Štev. 18 Posamezna številka 75 par. Novo mosto, dne 30. aprila 1922. Poštnina pldčana v gotovini. Let© 19.
N aročnina se plačuje v uaprej in stane mesečno din.2'—; polletno din. 10*— in letno din. 20’— ; v inozemstvo dvojno. — Vse poši-Ijatve na naslov lista »Sedanjost*4. Nezaprte reklamacije poštnine proste. — Jzhaja vsak četrtek z nedeljskim datumom v Novem mestu.
ANJOST
Oglasi: 1/2 strani din. 300’—, Vi in 7s sorazmerno; manjši: mm 50 par; trivrstični in ob-smrtnice 43 par; poslana, reklamne notice itd. v - besedilu mm din. T20. Koristonosna dru štvena priobčila 30c/o popusta, pri večkrat.og!aševanju znaten popust.
EDeset vprašanj.
Katoliški stariši!
1. Ali se Vam zdi prav, da par ljudi v Belgradu in Ljubljani meče verouk iz srednjih šol, za katere nosite Vi na svojih ramenih ogromne stroške?
2. Ali se Vam zdi prav, da hoče par Ijudjj v Belgradu in Ljubljani odvzeti verski pouk Vašim fantom vprav v onih letih, ko so ga najbolj potrebni?
3. Ali se Vam zdi prav, da hoče. par ljudi v Belgradu in Ljubljani vreči verski pouk iz višjih razredov srednjih šol vkljub teinu, da ste na katoliških shodih lani jasno in glasno pred vso javnostjo v svojih resolucijah zahtevali verski pouk?
4. Ali se Vam zdi prav, da se v višjih razredih samo milostno dovoljuje verski pouk če bodo to želeli stariši dotičnih dijakov? Ali vzdržuje šole" samo tista peščica starišev, ki morajo dati otroka v šolo, ali jih vzdržuje ves narod, ki je enoglasno zahteval verski pouk? Par ljudem na ljubo, ki mrzijo vero, naj ogromna večina naroda šele prosjači za milost, da bodo dobili otroci verski pouk? Ali ste Že slišali kaj tako gorostas-nega?
5. Ali se Vam zdi prav, da se naša vera in vera naših očetov smeši in ponižuje na tako krut način, da se postavlja pod telovadbo? Telovadbe se dijak mora udeie-ževatj, verskega pouka in verskih vaj pa •— ne!
N
6. Kdo bo trpel žalost, sramoto in škodo, ako Vaš otrok v brezverski šoli propade? Ali gospodje v Belgradu in Ljubljani, ki Vam hočejo vsiliti brezversko šolo, in to na Vaš račun? Ali veste, kako težko je ohraniti mladino v dobrem vklub vsem naporom, cerkve in družine, kaj pa bo, če odpade še tisto malo verskega pouka, ki ga ima zdaj?	V
7. Ali se Vam zdi prav, aa se mladina sili učiti se najrazličnejših stvari, od katerih bo marsikaj v poznejšem življenju zanjo brez pomena, ne bo ji pa treba temeljito poznati lastne vere, njenih resnic, njene zgodovine in ne zapovedi božjih, kar mora tvoriti ogrodje človekovega življenja do smrti! Ali veste, kaj je človek brez vere?
8. Ali morete zaupati izobražencu, ki bo prišel iz brezverske šole, ko bo zavzemal razne slnžbe v javnosti?
9- Ali veste, da je poizkus, vreči verouk iz višjih razredov, samo prvp. stopnja do popolnega razkristjanjenja naših šol, kjer se ne bo smelo govoriti o Bogu, Kristnsu, ne-umrjoči duši, posmrtnosti?
10.	Ali si morete misbti večjih hinavcev, kot so naši liberalci in samostojneži ? Pri volitvah so zatrjevali, da niso proti veri, in tako prevarili mnogo poštenih kmetskih mož, v Belgradu so pa naredili zakone, takoime-novano vidovdansko nstavo, ki je vrgla verouk iz šole. Zdaj pa zopet hinavsko zavijajo oči, češ, kaj moremo mi za to, Če
mora verouk ven, ko pa ustava tako zahteva.
Katoliški stariši! Dajte si na teh deset vprašanj odgovor, a odgovor, da ga bodo slišali v Ljubljani in Belgradu:
Otroci so naša last, mi smo zanje odgovorni pred vestjo in pred Bogom, in ni-kdo nima pravice vzgajati jih drugače, kakor tako, kot mi hočemo! Za šole, učitelje in profesorje štejemo mi denar, in naše otroke naj nam vzgajajo tako, kakor mi hočemo!
Sjajj- in	1
Rimske bakanalije in doba rimskih cesarjev ni za mnogo prekašala sijajne priprave za poročno slavnost vladarja države, v kateri je na tisoče mučeniških grobov brez sveče na grobu na vernih duš dan, na tisoče 'vojnih sirot in vdov brez hraniteljev, na stotine rodbinskih ognjišč razkopanih, nešteto razvalin zakonske sreče, ljudstvo pa tava v črnini in bedi pod bremenom neznosne draginje.
