K N J I Ž E V N O S T I Z S L O V E N S K E I N D R U G E J U G O S L O V A N S K E K N J I Ž E V N O S T I Ivan Gams, O snove pokrajinske ekologije , L j u b l j a n a 1 9 8 6 T o je prvi učbenik pred nekaj leti na novo zasnovanega p redm eta v okviru refo r­ m iranega visokošolskega študija geografije na ljubljanski univerzi. A v to r, ki je hkrati predavatelj tega p redm eta , uvodom a podčrta , da gre za »m la­ do panogo na stičišču geografije , biologije in drugih sorodnih panog in nim a docela oblikovanega in nespornega p redm eta svojega proučevanja« . Z ato je pokrajinska ekologija m lada tudi kot p redm et visokošolskega študija geografije. O m enja , da je zan jo v tu jin i m alo učbenikov in da so različno usm erjeni. Izdaja tovrstnega dom ače­ ga dela je zato toliko pom em bnejša. U čbenik sicer ni posebno obsežen (175 stran i), je pa vsebinsko bogat. K tem u pripom ore ne le to , da gre za sintezo snovi iz raznih panog, tem več tudi za stvarno in strn jeno poda jan je . A v to r zna nam reč z m alo besedam i veliko povedati. U čbenik je zato zgoščen in vsebinsko zahteven. Še posebej, ker se osredotoči na bistveno in iz­ pušča gradivo, ki bi sicer še sodilo van j, a ga slušatelji geografije spoznajo iz drugih naravnogeografskih p redm etov . Z a to k ljub širšim , združujočim pogledom ni bojazni, da se snov s klasičnimi vejam i geografije kakorkoli ponavlja. N aspro tno , pokrajinska ekologija (geoekologija) jih v m arsičem osm išlja, na določen način pravzaprav antro- pocentrira . L ahko bi govorili k ratkom alo o večji usm erjenosti v funkcijsko fizično ge­ ografijo , seveda izbirno in prob lem sko . Je p ravzaprav prispevek v sm eri p roblem ske (regionalne) geografije sploh. N aslednja posebnost učbenika je , da ekološke razm ere v Sloveniji precej po ­ u d arja , bodisi s prim eri in ilustracijam i, še posebej pa s trem i zaključnim i poglavji (E kološke značilnosti vzpetega sveta, K raški geo top , Pokrajinsko ekološke regije v SR Sloveniji). N astal je to rej v veliki m eri iz stvarn ih , dom ačih raziskovanj. H krati je značilno, da se učbenik v načelna, teo re tična in konceptualna vpraša­ nja ne spušča kdove kako obsežno, pač pa so ustrezni pogledi podani posredno , nam ­ reč neposredno s sam o snovjo. V tem pogledu je G am s živo nasp ro tje tistih avtorjev , ki se o teoriji p redm eta uvodom a razp išejo , pri stvarni obravnavi pa izbranem u kon­ ceptu kom aj sledijo , ali pa sploh ne. D a so prizadevanja rasla o rgansko , se vidi že po lastni lite ra tu ri, ki jo av to r nava­ ja , čeprav vse niti ne izčrpa. G am sov učbenik posrečeno lovi ravnotežje m ed teorijo in m etodologijo na eni te r stvarnim gradivom in p rim eri na drugi strani. Še pom em b­ nejše je , da opozarja na različne poglede, različna to lm ačenja pojavov in na odprta vprašan ja . O b tem pa pogosto citira različno dom ačo in tu jo lite ra tu ro . S tem om ogo­ ča pog lab ljan je , kar je za visokošolski učbenik še posebno pom em bno. K nazornosti in dokum entaciji p ripom orejo številne risbe (45) in tabele (27). K ljub tem u je učbe­ nik zah teven , zlasti v drugem delu , k jer pisanje m estom a p reha ja v razp rav ljan je , še posebej, ko se sklicuje in naslanja na številne razprave. Po osnovni usm erjenosti je G am sova pokra jinska ekologija še najbliže (sred­ n je e v ro p sk i, pravzaprav Trollovi koncepciji, jo pa v m arsičem razširja . N asploh je težišče na kopni ekologiji ozirom a ekologiji vegetacije, zlasti gozda in tistih kulturnih rastlin , ki posredno ali neposredno da je jo h rano človeku, m edtem ko je vodna, p rav ­ zaprav m orska ekolog ija , izpuščena, sk ladno z uvodno opredelitv ijo . Ž al se je m ed tekst vrinilo več tipkarskih in drugih stvarn ih , povečini pa vendar d robnih