214 Naši dopisi. r Iz Postojine dne 4. julija. (Izv. dopis.) V nedeljo dne 26. junija ob 4. uri popoludne zbralo se je blizu 50 domoljubov notranjskih v prostorih nadžupana g. Frid. Vičiča, da so se posvetovali o sprejemu bratov Čehov v Postojini ter volili v to odbor z naročilom, da vse potrebno ukrene. Predsednikom volil se je gosp nadžupan gosp. Frid. Vičič; prvim podpredsednikom gosp. Ivan Sajovic, župnik slavinski; drugim gosp. Ignacij Gruntar, c. kr. notar logaški; blagajnikom gosp. dr. Jak. Segula; tajnikom gosp. iv. Lavrenčič, njega namestnikom gosp. Jak. Dimnik. Izvoljenih je razven imenovanih še 16 druzih gg. odbornikov, katerim je nalog, delovati za sprejem v važnih, v to potrebnih ousekih. Za sedaj razpošilja odbor slovenskim društvom v Notranjski in rodoljubom ta-le Poziv : Tekom meseca avgusta t. 1. obiščejo uaši bratje Cehi slovensko deželo, osobito našo Krouovino, v nji belo Ljubljano, prekrasno gorenjsko stran in Postojino, kjer si hočejo ogledati „Janiou. Naš slovenski običaj uže je takošen, da smo proti vsakemu o nas pošteno mislečem človeku — naj pride od kodar hoče — gostoljubni. Tembolj pa moramo pokazati svojo gostoljubnost in svoje veselje, če nas obiščejo Čehi, ki so Slovence, potujoče v zlato Prago, tako gostoljubno in prijazno sprejeli. Da se sprejem v Postojini dostojno izvrši, osnoval se je priVžb-jra notranjskih domoljubov dne 26. junija t. 1. v to odbor z načelnikom gosp. Frid. Vičičem, nadžupanom v Postojini, kateremu odboru se je -med drugim naročilo, da naj stopi v zvezo z vsemi slovenskimi društvami na Notranjskem in s posameznimi notranjskimi domoljubi. Podpisani odbor toraj vljudno prosi, da se vsako društvo in vsak posamezni trudi za to, da bode sprejem Čehov v Postojini, kot središči Notranjske, kolikor mogoče sijajen. V to svrho bode treba se potruditi, da pridejo po* zdravljat Cehov v Postojino notranjska slovenska društva, osobito naše čitalnice, bralne društva, požarne brambe itd. in sicer, če le možno, in corpore in s zastavami (to z dovoljemeai slavnega c. kr. okrajnega glavarstva v Postojini oziroma v Lo^atci, za kar naj se vlože prošnje o pravem času), potem za to, da jih pride pozdravljat narod v kolikor možno velikem številu — in sicer ob lepem ali slabem vremenu. Dan, kedaj dojdejo češki gostje v Postojino in na-tančneji program ni še znan, objavil pa se bode v časnikih in posebej velemožem v vsakem kraji po podpisanem odboru, ki skrbi v Postojini za sprejem v ožjem pomenu. Znani pevci naprosili se bodejo k jedini vaji, naj-brže v dan prihoda Čehov s posebnimi povabili. Kedor želi kakega pojasnila ali izvestja, naj se blagovoljno obrne na podpisani odbor. Ob jeduem se prosi, da izvole posamezna društva o pravem času naznaniti podpisanemu odboru, se li gotovo vdeleže sprejema ter li s zastavo in v kolikem številu. Odbor za sprejem Cehov. Pred kratkem volilo se je novo načelništvo naši pod-družnici s v. Cir ila i n M etod a , in sicer: predsednikom gosp. nadžupan Fr. Vičič, njega namestnikom gosp, Iv. Lavrenčič, tajnikom gosp. dr. Jak. Šegula, namestnikom gosp. Fran Pader, blagajnikom gosp. Jak. Dimnik, namestniKom gosp. Maks. Lavrenčič. Kot zastopnika poddružnice za veliki zbor izvoljena sta gg. dr. Iv. Pi-tamic in Iv. Lavrenčič. Dne 29. junija zjutraj ob 7 uri dospel je v Postojino Nj. Veličanstvo