Mi smo globoko prepričani, da pravnuk Črnega .Turja — današnji kralj Aleksander ne želi vsega tega sjaja, ki ni v skladu z uboštvom delovnega ljudstva. Čemu naj bo 56 prekrasnih z zlatom in svilo obdelanih,' na Dunaju naročenih kočij ? Kaj ima ljudstvo od dragocene s srebrom okovane konjske opreme, izdelane v Miinchenu iz najfinejšega usnja? Kdo naj prebiva v 70 razkošnih dvoranah kraljeve palače ? Kakšno korist imajo domači obrtniki od dragocenega pohištva, izgotovljenega v Parizu za drag denar v tuji valuti ? Ali se bodo mar reveži nasitili s 36 zaboji srebrnega in pozlačenega namiznega orodja, naročenega na Dunaju? Kaj naj rečemo k 2 polkom tčlesne straže, raznih dvorjanikov, cele vrste z zlatom obšitih livrej za sluge itd. itd.? In na dan poroke: bele ladije po Donavi in Savi, bakljade, bengalski ognji, napitnine, banketi, cvetje, krasue obleke in razkošje iz devete dežele. K. vsemu temu pa še ogromno povišanje kraljeve plače, darovi gradov palač, posestev, vil itd.
V	državi pa se vleče strašna kot smrt težka gospodarska kriza:, odpušča se ura-dništvo, katoliška duhovščina strada bolnišnice se omejujejo v sprejemu bolnikov in zapirajo se najvišji učni zavodi... Nema para!
Srečni so samo kapitalisti in njihovi ministri, ki namenoma izzivajo posledice iz
1.	1857., ko je vlada, kneza Aleksandra Karadjordjeviča s silo zbirala darove za spomenik Karodjordju. Takratni državni svet je ta spomenik krstil z imenom „spo-menik mržnje“. — Nato so prišli na krmilo Obrenoviči . . .
Kori tarska banda poje danes himne »Aleksandru Velikemu1* in »Prvi Kraljici Srbkinji*4 in ta banda bo prva, ki bo na nju metala blato in vzklikala komu drugemu to, kar danes vzklika njima.
Kralj, boj se Danajcev tudi ko Ti nosijo darove . . .!
Živela avtonomija ljudstva!
Novomeška politika.
Novomeščanom se pač ne more očitati, da svoji malomeščanski politiki dajejo izrazito strankarsko obeležje. Že davno preživelemu čitalniškeinu narodnjaštvu je libear-lizem pustil na vrhu nekaj svoje barve dočim je sicer odločala polna skleda kakršnihkoli ostankov. Gospoda je nosila glavo pokonci, mali obrtniki, vslužbenci in reveži pa so kvečjemu stiskali pesti in se udajali svoji usodi. Zaradi »ljubega miru** ni bilo odločno politično opredeljenega domačega, glasila in nikogar, ki bi organiziral in vodil tis^e, ki so hodili mimo — Narodnega doma. »Sedanjost** in SLS s svojimi gospnodarskmi kulturnimi in socialnimi organizacijami ste probili okorelo skorjo preteklosti in osvojili srca vseh poštenomisiečih. V pomoč je priskočil tudi Sokol in vrgel iz svojega društva vse tiste, ki so ob katoliškem shodu razobesili zastave. Ta protikatoliški nastop Sokola bo končno streznil tudi tiste nazadnjake, ki mislijo, da še žive v stari Avstriji, kjer se je vodil boj za vero in slovenstvo izven delokroga posameznikov. Danes ljudstvo zahteva kruha in vsak posameznik mora na svoje borbeno mesto tja, kamor spada. Ne gre za vprašanje socialno ločenih stanov, temveč za vprašanje: ali si katoličan in Slovenec ali nisi? Oba pojma sta v tesani vzročni zvezi med seboj in samo pravi katoliški Slovenec je tudi pravi Jugoslovan. Na tej podlagi je mogoči uresničiti življenske pogoje vsega delavnega ljudstva, katero z vso iskrenostjo zastopa SLS. Vse drugo 'pa, ki se gnječi v hlapčevski ponižnosti okrog trenutnih mogočnežev, oprtih na vojsko, zavoženo državno gospodarstvo in kapitalizem, in katerim je proti-katoliška, protislovenska in protijugoslovanska ideja edini program, da se zatre ljudska samozavest in volja za avtonomijo in vlado ljudstva, — vsem tem pa z ostanki ostankov napolnjena skleda zapira jasen pogled v bodočnost.
V	tem smislu nastaja tudi v Novem mestu čistejše ozračje. Vse naše organizacije se v svežem in čilem razmahu razvijajo v smeri h končni zmagi. čiste krščanske misli. To dokazuje tudi nagajivost nasprotnikov. Navajamo samo slučaj, ko so neznani „ju-naki“ nedavno na zemljišču Gospodarske zveze prekucnili veliko leseno lopo po bregu navzdol h Krki ter nato raznesli in zmetali v vodo posamezne dele ter na drobne kosce razbili ves strešni eternit. Sicer je ta »kulturen*4 čin vreden sokolske »vzgoje44 in »izobrazbe*4, obenem pa tudi znak slabosti njihove moči, vrednosti in dela. Kadar se morajo nasprotniki posluževati takih sredstev, po-menja, da že jahajo na psu. -
Diferenciacija (razlikovanje) je torej v polnem razvoju. Nazadnjaška površnost in grešna mlačnost ima zaenkrat svoje zatočišče edinole še v samostojneškem Obrtnem
društvo, v katerem izkorišča pod plaščem *n a d s t r a n k a rst va“ štiriperesna deteljica Ogrič - Košir-Buk - Malovič lahkovernost članov v svoje strankarsko - žepne namene v protikatoliškem in protiav^onomističnem smisla. Večina članstva je naklonjena načelom SLS, manjka samo prave odločnosti in možatosti, da se odtegnejo pogubonosnemu vplivn bogokletne družbe, ki išče samo svojih osebnih koristi. Končno mora zmagati dobra stvar in Obrtna Zveza SLS bo tudi v Novem mestu razvila svoje plodonosno delovanje.
