Razne stvari. Iz domačlh krajer. Imenovanje. Okraj. glavarjem v Kon j i c a h je nnenovan baron MiillerHOrnstein, dozdaj komisar pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. Mariborske novice. Deželni odbor je imenoval zdravnikom na tukajšnji boIaiSnici J. Grubitsch, sina tukaišnjega trgovca. — V torek, dne 22. m. m. je pustil na Tappainerjevem trgu trgovec Lininger svoje kolo, katero pa si je neznan pnjatelj koles izposodil za nedoločen čas. — V noči od 23. na 24. m. mes. je ukradel neznan tat iz kupeja II. razreda na tukajsnjem kolodvom usnje, s katerim so prevlečeni sedeži. — Crnovojniški zavezanci, ki stanujejo v Mariboru, se raorajo oglasiti med 15. in 18 oktobrom dopoldne pri tukajšniem magistratu. — Občmske volitve v Mariboru se vržijo v novembru. 3. volilni razred (2038 volilcev) voli 19. nov., 2. volilni razred (497 volicev) dne 24. nov. in 1. volilni razred (825 volilcev) voli 27. novembra. — V sredo, dne 23 m. m. je ukradel neznan tat trgovcu W. Abt kolo, katero je naslonil pred trgovino Prsteea v Tegetthoffovi ulici. — Mariborski občinski svet je sklenil v svoji se]i, dne 28. m. m. da se sezida zopet mostič v Koroškem predinestju in sicer s stebri iz kamna. — V Mariboru so zaprli 371etnega brezposelnega Tomaža Ber iz Dobrine pri Ptuju, ki je bil izgnan iz Maribora zaradi goljufij. V soboto, dne 26. t. m. se je vrnil nazaj v Maribor ter hotel tukaj prodajati navadne kovinske prstane za zlate. Toda polcija ga je zasačila ter je bil Ber obsojen na dva tedna strogega zapora. — Zaradi javnega nasilstva je bil obsojen 21 letni zidarski pomočnik Anton Črnko iz Tepsove pri Mariboru na edno leto težke ječe. C.rnko \e bil že večkrat predkaznovan ter je pred kratkim prestal 8 mesečno ječo. — V petek, dne 25. m. mes. zvečer so se vžgale saje v dimaiku pekarne N. Duma v Tegetthcffovi ulici. Ogen} so pogasili, predno je doSla požarna bramba. Na podstreSju je že švigal ogenj skozi majlina vratca ter vnel neko le- seno steno. PriSli dimnikar in eden redar sta pa z na podstreSju se nahajajočo vodo takoj pogasila ogenj. — V petek po noči je umrl kavarnar J. Pongrac, lastnik kavarne »Merkur« v Tegetthoffovi ulici. — Zadnjo nedeljo popoldne se je peljal restavrater na mariborskem iužnem kolodvoru Schamesberger s svojim vozom na sprehod s svojo obiteljo. Ker je od kolodvora prehitro vozil ter naglo krenil v Tegetthoffovo ulico, prevrgel se je voz. Schamesberger si je zlomil pri gležnju nogo, drugim osebam se ni nič pripetilo, razun nekaterih prask. Ponesrečenega so prepeljali v mestno bolnico. — Veletrgovino z manufakturnim blagom G. H. Ogrizek v Mariboru je prevzel od dozdajflnjega lastnika Alberta Ogrizek njegov brat Rihard Ogrizek, ki je protestant in velik nasprotnik Slovencev. — Truplo ponesrečenega redarja Felnerja se Se dosedaj ni naSlo. Felner je stopil v redarsko službo 15. sept. 1. 1899. in ravno Stiri leta pozneje 15. sept. 1903 je našel žalostno smrt v valovih Drave. Pravda Ornig—Kalchberg. Včeraj dne 30. sept. je bila v Mariboru pod predsednistvom svetnika g. Morocutti-ja prizivna obravnava v znani zadevi Ornig—Kalchberg. Kalcbberg je pisal dne 30. oktobra 1. 1902 pismo na vodstvo nemško-nacijonalne stranke v Gradcu, v katerem dolži župana O r n i g a različnih nepoštenosti. Ornig je tožil in K a 1 c h b e r g je bil obsojen na 4 tedne zapora. Kalchberg je prijavil priziv in včeraj je bila obravnava. Ornig ni priSel, zastopa ga dr. Mravlagg, Kalchberg }e bil v sodni dvorani z zastopnikom dr. Haasom navzoč. Sodniki so prvo sodbo potrdili in Kalchberg bo moral za 4 tedne v zapor. Kalchberg je pa bil, mimogrede povedano, prvi urednik »Štajerca«. Kam se pride z nemščino? Pred kratkim je hotel vstopiti v neko trgovino v Mariboru mlad komi, ki se ie izučil v Gradcu. Trgovec ga vpraša: »Ali znate slovenski?« »Ne«, rau odgovori trgovski pomočnik, ki je prosil za vstop v trgovino. Trgovec: »Obžalujem, ne morem vas sprejeti; brez slovenšfiine ne morem shajati, lažje brez nemSčine. Z, Bogom!« Trgovski pomočnik pa je naredil dolg obraz, kajti zredel je, da se samo z nemSčino ne pride po celem svetu. O čudni rešitvi Zeliške, kateri je padel pri veliki povodnji dne 14. sept. s podirajcčim mostcm v Dravo, pripoveduje sam: Osodepolni večer je pomagal on pri mostiču redarjem, da jim {e držal bakie. Proti osmi uri je prišel prvi del marnberSkega mostu. Redar Ljubša je dal znamenje z baklo ljudem na lesenem mostu, in celi splav je »plaval mirno med stebri mosta. Kmalu nato je priSel drugi, večji del. Ljubša je zaklical: »Most pride !