopil v kolo Trlih hrvat-skih narcdnjakov. Nu Dragutin Rakovac se nij bal nolrenega zasuiehovanja ter je dclal pridno 7 omenjenili časopisih, vabfefi hivatsko mladino t kolo n4-rodnih pisateljev.
Bad bi bil dobil uLiteljsko sltižbo na pravoslorai akademiji zagrebški, a to samo zaradi tega, da bi bil Se bolj mogel delovati t prid hrvatske mla-dine.   Leta 1836 otide v Pešto ia naredi izplt za izpraznjeno uiiiteljsko mesto.
55
Ali Magjari ma nijso hoteli izpolniti njegoire folfe ter so poslali T Zsgreb na izpraznjeno ufiteljsko mesto svojega iloveka. Magjara Paulerja. A zaradi tega Hiko?ae nij prenehal ddati in pisati za svojo iloniovino.
Lcta lSil so ustauovili kiratski rodoljnbi ,,gospodarsko društvo," ka-tero Se dandanes obstoji ia na gospodarskeni polji vrio dobro napreduje. Dra-gutin Rakovac, niod nstanovniki tcga društva, bil je izvoljen za p i v e g a tajnika. Pod ujegovim uredništvom je začel izhajati 1842. 1. ,,MeseCni Ust hrvatsko-slavonskega gospodarskega drnštva". Ta list je 1860. 1. izpremenil svoje inie t nGospodarske noviue," kaiere je tadi Bakorac uredoval do svoje sinrti.  Na gospodarstvenem polji si je tedaj Kako?ac pridobii neumrle zaslnge.
Leta 1842 jo začel s svojima prijateljetna Stankom Vrazora in Ljude-vitom Vukotinoviceni izdajati ,,K o 1 o , t-laaki za književnost, umeteljaosfc ia naroduo življenje." V tem le-peia listn je bil zopetBakovac prvi in najboljsi pisatelj.
Istega leta je Eakovac izdal ,,Mali katekizem za velike ljndi," kujigo, v katerpj je razlagal, kaj je ilirstvo; a kniaJu potem ,,Pesmarico," v katerej se nahajajo njegcve uajlepše pesni.
Kot pravemu rodoljnbn bil je KakoTCu poseljuo priprosti hrvatski kmet pri srei. za katerega se žalibog Se dandanes vrlo malo piše. V dnižbi z nekim vitezom Klinggrafom. po rodu PrnsoiB, ki je pa bil za hrvatski narod zel6 navdušen, izdal jo tri zrezke ,.Predavanja za kmeta," v katerih jo vrlo umogo lepega in koristnega napisano za hrratskuga kmeta.
Leta 1847. je začel Dragutui Hakovao izdajati na troSke gospodarskega društvii ,.koledar za hrvatsko Ijudstvo," kateri se je Ijudein tako prikupil, da se ga je preko GOOO odtiskov vsako leto razpečalo. Pozueje jh na Hrvatskem zavladala nemšfina, katera je tiidi ta toliko koriatni koledar uiiicila.
Nai-odni muzej v Zagrebn, kateri je zdaj že tako v lepem cvetji, delo jo vefjidel RakovčfTcga «ma iii rodoljubja. Kot tajuik ,,gospodar3kega druStTa" zbiral je vsakovrstno potrebno giadivo, vabil rodoljube, da tudi oni zbirajo prijodiie in znanstvene znaraenitosti, tor je darujejo onienjenemu drugtvu. Leta 1846, ko je bil knpljen ,,narodni dom", zafiel je Rakovao resno misliti, kako l)i ae uredil ,,narodni muzej". Stvari so bile po rseh kotih raznesene, treba je bilo ormar in dragUi prinieraih shraniluic. Ker Tlada v ta namda nij hotela nič dati, obrnil sc ju Enkovae zopet s svojo prožnjo do hrvatskega naroda. Iu res se je kmalu nabralo toliko novcev, da je bilo mogofie polo-žiti temelj narodnemu inuzejn. V tem rodoljubuem podrzetji so Kakovca potlpirali Mijat Sabljar in Ljudevit VukotinoTi^.
Dragutia Rakovac uij hotel sprejeti nobene javne službe, ker se je t 6nej dobi zabtevalo, da javui služabuiki zataje svoje l^odoljubje, a tfiga bi K&kovac ue l>il Btoril za veg svet.
Kot prari rodo]jul> je Rakovac umrl 22. novembra 1854. 1., zapnstivši žalostuo vdoTo in jedno Merko. Svojo prekpo knjižnico in vse svoje rokopise je zapustil svojeinu ljubimmi — narodnemu rnuzeju.
Otroci, Rakovac Tani bcdi v posneino, kako jo Ireba Ijubiti svoj rod iu STOjo doinOTino!                                                                                  T.