V	boj za krščansko delovno ljudstvo in
njegovo svobodo!
Dopisi.
Mirna peč. Na misel mi hodi samostojni shod, ki se je vršil pred 2. leti pod Novljanovem kozelcem. Takrat so samostojni obljubljali ljudem nebesa tu na zemlji . . . „Mi liberalci in samostojni1', jenekdo rekel, „ verujemo v Boga, klerikalci pa v duhovnike. Klerikalci obljubljajo nebesa na onem svetu, mi samostojni pa Vam jih bomo dali že na tem svetu* Dve leti je torej od tega' dve leti zaman čakam nebes na zemlji. Kdaj se bodo vendar odprla „samostojna“ nebesa? Prvič so se že takrat,. ko smo peljali vozove in živino na pregledno mesto, drugič .... tretjič itd. Pa samostojna* nebesa se še vedno odpirajo. Posebno so široko odprta še sedaj, ko na vso moč privija davčni vijak. O, srečna, blažena, ,, samostojna* nebesa ...
Prečna. Pred veliko nočjo je bil raz stranski oltar župne cerkve ukraden prt. Zmanjkala je tudi ena brisača. Kdor kaj o tatu ve, naj naznani župnemu uradu!
Gospodarstvo.
Halm glešta sosed nazumncž seoja živino in hniio oMujo nd nje bolezni.
(P»8e: Fr. D.)	(Dalje.)
6.	So kmetje, ki mečejo pleve in luskine (strovke od sočivja) v gnoj. Ali ni to velika zapravljivost, ako premislimo, da so one
" Solunski ppoces.
(Dalje.)
Obtožnica je vsebovala v glavnem sledeče krivice.
1. Poskus umora prestolonaslednika Aleksandra kot regenta in odstavitev dinastije.
2. Poskus nasilne polastitve državne oblasti,in uvedba vojaške diktatnre.
3. Poskus oropanja državne blagajne.
4. Organizacija umora avstro-ogrskega prestolonaslednika, kar je izzvalo neposreden povod za vojno, ki naj bi uresničila namere „črne roke“.
5. Nepokorščina napram državnim zakonom in naredbam predpostavljenih.
6. Vojaške krivice zaradi razniih porazov posameznih oddelkov vojske,
7. Izzivanje razmer za jzaključitev posebnega mira Srbije s sovražnikom.
8. Razni poskusi in dokazana dejstva vmešavanja v državne posle itd.
Poleg teh krivic so bile še mnoge druge krivice javno- ali osebnopravne prirode.
K 1. točki je obstojala na razpravi
tečnejše in izdatnejše od dotične slame. Vendar imajo luskine to napako, da so pretrde in da jih želodec težko prekuhava. Ali temu morate v okom priti s kuhanjem ali poparivanjem oziroma okisanjem. Pleve krmimo v prvi vrsti govedu, časih tudi ovci. Konjim jih dajemo le redkokdaj; ako jih pokladamo mešano jih med oves. Ječmenove ošine se utegnejo napičiti v jezik dlesno itd. ter morejc te dele raniti. Poparjene ošine se' zmehčajo in s tem se ta nezgoda pomanjša, ako se že dodobra ne odpravi. Svinje žro kaj rade kuhane luskine. Za pršutnike ali za začetek pitanja so kuhani štrovki sočivja precej dobra piča ne samo ob nedostatkn krme, ampak tndi tačas ko nam iste ne primanjkuje.
7. Ajdova slama je precej redilnejša od pšenične in ržene. Samo pazite, da spravite suho pod streho, ker vlažna začne hitro plesniti in gniti. — Zvezana in poparjena suha koruzntca (debelačeva slama) je v slabi letini dobro nadomestilo za tečnejšo krmo. Krmilo je kot rezanico konjem in govedi, a nepripravljeno ovcam. — Slama sočivja in semenske detelje p/ecej zaleže ob pomanjkanju krme. — Divji kostanj pokladamo v prvi vrsti govedom in svinjam. Kjer ga imajo mnogo, tam ga suše v sušilnicah, krušnih pečeh ali na solncu, ker drugače začne hitro plesniti. Suh kostanj olupijo, šrotajo, "poparijo in nekoliko posole. Pital-nemu govedu dajo dnevno do 5 kg, molzni kravi 2—3 kg, prašiču pa 1—2 kg. Dajejo ga tudi kot zdravilo, in sicer konjem proti glistam in proti driski vseh živali j. — Domači kostanj je dobra in tečna piča praši« čem. — Češpljevih drož, ki ostanejo priku-hanju slivovice, damo prašiču za dan in glavo 2—4, a govodn 6—8 kg. Pri pokla-danju goveji živipi moramo prej koščice izbzati. Plesnive in skisane drože pa niso za krmljenje.
