GOS
p.n. Licejska knjižnica
Mubl1&na
 o. 1.1 ' Vi' I
d# n* u«
ixa.
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61.,posamezna številka 1 liro.
VSEBINA:
Lelo ivfc 7(7^ Ste v. 7
II LIST
Upravništvo in uredništvo V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi	se	ne	vračajo	::
Mali oglasi
Žetev.
Živinoreja in živinozdravništvo: Dr. Ravnik Anton: Bramor (Aktinomikoza). Solnčni ali vročinski pik pri živini. A. Slivnik: Kako postopamo s kokošjo, da prične oziroma neha kokati. Nova gospodarska knjiga. Ekonom: Preveč živinskih sejmov. Izvoz živine iz Italije.
Mlekarstvo: A. Pevec: Trpežnotst presnega masla. Mlekarne in občinska užitnina.
Sadjarstvo: Naše čre&nje. Za povzdigo našega sadjarstva.
Vinogradništvo in kletarstvo: Just Ušaj: Skrbimo za zdravo vinsko oosodo. Klet v poletnem času. Katera galica je najboljša? M. Kovačič: Kraški teran in njega sestavine. Po toči poškodovane trte.
Poljedelstvo in vrtnarstvo: Gnojenje strniščni ajdi. Just Ušaj: Pridelovanje endivije.
Splošno gospodarstvo: Zvišajte zavaroval-nLuske zneske za hiše. Zdravilne rastline. Državna kmetijska šola na Grmu.
Čebelarstvo: Dr. Josip Ličan: O čebelnem piku.
Zadružništvo: David Doktorič: Zadružni delež.
Vprašanja in odgovori.
Gospodarski koledar: Kmetovalec v juliju.
Tržni pregled.
Listnica uredništva.
Mnogo gradivu is ostalo, a pride na vrsto.
Sotrndniki so naprošeni, da dopošljejo prispevke za: avgust vsaj do 25. julija.
LISTNICA UPRAVE.
Kdor še ni poravnal naročnine za tekoče polletje, dobi še to številko, avgustove pa ne več.
Oglasi pod tem naslovom stanejo za vsako bo-sedo 20 stotink, najmanj pa 5 Lir za priobčitev v eni številki, za več številk po dogovoru. Oglasi se sprejemajo pri upravi vsak delavnik od 9. do 12.
TOMAŽEVA ŽLINDRA.
Za senožeti je tomaževa žlindra zelo priljubljeno umetno gnojilo, kar dbkazuje tudi prodaja. Zadružna Zveza v Gorici sama je prodala v L 1923 in 1924 skorai 100 vagonov tega umetnega gnojila.
Letos bo cena žlindre višja nego lansko leto, a kdor želi dobiti gnojilo po znosljivi ceni, naj ga takoj naroči pri Zadružni Zvezi v Gorici, ki ga bo imela na razpolago v mesecih september do november.
Kmetje posameznih vasi naj skupno na-roče, da dobe žlindro po najnižji ceni na najbližji kolodvor.
Mlekarske zadruge, zberite naročila.
SEMENSKA PŠENICA.
Kdbr želi dobiti za jesensko žetev scrne prvovrstne ozimne pšenice iz Nemčije, Češke ali Italije naj gat takoj naroči pri Zadružni Zvezi v Gorici. Obvezna naročila se sprejemajo šamo do 20. avgusta.
Mlekarske In sirarske potrebščine.
Podpisana Zveza ima v svojem uradu na razpolago najrazličnejše mlekarske in sirarske potrebščine, kot posnemalnik tvrdke »Persoons« (izborno belgijsko blago), vrče za mleko, obode za sir, platno, mlečne gostomere itd. Vsak si lahko ogleda.
Sestavljamo brezplačno proračune za cele sirarne in maslarne.
Zadružna Zveza v Gorici.
Zadruge !
Vse potrebne tiskovine in mape za menice dobite pri „ Zadružni Zvezi,, v Gorici.
TELEFON: Sporočamo vsem.članicam, da imamo upeljan telefon št. 283.
Zadružna Zveza v Gorici.
Domača kavarna »Caffe Adriatico"
SORICA - Na Travniku - SORICA
Shajališče deželanov. — Solidna postrežba. Tu in inozemski časopisi. — Za obilen obisk se priporočata Nadig - Pečenko, lastnika.
Za novoporočence
Skladišče tkanin
Corso Verdi fitev. I
Volneno blago, bombaže-vine, tkanine, odeje, tržli, (dvonitnik) volneno blago *a moške inž ženske.
Podružnica: =s=ss&=bss=s=
Via Meti (Gosposka ul.) 11
Izdelano perilo za moške in ženske, laneno platno in bombažasto, popolne bale, preproge iz baržuna, linolej. —
Vse blago je po nizkih cenah.
UDč PO SSL
A de 00331
60SP0D9RSK1 LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61.,posamezna številka 1 liro.
Leto IV.	Štev.	7
Julij 1925
:: Upravništvo in uredništvo V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
Žetev.
Največje veselje ima kmetovalec ob bogati žetvi in trgatvi, ko zbira sad svojega tnid'a, svojega znoja in svojih žuljev. S ponosnim licem gre takrat posestnik ot> svoji njivi in po svojem vinogradu ter si misli: Napravil sem svojo dolžnost, trudil sem se in se ubijal, nebo je dfeilo svoje, Bog bodi zahvaljen.
Drugače pa je z lenim in malomarnim posestnikom, ki jei svojo zemljo slabo obdelal, slabo gnojil in se malo znojil. Pridelek je majhen, ker drugačen ni mogel biti. Le težko se loti žetve, nobeno veselje ga ne žene v vinograd. Mračno mu je čelo, v njegovem srcu pa tudli ni zahvale Bogu, temveč ktetev se rodi v njegovi duši.
Nobenega veselja tudi ni takrat, ko je neusmiljena nevihta ali toča odnesla pridnemu kmetovalcu vse njegove pridelke, u-ničila ves njegov trud in znoj, prekrižala vse njegovo dielo. Z lomečim srcem gleda v oči bedi in v duši nosi skrb, kako bo pre-redil svojo družinico, ono družinico, v okrilju katere je silečen, kljub temu, da ima žu-Ijave roke in od skrbi nagrbano čelo. A v njegovem srcu se ne poraja obup, jeza in kletev, pač pa želja po novem delu, novem trudu in pa prošnja do Boga, da mu bi bil v bodoče milostljiv.
Ako ne nastopijo izvanredni dogodki, ako gre vse svojo naravno pot, ie žetev taka, kakorišna je bi/la setev in delo. Skrbno delo je stotero poplačano v veselje posestniku, zanikerno delo je tudi zanikerno poplačano.
Enako kot s setvijo in žetvijo v prirodi, enako je tudi v življenju.
Vesel je starček, ki vidi iz svojega kota, katerega mu vsi v hiši privoščijo, kako ga
vsi s skrbjo, s srcem in dlušo negujejo in mu strežejo. Vesel je starček, ko misli na svoje prošle dni, v katerih se ie trudil in mučil za dobro svoje družine, katero je primerno preskrbel. Vesel je starček, ko vidi svoje otroke, ki so zapustili rodno hišo, ako ga pridejo obiskati in mu nudijo dobro besedo. Vesel je starček, ko s palico v roki potuje po zemlji, katero je on skozi dolgo dobo let obdeloval in z znojem močil, čistil in zboljšavaI nje rodovitnost. S ponosom gleda starček na dom, katerega je zgradil in celega in trdnega izročil svojemu nasledniku. Z mirno veseljo čalka, tak starček trenotka, ko boi stopil predi Onega, ki ne bo vprašal, ali si bil v življenju bogat ali ubog, ali si jedel bel ali črn kruh, ali si bil kralj ali cestni pometač, temveč bo vprašal, ali si napravil svojo dolžnost napram meni in bližnjemu. Tak starček v kotičku moli, da mu bi bil Bog milostljiv.
Tudi drugačni starčki so. So tudi taki, ki beračijo od hiše do hiše, ker so vse zapravili, ki nimajo lastnega kotička in ne ljubečih otrok, pač pa take, ki jih s-palico odženejo od hiše, ker jim niso nič prihranili.
In mi? Si li želimo življenje srečnega starčka, ali starčka berača? Si li želimo na starost mirnega in brezskrbnega kotička, iz katerega bomo z veseljem gledali na sadove našega tiudapolnega dela. na močan in trden dom, dobro-izdelano posestvo in dobro vzgojeno družino?
Kdor si to želi, nag upošteva pri svojem gospodarskem in ostalem delovanju zlati rek »Kakršna setev — taka žetev« ali »kot si dajal — tako se ti bo povračalo«.
Živinoreja in živinozdravništvo
Bramor (Aktinomikoza).
Bramor ali aktinomikoza je kronična dolgotrajna, nalezljiva, kužna bolezen goved, redkeje drugih domačih živali ter človeka. To bolezen povzročajo neke vrste gljivice cepljivke imenovane Streptothrix Actinornyces.
Bramor se pojavlja pri govedu, posebno pri mladi živini in sicer najraje na močvirnatih, vlažnih krajili. V manjši meri se loteva živine na paši kot one v hlevu.
Zanimivo je, na kakšen način se žival okuži. Gljive cepljivke žive na travi, posebno na žitu (ječmenove ošine). Ob vlažnem vremenu najbolje uspevajo. Ranijo-li n. pr. ječmenove ošine, ki vsebujejo ono kužilo, ustno sluznico ali dlesno živali, tedaj se naseli kužilo v telesu, kjer povzroča gotove izpremembe. — Pri izmeni zob ter kugi na gobcu in parkljih se tudi vrši oku-ženje.
Razločevati je treba več oblik bramorja. Najbolj razširjena je aktinomikoza spodnje čeljusti, kjer obtiči okužena osina med zobmi v dlesni,, ki oteče. Kmalu nam preide bolezen na zob in na spodnjo čeljust; slednja postaja vedno bolj velika- in gobasta kar je razvidno tudi na zunanjem delu spodnje čeljusti, kjer se pojavi bula.