kralj Srbov Milan se svojim pribočnikom Etienue-m in tajnikom Krističem. Ogledal si je „Jamou; nje divuosti ni se mogel dovelj uačuditi. Obedoval je v hotelu Proglerjevem, kjer se mu je naš blag. gosp. glavar s gosp. nadžupanom puKlonil. Odpeljal se je v Ljubljano ob V2 2. uri popolu tne. Njega zunanjost le kaj elegantna in prikupljiva. S Kamne Gorice dne 3. julija. — Svečauost sijajno, kakoršno je sloveustd svet le redko kedaj praznoval, praznovali smo — v pravem pomenu besede vsi Slovenci danes tukaj v našem, sicer redkokrat imenovanem trga. Razkrila se je slovesno na rojstni hiši pokojnega prvaka našega dr. Lovro Tomana spominska plošča. Na vabilo pisateljskega podpornega društva v Ljubljani zbralo se je na tisoče častilcev pokojnega Tomana iz Ljubljane, Škofje Loke, Krauja, Ridoljice in iz vseh bližnjih krajev Gorenjske, pa tudi iz oddaljenih slovenskih pokrajin, da bi častili spomin izredno nadarjenega ljubljenca in probuditelja našega naroda. Z Ljubljane prihajajoč \lak Rudolfove železnice vozil je do Poduarta izredno veliko število slovenskega občinstva uajodličnej-ših vrst. 215 V Podnartu pripravljenih je bilo veliko šte\ilo voz, da so prepeljali nekaj gostov v Kamnogorico. Pri razpotji, na katerem se odcepi cesta v Kropo, postavljen je bil enako, kakor uže v Podnartu in na poti vmes krasen slavolok. — Pri prvi fužini Tomanovi izročile so gospice kamnogoriške z lepimi nagovori krasne vence zastavam čitalnic ljubljanske in šišenske in pa ^Sokola", predstojniki dotičnih društev pa so se primerno zahvalili. Kamnagorica bila je vsa preprežena z zastavami, napisi in slavoloki. Posebno lepo okinčan je bil trg, rojstna hiša Tomanova, hiša Zupanova in Ka-pusova, kakor tudi dohod k cerkvi in cerkev sama. Pred cerkveno slovesnostjo položil se je lep venec na grob Tomauov, kar je spremljalo petje domače. Po tem pela se je slovesna sv. maša, pred katero je govoril gospod prof. Tomo Zupan, jedrnat, slavnosti primeren cerkven govor. Po dokončani službi božji pričala se je slovesnost pred lepo okinčano rojstno hišo Tomanovo. pred katero bil je napravljen oder za govornika, od koder je peljala zveza k zagrinjalu čez spominsko ploščo. Nad odrom bil je napis ta-le: „Kjer Lovreta mati draga je zibala, V zgodovini hiša ta bo večno stala, Naj potres aP sila časa sila jo razruši." Nad ulico proti trgu doli pa je bil citati napis: „Stal si na braniku domovine svoje, Vstrajnost nikad vihar ni vlomil Tvoje". Na levi proti novi Tomanovi hiši pa je bil citati napis: „Gurenjei z Bogom na odhod, Potomci slavnih dedov ostanimo, Za vero, dom, cesarja se borimo!" Jedro in sredina slavnosti bil je slavnostni govor, katerega je z navadno spretnostjo jedernato govoril ljubljanski župan P. Grasselli. V malih, krepkih potezah narisal je delovanje Tomanovo in pomen delovanja njegovega za probudo našega naroda. Izvrsten, ne predolg govor sprejet je bil z gromovito pohvalo. Med govorom razkrila se je spominska plošča, petje je pričelo in končalo ta del slavnosti. Po dokončanem slovesnem odkritji piičel se je v gostilni g. Kapus-a skupni obed, katerega se je vdele-žilo 267 gostov, med njimi svak Tomanov gosp. J. Vr-bančič in njegova soproga, bivša vdova Tomanova, veliko število narodnih gospa in gospodičiu, reditelj slavnosti dr. Vošnjak, starosta slovenskih poslancev Svetec, drž. poslanec