8. Krmite po mogočnosti le pripravljeno krmo, ker več izda in ker je živina tako lahko ne raztresa. Za konje jo samo zvežite, za svinje kuhajte, za goveda pa jo škropite, močite ali parite.
9. Konjska rezanica od slame, sena, koruznice bodi 1—11/a cm dolga, primešajte
ugotovljena krivica Malobabičeva, ki je bil obsojen na smrt in ustreljen.
K 2. točki se je ugotovila krivica že v samem sklopu organizacije in v njenih pravilih ter po raznih pismenih dokumentih, med katerimi tudi pismena zahteva generala Damjana Popoviča, da se njemu izroči popolna vojaška in civilna oblast v Mace-'doniji, Stari Srbiji in Sandžaku.
K 3. točki so se ugotovila dejstva, da so bile v delu priprave za napad na vlak Narodne banke, ki je prevažal gotovino pred umikom iz Srbije skozi Skoplje, Djev-djelijo in Solun v Marzelj na Francosko.
V Albaniji pa je v bližini Lješa prišel polkovnik JDimitrijeviČ-Apis z enim oddelkom vojakov in častnikov k poveljniku varnostne straže pri prenosu državne blagajne z zahtevo, da se mu ižroči državna blagajna. Poskus se je izjalovil vsled prisebnosti poveljnika in pravočasnega prihoda pomoči.
K 4. točki se je dokazalo, da se je brez znanja zakonite državne oblasti pripravljal na zemljišču Srbije atentat na Člana dinastije sosedne avstro-ogerske države.
V parku Topčider je poučeval atentatorje v streljanju in metanju bomb srbski častnik
ji nekaj stolčenih koruznih strokov, ali v sili tudi plev. Če morete prid jati malo ovsa ječmena ali debelače, je seveda klaja teč-nejša. Za govejo živino pripravite 3—372 cm dolgo rezanico, katero pokrmite samo, ali ji primešajte, zvezanega korenstva, po mogočnosti malo otrobov, zdrobljenih koruznih strokov, plev, žaganja, oljnatih tropin, Šrota divjega kostanja itd. Rezanico od slame, koruznico in pleve morate za goveda pred krmljenjem popariti, v kadi ogreti (skisati), ali vsaj z osoljeno voho poškropiti. Polij te jo v čebru z vrelo vodo in dobro mešajte; ko se ohladi, podajte jo živini. Kdor tega ne more, naj trdo klajo vsaj eno uro pred krmljenjem poškropi in premeša. Parjenje pa je seveda boljše kakor samo škropljenje, ker trdo krmo zmehča ter ji pomnoži okusnost, prebavnost in tečnost. Kisa se pa krma takole: Rezanico, plevo, zdrobljene stroke, sempirje, zvezano repo itd. polijte na čistem prostoru z osoljeno vodo in dobro mešajte, da postane vse vlažno. Potem stlačite klajo v Čeber, pokrijte z deskami in obložite s kamenjem. Klaja se sčasoma spari in v toliko zavre, da dobi duh po kisiastem vinu. Če stoji posoda na toplem mestu n. pr. v hlevu, tedaj se ugreje piča v približno 2 dneh v toliko, da je dobra za pokladanje, na mrzlem prostoru se zgodi to v 3—4 dnevih, ali še kasneje. Pri tem je paziti, da se klaja v posodah preveč ne skisa, da ne postane kisla kot jesih ter da ne začne gniti, ker to oboje bi utegnilo govedom škodovati.
10. Ker morete krmiti večjidel slamo, koruznico, semensko deteljo, t. j. trdo. in težkoprebavno krmo, zato dajte živini večkrat po nekoliko soli (ako ne škropite re-zanice z osoljeno vodo.) Sol pomaga namreč želodcu, da more slabo in trdo klajo bolj prekuhati in natančnejče izkoristiti. Tndi dejanje poklajnega apna ja baš letos pri slabi, trdi in na rudninskih snoveh revni krmi od neprecenljive vrednosti, ker odvra-čuje marsikatere bolezni.
11. Ne primešavajte pitni vodi otrobov in drugih močnih krmil, ker tekočina ostane le malo časa v želodcu in zatorej bi se krepilno krmilo le slabo izkoristilo. Pame-
Tankoslč. .Atentatorji so uživali podporo Narodne odbrane. Prenos orožja in bomb je omogočila srbska iinančna straža. Ker so torej v atentatu sodelovali organi državne uprave in vojske, se je upravičeno moglo smatrati, da je vlada kraljevine Srbije pripravljala atentat in s tem dala neposreden povod za strahovito štiriletno svetovno klanje. Tako ogromno odgovornost z države kraljevine Srbije je mogla oprati le k r i brezvestnih voditeljev tajne organizacije „črnti roke“ v Srbiji. Vlada je zato imela vse razloge, da nastopi proti teni dejstvom, ki jih v Srbiji ni mogla kaznovati v smislu državnih zakonov, ker ni imela fizične moči proti tajnim elementom, ki so izpodkopavali temelje države z navidezno patrijotsko akcijo.