Druga redkejša oblika je aktinomikoza jezika. Opaža se bolj pri starejši živini. Ustna aktinomikoza pride tudi v poštev. Gljive cepljivke pridejo končno lahko v kri; tedaj so ogroženi lahko različni deli telesai.
Težko je spoznati aktinomikozo v prvem začetku razvoja. — Pri bramorju ustnice zrastejo pod- sluznico ene ali obeh ustnic okrogli, trdi vozlički grahove do lešnikove velikosti. Včasi se na onem mestu (zgornji ustnici) podkožno tkanivo tako izpremeni, da zavzame zelo veliko obliko in s tem glavo neverjetno deformira. Te vrste bramor ni težko spoznati. Drugačen razvoj nam nudi aktinomikoza jezika. Na jeziku so sicer že v začetku gotove izpremembe,
ki pa se prezrejo, ker ne ovirajo živali niti pri prejemanju krme niti pri prežvekovanju. Jezik je namreč le nekoliko otekel, bolj trd in na nekaterih mestih ima jamice, kjer obtičijo ostanki krme. Na njem se opazijo včasih ugnide. Včasi zrastejo tudi bulic:, ki povzročijo gobasto obliko jezika.
V	poznejšem razvoju bolezni se tkanivo jezika vedno bolj izpremiuja, se povečuje ter postaja bolj trdo in boleče. Prežvekovanje tedaj ni več normalno, žival ne liže več ncisa in iz ust se ji cedi slina. Jezik, ki nima več v ustih dovolj prostora, sili ven.
Aktinomikoza čeljusti (spodinje in zgornje) se tudi opazi šele po daljšem poteku bolezni. Kost postaja bolj mehka in se gobasto razširi. Zobje postanejo majavi, ker njih korenike se ne, nahajajo več v trdem tkanivu; posledica tega je ovirana prehrana.
Tudi koža ozir. podkožno tkanivo lahko zboli na- bramorju. Cesto se opazijo male ali večje bule pod ušesi, nad čeljustjo ali pa na vratu, V poznejšem razvoju predre bula kožo, nato se izprazni smetani podobni gnoj ali slična tvarina iz odprtine.
Aktinomikoza goltanca povzroča otežko-čeno požiranje in izceja sline. Za nevaren znak se mora smatrati težko dihanje, ki se sliši kot glasno piskanje posebno kadar pritisnemo glavo živinčeta ob njegove prsi. Pri iztegnjeni glavi se zamore otipati na obeh straneh goltanca oteklino. Žival po-kašljuje posebno pri požiranju grižljaja.
Mlada goveja živina oboli včasi na krhlju. Tudi za te vrste bramor ie značilno piskajoče in hi opeče dihanje.
I Jalje se razločuje bramor požialnika in pljuč, katere ni mogoče na živečem ži^fn-četu dognati.	d
Naj bo omenjena poleg aktinomikoze modeta še ona vimena. Pri teinu oteče ali celo vime ali pa se pojavijo blizu siskov trdi, boleči vozlički orehove velikosti. Mleko bolnega četrta je včasi pomešano z gnojem.
Bramor je kronična bolezen; trajal cele mesece in celo leta. Neopaženo se razvija v začetku briamor kostni; spozna se ga šele kadar je ogroženo dihanje in preživ-/janje. Posledica tega je hujšanje živinčeta. Bramor kože ozir. podkožnega tkaniva nima zlih posledic. Dokler se omeji bolezen na eno določeno mesto se vrši. njen potek brez vročice; kakor hitro se pojavijo bule na več mestih telesa (potom krvnega obtoka), spremlja bolezen vselej vročica*.
Kot rečeno ni ravno težko spoznati te bolezni. V dvomljivih slučajih ima živino-zdravnik na razpolago mikroskop (drobnogled), kii loči to bolezen od podobne tuberkuloze in sličnih bolezni.
Stvar strokovnjaka ie, spoznati ali ja bramor ozdravljiv ali ne. Izjemoma utegne bramor kožni sam ob sebi ozdraveti. Najbolj neugodno se konča kostni bramor.
Žival ozdravi, če se popolnoma izreže bulo, ki je lahko dostopna operaterju. Mnogokrat je treba opustiti vsako kirur-gičnp postopanje in se omejiti te na jodovo zdravljenje. Sicer napravi živinorejec prav, če proda bolno žival pravočasno za meso.
Lahko je odvračati to bolezen. Seno ali slamo iz močvirnih in nizko ležečih krajev je treba izključiti od prehrane; posebno se priporoča to za kr ? je, kjer je ta bolezen razširjena. Mladb goved naj sis nikar ne pusti na takšno pašo.
Cesto se uniči bolezensko kal z oparje-njern zelene krme. Razume se, da bi se te bolezni najbolje iznebili z melioracijo zemlje; toda kdo more. v sedanjih razmera,h to poskusiti?
Za našega kmeta torej obstoji najboljši način odvračanje aktinomikoze v pravilnem pokladanju dobre krme iz suhih krajev.
Dr. Ravnik Anton, živino zdravnik.
Sončni ali vročinski pik pri živini.
Navedena dva pika sta sicer različna, posledice so pa pri obeh iste. Solnčni pik povzročaijo solnčni žarki, ki neposredno zadenejo žival, vročinski pik pa zadene ono žival, katero obdaja zelo- visoka stopinja toplote.
Enemu in drugemu piku so podvržene več ali manj vse živali, tako konj pri vojaških vajah in drugod, goveja živina na paši in pi'i delu, ovce v pasoči se čredi, debeli prašiči na vozu, in tudi nai verigi ali od lova utrujeni psi. Francoski strokovnjak Ri-cliet trdi, da so piku povržene mlade živali manj nego odraščene.
Kaj je pik? Pik je nekak raztroj živcev, ki nastopi vsledf solnčnih žarkov ali vročine. Posebno naglo se pojavi pik, ako vplivajo solnčni žarki na glavo, kjer je združ-na ogromna množina najrazličnejših živcev. Razstrojeni živci se spoznaioi na živali iz sledečih znakov:
ti) Pri živali se spozna, da se ne čuti varno v hoji, hodi z razširjenimi nogmi, z nogmi copta, ima plašen pogled in telo je oblito z znojem.
b) Ako opazujemoi žival podrobneje, opazimo, da srce močno bije, utrip žile je nagel in slaboten, dihanje otežkočeno in žival kaže visoko stopinjo vročice.
c) Večkrat so živali zelo vznemirjene skoraj besneče. Končno dobi žival mišične krče in pade na tla, kjer kmalu crkne, ako nismo prej kaj pametnega ukrenili.
Žival lahko pade tudi takoj mrtva na tla, brez da, bi se opazili zgoraj navedeni znaki. Takojšnji pad'ec in smrt živali je posledica notranjega zastrupljanja, ker žival ne more izdlihati oziroma odstraniti iz organizma! različnih plinov, posebno ogljenčeve kisline, kateiro pri dihanju izdihujemo.
Taki bi bili učinki im posledice solnčnega ali vročinskega pika, katerega pa mora pameten gospodar' onemogočiti. V to1 svrho ne smemo pustiti, da« bi živali delale v največji vročini najtoplejših mesecev v letu, temveč naj živali delajo raje v večernih in jutranjih urah; to pomaga, ne pa različni ovitki na glavi, kot jih stavijo naši ljudje ž;vini pri delu- Največkrat bomo1 več prigospodari li, ako botno ob najbolj vročih urah dneva lepo počivali v senci z živaliio vred.
Ako pa opazimo, dat je že solnčni ali vročinski p'ik napadel živino, tedaj jo moramo takoj spraviti v senco ali kakšen svež knj. Ako je kakšna voda blizu, zaženimo obolelo žival v vodo, močimo ji glavo, okoli katere ji ovijemo mokro euttjo1. Ako ie le mogoče, dajmo napadeni živali malo kave.
Kako postopajmo s kokošjo, da prične, oziroma neha kokati.
V	perotninarskih strokovnih glasilih či-tamo večkrat o sredstvih, ki1 zbude kokavost (veselje dlo valjenja) kokoši, ki neče kokati. T u omenimo najprej alkohol: ako ji namočimo krmo v žganju, bode kokoš pričela kokati; celo petelina pripravimo na ta način da vali. Dalje zbudimo kokoš do materinstva, če jej izpulimo neikaj potrebuš-nega perja in jej golo (nago) kožo običamo z živo koprivo. Najnaravnejše pa napotimo kokoš, da poželi biti majka, ako jo posadimo na jajca in sicer v tako ozkem in nizkem gnezdili, da ne more niti obrniti se. niti dvigniti se. Ko preteče 24 ur, jo prestavimo v prosto gnezdo in valila bode mimo dalje.
Več neprilik nego nedovoljna (pomanjkljiva) kokavost nam daje prečesta (prepogosta) kokavost, to je, oe kokoši kočejo prehudio in prepogosto: Ker kokaioče kokoši ne neso, utrpiš občutno škodo na jajcih; zato dobro storiš, ako čimprej zatreš kokavost kokoši, 'ki je nisi izbral za kokljo. Zapri jo skupno z petelinom v prazen prostor, kjer ni gnezda, ne slame, in sploh nobene stelje, da. bi vanjo legla. Kokaioča kokoš bode tudi prav kmalu ozdravljena, če jo zapreš v navaden kurnik ter postaviš sredi dvorišča. Druga perotnina. ki venomer stopica okoli kurnika, ji bod!e kaj kmalu kokavost izgnala Ln razpodila. Poleg tega jo krmi le z zeleno in mehko krmo, ki jej ohladi razgreto kri. Obsojamo pa sredstvo, ukoreninjeno pri nas na deželi, kjer ljudje kokajočo kokoš potopijo v mrzlo vodo in to ponavljajo tako dtolgo, dokler kokanja ne opusti. S tem prvič, nalagajoč ji nezasluženo kazen, žival brez potrebe mučijo; drugič pa je to sredstvo tudi zelo opastio (nevarno), ker premrzla kopel povzroča prehlajenje in kuro včasih tako oslabi, da se več ne popravi.