«• Nato je ZeliSka dal znamenje z baklo ter zaklical LjubSi: »Beživa!« Toda ta mu je vzel baklo iz rok ter dal Se enkrat znamenje rekoč: »Tvojega znamenja vendar niso zapazili!« V tem trenutku je trčil most ob hteber, deske so odletele v zrak in midva sva padla v vodo. Takrat razun obeh redarjev in ZeliSke ni bil nihče na mostu. Kaka dva melra od mostifia je priSel Zeliška zopet na povrSje ter pograbil desko od mosta, s katero J8 priplaval do neke cevi vodovoda, okoli katere je fie bila Iesena ograja. Te se je Zeliška zdaj oprijel ter se na njo vsedel. Do železniškega mostu sploh ni mogel besedice spregovoriti. Posebno nevaren mu je bil kos marnberškega mostu, kateri je vedno bil ob njegovo nogo, tako, da je bil vedno v nevarnosti, da ga sune raz njegov splav. Začel ie vpiti: »Brodar! PomočU Seveda ga ni nihče sliSal niti mu mogel pomagati. Tako je priplaval do Konigovega otoka pri Št. Petru, kjer se je nakrat les, na katerem je plaval, obrnil in on je bil zopet v vodi. Z velikim naporom ie zopet dosegel svoj prejsnji splav t»r splezal vnovič nanj. Kake pol ure pod Št. Petrom ga je nesel val k obrežju nekega otoka, kjer se mu je posrečilo, oprijeti se nekega drevesa ter splezati nanj. Ura v zvo- niku Št. Petrske cerkve |e bila ravno enajst, ko je vsled sunka tudi to drevo zginilo v valovih. Ko je priplava! z drevesom vred, katerega se je krčevito držal, zopet na povrSje, posrečilo se mu je zagrabiti za drugo drevo, katero je bilo močnejSe. Splezal je med njegovo vejevje ter popolnotna moker na dežju čakal jutra. Molil je in klical na pomoč. Drevo je stalo trdno, čeravno je razdivjana voda drvila s straSansko silo okoli njega. Okoli 6. ure zjutraj je priSel mirno viničarjsv sin Stiper, ki je sliSal njegovo klicanje ter poklical brodarja Gartnerja, kateri ga je reSil z veliko težavo s čolnom. Ko so ga prepeljali v viničarijo Stiperja, se je onesvestil vsled straSnega napora in strahu ter je Se le komaj opoldne prišel k zavesti. — Zdaj si je Zeliška zopet opomogel ter stopil v delo. Vojaški novinci so poklicani pod orožje za dne 12. t. m. Tretjeletniki pa so bili že včeraj, dne 30. septem. odpuSčeni. Proste slnžbe. Pri okrajni sodniji v Slovenjgradcu |e razpisana služba sodnijskega sluee. Prošnje se pošljejo na okrožao sodnijo v Celje do 31. oktobra. — Služba uradaega sluge se odda pri okrajni sodniji v Ptuju in je dotične pro&nje poslati okrožni sodniji v Mariboru do 30. oktobra. Ustanove za železničarje. Kakor vsako leto, razdelile se bodo tudi letos med siromašne uslužbence avstr. železnic, ki so za službo nesposobni in ne vživajo nikake pokojnine, oziroma med njihove sirote in vdove, naslednje ustanove: 1. ustanova avstr. železn. podpornega iocda; 2. ustanora Mat. vit. pl. Schoiererjeva za avstr. želazn. u!užbence; 3 ustanova Moric baron pl. Koaigswarterjeva; 4. ustanova za avstr. železnUke invalide; 5. Ferd. Linderje?a in S. Hahnova ustanova; 6. Friderik Avgust Birkova ustanova za vdove in sirote. Prošnje za prve štiri ustanove nasloviti je na njih oskrbništvo, in za zadnje tri na generalno ravnateljstvo južne železnice; oddati pa jih J9 načelnikom postaj, kjer se tudi nadalina navodila labko poizvedo. »Štajerčev" pristaš. Kakor smo že poročali, udaril je dne 30 avg. v Hotinji vasi Franc Pečovnik brez povoda ženo gostilničarja Primec po glavi. Zato Je bil obsojen od okrajne sodnije na 14 dni zapora in 30 K denarne glcba. Kapelske gorice obetajo dobro trgatev, dasiravno ne veliko vina. toda to utegae biti dobro, kolikor ga bcde. Vinski kupci naj se satni prepričajo o kakovosti vina ter se naj ne zanašajo na prekupce, ker ti dostikrat nakupijo gorička vina, prcdajaio pa za kapelska, na Skodo našim vinogradnikom! Zahvala. Krajni šolski svet in Solsko vodstvo na Ptujski gcri izrekata vsem p. n. fiast. dobrotDikora in darovalcem, zlasti gospe in gospodu Hufoagl, g. Pečetu, po§t. oficijalu v Mariboru, posojilnicama v Ptuju in Makolab, domači duhovSčini ia ptujskim rodoljubom najsrčnejJo zahvalo za veledašne darove za nakup šolske zastave. Bog plati! Zlato poroko je na Frankolovera obhajal r nedeljo, dne 13. m. m. kočar in zidar GaSpar Š k o! 1 e k p. d. Rok s svojo ženo Apolonijo. Dosegla sta lepo starost 76 let; od njiju poroke ie dne 10. fžbruvarja preteklo 53 let. Promet med Mariborom in Franzensfeste je na železnici zopet odprt od 29. oktobra. Posnemanja vredno. Dne 24. septem. je tukajšnje županstvo Bezina prejelo zraven dvojezičnih proračunov za občino in krajni ubožni zaklad tudi samo v nemškem neko obsirno ukazilo in pa navodilo v dveh iztisib. Te je občina Bezina takoj poslala nazaj z naslednjim pismom: »Okrajnerau zastopu v Konjicah se spoštljivo vrnejo tiskovine in spisi St. 338—339 samo v nemškem pisane, ker se lukaj ne raorejo rabiti, ker ni nobenega Nemca v občini. Služevno jse prosi, naj se blagovoli slovenskih tiskovin priskrbeti in poslati, ker smo sami slovenski davkoplačevalci, ki plačujemo tudi okrajne doklade. Torej prisojajo tudi nam Slovencem pravice. — Županstvo Bezina, dne 25. kimovca 1903. A. Muc, župan.