K 5. točki pa se je ugotovila samovolja posameznih državnih in vojnih organov, ki so omalovaževali državne zakone in naredbe v smislu teh zakonov ter protizakonito postopali v dosego ciljev tajne organizacije. V dokaz temu je bilo razprav-ljano o mnogih slučajih v vojski in državni upravi. V tem oziru je vredno omeniti slučaj generala Damjana Popoviča, ki je baje zakteval, da se umikajoče vojne enote iz
tnije postopate, če primešavate otrobe in ostala možna krmila rezsnici oziroma poparjeni krmi.
12.	Ob sbbitt ietinah nasejajte za prihodnjo spomlad krmskib rastlin n. pr. rži, ječmena, ovsa, graha, grašice, rdeče detelje itd, Najranije spomladi doraste za košnjo jeseni posejana rž.
' Dru&tvene vesti.
„Razvalina življenja1' v B-ohodelskem domu je v nedeljo ob p®lni dvorani prav lepo uspela. Igralci in režija zaslužijo vso pohvalo. Napredek je tako očeviden, da dela vso čast prosvetnemu društvu. — Tudi ponovitev drame „Mrak“ v šmihelski dvorani je uspela zelo dobro, ker so se igralci potrudili biti kos svojim vlogam. Ilija Vujin je svoje prejšnje napake popravil, Rada pa je topot res plastično predstavila vso poosebljenost greha. Sicer pa je igra sama na sebi precej puhla in s „sceuično fiikarijo11 strašno raztegnjena. Dasi poučna vendar za oder ni pripravna.
Šo!a brez božjih in cerkvenih zapovedi je zločin nad mladino, — je propast družin, — je poguba vsakega naroda.
Tako šolo nam uvaja belgrajska vlada s pomočjo svobodomiselnega učiteljstva.
Tedenske
25 letnico mašniškega posvečenja je v Bro-klynu (Amerika) obhajal č. g, P. Kornelij Petrič, ki je bil več let tudi v tukajšnjem frančiškanskem samostanu kot katehet. — Naše iskrene čestitke v imenu Novomeščanov !
„Bog čuvaj Matuško Rusijo!“ Niso je mogli uničiti z vojno, niso je mogli uničiti z revolucijami, ne z boleznimi ne z lakoto — vse to so jej že pripravili — milijone ruskega ljudstva so iztrebili z mile ruske zemlje — vse to ni zaleglo — nad z verski program ni izčrpa n , zdaj so se vrgli na njo kakor volkovi na ovčji hlev, zadušiti jo hočejo gospodarski! Konsorcij treh mogočnih pruskih judov Stiens
—	Rathenau — Deutsch so skovali načrt, kako izkoristiti ruska prirodna bogastva za nemški židovski žep in ruski narod popolnoma podjarmiti temu načrtu. —• Nemčija — ona Nem-
predbalkanskovojne črbije stavijo pod njegovo poveljstvo v Macedoniji, da se koncentrira vsa njemu podvržena vojna moč okrog Bitolja, kamor je tudi poslal svojega sina z rodbino, ter da laskaj pozapre Pa--šičeo vlado in njene privržence, razprestolji dinastijo, nato pa izvrši državni udar in sklene posebon mir. Tik pred umikom iz Skoplja v oktobru 1915 1. je bilo generalu Popoviču odvzeto vsako poveljstvo in na njegovo mesto je bil postavljen „belorokec‘-general Peter • Bojevič, ki je skoncentriral svoje trape že pri Skoplju in se spustil v boj proti prodirajočim Bolgarom ter nato po 25 dnevni bitki na Kašaniku izvršil umik preko Kosova, Prizrena, Ljomknle in Albanije k morju.
K točkam 6., 7. in 8. so bile krivice sicer več ali manj politične prirode, vendar pa so imele podlago v čisto vojaških zadevah. Govorilo se je tudi, da so na posameznih odsekih fronte „črnoroški“ poveljniki samovoljno pošiljali parlamentarce k sovražnikom zaradi sondiranja terena za zaključite v posebnega mira in da se je na nekaterih odsekih namenoma žrtvovalo cele vo. jaške enote v očeviden poraz v dpsego političnih ciljev-
čija, ki je v iz trte izviti vojni z Rusijo pomorila milijone ruskih sinov in očetov, ista Nemčija, kt je zaplodila ruski boljševizem, z očitnim roparskim namenom, ista Nemčija se pod votlo frazo „prijateljstva" približuje po ujej ubijam Rusiji in hoče od uje še njena prirodna bogastva — zakaj ? Zato, da si sama opomore, tla postane zopet močna, zopet sposobna za nov še hujši napad na slovan-/6 k i svet! — Ista Nemčija, ki od vse vojne odčkodnine, ki jo mora dajati? po po-golbi zmagovalcem, ni d a 1 a niti ficka iz svojega žepa, marveč vse iz oropane Rusije, — ista Nemčija se danes hlini isti Rusiji, da jej popolnoma izpije mozeg in kri in jo stori popolnoma nesposobno za vlogo „varuhinje Slovanstva11. Zapadne velesile so p1** Nemčiji nevoščljive. — Med tem ko se ta zvijačna lisica pripravlja za gospodarsko uničenje Rusije, pa mislita Bronst^in „Trocki" in Wran-gel na novo akcijo Rusije, ki naj bi iztrebila z ruske zemlje nq,vo milijone ruskih sinov — vse po načrtu v „S 1 a vv e n braucht m a n n i c h t !11 To bo tudi rezultat genovske konference. — Zares, Bog čuvaj milo nam majko Rusijo, otmi jo njunih notranjih in vnanjih sovražnikov, da bi ne bilo enkrat prepozno!