A. Slivnik »Perotninarstvo« str. 71, 72.
Nova gospodarska knjiga.
»Perotninarstvo« sestavil A. Slivnik, založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Knjiga obsega 174 strani in več rizb, katere je izdelal ravnatelj Dragotin Humek v Mariboru.
S to knjigo je izpolnjena ena vrzel v slovenski gospodarski literaturi. Knjigo bi morala dobiti v roke vsaka naša kmetska gospodinja, ki goji ali misli gojiti kokoši in drugo perotnino. Tudi perotnina spada med one živali, katerih ne bi smeli zanemarjati1, ako hočemo1 imeti od perotnine kakšno korist.
Knjiga je zelo zanimiva pisana in dlaje odgovora na vsa vpralšianja, ki jih stavi kmetska gospodinja Odgovor na eno tako vprašanje ponatiskujemo v ti številki »Gospodarskega lista«. Kdor pa hoče poznati življenje perotnine od samega začetka, kdor hoče poznati najrazličnejše bolezni itd., naj seže po knjigi, ki se dobi tudi pri Katoliški knjigarni v Gorici, Gosposka ulica št. 2.
Preveč živinskih sejmov.
Pri nas je po vojni veliko preveč živinskih sejmov, zlasti pa v nekaterih občinah vzhodnega Krasa. Preštevilni sejmi koristijo le mešetarjem, krčmarjem, raznim kramarjem in občinski upravi, nikakor pa ne živinorejcem. Prava in v resnici splošno koristna živinoreja je le tam, kjer se živinorejci pečajo z odgojo in opitanjem živine in iščejo od tega koristi in dobička, ne pa tam, kjer le špekulirajo na zvišanje in padanja živinskih cen od sejma dlo sejma. Nekateri prekupci še s tem niso zadovoljni, ampak skušajo z opeharjenjem priti do večjega dobička. Takih pa ni malo, ker tu sem spadajo tudi oni, ki svoje krave, ne da bi jih zjutraj pomolzli, ženejo na; trg. S tem varajo kupca, trpinčijo živali in zmanjšajo njih mlečnost.
Preveliko število živinskih sejmov torej škodi naši živinoreji, ker odvaja naše živinorejce od prave živinoreje in jih zapeljuje k prekupčevanju, mržnji do dela in zapravljivosti. Živinoreji in kupci iški m potrebam umerjeno število sejmov jei pa vsekakor živinoreji koristno'. Zato ne pomnožujte več že itak preveliko število živinskih sejmov. _________________________________Ekonom.
izvoz Živine iz italije
je sedaj praktično dovoljen samo v Švico, a še tja samo podi pogojem, dia izvoznik uvozi v Italijo enako število glav čiste plemenske živine.
Mlekarstvo
Trpežnost presnega masla.
Namen obrtnega in zadružnega1 mlekarstva je proizvajati v velikih količinah mlečne izdelke, ki so kakovostno enoličnejši, boljši in trpežnejši od izdelkov, ki jih more napravljati kmetska gospodinja. Tega namena se morajo prav posebno zavedati naši mlekarski zadružniki in ne cepiti se, kakor je že omenjal »Gosp. list« v letošnji februarski številki, v številne majhne mle-karnice; le-te nimajo nobenih prednosti pred gospodinjami in gospodinjskimi izdelki.
Pri izdelovanju presnega masla zadružno ni nikdar prezreti njegovo trpežnost. Dobro, okusno pr. maslo izdeluje lahko tudi gospodinja; le v trpežnosti je njeno blago vedno pomanjkljivo. Dansko pr. maslo prihaja na inozemskih trgih večinoma v promet že staro 4—6 tednov in se vendar ne straši nobene konkurence: tudi pri trgovcu ostane še nekoliko tednov v kakovosti neizpremenjeno. Ker nastopa v poletnih mesecih vsako leto zastoj v trgovini s pr. maslom, če zalaigamo le domače trge, je naravno, da morajo tudi naše mlekarne pofc ga ti vso pazljivost na dosego čim večje trpežnosti tega blaga.
Večjo trpežnost pr. masla dosežemo s pasteriziranjem in umetnim kisanjem smetane, ter z uporabo pasterizirane mrzle vode pri pranju maslenih zrn v pinji, v svrho odstranitve zrn se oprijemajočih drobcev pinjenega mleka. Ker se pasterizacija ali gretje na stopinje nad 65° C vrši najlažje in najenostavnejše s pomočjo pare, je naravno, da morajo biti vse maslar-ne, kakor je to primer v naprednejših deželah, parne mlekarne. Naše majhne ma-slarnice s posnemalnimi stroji za pogon na roke in z gretjem mleka na direktno kurjavo (nad ognjem) bi se vse morale praviloma spremeniti v podružnice večjih parnih maslam; proizvajajo naj le sladko smetano, pr. maslo pa izgotovijo le slednje, — ako ni morebiti enostavnejše dovažati v
take centralne maslarne kar mleko naravnost od kmetovalcev. Tozadevno presodi trezno krajevne prilike!
S pasteriziranjem uničimo v smetani in v vodi ona nevidna bitja (bakterije itd!.), ki so vzrok majhne trpežnosti presnega masla. Kljub temu je pr. maslo iz pasterizirane sladke smetane skoraj manj trpežno, kakor pr. maslo iz surove kisle smetane; ni namreč mogoče z običajnim, gretjem uničiti vse škodljivce in ti neuničeni se morejo nato tem živahnejše razvijati, ker ne najdejo nič napote. Napoto tem zaostalim škodljivcem ustvarimo z umetnim kisanjem, to je s pridatkom manjših količin dobrega kislega mleka (takozvanih čistih kultur milečnokislinskih bakterijev) ohlajeni pasterizirani smetani. Mlečnokislinski bakteriji ne škodujejo trpežnosti presnega masla; milijarde teh, s kislim mlekom (oki-sevalcem) v smetano vsajenih prevzamejo vso razpoložljivo hrano (mlečni sladkor) zase in zaostali škodljivci stradajo, ter se vsJed tega ne razvijejo.
V	vsaki vodii najdiemo istotako neibroj za trpežnost pr. masla škodljivih., s prostim očesom nevidnih bitij in vrhtega še raztopljene, tolščo raizkrajajoče kemijske sestavine, ki pri kuhanju (pasteriziranju) izpadejo v usedlino, v takozvani vodni kamen. Trpežno bo pr. maslo le, če se za izpiranje uporablja pasterizirana voda.
Kakor sir, tako zahteva tudi pr. maslo svoje prostore za hranitev; hleb sira v podstrešju ti postane trši od kamnaš in najbolj trpežno izdelano pr. maslo bo v zatohli ledenici splesnilo, postalo zotohloi in žaltavo.
V	tem oziru so pomanjkljive naše sirarne, toda še bolj pomanjkljive, naravnost lahkomiselne pa so naše maslarne. Z dobro le-dlenico ali z mirazotvornim strojem mora razpolagati vsaka maslarria, da more poleti hladiti smetano na nizko toploto, utrjevati z ledenomrzlo pasterizirano vodo premehko pr. maslo v pinji in dovoli utrditi oblikovane kose pr. masla, predno ga odda pošti ali železnici. Toda vsaka iedenica
mora imeti poseben, snažen, vsaki mesec z apnom prebeljen, zračen (krožiti mora zrak, da se na usmradi) in vendar ledie-noitmi zel. prostor, kjer se hladi smetana in voda, ter utrjuje in hrani pr. maslo.
V	intenzivnem mlekarstvu je spas, leži bodočnost našega kmeta. Delati je temeljito' strokovno, nič površno ali polovičarsko in imeti povsod pred očmi blagor, najboljši uspeh oeilote, nei svojo osebnost ali ko-modnost.
Anton Pevec.
Mlekarne in občinska užitnina.
Občine imajo pravico zahtevati občinsko užitnino na v občini v podrobni razprodaji prodiano maslo- in sir. Najvišia, zakonito' določena občinska užitnina sme znašati v občinah četrte kategorije (naše kmetske občine 'Spadajo vse v četrto kategorijo, kar imajo manj kot 8000 prebivalcev) za sir 15.— L za vsakih 100 kg, za maslo pa 12.— L.
Občinski užitnini je podlvrženo samo ono maslo in sir, ki je bilo na drobno prodana, in sicer se smatra za* trgovino na drobno vsak trgovski zaključek za mani kot 10 kg sina ali masla, Ako torej proda mlekarna trgovcu ali drugemu zasebniku manj kot 10 kg sira ali masla, je to maslo in sir podvrženo občinski užitnini. Ako pa se je kupčija sklenila za večjo količino kot za 10 kg, potem je to kupčija na debelo, in tako prodano blago ni podvrženo užitnini.
Niso pa vse občine postavile užitnine na maslo in na sir, in tako tudi Gorica ne.
Naše črešnje.
Ne škodi, da premotrimo nekoliko letošnjo trgovino s črešnjami, ki se je v splošnem zaključila s 30. junijem.
Pridelek črešanj je bil sreden. v splošnem manjši nego druga leta. V nekaterih delih dežele je bilo' črešenj več nego lansko leto, drugod manj. Več črte šeni je bilo predvsem v onih kraijih, ki so bili porušeni
Večina naših kmetskih občin pa je postavila občinsko užitnino na maslo in sir, kar morajo mlekarne tudi upoštevati.
Predvsem naj se vsa vodstva mlekarskih zadrug prepričajo na občinskem uradiu, ako je v občini upeljana občinska užitnina na sir in maslo ali ne. Ako je upeljana, tedaj je najboljša zai vsako mlekarno, da sc pogodi z užitninskim uradom za užitnino za celo leto.