« — Mi volilci iz kmetskih občin smo vsakokrat volili slovenske gospode v okrajni zastop. Naj bi se vsaj taisti kolikor mogoče potegovali za pravice, katere naOi gredo. Nagle smrti je umrla dne 23 m. m. Terezija Toplak, žena posestnika v Drag o v i 6 u. Sprva se je sumilo, da je bila zastrupljena, toda zdravniška preiskava je dognala, da je umrla vsled vnetja črev. lz bolnišnice je nšel v Ptuju minoli petek 19letni Luka Gaiuta iz Gruškovca. Prepeljali so ga v bolnišnica zaradi besnosti. Gafuta ]e bežal v mesto, kjer so ga prijeli ter odvedli nazaj. Na postaji na Pragarskem hočeio ondotni železn. uraduiki ustanoviti v čakalni sobi bralnico, nekako »kazino«. Obrnili se bodo s proSnjo na ravnateljstvo, da jim dovoli ustanovitev bralnice v čakalni sobi. Mi bi proti temu nič ne imeli, ako se ne bo v tej čakalnici gojila »heilovska« politika. Posvečnj nedelje! To zapoved bi si naj posebno dobro zapomnil k o n j i 3 k i adjunkt dr. Georg Račič (vkljub svojemu slovenskemu imenu nemSkega mišljenia), sicer se mu zgodi zopet nesreča kakor zadnjo nedeljo v Ločah, ko je pred pozno službo božjo namesto zajca zadel človeka. Radovedni smo, ali bo imel ta dogodek še kakSne posledice pred sodiščem! Gibanje med prekmnrskimi Slovenci. Prekmurski Slovenci in Hrvati so izdali krasea »Kalendar svete familijec za 1. 1904. Tiskan je bil v Juri (Gyor). Koledar ima mnogo lepih slik, veliko leposlovnega berila. Umrl je dae 24. m. me3. pri Sv. Barbari pri Mariboru nadučitelj v pok. Lorenc Rolla v 74. letu. Pazinio na Radence! Nemskonarodni vodja ljutomerskega okrajnega glavarstva, mladi koraisar Rajoer, obrača v zadnjem času posebno pozornost na kopališče Radence. Po zadnjih volitvah v gornjeradgonski okrajni zastop je bil mladi mož tudi tako nepreviden, da je naredil celo z največjim naSitn narodnim nasprotnikorn v gornjeradgonskem okraju, z gospodom »gospodarjem« Bračkom, izlet v kopaližče. Za tem grmom tiči zajecT Cj prav slutimo, pripravlja se v Radencih nekaj lakega, kakor nemSka Sola. Zaupamo na kopaliSčne delavce, da ne bodo šli na limanice nemSkutarjem! Sicer pa bodo tudi priznano radikalni rodoljubi v Radencih vedli zabraniti vsako enako nemškutarsko nakano f Ogenj. V soboto, dae 25. m. mes. je zgorelo gospodarsko poslopje in blev posestnika Podkrajak pri S v. K r i ž u pri Žalcu. Zgorelo je tudi 6 svinj ter vsa shranjena krma. — Dne 21. m. m. je zafielo goreti v shrambi oblačil krojaskega mojstra Šterna na Ptu jski gori, medtem ko lastnika ni bilo doma. Ogenj je vničil celo hi8o. — V V er a č a h je zgorela kolarnica posestnika Fr. Rebušak. S pomočjo sosedov so koraaj ubranili, da se ogenj ni razSiril tudi na blfžnjo hišo in gospodarsko poslopje. Zgorelo je mnogo krme, žita, dva voza in mnogo gospodarskega orodja. Iz pošte. Z danaSnjim dnem začne novs c. kr. poStna nabiralnica na Žusmu poslovati, ki bode vsaki dan razun nedelj s c. kr. posto v Loki pri Žusmu v zvezi. — Občina G or i c a je prestavljena iz poštnega področja Rače v poStno področje Pragersko. Častno občanstvo. Občina Sevnica je po zastopstvu v javni seii dne 19. julija t. 1. soglasno imenovala veleč. g. Tom. Dernjača, Solskega ravnatelja in nadučitelja v p., posestnika srebrnega zaslužn. križa s krono, v hvaležao priznanje njegovega dolgoletnega vspešnega učiteljevanja na [sevniSki ljudaki šoli svojim častnim občanom, in rarno tako tudi svojega rojaka, visokorod. gosp. Martina Kragl, župnika pri Sv. Martiau na Polju, ;o priliki svečanosti 501etnice njegovega raaSnistva. G. Tomaž Dernjač je pri vročitvi častnega diploma podaril 50 K za ubcžoe sevniške občine. V Velenju se bo vršil dne 11. oktobra politični Bhod, na katerem govorijo gg. J. VoSnjak, dr. VI. Sernec in dr. Kukovec. Znani vremenoslovec Rudol! Falb je dne 29. sept. umrl v Berolinu. Bil je rodom nemSki Štajerec. Iz norišnice v Feldbachu pri Gradcu je uSel 361etoi umobolni Tomaž Napotnik, pose^nik iz Šmarja pri Jelšah. St. Pavel pri