napak. Z a to bi učbeniku kazalo dodati seznam ustreznih popravkov. Pa še to - ali ne bi kazalo nam esto o pokrajinsk i ekologiji govoriti ra je o ekološkem pokraji- noslovju, ozirom a ekološki geografiji sploh, sk ra tka sprem eniti razm erje m ed obem a oznakam a. G am s se sicer n ik je r neposredno ne spušča v po lem iko, raje opozarja na neen o t­ na stališča in je le izjem om a določnejši. T ako tudi na šesti s tran i, ko za naše razm ere om en ja , da »so se jav lja le trd itve, da je geografija veda o geografskem oko lju , ne da bi pobliže defin irali, kaj je geografsko okolje« . O tem je av to r obširneje pisal že v G eografskem vestniku 1977. leta (O ko lje - človekovo okolje - geografsko okolje). T reba je dodati, da je slovenska geografija začela uporab lja ti izraz ko t sinonim za geosfero (ki je okolje za človeško družbo v najširšem pom enu besede) pa tudi za n jene dele (reg ije). N e glede na to , koliko je oznaka za p redm et geografije ustrezna, je zašla v vse naše študijske p rogram e geografije , od osnovnošolskih do visokošols­ kih. K er gre za sam p redm et geografije in n jegovo oznako , se kritičnem u p re tresu sproženega vprašan ja v bodoče ne bo m ogoče izogniti. M orda bo pom islek sprožila še ta ali d ruga navedba, recim o, ali je ekologija in­ terdiscip linarna ali m ultidisciplinarna. Seveda pa naše poročilo , ki želi na knjigo predvsem opozoriti, nim a nam ena načenjati teh vprašan j. O pozorim o naj le še na po ­ kra jinsko ekološko razčlenitev Slovenije, prikazano na koncu učbenika. Z an jo lahko rečem o, da bo nedvom no pridobila na prepričljivosti z dodatno navedbo k riterijev in zlasti kazalcev, še posebej, ker gre za našo prvo , kvantitativno zasnovano regionaliza­ cijo. Po ekoloških vidikih razčlen jena S lovenija ponekod razširja subpanonski svet v prim erjav i z dosedanjim i regionalizacijam i, saj uvršča vanj še »M irensko-Sevniško podo lje« , ki po priloženi kartici sodeč obsega tudi T em eniško podolje . Na drugi s tra ­ ni pa ga oži, ko B elo k rajino izloča iz subpanonskega sveta. N ovost regionalizacije so p rehodne reg ije , bodisi m ed subpanonsko in subalpsko ozirom a dinarsko S lovenijo te r subm editeransko in subdinarsko . Postavlja pa se na­ čelno vprašan je , ker so p rehodne že izhodiščne regije (subpanonska, subalpska), p o ­ tem takem gre za p rehodnost p rehodnosti. T oda tudi stvarno je pom islek , kajti V i­ tan jske K aravanke kot p rehodna regija m ed subpanonsko in subalpsko S lovenijo se­ gajo neposredno do alpskega sveta. T orej ne gre za p rehod m ed subpanonskim in subalpskim svetom , tem več alpskim , zato so V itan jske K aravanke lahko le p reda lp ­ ska pok ra jina . Podobnih opredelitev je še n ek a j, tak o tudi ta , da se k visokim d inar­ skim p lanotam no tran je Slovenije uvršča tudi Sabotin , tik nad G oriškim i B rdi, ne pa recim o sosednje B anjšice. Pa tudi k no tran ji Sloveniji bi Sabotin težko uvrstili ne le zaradi po ložaja , tem več tudi zaradi n jegove vegetacije. Seveda bi šele kriteriji in stvarni kazalci pokazali u tem eljenost takega ali drugačnega razvrščanja. Izrečene pri­ pom be ne želijo zm anjšati pom ena prve ekološko-geografske regionalizacije S loveni­ je . N aspro tno , ker o p o zarja jo , da jo je v redno izpopolniti. G am sova P okrajinska ekologija je sodoben , p roblem sko zastavljen visokošolski učbenik , ki ne upošteva le sodobnih tokov , ki se na tem področju kažejo po svetu, tem več jih v tolikšni m eri konkretiz ira z ekološkim i značilnostm i S lovenije, da m irno lahko rečem o, da gre za naš prvi, geografsko zasnovan ekološki učbenik . Z njim naj bi se seznanile tudi starejše generacije geografov, ki se pri svojem štud iju v p o k ra jin ­ sko ekologijo še niso poglabljale. D arko R adin ja