Za koliko naj se mlekarne pogodijo? Naše mlekarne prodajajo' v mlekarni majhne količine masla. Vse prodaje skupaj vzete navadno ne dosežejo na leto niti 50 kg. Tem 50 kg bi odgovarjala! užitnina 6.— L. Sira navadno naše mlekarna ne prodajajo na drobno, pač pa ga večkrat razdele na prinosMce mleka. Tudi to bi laihko iz vala kakšne sitnosti, vsledi česar je najboljše, da se vse mlekarne prigode in ponudijo užit-ninskemu uradu za užitnino 10.— L za celo leto. Mogoče zneseik 10.— L ne bo zadostoval, a gotovo bo zadostoval znesek 20.— L. Boljše je plačati ta znesek, kot pa potem imeti različne sitnosti z užitninskim uradom, ko nismo nikdar gotovi, da ne pridemo1 zaradli kakšne malenkosti v kontra-vencijo.
V	navodlilo mlekarnam sporočamo, da se je urednik »Gospodarskega lista« pogodil v Cerknem za užitnino' mlekarn cerkljanskega okraja. Mlekarne bodo plačale 20 do 40,—L za celo leto. Je sicer majhno breme, a oprosti sitnosti. Mlekarne uredite to vprašanje!
od vojne in kjer so morali po vojni popolnoma obnoviti vse nasadle. Ti mladi nasadi so že začeli dbnašati sad, in od teh mladih nasadov bo vsako leto prišlo na trg več blaga.
Mladi nasadi črešenj so v splošnem tudi dobrih vrst in med njimi je zelo tnalo zgodnjih, mehkilh črešenj, ki nimajo nobenega okusa, ki so zelo vodene in zalo malo pri-
Sadjarstvo
pravne za izvoz. Po vojni nasajene črešnje spadajo v ogromni večini neboliko poznejšim, a zato boljšim in trdejšim vrstam, ki tvorijo podlago izvozu naših črešenj. Te vrste so predvsem cepljenke ali Vipavke, čufarce, huustavke, taroentarke in še par drugih izbornih vrst, katerih niso kmetovalci nikdar prodlali po nižji ceni odi 1.— L za kg, pač pa večkrat po 2.— L in tudi
3.— L in več. Blaga ni bilo dovoli na trgu, prodalo se ga bi več.
Zgodnjih črešenj ima predvsem zelo mnogo Vipavska dolina. Letos so imele tudi te črešnje precej časa ugodno ceno, končno pa jei cena padla iin dosegla tudi 40 stot.; sevedla pri začetku so jih plačevali tudi po 3,— in 4.— L. Prvi kg črešenj na go riške m trgu je stal nad 30.— L, te črešnje pa niso zorele v naši deželi, pač pa so prišle iz Napoli.
Kaj se moramo naučiti iz vsega? Predvsem se moramo naučiti divojnega in sicer:
1. Pridelek črešenj moramo zvišati, ker prodalo se jih bi mnogo več po- dobri ceni. Nasaditi moramo še mladih dreves in izrabiti moramo še marsikateri prostor, ki zastonj leži. Ne bi škodovalo, če bi marsikateri naš vinograd spremenili v črešnjev nasad. Marsikje je danes nasajenih na tisoče črešnjevih dlebelc tam, kjer ni prej nič rastlo ; vse to je vendar še premalo. Izvozna trgovina je že v toliko upeljana, da bi spravila še enkrat toliko črešenj v inozemstvo, kot jih dosedaj spravi.
2. Zasaijati in cepiti pa moramo dobre vrste črešenj. Zgodnje črešnje (renske, solnčarice) ne kaže cepiti nikjer razen na ono malo mestih, kjer v resnici zgodaj zore. Ta mesta so samo v zavarovanih sol ničnih legali, kjer niso ilovnata tla. Drugod ni mesta za zgodnje črešnje. Tam zasadimo in cepimo poznejše vrste, katerih je v deželi dovolj dobrih vrst. Popolnoma novih vrst ne kaže vpeljavati, razen ako bi dbbiilli kakoi zgodnjo vrsto s trpežnejšim mesom. Marsikje bi kazalo stare zgodnje črešnje precepiti.
To dvoje si moramo predvsem zapomniti glede črešenj in tudi tako ukreniti. Povečati moramo pridelek v kolikor ie v naši moči, to je, zasaditi moramo novih dreves; pridelek pa moramo tudi zboljšati na ta
način, da cepimo in sadimo samo take vrste, ki so godne za izvoz. Sevedla bi bilo potrebno tudi črešnjeva drevesa čuvati pred najrazličnejšimi glivičnimi in živalskimi zajedalci, delo, katerega ne borno smeli več dolgo opuščati.
❖ * *
Kami gre izvoz črešenj? Letos iei šla velika večina črešenj v Avstrijo, predvsem _ na Dunaj, pa tudi v Line, Salzburg, Grac’ itd., potem v Prago in v Brno na Češkem, nekoliko tudi na Bled, v Ljubljano in v Zagreb. Polagoma se odlpirajo tudi nemški trgi kot Munchan, Berlin, Frankfurt, Leipzig, Dresden itd., poskusi so 'bili napravljeni tudi s trgi na Poljskem, kot s Krakovom, Varšavo, Lvovom itd. Nekaj črešenj je bilo poslanih za poskus v London, precej se jih pa je konsumiriato tudi na domačih trgih, predvsem v Gorici, Trstu in drugod, pa tudi v Benetkah, Milami itd. Nekoliko vagonov črešenj je bilo zažveplanih v Krmilni, odkoder so potem šle v Ameriko. Trg je torej velik, seveda niso še naše črešnje tam popolnoma vpeljane.
Za povzdigo našega sadjarstva.
V	aprilovi številki »Gospodarskega lista« srno priobčili članek »Za naše sadjarstvo«, v katerem smo navedli resolucije, sprejete na sestanku sadjarskega, odseka pri Trgovski zbornici v Gorici. Rečeno ie tudi 'bilo, da se bodo podali zastopniki odseka k kr. komisiji za furlansko pokrajino v Videm, tam razložili delovni program odseka ter zaprosili za primerna denarna sredstva.
Dne 13. aprila se je podala izvoljena komisija v Videm, ki je razložila dielovni program. Na podlagi tega programa ie Kr. komisija dovolila dive podpori, vsaka v znesku po 10.000.— L, od katerih se bo ena vporabila za oddajo sadnih cepljenk po znižani ceni, druga pa za ureditev vzornih nasadov, predvsem nasadov breskev.
Razpoložljiva denarna sredstva sicer niso baš obilna, a nekaj se že da napraviti. Kaj se bo napravilo, bomo poročali.
Vinogradništvo in kletarstvo
Skrbimo za zdravo vinsko posodo.
Velika večina naših vinogradnikov premalo skrbi za ohranjenje zdrave in dobre vinske posedle. Koliko sodov se pokvari vsled nepravilnega ravnanja ž njimi, koliko jih postane plesnivih in nerabnih, ker se je opustilo zadimljene prlaizne posode z žveplenim dimom. Skoda, povzročena s takim ravnanjem z vinsko posodo, je zelo velika, ker je vinska posoda zdaj po vojni zelo draga.
Katere napake delajo* v tem oziru naši vinogradniki in kako je pravilno* ravnati s posodo, da bo ostala dolgo zdrava in uporabna, hočem tu nekoliko očrtati.
Predvsem moramo skrbeti, da prazni sodi ne postanejo plesnivi, zlasti v notranjščini posode. Najboljše in najcenejše sredstvo proti plesnivostii je žvepleni dim. V to svrho pustimo zgoreti v gotovih, po potrebi krajših ali dlaljših presledkih, odmerjeno količino žvepla v praznih sodih in sredi zaprte kleti. Zažiganje žvepla v sodih preprečuje plesnivost v njih; zažiganje žvepla sredi kleti, pa preprečuje plesnivast* nai njih zunanjosti.
Zadimejenje posode z žveplom izvrši tako-le: Cim si sod spraznil, operi ga dobro z mrzlo čisto vodo. Peri sod toliko časa in obnavljaj tolik ra t vodo. dokler ne bo tekla čista voda iz njega. Ko si to dosegel, pusti sod toliko dolgo časa odprt, da se nekoliko osuši. Manjše sode obrni na veho, da* se bo voda iz njih očedila, v večjih sodih z vratcami pa poberi na dnu nabrano vodo s suho cunjo. Ko se je sod dovoljno osušil, obrni ga, da bo veha na vrhu, zatakni ga s čepom, zapri dobro morebitna vratca in zakadi ga z žveplom. V ta namen vzemi na vsake 3 lil prostornine soda, en trakec žvepla* na azbestu. Ko si določil, koliko trakcev bodeš rabil, zažgi vsak trakec posebej, obesi ga na žico in spusti ga gorečega skozi veho v sod. Med gorenjem trakca v sodu, zatakni veho s zamaškom.
Ko je trakec zgorel, potegni ga iz soda, nadomesti ga z drugim in ponavljaj toliko časa, da boš porabil vse trakce, ki si jih za žveplanje soda določil. Žveplanje na ta način je nekoliko zamudno, ali je neobhod-no potrebno. To vsled, tega, ker če zažgemo več trakcev obenem, nastane taka velika vročina, da mnogo neizgorjenega žvepla izhlapi in se izloči v obliki žveplenih kristalov na doge. Če potem v tak sod nalijemo vino, zadobi vino rado skrajno neprijeten duh, ki sliči onemu po gnilih jajcih. Nekateri rabijo za žveplanje sodov žveplene trakce na platnu. Od takih trakcev kaplje goreče žveplo na dno*, kjer kvari doge. Tudi od tega odkapanega žvepla zadobi vino gori imenovani neprijetni dhh. Po dokončanem' žveplanju sod dobro zabijemo-. Tako zabite in zažveplane sode hranimo najboljše v kleti, kjer je primerna vlaga. Pri praznih sodih je potrebno to žveplanje ponoviti in sicer v gotovih časovnih presledkih. Praksa je pokazala, da je najbolje ponoviti zadimljene posode vsakih 6 tednov. Da ne bi pozabili, kdaj je čas, da se prazna posoda zadimi, zabeležimo na sodu s kredo dan in mesec zadnjega zadimljenja.