Preboldu. Pri nas je že umrlo troje otrok na griži. Med Djimi je tudi 181etna Marija Vedenik, ki je kot naj~ starejSa hči pri hiSi že pridno gospcdinjila. Nesreča na skednju. Jakob Pahala in njegova žena iz Velike PireSice sta hotela pri Sv. Križu, občina PletroviC, prenočevati pri posestniku Janezu Kcdela. Šla sta prenocevat na skedenj, kjer je pa žena tako nevarno padla skozi neko odprtino, da si je zlomila vrat. Rečica v Sarin. dolini, Kakor vsako leto, imeli smo tudi letos mladeniči, ki gremo letos k vcjakono, prav lepo izvanredno cpravilo v podružni cerkvi M. Božje v Kokarjih. G. župnik so nam v pridigi lepo opisali vojaški stan in dobre, Bogu zveste vojake. Priporočah so nas Materi B. kokarski v varstvo tako lepo, prilično, da so bili vsi poslušalei gacjani do solz. Tako lepa slovesno&t bode ostala nam vojaSkim novincem še v poznih letih nepczabliena. — VojaSki novmec. Samomor. V restavraeiji brežiške železniške postaje se je vstrelil dne 24. m. m. stotnik 78. pešpolka v Oseku Ivan Rizzi. Vzrok samomoru je umobolnost. Drtištrena poročlla. Narodno vinsko trgatev v Mariborn priredi v nedeljo, dne 4. t. m. v Narodnem domu »Bralno in pev. društvo »Maribor«. Na vsporedu je: 1. Prihod viničarie, viničarjev, župana. občin. odbora. bričev in čuvajev. 2. Petje in tamburanje, 3. Prosta zabava, konfeti, šaljiva pošta in druge različne zabave. Vsem obiskovalcem lanske trgatve na veselici je znano, kako veselo je bilo, ko smo »kradli« grozdje ter so nas briči lovili, da bi nas vtaknili v luknjo. Tudi letos bo izdalo županstvo oster ukaz radi kraje grozdja, toda mi bomo zvito kradli in ne bodo nas vzeli briči. Zato se vabijo vsi prijatelji grozdja, naj pridejo pogledat, kaksno grozdje so letos pridelali. Upamo, da bodo vsi Slovenci iz Maribora in okolice v nedeljo iia trgatvi v Narodnem domu. Dijaška kuhinja v Mariborn. Doe 22. septembra t. 1. je imel odbor »Dijaske kuhinje« v Mariboru sejo z namenom, da razdeli hrano dijakom-prošnjikom za letošnje leto. Oglasilo se je nad 90 dijakov iz tukajšne gimnazije, iz učiteljišča iaiz pripravnice. Skoraj vsem se je podelilo vsaj nekaj dni v tednu opoldanske hrane, nekaterim tudi za ves teden. Na dan pa jih bo oskrbljenih 47—50; a ker se proSnjiki Se vedno oglaSajo, se bode gotovo tudi to število zvišalo. Lani se ie podelilo skupno 15 900 obsdov, za katere se je potrošilo nad 4200 kron. Iz teh podatkov je razvidno, kako vneto in koristno »DijaSka kuhinja« deluje in kako potrebna je torej vsestranske podpore. Vsakda bo pa tudi moral priznati, da je take podpore povsem vredna. Raditega jo n a j t o p I e j e v s e m narodnim krogom priporočaino. Podpirajte jo, kolikor je mogoče. Zbiraite za njo pri veselicah, godovih, prijateljskih s°stankih in vsakoršnih narodnih slovesnostih. Č*, je mogoče, priredite njej na korist kakSno svečanost. Vsak prispevek je dobrodoSel. Kar niei v prospeh storite, je plemenito, lepo in vse hvalevredno narodno delo, s ka- terim podpirate slovensko mladino in s tein koristite mnogo premili dcmovini! Dijaški knhinji v Ptnju so darovali za novo Solsko leto 1903/4 p. n. gg. dobrotniki: preč. gg. sinodalisti v Mariboru 25 K, č. g. Sinko — čisti dobiček veselice 10 kron. — Prisrcna hvala! Prosimo lepo pomoči tadi zanaprej vsaj stare p. n. dobrotnike; doneski se bodo izkazali, kakor lani, tudi letos, vsak četrt leta. Ob enem se naznanja, da »e vrSi letoSnji ob5ni zbor dne 13. oktobra ob 3. uri popoldne v Narodnem domu, I. nadstropju. Ako bi občni zbor ob 3 uri nesklepčen bil, se vrSi ob 4. uri istega doe drugi občni zbor, ki je sklepčen z vsakim Stevilom udov. Po obcnem zboru se vrgi takoj 1. odborova seja. Murski Sokol. Dno 3. oktob. pripravi »Sokol« svojim bratom vojakom - novincem odhodnico v gostilni g. Seršena ob 8. uri zvečer v Ljutomeru. Dne 4. oktobra se vr8i izvanredni občni zbor v telovadnici Franc Jožtfove Sole v Ljutomeru ob polu 3. uri popol. Ker so na vsporedu jako važne točke, se prosijo vsi bratje, naj se vdeležijo tega izvanred. občnega zbora polnoStevilao. V družtvu se je pričelo jako živahno življenje in obeta »Murski Sokol« postati eden najbolj niočnih slovenskih sokolskih društev. Ža čez 60 članov si je pustilo napraviti društveno opravo in ustanovil se je vaditeljski zbor pod vodstvom svojega načelnika. TamburaSi so osnovali posebni tamburaški sokolski odsek v števiJu 20 članov pod spretnim vodstvom brata naduCit. Schneiderja. Za jesen in zimo se pripravljajo predavanja, poučevalni in pevski večeri. Pogorelcem v Bovcu je podaril »Sokol« 20 K. Ljubljanskeimi »Sokolu« se ie o priliki njegove 401etnice brzojavno čestitalo. Na zdar! Iz Gotovelj. Žal Vam je lahko, gospod urednik in Vam, eenj. bralci, da niste bližje, da bi se bili vdeležili veselice, katero je priredilo v nedeijo, 27. m. m. druStvo »Kmetovalec«. To Vam je bila prava ljudska veselica. Vreme je biio krasno, kakor da se hoče tudi z narai radovati. Ljudstva pa se je nabralo od blizu in daleč toliko, da so bili obširni prostori dvakrat premajhni. Lepo je bilo videti kmete in gospode, meščane, tržane in vaščane v najlepši slogi se skupno radovati. Ves vspored se je izvršil z največjo natančnostjo in res ne vemo, kaj bi naj poprej pohvalili; ali krasno petje, ali Jjubko tamburanje, ali pa naj izrečemo zasluženo pohvalo diletantom, ki s" nam tako živo vprizorili Iepo šaloigro »Županova Micika«. Res, pevci, tamburaši in diietanti so izvrsili mojstersko svojo nalogo in vse točke zaslužijo pohvalo. B:la pa je veselica tudi velike važnosti v narodnostnem in izobraževalnem pomenu, ker v enakih veselicah se trpeče ljudstvo na deželi takorekoč oddahne od trudapolnega dela, se oddahne od vsakdanjih skrbi in opozarja na delo za narod, bistri se mu um in blaži srce ter se okrepčuje za nadaljnje naporno delovanje. ^D^aStvo »Kmetovalec pa je s prireditvijo te veselice pokazalo zopet svojo krepko življensko moč. Kadar nas bode pa zopet drušivo poklicalo k pouku ali zabavi, pa Vam kličerno zopet na veselo svidenje! Kapela pri Radencih. Pri Kapeli imamo redke veselice, včasih ce!o na tibem sami za se! Eaa najlepSih veselic je bila dne 6. sept. 1.1. Dolgo časa so liudje povpraSevali, kdaj in kje priredi bralno druStvo kako zabavo — in njih pričakovanje se je poptlooma uresničilo, bila je v resnici lepa zabava, taka, da je razvoselila vsako poateno slovensko srce! Ia sami tudi nismo bili: počastili so nas dragi gostje od Sv. Jurija, pevaki zbor in požarniki, od Sv. Križa so se pripeljali celo vozovi preprostih kmetov in vrlih dijakov, tudi Ljutomer je bil častno zastopan, celo nekaj nemške gospode iz Radenc je bilo navzoče. Veneliea se je vrSila na vrtu pri Zidu ter je bila prav kratkoSasna. Lepa igra »S?. Elizabeta« Se je gotovo marsikomu v dragem spominu! Igrali so prav lepo, premisljeno in marsikoga je igra ganila do solz! NajlepSe sta igrali in govorili deklici Matekovič, ki je igrala ulogo sv. EHsabcte in pa učenka Bibjanko (Mara). Vsem igra!kam se je videlo, da so se prav pridoo uSile ter si po močeh prkadevsie, da izvršs svojo nalogo častno. Igra je res zahtevala obilo truda in skrbi; vsa čast tore] vrlemu iifiiteiistvii, posebej pa gdd. Petovarjevi, ki je oskrbela igro, naučila igralke, presbibeia oblako in celo oder! Tako učiteljstvo, ki poleg štlskega pouka vzgaja tudi odraslo miadino, tako u&r teljstvo nam vzgaja aarod! Druga igra je pač sedajnemu času seio primeraa: »Svoji k svojim!« Naj bi se po njetsem zlatein nauku ravnali naši kraetje! Poleg poučno-zabavnih iger so nastopali tudi na§i pevci, ki so nam peli, da j;h je b'lo veselje posluSati.-Kot govornik je nastopil gospod Bosina ter govoril o velikera pomenu brainih društev, narodnih veselic ter mladaniških druStev, vse ga je poslužalo z velikim zanimanjem. Zvečer je bila prosta zabava pri Vogrinčiču. Tam so se oglašale pesmi v pazno ncč. Kakor se sliši, bodo igro poaa?ljaii raeseea okiobra^— ob bratvi. Da se vidimo ob bratvenski veseliei v prav velikem številu tudi s tistirai, kateri zadnjič radi drugih poalov (Št. Peterčani so iiaeli isti dan veselieo v Ivaaicih) niso bili navzoči. Ne bode jim žai! Possbej Se vabimo na veselico cašo mladino. Mladini se treba že vedno učiti, in maogo vspodbudnega in lepega se lahko nauei pri poufinozabavni igri. Torej na svidenje! Veselica bralnega društ^a v Konjicab. Naša bralno druStvo je sicer še mlado, pa veselo in izborno naprsduje: Dokaz temu je veselica, kaiero je priretiiio zadnio nedeljo v >Narodnem dorau«. B.li stno res iznenadt;ni. Petje nas je naravnost očaralo. Pesrai: >Na5e gore«, >Pastir«, »Zaostali ptič« zahtevajo močae in dobro izvešbaae pevske moči. Kdor |e v nedeljo slišal peti druStveni meSani in moški zbcr, se je prepričal, s kaksno izbornostjo se je rešila la težavaa nalcga. V;;a <5ast in slava g. pevoyodji Piblerju, kakor obema zboroma. Pevci. ia pevke, le po tera potu njjprei. Siavaostnega govornika, č. g. Kokeijna iz Nove cerkve je mnogobrcjno zbrano Ijudstvo z velikim zanimanjem posluSala V svojem govoru je draštvu načrtal pot, pa katerem zamore reSiti svojo