Ciierchez le juif! Iščite židta! Ta rek s je rodil v Franeiji — v nekdaj najbolj katoliški državi. Ta katoliška Francija je imela najbrid-kejše izkušnje z židovstvom. i’>amazonsko, po najnevarnejših Židih snovane ie’vzdrževane lože so bile kakor mine >položene po celi francoski državi, največ seveda v Parizu. V teh ložah so se kovale vsakovrstne psotidinastične in p roti-državne zarote; v teh ložah so se pripravljale krvave revolucije, ki so Francijo pretresle v njenih temeljih in jo orop.de njenih najdragocenejših vrednost. Na čelu teh lož vidimo skoro izključno samo Žide in od židovstva podkupljene zaslepljene francoske državnike. Pod frazo „ega-lite fraternite11 je židovstvo pripravljalo v Franciji pogin krščanstvu, a zlate gradove s i j o n s t v u !
„Vpostavitev komisije za priredbo prldobnine.
— Volitve komisijskih članov in namestnikov se vrše po vsej Sloveniji v nedeljo dne, 28/5. te
— Razglas delegacije z dne 19. tega meseca št. A I 987/2 izide te dni v Uradnem listu in vsebuje vse podatke onaačinn, kraju in času volitve. — Da se izvrše volitve polovico komisijskih članov in namestnikov, so davčna obla-stva I stopnje uvrstila davčne zavezance za priredbeno dobo 1922/1923 v davčne družbe in sestavila seznamo pripadnikov davčnih drušb.
— Ti seznani bodo v času od I. do vštevšega 15. maja tl. v uradnih prostorih davčnih obla-stev I stopnje razgrnjeni na ugled davčnim zavezancem. Vpogledati smfljo imenike samo pridobnini zavezane osebe dotičnega priredbo nega okraja med navadnimi uradnimi urami.
— Voliti bodo smele le osebe, ki s6 upisane v imenik, brez ozira na spol, Če všivajo vse državljanske in politične pravice^ in oae, ki si izposlujejo vpis v imenike na podstavi reklamacijskega postopanja. Rok za vlaganje reklamacij je določen od dne 1. do vštetega dne 15. maja tl. Vsak davčni zavezanec sme vložiti nekolko-vano reklamacijo le za svojo osebo pri davčnih oblastvih. O njih odloča končno veljavno delegacija. — Po poteku, reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati imenik se nadalje do vštetega 20. maja tl. samo, če se primerno legitimirajo, da se jim na ta način omogoči izbrati kandidate izmed volilnih upravičencev.
Razkrinkan Novačan. Izvršilni glavni odbor zemljoradniške stranke je na svoji 12. redni konferenci dne 30. m. m. sklenil javn« objaviti „da je rezolucija' (sprejeta v Celju 19 m. m. in objavljena v „Naši vasi11 dne 23 m. m. — Op. ur. »Sed.11) nasprotna programu in pravilom Zemljoradniške stranke in da se ž njo ne more strinjati11 ter da je ista „sprejeta brez vednosti in odobrenja Glavnega izvršilnega odbora, ki ne more sprejeti nase nobene odgovornosti za to rezolucijo niti za- njene posledice11. — Tako so slovenski zemljoradniki pravočasno razkrinkani, da so hotel; s svojim „republikanstvom“ in „avtonomijo“ v krilu monarhistične in centralistične srbijanske stranke samo loviti kaline za monarhiste in centraliste. To je nov dokaz,
da se edino Ljudska stranka v Sloveniji in Hrvatski pošteno in iskreno bori za avtonomijo in za vlado ljudstva.
V Bitolju je „skrbna11 vojna uprava pustila na raznih krajih ležati za skoraj 200 milijonov streliva, ki baje ni bilo za našo državo, temveč za — Poljsko (proti Rusiji ?) To strelivo se je kar na lepem čisto samo od sebe vžgalo in začele so se razstrelbe, ki so vničile večidel irie-sta in zahtevale veliko število človeških žrtev. Do 30 tisoč oseb je brez strehe. Škoda se ceni do pet milijard kron. Obenem je tudi v Solunu odšla v zrakjzaloga streliva čisto sama od sebe in čisto samo od sebe je tudi v Kamniku eksplodirala municija. Vse se je že zvleklo na jug in tam — propada.— Zdi se nam, da se tudi v Avstriji svoj Čas frčale smodnišnice v zrak čisto same od sebe.
Za dvesto odstotkov nameravajo zvišati zemljiški davek, ker kmet plačuje premalo davka. Za razne »nesreče", ki jih povzroča slaba in zapravljiva državna uprava pod belgrajskim centralizmom, kmalu ne bo dovolj davčuih bremen niti takrat, ko bomo grizli kamenje in se oblačili — s figovim peresom.