Marsikateri naši vinogradniki prazne posode ne žveplajo. Iz nevednosti, ali pa misleč, da so bolj pametni, postopajo s prazno posodo drugače. Nekateri jo oparijo in močno posušijo, hraneč jo potem v suhih prostorih, drugi jo zabijejo, ne da bi jo oprali. Zadnji način je udomačen zlasti tam, kjer pridelujejo črno vino. — Pogrešilo je oboje ravnanje. V prvem slučaju se posodui preveč razsuši in pred vsako uporabo je potrebno nabiti nekoliko obroče. Vsled neprestanega nabivanja obročev, posoda leto za letom; manj drži in dnesi se upogneti na znotraj. Večkrat se tudi zgodi, d,a obroči počijo in vino* steče po* tleh. Onim pa, ki prazno posodo le dobro zabijejo, se pa premnogokrat zgodi, da se prazna posoda skisa ali pa tudi uplesnivi. Plesnivo posodo je težko popraviti. Najboljše v tem oziru je* sredstvo imenovano* »Riparin«. S
terni sredstvom se namaže plesnivi sod in vino se potem ne 'navzame duha po plesni-vosti.
Pa ni dovoljno skrbeti, da bo posoda samo znotraj zdrava, ampak skrbeti moramo tudi za to, da bo tudi na zunaj imela lepo lice. Zato moramo posodo večkrat obrisati s suho cunjo in klet vsaj vsake tri mesece enkrat zadimiti. V to svrho zažgemo na sredi zaprte kleti v kaki stari ponvi eno pest žvepla. Drugi dan na to prezračimo klet.
Veliko pažnjo moramo obračati tudi vehi in skrbeti moramo, dai bode vedno lepo okrogla, ker samo lepo okrogle vehe, se dajo brez uporabe cunje dobro zapreti. Da vehe ne kvarimo, moramo skrbeti, da bodo sodi v kleti z dolgimi zamaški dobro zaprti. Največ veh se pokvari pri odpiranju sodov s pomočjo dlet in železnih klanf. Če so zamaški dolgi, jih lahto dlvignemo z roko ali lesenim hladivom. Če smo pa za prevoz prisiljeni rabiti kratke zamaške, jih dvigamo s posebno pripravo'. Zelo praktični zamaški za prevoz so struženi iz desk, torej iz lesa napočez, ker take zamaške prav lahko dvignemo s tem, da jih z dleto raz-koljeno. Pri tem ostane veha, nepoškodovana. Poškodovane vehe povrtamo s posebnim svedrom ali pa zamenjamo dogo, v katero je izvrtana veha.
Končno omenjam, da. je pri nas udomačena zelo slaba navada, da navrtajo v sredno dno brezštevila čepincev, kar zelo kvari sod.
Vinogradniki, upoštevajte gornja navodila in skrbite za zdravo vinsko posodo.
Just Ušaj.
Klet v poletnem času.
Predpogoj stanovitnosti vina v poletnem času je hladna klet, oziroma klet z nizko, a stanovitno toploto. Visoki Skoki toplote vinu samo škodujejo, zato jih moramo zar prečiti.
Pravilo naj bo, da držimo v poletnem času črez dan vsa okna kleti dobro zaprta, da nima zunanja toplota dohoda v klet. Okna zato odpremo po noči, a tih zopet zapremo zgodaj zjutraj. Seveda ne smemo oken po noči odpirati, ako je v kleti nižja
toplota nego zunaj; tudi to se lahko pripeti, oziroma bi tako moralo biti, ako bi bile kleti dobro urejene im zidane. Oken tudi ne smemo odpirati pred nevihto ali močnim vetrom, posebno južnim.
Pritličnim kletem moramo v poletnem času tudi zasenčiti okna, dat ne padajo soln-čni žarki skozi okna v klet. V to svrho bi vsako okno kleti moramo imeti temnice (škure).
Uredimo vsaj nasvetovano, da vsaj nekoliko zboljšamo okolščine, v katerih se nahaja vino v naših zelo slabo zidanih kleteh.
Katera galica je najboljša?
O	tem vprašanju so pisali mnogi italijanski listi in v milanskem gospodarskem listu »II Sole« se je v tem oziru razvila precej dolga in zanimiva debata. »Gospodarski list-« je lansko leto v svoji aprilovi številki (stran 73) pisal, da bi morali biti obe galici
—	angleška in italijanska — enakovredni, ako sti enako čisti in enako odstotni, ker v bistvu ima modra galica eno in isto kemično obliko, ki je Cu(S04)2. Torej je modra galica spojina bakra in žveplene kisline.
Da pa se to vprašanje enkrat za vedno reši, je Zadružna Zveza v Gorici sklenila iti stvari do dna. Naročila je letos za svoje članice in drage kmetovalce več vagonov modre galice, med katerimi tri vagone angleške, ostale pa iz različnih italijanskih tvornic. Od vsakega vagona so bili vzeti vzorci in oddani piieizkusevališču v pre-iskanje. V naslednjem1 priobčujemo prevod spričevala, katerega je dobila Zadružna Zveza od) kemičnega in poljedelskega pre-izkuševališča v Gorici. Original v italij. jeziku je na razpolago pri Zadružni Zvezi:
»Kmetijsko kemično preizkuiševaiišče v Gorici.
Došla št. 346
Štev. analize 80/83
Spričevalo.
Štirje vzorci modre galice, izročeni dne 25. maja od Zadružne Zveze, vpisane zadruge z omejenimi jamstvom v Gorici vsebujejo:
Štev. analize 80. Znamka angleški
bakra.......................... 24.77%
odgovarja čisti modri galici . 97.27% Štev. analize 81, znamka Montecatini
bakra . . . ................... 24.78%
odgovarja čisti modri galici . 97.32% Štev. analize 82, znamka Legnago
bakra.......................... 24.98%
odgovarja čisti galici . . . 98.11% Štev. analize 83, znamka Spinetta
bakra.......................... 24.64%
odgovarja čisti modri galici. 96.78%
Gorica, dne 3. junija 1925.
Ravnatelj: ing. A. Devandia (pečat)
Pristojbina a . . . L 20 = 80 L kolek: kolkovam papir	2 «
Skupaj . . 82 L«
Kaj nam pove zgornje spričevalo z ozirom, na kakovost različnih galic? Pa v bistvu ni velike razlike mod modrimi galicami, ker' IV2 odstotek malo pomeni pri takem številu odstotkov. Pri ceni 260 L za 100 kg modre galice odgovarja 1% komaj 2.60 L, poldrugi odstotek pa L 3.90.
Katera modra galica je. torej najboljša? Od zgornjih je najboljša vrsta Legnago, najslabiša Spinetta, srednji pa Montecatini in angleška. V splošnem pa bi bila od zgornjih galic najboljša ona, ki bi bila vsaj za
4.— L cenejša kot driuga, ker razlika vrednosti po oidlstotkih znaša samo 3.90 L.
Zadružna Zveza v Gorici je sklenila tudi, da bo letos v jeseni zbrala podatke iz onih okrožij oziroma vasi, kjer imajo1 eno ali drugo galico, da bomo vedeli, s katero modro galico je bil vinogradnik najbolj zadovoljen, ker preizkuševališče sicer pove precej, a ne vsega.
Poleg tega moramo poskus še enkrat ponoviti in sicer misli Zadružna Zveza to napraviti drugo leto. Iz obeh let skupaj zbrani podatki bodo gotovo rešili vprašanje »katera modra galica je najboljša«.
H koncu pa pripomnimo še to. da se je govorilo in pisalo, kot da bi bila na trgu modra galica, ki pa ni galica, pač pa plavo pobarvana soda. Take govorice so nesmiselne, pač pa je res, da se delajo precejšne sleparije s čilskim solitrom, klajnim apnom
in nekaterimi drlugimi kmetijskimi potrebščinami. Take sleparije pa more delati samo neumnež, ki oslepari kmetovalca, a tudi sebe, ker kmetovalec kupi slabo blago pri istem trgovcu enkrat in nikoli več. Kdor pa hoče delovati skozi daljšo dobo, mora biti pošten v predaji in se mora proti najrazličnejšim sleparstvom boriti z vsemi močmi'.
Kraški teran in njega sestavine.
Kraški teran je črno vino, katero se prideluje na Krasu — posebno v Komenskem in Sežanskem okolišu. Posebno slovi teran iz Tomaja ter okolice, dasiravno sc ne razlikuje od drugega terana, ki je na isti način pridelan.
Kraški teran je danes skoro edino najbolj tipično vino naše dežele, katero se napravlja že stoletja po vedno enem in istem načinu. Slovelo je nekdaj in slovi še danes kot najboljša črnina — posebno radi svojega posebnega okusa in prijetnosti.
Kraški teran se odlikuje po nežni, na malinov duh spominjajoči vonjavi in po posebni blagookusni kislini. Ta prijetna kislina v teranu nas diraži in vabi. da ga le naprej pijemo in nam prav očitno vzbuja tek, da nam po njem tudi jed diši. Pa tudi če se ga nekoliko preveč nasrkamo, nam ne škoduje. Oživljajoča moč. dobrota in dobrodejnost terana so pri nas obče znane, posebno pa, da ne pušča za naslednji dan niti glavobola, niti kakoršnihkoli drugih naidiležnosti.
Še druga posebna in mnogo vredna lastnost teranova je, da prenaša mnogo vode. Če mu dolijemo petkrat toliko vode, kolikor je vina v kozarcu, ohrani še vedno prijeten vinski okus.
Poseben način, po katerem je napravljen teran, braini, da ni to vino lahko pristopno boleznim; zlasti cikanje, ki je v drugih krajih najnavadnejša vinska napaka, se prav redkokdaj poloti pravilno napravljenega temna.
Kraški teran je šele meseca maja go-'dten, sposoben za konsum. Šele v tej dobi zgubi svojo prvotno surovo kislino, razvije svojo vonjavo, novotvorjeno in milo kislino s šegetljivo ogljikovo kislino, ki se je v tem času razvila od trgave in ki se prile-
ga okusu veščega vinopivca in ga razveseljuje. Vsled lastnosti, da namreč vzbuja in pospešuje tek, priporočajo ga gotovi zdravniki kot zdravilno vino.