velevažno nalogo. Omeniti je tudi onega vrlega miadenšča, katerensu' se mora v prvi vrsti zahvaliti, da se |e tako potrebno druStvo pričelo, kateri pa mora žalibog sapustiti Konj:ce zaradi vojaščioe ia ta je gosp. Vinko Zorčič. — Tudi za smeh \e sktbel oni prizor, ko je zdravnik ozdravljal pijanega boinika in f jnogrsl, ki je nslašč is Amerike prišel zato veselico. Kar zavzeti smo bili, ko se je ob koneu razgrnšl zastor sca odm in smo z?li pred sebcj okusno ia kaj spretno sestavljeoo živo podobo, katera natn je kazala, kako zbira mcgočna Iliršja krcg sefce v?e jugoslovanske narode. Diven, nepozaben prizor! Navdušeni fantje in vrla dekleta so ob taj priliki pokazal;, da jim bije srce za narodno stvar! Siava vam! Po veielici nam je novi krčmar »Narodnega doraa« dobro pastregel in ga priporočamo vsakemu, ki se mudi v Konjicah po svojih opravkih. Iz tinuglh krajer. Raski mnžik. Pred ilnevi je dospel v Filadeifl.o parobrod »Frieslsnd«, ki je imel na krovu med potniki nekega Rusa z imenorn Peter Holsov, ki je sicer majhne postave, a je ver.dar pretrgal na ladiji pet palcev debelo verigo in z zobmi ztotnil tri prste debelo mizo iz mramorja. Ko so priSli v Filadelfijo, razSiriii so njegovi spreraljevalei to njegovo moč po vsem mestu. Ravnate!] nekega gledaliSča je tudi to izvedel in šel je, da bi našel rmkega juaaka. Ko je pa zagiedal malega »mužička«, mislil je, da so ga speljali na led; a »mužik« je, da bi pokszal ravnatelju svcjo moe, pdjel ravnatelja — velikana — za vrat in plesal ž njira, kakor s kako igračo. Kar hitro mu js obljubiF 200 tolarjev na teden, a »mužik« ni hotel Dlč sprejeti, ker z obdelovanjem zemlje, tako je rekel, je tudi mogoče živeti. Čuden ponočen obisk v samostanu v Gorici. V nedelp, dne 20. sept. po noči okolo 11. ure ie začelo v kBpucinskera samostanu v G.rici tako močno zvoniti, da je spravilo to zvonenje vso samostansko življenje po koncu. Ko so se podali k samostanskemu zvonu, naSlt so pri njem nekega 45 let starega Ivana Gorkiča iz Vrtojbe, reveža, kateremu se je omračil dub. Splezal je namreč čez zid kapucinskega vrta in prišel tako do samostanskega zvona. Poklieali so redarja, ki je nesrečneža odvedel v noriSnico. Mož s 40 nevestami. Na Dunaju so obscdili 501etnega sobaega slikarja Jožtfa Maleka na 6 mesecev ječe, ker je obljubil 40 ženskam, da jih bo poročil ter jih je ogoIjufal za denar. Strašen bratomor. Pred nekoliko dnevi je hkratu izginil v Cholerzyau blizu Lvova kmet Josip Wodnicki. Nastal je kmalu sum, da j3 moral najbrže Wodnickega kdo ubiti. Suaa je letel na njegovega 181etnega brata Ivana, katerega so tudi v resniei aretirali. Iq v resnici }e Ivan priznal, da je mahnil s sekiro po bratovem vratu tako, da se je brat na pol mrtev zgrudil na tla. Nato pa je izkopal jamo in vrgel na pol mrtvega brata vanjo ter jo zasul. Eo je začul iz jame stokanje svoje žrtve, zaCel je po vrhu jame skakati in plesati. Ta zver v človeSki podobi prav nič ne obžaluje svcjega dejanja, marveč vedno vriska in prepeva v ječi. Moža so ji pojedli. Nedavno je prišel v Stubici v Fellnerjevo lekarno neki kmet iz okolice Oroslavja, a ženo je pustil na trgu pred lekarno čakati. Kmet se je moral nekaj dalje časa muditi v lekarni, ker mu lekarnsr ni mogel takoj dati drobiža. Medtem }e sla žena v župno cerkev. Ko je mož opravil svoj posel ter ni našel žene pred lekarno, mislil si je, da je že odšla naprej domov ter je tudi sam korakal proti domu. Medtem je prišla žena iz cerkve in ker ni nasla moža pred lekarno, Sla je v lekarno po njega. Tu u je lekarnar povedal, da je mož že odšel. Žena pa je začela preplažena kričati: »Moža btj mi pojedli! Dajte mi moža naaaj!« jVkarnar si je prizadeval ženo pomiriti, toda zamaa. Neprežtano je kričala, da so ji moža pojedli. Šla je na trg, vrgia se na tla ter neusm:lieno vpila: »Moža so mi pcjedli!« Ker so se začeli zbirati Ijudje okoli lekarne, fe^fjniral je lekarnar, naj pride cbčinski ali kotarsski uradnik. Toda prišel je le občinski prisežnik in kakor bi ne verjel lekarnarju, začel je kmeta iskati po lekarni. Končno pa je le verjel ter odstranil obupano ženo, ki je ves čas do doma jokala, toda doma je bila vsa srečna v objemu svojega pojedenega moža. Ta dogodek se razlaga tako, da v ondotnih krajih kmetje res verujejo, da v lekarnah kuhajo Ijudi. Celo napol izobraženi Ijudje pripoveduiejo, da potrebuiejo lekarnarji posebno rumenolase Ijudi. 0 iesijo jih za noge, in pena, ki jim pri ttm stopi iz ust, je nsjhujši strup, ki ga lekarnarji rabijo. Tu bi bila pač dolžnost duhovnikov in učiteljev ljudem iztrebiti tako praznoverstvo. 