dr. Poklukar, župan Grasselli, deželni odbornik Murni k. Med obedom vrstile so se uapitniea za napitnico, došlo je 24 brzojavnih pozdravov z vseh pokrajin Slovenske. Grom možnarjev spremljal je slavuost. — Od 3—4 ure prišla je huda ploha. Potem podala se je večina družbe v Kropo s slavoloki in zastavami okinčano, kjer so gospice tudi poklonile zastavam vence in je bil sprejem gostov enako presrčen in sijajen. Iz Ljubljane. — Cesarjev dar. Za po toči poškodovane posestnike štirih dolenjskih okrajev razun črno- maljskega podaril je presvitli cesar izdatno podporo 5000 gold. — Srbski kralj Milan mudil se je prišedši v Postojno dne 29. junija popoludne v Ljubljani pod imenom conte d' Avala ter si je ogledal mestne zanimivosti. O polunoči odpeljal se je s kurirjem dalje proti Beču. — Slavnost razkritja Tomanove spominske plošče v Kamnigorici v nedeljo bila je sijajna, bolj nadrobno poročilo o njej nahaja se na drugem mestu današnjega lista. — Imenovanje. Gospod deželni predsednik baron Winkler imenoval je pri računovodskem oddelku c. kr. deželne vlade kranjske dosedanjega oficijala gosp. W. Bregarja za računovodskega revidenta, dosedanjega asistenta A. C os ta za oficijala, dosedanjega praktikanta R. Lukescha pa za asistenta. — Deželnozborska volitev notranjskih mest in trgov Postojna, Vrhnika, Lož na mesto odstopivšega dr. Dolenca odločena je za 9. dan avgusta. — Slovesno blagoslovljeni e društvene zastave pevskega društva „Slavec" vrši se dne 10. julija ter se prične ob pol 10. uri dopoludne v Šentjakobski cerk\i ljubljanski. Koncert prične se popoludne ob 4. na Kos-lerjevem vrtu. — V podkovski šoli vršile so se dne 27. in 28. junija t. 1. skušnje iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Prvi dan bili so na vrsti kovači, kateri niso obiskali podkovske šole, bilo jih je 22, in sicer vprvič izprašanih 14, ponavljalo pa je skušnjo 8 kovačev. Po narodnosti bilo je 6 štajarskih Slovencev, vsi drugi bili so Slovenci iz Kranjskega. S zadostnim vspehom prestalo je pa skušujo le 15 kovačev, 3 jo morajo ponavljati čez eno leto, 4 vdrugič propadli pa obiskavati podkovsko šolo. Drugi dan delalo je skušnjo petero učencev podkovske šole in dva neizprašana mesogledci. Vsi učenci so z dobrim vspehom prestali skušnjo, med njimi bila sta 2 štipendista, po narodnosti pa 3 kranjski, 1 šta-jarski Slovenec in 1 Hrvat. Izprašana mesogledca pa morata ponavljati skušnjo, ker nista zadostovala. Izpra-ševalni komisiji predsedoval je vodja podkovske šole, izpraševalca bila sta c. kr. 'dežJni živinozdravuik in učitelj podkovske šole. — (LXXVIL odborova seja »Matice Slovenske" bo v četrtek 7. julija t. 1. ob Vtt6. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXXV1. odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka v denarnih in hišnih zadevah. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Posameznosti. — Slavnost zlatoinašnika Einspielerja. Dne 21. avgusta t. 1. bode naš marljivi, zaslužni in občespoštovani prvoboritelj in starosta koroških Slovencev, preč. gosp. 216 prof. Andrej Einspieler, v svojem rojstnem kraji, v Svečah v Rožni dolini, daroval zlato mašo. — V ta namen sestavil se je v Celovcu slavnostni odbor, kateremu je nalog, takoj vse potrebno ukreniti, da se priredi slavljenčevim ogromnim zaslugam dostojna in primerna slavnost.