Srbska zemljoradniška stranka, ki itak nima v Sloveniji ničesar iskati s plemenskim in centralističnim programom, je dr. Novačanu pokazala hrbet. Sedaj je ustanovil „Slovensko republikansko stranko11. — V Belgradu je naš urednik vprašal beljskcga Toneta (i saj ga poznate !). zakaj so socialni demokrati v vseh treh volilnih okrajih postavili za nosilca liste Etbina Kristana. Tone pa je odgovoril: „Republika med našim ljudstvom strahovito 'vleče, Etbin Kristan pa je bil v Ameriki predsednik rcpublikapskega združenja; to nam je prineslo mandate.11 Dr. Novačan se drži tega recepta, ker ni tmel sreče ne pri samostojnožih, ne pri zemljoradnikih ter bo končno prejadral s svojo ,, republiko" med plemenske šoviniste Radičevega ali pa Pašičevega kova. Kristan nam jc viden in tipljiv dokaz, koliko je zaupati takim in enakim političnem pustoloveem. — SLS je v trdem boju jasno pokazala, da je iskrena v svojem delovanju za a v t o n o m i j o in za vlado ljudstva. Kdor pa išče na domačem gnojišču preperelo monarhistično slam-co, Češ, da je ona kriva vsega gnoja in zla, ta ni prijatelj ljudstva. Ko bomo kidali gnoj, bo marsikaj odletelo, pa tudi „kraljevi republikanci", kakor so Kristanovci in Novačanci.
Izlaz Slovenije na Jadransko more je napisal g. inž. Djordje Pevac v 7. štev. „Tebničkega lista". Članek, v katerem primerja Musilov načrt proge (Kočevje—Brod—Moravice) z Klodič-Hrovat-Kavčičevim načrtom (Kočevje in Črnomelj—Vrbovško) ter daje v tej primerjavi prednost Musilovi, sklicujoč se na mnenje, ki ga je izdal klub železniških inženerjev na železniškem zborovanju dne 29. decembra 1921, sklicanem od upravnega sveta dolenjskih železnic. — V naslednji številki „Tehničkega lista11 (štev. 8) mu odgovarja znani železniški strokovnjak g. inž. Klodič. Njegova izvajanja v omenjenem odgovoru so jako zanimiva. Na koncu članka napravi pi^ee posuetek svojega članka" in očita g. inž. Pevacu v 5 točkah, da je bilo strokovno mnenje podano na železniškem zborovanju n e -pravilno, glede upravičenosti pa v p r o-t i s 1 o v j u Udrnženja jug. inženerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana, da se je držal pri pisanju članka pristranosti, da je p o -tvoril situacijo Musilovi trasi v prid, da jc važne stvari zamolčal, ceste v območju tras pomanjkljivo navedel. prometne stroške in vozni čas nepopolno računal, vse le Musilovi progi v prid. | Zadeva postaja zanimiva in nam je v tem oziru stavljen na razpolago daljši članek za prihodnjo številko.
G. Buk še vedno gloda na kokoših, ki jih je prodajal tako po ceni, da bodo mestni reveži imeli čimmanj koristi od ubožnega zaklada. Na kosti je povabil tudi g. Ogriča, ki po gostilnah prodaja svojo neslano samostojneško sol-modro-sti. Če imajo železničarji in dragi reveži obrtniki in uslužbenci — namesto kokoši gg. Buka in Ogriča v želodcu, ni naša krivica, če hočejo novomeški samostojneži svojega vzornika in doseči sloves g. Pucjja, ki se je »proslavil" v volovski aferi, naj le nadaljujejo s svojo kokošjo afero, mi jim ne bomo ostali dolžni, dasi smo
nameravali s zairkacijo, če jo g. Buk imenuje „ popravek	končati.
Osebne vesti. Žerjav je odstopil kot minister baje zaradi bolezni. — Pnclja niti nemški voli ne' izvlečejo iz vlade. — Davidovič je prišel v Ljubljano. — Davidovič je odšel iz Ljubljane. — Ali je to vse? Vse.
Z novim notranjim pososjilom v znesku 2 milijard kron upa finančni minister za silo zamašiti zevajoče razpokline v našem državnem „gospodarstvu1*. — „Velikanski uspeh“ zadnjega notranjega posojila bi moral vendar strezniti tudi najhujše centraliste in zapravljivce.
Uredništvo „Bogoljuba“ je izdalo lično knjižico „Rožica s krasa“, v kateri se opisuje bogolju-bno in vzorno življenje [slovenskega fanta Ernesta Mlakarja, ki je padel v vojni 1916. — Cena Din. 3. Naroča se: Misijonišče Groblje p. Domžale. Knjižico priporočamo v zgled in posnemanje našim fantom.	V
Ljudska posojilnica v Novem mestu je v kratkem času pridobila vsestransko zaupanje. Kljub temu je še mnogo naših mož in zadrug, ki se še niso odločili vlagati svoje prestauke v svoj novomeški zavod. Svoji k svojim! Ne odlašajte!
SCmetslca Zvesa.
Tajništvo SLS v Novem mestu je zopet prevzel g. Josip Munda, ki sc je te dni vrnil iz Ljubljane, dočim bode tajniške posle Kmetske zveze za novomeški okraj še .nadalje vodii njen tajnik g. urednik Fran Radcšček. Vslcd neločljive skupnosti delovanju ostaja tudi uredništvo
in upravništvo ^Sedanjosti11 v dose-  ____________
danjih prostorih na Florjanskem trgu.