3 m 65 cm dolga brada. Ujail }e v Belgiji neki Dumont, ki je imel najdaljšo brado na svelu; dolga je bila namreč 3 m in 65 cm. Peš 38616 kilometrov. Iz Lizabone se pise: Na Portugalsko je priSel dr. Basilio Georgescu iz Rumunije, ki ima prehoditi do naročilu bukareskega športnega kluba v dveh letih in devetih mesech po 38616 kilomet. peS in brez vsakega denarja. Č3 svojo nalogo dobro izvrsi, dobi kot plačilo razpisano nagrado 200 000 frankov. Dr. Georgescu potujo že 22 mesecev in je prehodil Rumuniio, Rusijo, Sibirijo, Turčiio, Grsko, Armenijo, A!banijo, Makedonijo, Crnogoro, Bolgarijo, Srbijo, Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Nizozenisko, Dansko, Š/edako, NorveSko, Angleško, Irsko, Francijo ia Španijo, prav kot mu je naročil Sportni klub. V vsem je prehodil dosedaj 32,314 km; prehoditi ima 8e 4302 km., da dobi stavo. i Dr. Georgescu se je tako privadil potovanja, da na dan prehodi od 60 do 80 kilornetrov, in sicer blizu 7 km v eni uri. V dokaz svojih tur redno pošilja bukareškemu klubu ponosene čevlje. Portugalski listi mnogo pišejo o dr. Georgescu in z veseljem pozdravljajo njegov prihod. Vse kaže, da mu na Portugalskem ne bo trtba prav niž stradati, aasi potuje brez vseh sredstev. Oče devetdesetih hčera. V Clfionu državi arizouski je umrl pred dnevi gostilničar Friderik Adolfi, star 88 let, ki je bil devetdesetim hčeram — adoptivni oče. Adolfi je imel v St. Louisu veliko gostilno z vrtom, v kateri je bilo veliko ženskega dela. Pa je velel magistrat v St. Louisu, da ne sme nobeden gostilničar imeti sobarice. A Adoifl si je znal pomagati: šel je v sirotišnice, izbral si odrasle ml-idenke in jih adoptiral. Za nekaj let je adoptiral devttdeset »hčera«. Sobarice so kakor hčere smele svojemu očetu pomagati v gostilni.. Velikanski ljadje bndo še hodili po svetu, pravi dr. Hatai, prcfisor na univerzi v Č kagi. Ta prcfesor pravi, da je substanca takozvani lecithin tako redilna, da lahko napravi iz navadnega človeka velikana in da živali silno poveia. Itnel je poskušnjo z mišmi, ki so se povečale za 60 odstotkov. Ako le ni ta vest popolnoma arnerikanska! Eako se pride na lahek način do kožnba. L. 1885. umrii slikar Hans Canon, ki je rad burke uganjal, je slikal nekoč nekega ruskega kneza v jako dragocenem kožuhu. Knez je pustil kožuh pri slikarju, ker ga je ta rabil pri spopolnievanju slike. Umetniku se je dragoceno oblačilo zelo dopadlo, rad bi se ga polastil, a kako? Ko je bila slika že gotova, slikar ni dal kožuha nazaj — to je bil prvi poskus. Knez ga je pa kmalu pismeno pozval, naj pošlje kožuh. Za ta opomin se umetnik prav nič ni zmenil, ampak Se vedno upal, da kožuh na ta ali oni način ostane njcmu. Lahko si mislimo, kako sa je začudil, ko je nekega dne ugledal kneza, ki je korakal naravnost proti Djegovemu ateljeju. Tu ni bilo dosti časa za premislievanje. Kakor bi trenil, se je oblekel umetnik v kožuh in Be glasno stokajcč vsedel v i Jtelj. Knez je takoj na to vstopil in z začudenjem vpraSal, kaj da de'.a in kaj da mu je. Težko sopeč mu je umetnik odgovoril: »0 jej, raraz me trese in slabega se čutim — pred dverua daevoina mi je umrl brat za osepnicami in sedaj se grozao bojim, da bi jih tudi jsz ne dobil. A visokost bi radi kožuh nazaj. Oprostite, da sem bil tako drzeo, da sein ga oblekel za pol urice — a tresel me je tako mraz, da si nisem vedel drugače pomagati. Ko je knez sliSal cd osepnic, zavpil je ves prestraSen: »0 ne raaram kožuha, ie obdržite ga za spomm! Srečno!« in jo je odkuril, kakor bi ga veter cdnesel. Štiri kraljice na Balkann. Atenski list »Airopolis« je pnnesel sledeče domišljivo prorokovanje: »Kakor je znano, ima ruski car Stiri hčerke, velike (sedaj še pač prav male!) kneginje: Olgo, Tatjano, Manjo in NataSo. Njim je prisojeno, da bodo vladale čez celi Balkan. Nsjstarejša carjeva hii, Olga, roiena leta 1895, se uda srbskemu prestolonasledniku pnncu Juriju, ki je sedaj 16 let star. Tatjana, rojena 1897 vzame iirinca Jurija, najstarejšfga sina grškega prestdonaslednika, ki je bedaj 13 let star. Mariji, ki je rojena 1899, je sjjeno, da se poroči s princom Karolora, najstareisim sinom rumunskega prestcloruislednika Ferdinanda. Prine Karol je star 10 let. Vt liko kneginjo NataSo, rojeno leta 1901, pa dobi bolgarski prestclonasledaik princ Boris, ki je sedaj star 9 let. Boriu postane bolgarski kralj in tako bodo vse ruske velike kneginje balkanske kraljice, ako bo le res. Strašna smrt vsled pasje