Kemična preiskava je dognala, da ima. teran precej skupne kisline, a da skoraj polovica kisline odpade na mlečno kislino, ki daje vinu oni prijetni mili okus ter — važnost.
V	mladem vinu je ta mlečna kislina zelo malenkostno zastopana, ker se razvije šele pozneje pod vplivom bakterij — micrococ-cus maloilacticus — iz jabolčne kisline. Vsled tega postane teran tako pozno zrel za konsum. Da pa pospešujemo delovanje teh bakterij je priporočljivo: da pazimo na to, da nam mošt kolikor mogoče hitro po-kipi, da vino spravimo potem v ne premrzlo klet, da pa.rkrat tudi zmešamo dro-žje v vinu in d'a je pustimo do aprila-maja meseca na d rož ju.
M. Kovačič.
PORJAVENJA VINA
ni mogoče vedno ozdraviti saimo z metabi-sulfitom, ker zavisi upliv metaibisulfita od odlstotka kisline v vinu. Ako ima vino pre-niato' kisline (recimo 5/1000), ne more me-tabisulfit vplivati' in zato moramo dodati takemu viinu nekoliko citronove kisline, nakar smo lahko gotovi uspeha.
PO TOČI POŠKODOVANE TRTE.
Toča pri nas ni rekda prikazen in vsako leto napravi toča velikansko škodo posebno na trtah. Kaj naj naredimo, ako nam toča poškoduje trte?
Ne smemo samo tožiti in se jokati, pameten vinogradnik bo naredil sledeče:
Ako je pobila toča v času db srede junija, bo pameten vinogradnik trte obrezal in odstranil vse letošnja poganjke. Obrezal pa bo takoj po toči.
Cc pa je ostala na trtah večina zdravih listov in zaroda, bo odstranil samo najbolj poškodovane poganjke t,er trte takoj poškropil in požvoplal.
Škropljenje je na mestu takoj po toči ali nevihti.
AUSTRALSKO VINO.
Angleži so zanesli v Australiio tudi vinsko trto, ki je.dobila tam zelo ugotdlno podnebje in kjer se zelo bohotno razvija. Po-vrišina vinogradov se vsako leto širi in s tem tudi raste pridelek, ki dosaga že sedaj približno pol milijona hi vina letno. Precej vina sie izvaža in sicer ga pride največ v Evropo na Angleško, kar je tudi umljivo, ker je Australija dominjon Angleške, Angleška pa mora ščititi gospodarstvo svojih domijonov.
Poljedelstvo in vrtnarstvo
Gnojenje strniščni ajdi.
Ajdo sejejo naši kmetovalci navadno po strnišču, po požetem žitu. Znamo je. da žito zemljo zelo izrabi in zato moramo ajidli gnojiti, ako hočemo, da borno imeli dober pridelek. S čim naj pa gnojimo?
Ajda ima kratko življensko dobo. ker je v približno 100 dneh posejana in že požeta. Umevno je, da mora omenjenih 100 dni dobro izrabiti in v tej dobi izčrpati iz zemlje vse, kar rabi za zgradlbo slame in zrnja.
Je tudi znano, da mora domač hlevski gnoj, posebno ako ni izredno dobro zrel, prebiti v zemlji daljšo dobo, prednoi se v to-
liko spremeni, da je goden za hrano rastlinskim koreninam. Slab gnoj ne more dati ajdi ničesar, ker ko postane taik gnoj za ajdo uporabljiv, bi morala ajda že zaključiti dobo svojega življenja. Posledica gnojenja z domačim gnojem je, ako nam ajda počasi zori in jo v jeseni še zeleno vlovi jesensko deževje ali celo mrazovi.
Zato bi moral vsak poljedlelec. ki seje ajdo skrbno paziti, da je ne seje na sveži hlevski gnoj. Ako že noče rabiti za gnojenje ajdi umetnih gnojil, naj pognoji izdatno z domačim gnojem oni -rastlini, ki očisti njivo pred ajdo, pri nas največkrat žitu. Temu
moramo dobro pognojiti, da ostane v njivi še dovolj redilnih sinovi za sledečo ajdo. Ako pa tega nismo storili, moramo gnojiti z umetnimi gnojili, od katerih pridfejo vpo-štev predvsem naslednja:
1. superfosfat s 15—17% fosforne kisline, ki je v vodi zelo lahko raztopljiva in ki je koreninicam ajde takoj na razpolago-. Za vsakih 100 štirjaških metrov njivske površine vzamemo 5 kg superfosfata.
2. kalijeve soli s 40% kalija vporabimo na 100 m 1 kg in ravnotoliko tudi
3. žveplenokislega amonijaka z 20% dušika. Dušik bi mogli dati tudi v obliki čilskega solitra, vendar pa je žveplenokisli amonijak bolj na mestu, keir deluje enakomerno skozi daljšo dobo, kot lahko raztop-Ijivi čilski soliter.
Vsa tri navedena umetna gnojila najboljše premešamo in jih podorjemo vsaj par dni prej, kot sejemo ajdo. Podorati moramo tudi, ako vporabimo samo eno umetno gnojilo, recimo samo superfosfat. katerega priporočamo najtoplejše vsemi- onim kmetovalcem, ki mislijo sejati ajdo.
Pridelovanje endivije.
Endivijo lahko- sejemo za poletno, jesensko in zimsko uporabo. Vendar jo sejemo navadno samo za zimsko uporabo, ker poleti nam ne primanjkuje druge ze-lenjadi.
Endivija ima seme podobno radiču. Endivij je več vrst, ki jih razdelimo lahko v dve skupini in sicer: v širokolistnate endivije in kodraste endivije. Priporočljivi vrsti sti: širokolistnata endivija, zelena, s polnim srcem in rumena kodrasta zimska endivija.
Endivijo za zimsko uporabo sejemo od polovice junija do začetka avgusta. Endivijo sejemo na dobro zrahljano zemljo in sicer zelo- redko. Nato skrbimo za primerno vlago in v treh tednih je endivija zrela za presad. Sadimo jo v razdalji 30—40 cm ena od druge. Razsajeno endivijo po potrebi večkrat oplemo in zalijemo. Ko je endivija razvila dovolj listja in napravila srcu podobno glavico, jo ob lepem in suhem vremenu povežemo. Ce to storimo ob vlažnem vremenu, začne povezana endivija gniti. Za vezanje nam- služi ličje (ra-
fija). Po-vezani endiviji začne srce rumeneti in ob lepem vremenu je v treh tednih godna za uporabo, ali pa za shranjenje v kleti za poznejšo rabo. Če je pa vreme hladno-, je potrebno 5—6 tednov, dla povezana endivija dovoljno porumeni. Ko nastopijo v jeseni prvi mrazovi, porujemo endivijo s kepo zemlje vred) in jo zasadimo v suhi kleti v pesek. Ker endivija v kleteh rada gnije-, jo moramo večkrat pregledati in gniloi odbriaiti.
Just Ušaj.
PRIDELOVANJE SLADKORNE PESE
V	ITALIJI.
Ker niso hoteli letos zastopniki sladkornih tvornic nuditi tako- ugodnih pogojev za odkup sladkorne pese kot v 1. 1924., je bilo letos v Italiji posajenih s sladkorno peso samo 70.000 ha nasproti 130.000 ha iz leta 1924. Računajo, da bo letošnji izdelek sladkorja dosegel 1,800.000 q sladkorja. Ker pa ostane od 1. 1924. približno enako visoka količina sladkorja neprodanega, bo imela Italija na razpolago približno 3Ve miljone q sladkorja, kar presega potrebo not-nanjega konsuma, ki se računa na nekaj več kot 3 miljone q ali približno 7—8 kg na osebo in leto. Ni pa potrebno misliti, da bo vplivala zmanjšana italijanska produkcija sladkorja m-nogo na ceno. Ceno sladkorju določa danes na svetovnem trgu predvsem trsni sladkor iz Srednje Amerike, ki resno konkurira sploh sladkorju iz pese.
Železniška -prevoznina gnoja.
Po zadnjem povišanju železniških tarif znaša prevoznina za 100 q hlevskega gnoja za 50 km dolgo progo L 222.50. dočim je znašala pred vojno 17.30 L. Pristojbina za čiščenje vagona je znašala pred vojno
1	L, danes 40 L. Železnice morajo biti aktivne.
SEJANJE PROSA.
Proso ne igra v Italiji nobene važne gospodarske vlogei, vendar pa sla površina z vsejanim prosom veča iz leta v leto-. Pridelek prosa izvažajo večinoma v Francijo, kjer ga rabijo za peko biškotov.
		
	Splošno gospodarstvo	
Zvišajte zavarovalninske zneske za hiše.
Nedavno so zgorele v Lazcu pri Otaležu (na Cerkljanskem) 4 hiše. Požar je nastal na nepojasnjen način najprej v eni hiši, potem pa se je razširil na sosednje in v par urah so bile uničene 4 hiše z vsemi gospodarskimi pritiklinami. Da se ni požar še bolj razširil, gre zahvailla pomoči sovaščanov, posebno pa požarni hrambi iz bližnjih Pluženj, ki je delala v resnici zelo požrtvovalno. Čast kmetski vzajemnosti.
Ko pa sem podpisani vprašal, ali so bili pogorelci zavarovani ali ne in za koliko so bili zavarovani, sem dobil odgovor, da so vsi zavarovani. Zgrozil sem se pa, ko sem slišal za kakišne zneske so bili zavarovani, kajti zavarovalnina je znašala raci in piši 1000 L. Ako pogorelec tudi dlobi vseh 1000 lir brez vsakih odbitkov, kaj si bo z njimi kupil? Aili si bo vspositavil hišo?