G. Munda bo v kratkem obiskal vse naše organizacije v novomeški okolici, da jih povzbudi k živahnejšemu delovanju.
Shod v Mirni peči. Na Belo nedeljo se je vršil po prvi sveti maši v Ljudskem domu“ shod Kmetske Zveze. Poročal je g. poslanec Sta-
novnik, ki je v dveurnem govoru izčrpno obrazložil današnji politični položaj. Obilno zastopani somišljeniki — dvorana je bila nabito polna — so ga napeto poslušali in mu v vseh točkah odobravali. Shod se je izvršil v najlepšem redu. Navzoči samostojni so ravno tako soglašali z izvajanji gosp. poslanca.. Spoznali so, da so jih pripeljali njihovi voditelji na rob gospodarskega propada in zato zapuščajo njihove vrste. Upamo, da bodo kmalu spregledali tudi oni, ki še danes zaslepljeni tavajo v zmoti in jim za vedno obrnili hrbet. Shod je od zadnjih volitev pokazal ve^ik napredek in upamo, da bo obrodil mnogo sadu. Vsi zborovalci so izrazili željo, da bi g. poslanec še večkrat prišel k nam, kar je rad obljubil. — H koncu je bila izražena popolna zaupnica Jugoslov. klubu.
flz vagona.
S amost oj než: v„No, kaj pa vi pravite, mamca, o brošuri dr. Šušteršiča?"
Jajčarica iz Ribnice: ^Stari gromovnik je hotel zagrmeti, pa mu je odzad — sapa ušla.11
Jajčarica iz Ribnice: „Kam pa botra ?“
Potnica: „Moram z otrokom v Novo mesto v bolnišnico. ■ Pogoltnil jfe krajcar in naš zdravnik ga ni mogel izvleči. “
Jajčarica: „ Svetujem vam, da nesete otroka v davkarijo. Tam bodo dobili krajcar iz otroka, če le vrag ni.“
Ameriški novičar.
Raznoterosti. Č. g. župnik Vid Hribar odide v maja iz Babertona v domovino da pridobi več mlad h duhovnikov in dijakov za klevelansko škofijo. Ž njim bosta odšla v domovino tudi čč. gg. Fr. Ažbs, župnik iz Waukegana in Iva!n Plevnik, župnik iz Jolieta, ki bo obhajal doma srebrno sv. mašo. — Č. g. P. Hugo Bren je odšel na misijon v jazne slovenske naselbine, č. g. P. Kazimir Zakrajšek pa je odpotoval v Virden, kjer bo imel tridnevnico v slovaški cerkvi, kjer so tamošnji Stovenei opravili v velikem številu veiikonočno spoved.
V domovino so se vrnili. Iz West Newtona Valent. Škarja v Moravče; iz Waukegana Ant. Eržen v Rovte; iz Living-stona Fr. Kukec v Kostanjevico; iz Clevelanda Jan. Kramar v Sotesko; in Marija Baznik v Sv. Križ pri Kost.; iz Forest City Jern. Končar v Vače in Ant. Bajde v Litijo; iz West Frankforta Fr. Juršič v Stopiče; iz Stauntona Nik. Reba v Metliko.
Umrli so. V Indianopolisu Marija Kostanjevec ornož. Perkon iz Češnjice pri Trobeljnem. —-' V Jolietu Ant. Knafelj c iz Bača pri Št. Petru. .
Hiša na prodaj s sadnim vrtom, kozolcem in eno njivo na Brodu 17, četrt ure od Novega mesta.
Ofrata za isesarska obrt
sprejme A. Mežnaršič, Kandija 16.
iirisiiiasnisialisinss:
«wu»	c****
jjjj Trgovina ALFONS OBLAK |J
JL v Novem mestu rn ss	8!ll
jSjj priporoča špecerijsko, kolonljaltio ««• ŠPF in gaianterijsko blago.'‘St® jr:
gjjj Točna in solidna postrežba! JJ*
tiis n
E8JSi®SIEBSS©BI8SS*Sraa®3B8i
a m m se m o ■
Tiskarna — Knjigama Knjigoveznica
j, Krajec r?asL
Novo mesto se priporoča.
E L-.
sj ::
fsjsaia zaoaroMlns
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17
sprejema v zavarovanje:
1. Proti požaru. — 2. Zvdhove proti razpoki in prelomu. — 3. Sprejema v novoustanovljenem življenjskem oddelku zavarovanja.
>\\\\\\\\\V\\\V\\\V\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\V\\V\\\\\\\\\V\NX\V\\V\%\\\\\W\\V"'\"""«;
Skupno premagamo skupne težave! Svoji k svojim!
HSHaHHHHHHHHHHHHSiHBIBHfiHHBlHHHHIBlEHnHHMHHHSEafflHnHHEnSHHHp
m
m
m
n
m
m
m
m
m
Si
m
m
m
m
m
m
m
m
lupiSRši lisa fššts Boe mesto.
Ha Ms!
Manufaktura siistel
Ha debelo!
je dobil večjo množino češkega blaga* kot žensko volneno bliago, falačevino, sukno za moške obleke itd«
samo H dni!
10°/i popusta sob IV dni!
Priporoča svojo bogato zalogo umetnega gnojila, cementa, semen in galice!
m
m
m
m
21
m
m
m
m
m
m
s
m
n
■
h
B
m
m
n
in
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Fran RadeSflek.
Tiska J. Krajec nasl. v Novem mostu.