stekline. V francoski vasi Loven3 je stekel pei vgrizel nekega delavca. Poslali so ga v neki Pasteurjev zavod, kjer so ga zdravili nekoliko časa. Eo so mislili, da je mož ozdravel, poslali so ga domov. AU tu ga napadejo straSne bolečine tako, da je vsled njih popolnoma zblaznel. Te dni se je zaprl v sobo, vzel je nož in si je botel ž Djim prerezati žile; potem pa si je prerezal z istim nožem trebuh ter si je zadano rano raztegnil z rokama. Končno pa je odprl okno in skočil skozi njo ter si tako končal življecje. Pes nstrelil lovca. V stolaem Belemgradu je Sel bogati posestnik Schrauer s svoiima svakoma na lov. Komaj so se lovci razstavili, zaslišal se je od tam, kjer je stal Schrauer, pok in krik. TovariSa sta naSla Scbrauerja v krvi. Medtem ko si je namreč Scbrauer nažigal smotko, skakal je pes nestrpno okoli njega. Nakrat je skočil tako visoko, da mu je sprožil pu*ko na rami. Strel je zdrobil lovcu pleča ter je kmalu izdihnil. Gospodarske drobtlnlcc. Hranilnica in posojilnica pri Sv. Knnigundi na Pohorju je imela do 1. oktr bra t 1. prejemkov 57554 66 K; izdatkov 57067 43 K; denarnega prometa 114.622-09 K; prejetih hranilnih vlog 32 392 66 K; izplačanih hranilnih vkg 19 995 83 K; danih posojil 20 282 87 K; vrnienib posojil 7069 25 K. — Matevž Potmk, tajnik posojilnice. Nekatere sedaj najnavadneje bolezni in napake vina. Piše Ivan Bele, potovalui učitelj. (Konec.) Sicer pa ne pride smrad v vino edino le požveplu, ki je na grozdju, temveč labko še drugače. Pameten kletar ima navado, da prazno posodo žvepla zato, da si to zdravo olirani. Posebno če rabi za to debele žveplene plošžice, velik del žvepla ali na tla kaplja ali shlapi in se vsede po stenab kot fini žvepleui prah. Oe v takem sodu inošt vre, zna istotako duh od žvepla dobiti kakor od žveplaaega grozdja. Pametnemu kletarju se pa to ne bode labko zgodilo. če drože v vinu pričuejo gnjiti, dobi vino tudi ta nepiijeten duh poleg drugih neprijetnib okusov. Kaj takega se pa bode pametnemu kletarju še manj zgodilo. Tako viao, ki ima nepnjeten duh po žveplenem vodeneu sicer ni za neposredno porabo, kajti žvepleni vodenec je tudi človeku škodljiv. Neveščake pa preveč plaši ia zelo oškoduje kupiijo posebno z mladim vinom. Tudi v tem slučaju je bolje, se te napake vina po možaosti izogibati nego pozneje lečiti. Ni torej umestno zlasti ruošt od močno ia pozno žveplanega grozdja predolgo na drožab puščati. Posoda, ki je bila po večkrat žveplana, naj se še tudi iz diugib ozirov dobro opere prej ko pride zopet mošt v njo. Oe pa je že dub po žveplu v vinu, pa to tudi ni tako veliko zlo. Vino ne zgubi nič na vrednosti, le da mora pozneje do vžitka priti. Kakor so natauena izsledovanja pokazala, žveplo v moštu celo zelo ugodno vpliva na vrvež in sicer fizijologično, ker hrani deloma kvas in pa mehanično, ker kvasnice po moštu prenaša. V nekakem oziru je eelo koristno, akoravno ne priljubljeno. Od žvepla smradljivo vino zgubi duh že po večkratnem prostem pretakanju in sieer najbolje tako, da se močno z zrakom zmeša, močno razbije, n. pr. 8 pomočjo cedila. Š8 prej se zgubi ta smrad, če se potoči vino v močno žveplano posodo. Zveplena sokislina pretvori se v zvezi z žveplenim vodencem \ vodo in žveplo postane prosto (H 2 S) 2 + S 0 2 = (H 2 0) 2 + 3 S. Prosto žveplo vse vtede kot fiai prah na strani in dno soda. če pa vino dotlej še ni popolnoma povrelo, tedaj pa nastane pri pribodnjem vrvežu iz tega izloeenega žvepla zopet žvepleni vodenec, torej se zlo zopet ptnavlja. Vino, s katerim se tako ravna, mora torej do dobra povreti ali pa se, če je po zitni mirno, pred pomladanskim vrvežem čisto pretočit, da prida iz žvppln dol. Žvejijeni vodenee se veže dobro z bakrom. Oe se pri pretakanju rabijo bakrene posode n. pr. bakroni livaki ali škafi in se b teh bakreni sulfid, ki se na njih vsede, večkrat obriše, se spravi smrad tudi popolnoma iz vina. Seveda taka bakrena posoda ne sme biti pocinjena. Nekateri postavljajo med pretakanjem bakrene plošče v livak, katere po večkrat obrišejo. S tem se istotako nanien doseže. Tu smo torej opisali nekoliko bolezni in n8pake vina, ki po naših krajih zlasti v zadnjih letih največ preglavice delajo in plašijo vinogradnika, kupea in pivca. Ta opis naj bi torej svoj namen dosegel in pojasnil kjer in kolikor treba. Prazen strah bode potem tako zginil, kakor zgine, če najde človek po noči miško kot vzrok škrtanja, ne pa vmišljeao pošast. Ker je vsem tem prilikam tako lahko v okora priti, je upati, da sploh ne bode vzroka, čez nje tožiti.