Vsak pameten človek ve, da je znesek 1000 L nič nasproti škodi, ki nastane pri požaru najzakotnejše bajte. Za tisoč lir sl ni mogoče nabaviti ničesar. In venidiar koliko je v naših Gorah najrazličnejših posestnikov, ki niso zavarovani za več kot za 1000 L. Sploh so naši ljudje zavarovani za zelo nizke zneske, zneski, ki niti od daleč ne odgovarjajo približni vrednosti zavarovanega poslopja.
Gotovo je, da mora plačati zavarovanec tem višjo zavarovalnino, za čim več je za-zarovan. Zavarovailninski odstotek znaša pri navadni kamenih hiši približno 1% od tisoč, pri hiši s slamo kriti pa približno 8 od tisoč brez doklad. Razlika med enim in drugim zavarovaln-inskim odistotkom je neprimerno visoka, a mi je' ne moremo znižati. Ako ima eden s slamo krito streho- bo plačal od zavarovanega zneska od 10.000 L približno 100 L letne zavarovalnine, strošek ki se sicer pozna, a ne uniči mailega kmetskega gospodarstva. Kdor pa je zavarovan za zelo nizko svoto, sicer res plača
letno zelo malo, zato pa je popolnoma uničen v slučaju kaikišnega požara.
Kako si bi zgradili pogorelci v Lazcu svoje domove, ako ne bi dobili od drugod nekoliko prispevka in ako ne bi imeli par liric prihranjenih, če bi dobili od zavarovalnice samo 10(X) L? Nikdar si ne bi mogli pomagati, vedno- bi ostali reveži.
Zato pa kmetje, ne stiskajmo pri zavarovalnini, raje kjle drugod.	Rustja.
Zdravilne rastline.
V	težkih gospodarskih časih se mora posvečati pazljivost vsakemu še tako majhnemu dohodku. Zdravilne rastline bi pri nas nudile en tak postranski dohodek, ker na naših gorah in planinah, -naših livadah iir v naših gozdih uspeva marsikatera zdravilna rastlina, ki je v lekarnah in v trgovini visoko cenjena.
Za enkrat ne bomo naštevali najrazličnejših vrst takih zdravilnih rastlin, ki uspevajo pri nas in ki bi se dale spremeniti v dena-r, pač pa hočemo opozoriti predvsem na- eno rastlino, in ta je kumna (kimel).
Kumna raste pri nas v velikih množinah. Tu pa tam jo zbirajo stare mamice in jo suše, da pripravijo otrokom in sebi domače zdravilo, ali pa da jo vmesijo- v krušno testo. Vedno bolj se pa ta navada zgublja, ker... take stare mamice izumirajo... In vendar je kumna visoko cenjenai kar dokazuje posebno cena k umni, ki je dosegla letos tudi 16.— L za kg. Peki so kumno splošno- iskali, a je niso mogli najti. Človek bi -skoraj rekel, da bi se splačalo kumno sejati na njivi kot žito. Seveda bi bilo potrebno organizirati razprodajo kumne. kakor tudi -razprodajo -drugih zdravilnih zelišč.
Kumna sedaj dozoreva, ponekod je že celo dozorela. Kdor jo hoče zbirati, naj se požuri, ker je na razpolago skrajni čas.
Zbirati moramo kumno predvsem v zgodnjih jutranjih uraih, ko je seme še vlažno in se tako hitro ne osuje. Kumno žanjemo s srpom in jo stavimo v majhne sno-
pičke, katere odnesemo domov in jih pustimo, da se dobro posušie. Kumna v sno-pičkih naj se suši na kakšnem platnu ali na rjuhi, da tako dobimo tudi ono seme, ki bi se osulo in zgubilo: Paziti moramo tudli na to, da kunino dobro posušimo, predno jo otepemo ali zmrvimo. Samo dobro suho seme ne postane plesnivo in zato manjvredno.
Kot smo že zgoraj omenili, bomo pri nas morali organizirati prodajo zdravilnih rastlin. Kdor ima kaj skušenj v tej zadevi naj se javi pri uredništvu »Gospod, lista«.
Na državni kmetijski šoli na Grmu (pri Novem mestu)
se prične šolsko leto v pričetku novembra t. 1. Šola ima dva oddelka: Celoletna šola nudi poleg teorije tudii praktično izobrazbo ter se priporoča vsem prosilcem, v prvi vrsti še onim iz vinorodnih krajev; zimska stota obsega večjidel le teorijo in je urejena zlasti za učence iz nevinorodnih krajev.
Letna šola se prične začetkom novembra in traja do konca oktobra prihod, leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola pa traja dve zimi po pet mesecev (od začetka novembra do konca aprila prihod, leta).
Učenci so na zavodu pod stalnim nadzorstvom in vzgojo in imajo vso oskrbo: stanovanje, hrano in pranje perila. Pre-skrbnina se plačuje polletno naprej in znaša mesečno 75 Din.
Na zavodiu jo tudi gotovo šfcevillo brezplačnih mest, ki se oddajajo le revnejšim sinovom, kateri izpričajo svoje ulboštvo s premoženjskim izkazom, ozir. z uibožnim izpričevalom. Prosilci za brezplačna mesta se morajo zavezati, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. Namen šole je sploh, da vzgaja dobre kmetske gospodarje, zato imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, prednost pred drugimi prosilci.
Sprejemni pogoji so:
1. starost nemanj kot 16 let in ne več kot 22 let.
2. moralna neoporečnost.
3. telesno in duševno zdravje.
4.	z dlolbriim uspehom dovršena osnovna šola.
P.ošmje za sprejem morajo biti lastnoročno na celo polo pisane in kolkovane s kolkom za 5 Din za vlogo in s kolkom za 20 Din za rešitev.
Prošnji je priložiti:
1. krsitni list (kolek za 10 Din),
2. domovnico (kolek za 20 Din).
3. zdravniško izpričevalo (kolek za 20 Din),
4. zadnje šolsko izpričevalo (kolek za 5 Din),
5. nravstveno izpričevalo (kolek za 20 Din),
6. izjavo starisev ozir. varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja (kolek za 2 Din).
Kdor prosi za brezplačno mesto mora priložiti še:
1. obvezno izjavo starišev ali varuha, da bo njih sin ali varovanec po končanem šolanju ostal na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa, povrnejo zavodu stroške šolanja (kolek za 2 Din).
2. ubožno' izpričevalo potrjeno od občinskega, župnega in davčnega urada (kolek za 2 Din).
Opozarja se, da se nepravilno kolkovane ali nekolfcovane prošnje in priloge ne bodo mogle upoštevati.
Prošnje s predpisanimi kolkovanimi prilogami se vlagajo do 15. septembra t. I. pri ravnateljstva državne kmetijske sole na Grmu, p. Novomesto. Bližja pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstvo šole.
MLEKARSKA ŠOLA V SLOVENIJI.
Dne 2. junija se je vršito v Škofjiloki zborovanje različnih korporacij in Občin škofjeloškega okraja. Na zborovanju so razpravljali vprašanje glede ustanovitve mlekarske šole in se izrekli za Škofjoloko kot sedlež mlekarske šole, ker se dobi v Škofjiloki in okolici zadostne množine mleka vseh vrst, ki bi bile potrebna za šolo.
Taka mlekarska šola bi bila potrebna tudi pri nas, kamor bi morali zahajati skozi več časa vsi oni, ki iščejo v mlekarstvu svoj življenski poklic.
Čebelarstvo
O čebelinem piku.
Narava je modro oborožila čebele s krepkim orožjem — 2 želom. Ko bi tega čebela ne imela, bi lahko nastala nevarnost, da cela družina, da pasma pogine. Nešteto je namreč sovražnikov, ki prežijo na sladke zaloge, ki si jih je pridna čebelica nabrala. Če pridejo čebclice ob tu zaklad, poginejo prej ali slej lakote. Čebelino želo je svojemu namenu kaj lepo usmerjeno. Želo samo je votlo in je zvezano z mehurčkom, ki vsebuje čebelni strup. Ko čebela piči. zadere konico v meso in pri tem izteče no vltlini kapljica strupa v rano. Spodnji del žela ima nazaj zakrivljene ščetnice. ki branijo, da se želo ne izmakne iz rane. Modro je tudi uravnano, da je z želom oborožena le čebela in matica, ne pa tudi trot. Opazoval sem večkrat, kako so se skrbno ogibale kuščarice čebel, napadle pa so le trote — in-štinktivno vedo, da jim trot ne more storiti nič žalega. Koko težko bi bilo čebelam trote v avgustu odstraniti, če bi bili oboroženi z želom. Tako se pa z lahkoto zamorejo odkrižati cele armade trotov. —
Kedaj čebela piči? Čebela piči le, ko je prisiljena braniti svoje ali življenje drugih tovarne, zlasti matice. Ginljiva, je požrtvovalnost čebele, s katero žrtvuje lastno življenje za svojo matico ali svoje družice. Z velikim pogumom brani svojo domovino in svojo zalogo. Vsled tega piči čebela navadno le v bližini svojega panja; zunaj, ko nabira med ali cvetni prah, piči le, če je sama
v	nevarnosti. Tudi piči rada, ko sluti kako nevarnost. Silno jo razdraži kak hud, nenavaden duh, n. pr. duh človeškega potu ali jodoforma ali duh iz hleva. Ljudje to-raj, ki oddajajo močan duh od svojega telesa ali svoje obleke, naj se ogibajo čebel. Če se bliža čebelam človek, ki diši po vinu ali sploh po alkoholu, ga bodo čebele srdito odgnale, ne-le ker so sovražnice alkohola, ampak, ker jim je tak duh zopern. Pravijo, da čebele ne trpe črne barve, toda vzrok najbrž e ne bo v barvi, marveč v duhu, ker črna barva sprejema bolj svetlobo in črno
oblečen človek se baje bolj poti, kot drugače oblečen. Čebelo draži tudi vsaka hitra kretnja. Vsled tega naj se mimo panja ne hodi hitro in naj se ne maha z rokami. Tudi ko čebelar pregleduje satnike, naj stori vse potrebne kretnje ob strani satnikov, ne pa počez.
