Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) M. Ljudsko zastopstvo. 3. Občinski in okrajni zastopi. (Dalje.) "-%g|Pko se predlog potrdi, ima izvestnik (referent) ali jpH nasvetovalec še koncno besedo (§ 20.). Po dokončanem posvetovanju in kratkem predsednikovem ponovljenju obravnave začenja se glasovati. Ako bi se vendar predsedniku zdel potreben kratek odlog za pomenek svetovalcev rned seboj, ali ko bi ga trije udje želeli, irna se dovoliti najdalje na 10 minut (§ 21.). Predsednik ima vprašanje vselej tako postaviti, da se more odgovoriti z ,,da* ali rne". Po navadi se glasuje vstavši, kadar se potrjuje, in obsedevši, kadar se zanikuje. Skrivno glasovanje, ki se opravlja s kroglicami, ali glasovanje z imenovanjem iraa se zgoditi, kadar čezpolovična večina eden ali drugi teh načinov glasovanja zahteva (tirja). Volitve (izbori) se imajo opravljati z glasovnicami (glasovnimi lističi). Izbor je veljaven, ako je storjen z ozirno (relativno) vecino, izjemši slučaje, za katere občinski zakon polnejšo večino predpisuje (§ 25.). Občinski zakon ustanovljuje pogoje veljavnega sklepa. Nepričujoči udi ne smejo glasovati, ne po pismu ne po naročilu (§ 27.). Občinske potrebščine se pokrijejo z občinskimi dohodki in občinskimi prikladarai. Ker le v malokaterih občinah zadostujejo dohodki v pokritje občinskih troškov, sme občinski odbor pobirati občinske priklade. Take priklade so: Doklade k neposrednim davkom ali k užitninskemu davku, naklade in davki, kateri ne pripadajo davčnim dokladam, in dela za občinske potrebe. Občinskih priklad srae občinski odbor le do 3O°/o privoljevati. V prekoračenje teh odstotkov treba privoljenja deželnega odbora. V deželah, katere imajo okrajne zastope, dovoljuje pnklade od 30 do 5O°/o okrajni odbor, in nad 5O°/o deželni odbor. Proračun občinskih dohodkov in troškov sestavlja župan, občinski odbor ga pa odobruje in razglaša saj eden mesec pred novim letora. Okrajni zastopi so uvrščeni med oboinami in deželnim zborom ter imajo občinam slioen delokrog, samo da se njih delokrog razteza na ves okraj. Važno je oskrbovanje okrajnih cest, mostov in sploh občil. V okrajni zastop volijo one volilne skupine kakor za deželni in državni zbor, izimši peto volilno skupino. Izvolitev velja za tri leta (v Galiciji za šest let). Orajnemu zastopu predseduje okrajni nacelnik, katerega volijo člani okrajnega zastopa, potrjuje ga pa cesar. Okrajni zastop voli tudi iz svoje srede okrajni odbor, kije nekako za okraj to, kar so občinski svetovalci za obcino. Okrajni odbor upravlja vse notranje reči, ki se tičejo skupnih koristi vsega okraja (sodnjega okraja). Okrajne zastope imajo samo nekatere dežele in sicer Štajersko, Ceško in Galicija. Na Štajerskem je 64, na Ceškem 109 in v Galiciji 74 okrajnih zastopov. Za Tirolsko in Šlesko so sicer po zakonu določeni okrajni zastopi, a jih doslej še niso ustanovili. V drugih deželah oskrbuje okrajne ceste okrajni cestni odbor. Okrajni zastop sme v pokritje troškov razpisati posebne okrajne priklade. (Dalje prih.)