Posebno razdražene se kažejo čebele ob toplih poletnih dnevih in, ko se bliža obilna paša. Matica ima tudi želo, ki je bolj zakrivljeno od žela delavk, a da bi človeka pičila se ni ali le redko zgodilo. Svoje želo rabi matica le v hudi borbi s svojo tekmovalko ali drugo matico. — Čebela po piku navadno pogine, a to se zgodi vsled tega, ker navadno nimamo potrpljenja, da bi pustili čebelici časa izdreti želo iz ran. Ko čebelo naglo odstranimo, ostane želo v rani in se odtrga cel dotični del, ki je v zvezi z drobom.
Čebelni pik ni človeku nevaren, se-ve, če bi bil človek opikan kar od celega tropa čebel, mstanejo k'tke neprijetne, dasiravno ne težke posledice. Obratno, razni strokovnjaki opravičeno trdijo da ie čebelni pik zdravilen zoper trganje in udnico. Zdravnik dr. Terč je v posebni knjigi opisal s kakimi u god n! mi uspehi je rabil čebelni pik za zdravljenje revmatizma in protina.
Naj navedemo še sredstva, s katerimi se ubranimo čebelnega pika, ali ga lečimo. Navadno rabimo, ko imamo s čebelami o-praviti mrežo, katero najdemo tudi pri bo’jših čebelarjih, dasi so proti čebelnemu piku imunizirani t. j. tako sc mu privadijo, dai jim ne škodi, vendar se mreže poslužujejo v svrho lažjega in mirnejšega dela pri čebelah. Pri ogrebanju čebel in večjih o-pravilih v panju se priporoča mazati si roke s karbolovo k slino ali s pelinom. Da pomirimo razdražene čebele, se priporoča dim tobaka ali dim, ki ga napravimo iz gobe, cunj, ali s posebnim preparatom imenovanju ieuskoU, čigar vonj je prijeten in zelo učinkujoč; »Euskol« se dobi tud' pri čebelarskem društvu v Ljubljani. Po piku naj se želo hitro izdere, da izteče kar naj-
manj strupa v rano. Potem naj se ram namaže s petršiljevim perjem, s surovim krompirjem ali s čebulo, ki bo gotovo vsakemu čebelarju pri rokah. Pri boliših čebelarjih naj ne manjka salmijaka in jodove tinkture, ki se dobi po vseh lekarnah. Vnetje zabrani tudi mrzla zemlja ali ilovica, kakor tudi kak mrzel železen predmet. Ti namreč odvajajo sproti vročino od vnete rane. V slučaju hudih in obilnih pikov se
priporočajo obkladki se svinčeno vodo ali z jesihom, kakor tudi na vodi kuhano preslico. Glavno pravilo bodi čebelarju, ogibati se vsega, kar bi utegnilo razdražiti čebele.
Najboljše sredstvo proti čebelnemu piku je torej čebelar sam, ako vsako delo pri čebelah prav tiho in mirno brez vsacega razburjenja opravlja.
dr. Josip Ličan.
Zadružništvo
Zadružni delež.
O zadružnih dieležih vladajo marsikje še zelo čudni pojmi. Posebno pri mlekarnah sem ugotovil, da se je med člani ukoreninilo popolnoma napačno pojmovanje, ki čisto nič ne odgovarja zadružni misli.
Pojm zadnižnega »deleža« se zamenjuje večinoma s pojmom deleža pri delniških družbah. Pri raznih mlekarnah vlada tudi napačno mnenje, dla je zadružno imetje deljiva last članov in zato smatrajo kot delež tisti del, ki bi ga član dobil, če bi se zadružno premoženje razdelilo med člane v razmerju 'gotovih resničnih in domišljenih pravic. Te pravice se še danes minogokje določajo po številu krav, od katerih dona-šajo mleko v mlekarno, ali pa pri planinah ix> številu živine, ki jo sme posamezni član poslati na pašo. Vse to pojmovanje izvira iz starodavnih navad, ki bi se pa morale vendlar enkrat prilagoditi novim in modernim razmeram. Lepo in hvale vfedno je, da spoštujemo stare šege in običaje, ali to spoštovanje ne sime zaiti v zaslepljeno trmo, ki ovira našemu gospodarstvu potreben razvoj in zdrav napredek.
Različen je pomen deleža pri zadrugah z neomejenim in tistimi z omejenim jamstvom.
Pri prvih je plačilo deleža gola vnanjost, ki jo zahteva zakon, in je eno izmed dokazov, da je oseba, ki ga je plačala, s tem dokazala svojo voljo pristopiti k zadrugi. Druga potrebna pogoja za sprejem sta
pod'pis pristopnice in odobritev načelstva, včasih občnega zbora.
Vse naše podeželske posojilnice in nekatere starejše mlekarne so zadruge z neomejenim' jamstvom. Navadno plača član ob pristopu k tem zadrugam 2 liri za die-lež, vzame pa nase jamstvo za zadrugo s celima svojim premoženjem. Delež v tem slučaju ni v nobenemi razmerju z jamstvom. Ob izstopu iz zaldruge z neomejenim jamstvom določa zakon sledeče: Ce pravila ne določajo dirugače, se izvrši izstop s koncem poslovnega leta po štiritedenski odpovedi. Članstvo preneha tudi s smrtjo, če pravila nimajo posebnih določil. Osebe, ki so pravilno izstopile, in dediči po umrlih članih jamčijo navadno še 2 leti za zadrugo. Ali ta doba se ravna po zastarelosti, ki je v različnih slučajih različna. Delež se bivšim članom ali pa njihovim dedičem izplača en mesec po odobrenju računskega zaključka. Koliko je treba plačati? Kolikor izkazuje stanje računa deležev koncem poslovnega leta, ko ie izstop obveljal. Kolikor je meni znano, pri naših zadlrugah z neomejenim jamstvom; ostanejo dtleži od vplačila do izplačila nespremenjeni, ker so pri nas obresti in dividende izključene. Upošteva se seveda sprememba valute. Kdor je torej pred vojsko plačal 2 kroni deleža, temu računamo danes delež po L 1.20, če občni zbor ni tozadevno kaj drugega sklenil. Kdor je pri pristopu plačal 2 liri, dolbi po izstopu svoji
2	liri nazaj.
DELEŽ PRI ZADRUGAH Z OMEJENIM JAMSTVOM.
Nekoliko dbugačno vlogo ima D a delež pri zadrugah z omejenim jamstvom. Jamstvo članov za zadrugine obveznosti je tu omejeno. Ta meja mora biti natančno v številkah in denarni vrednosti določena. To je nujno potrebno in jasno. Zakon je v ta namen ustvaril razmerje med deleži in jamstvom. Najmanjše zakonito dovoljeno jamstvo je enako deležu. Pravila lahko določijo tudi višje jamstvo. Ker mora biti jamstvo vsakega posameznega in vseli članov skupaj računsko v številkah in denarju določeno, dobi delež, po katerem se jamstvo ravna, važen pomen.
Delež mora biti torej nujno in neobhod-no potrebno določen v denarni vrednosti. Podlaga deležu ne more biti število krav, ali hišne številke, ali kaka užitninska pravica, ker to niso dovolj točno izražene gospodarske vrednote.
Kakor pri zadrugah z neomejenim, tako morajo člani tudi ob pristopu k zadrugam z omejenim jamstvom plačati vsaj en delež. Večkrat se dogodi, da člani prispevajo k ustanovitvi zadruge z robotami, posebno pri zidlanju mlekarn je pri nas tai navada. Te robote smatrajo kot nekake deleže. To je dobro im lepo, ali vodstvo take zadlruge mora preračunih robote v denarno vrednost in tako ugotoviti stanje posameznih deležev. Pri mnogih mlekarnah so to opustili in vsled' tega čez deset ali dvajset let po ustanovitvi nobeden ne more dognati visokosti deleža in jamstva.
Dokler se v članstvu nič ne spremeni, ne pridejo člani nai to, da niso določili vrednosti deležev. Skrbi itr težkoče pa nastanejo pri izstopu kakega člaina.
Tu moram opozoriti še ma neikterc napake glede članstva. Član pri zadrugi more biti samo določena oseba, ki je plačala delež, lastnoročno podpisala pristopno izjavo in je bila pravilno sprejeta po sklepu načelstva ali občnega zbora, kakor pač pravila določajo. Če ta oseba umrje, ne preidejo njene članske pravice na dediče! Ti imajo samo pravico, da jim zadruga po preteku postavne dobe izplača svoto, ki jo je ranjki član vplačal kot delež in morebitne obresti ali dividende. Če hoče kak
dedič postati član zadruge, mora kakor drugi novi člani prositi za sprejem, če ga zadruga sprejme, se delež ranjkega prenese na njegovo ime.
Pri nekterih zadrugah so to delali zelo po dbmaee. Če je kak član umrl. so kratko malo ženo, ali starejšega sina, ali pa če je bilo več dedičev, kar hišno številko smatrali kot lastnika deležev. To je proti zakonu. Oseba člana je pri zadrugah merodajna, v tem da ima pri zadrugah osebnost odločilni vpliv, obstoja ravno njih posebnost. Kdo odloča na občnih zborih? Člani! Torej mora biti natančno in točno' ugotovljeno, kdo je član.
Razmerje člana db zadruge ie pogodba, ki je vsebovana po pravilih, preneha to razmerje, kakor pri vsaki pogodbi, s pravilno odpovedjo. Zakon dbloča pri zadrugah z omejenim jamstvom najmanjši odpovedni rok 4 tednov pred potekom poslovnega leta. Članstvo more nehati le s koncem poslovnega leta.
Delež se pa. bivšemu članu ali njegovim dedičem izplača eno leto po koncu tistega leta, v katerem je prenehalo članstvo. Pravila lahko določijo tudi daljšo dbbo. Toliko časa traja tudi jamstvo člana za vse obveznosti, ki jih je vzela zadiruga nase do članovega izstopa.
Pri zadrugah, ki plačujejo obresti deležev in dividende, ima član pravico zahtevati jih do konca leta, v kterem ie prenehalo članstvo.
Do ostalega zadružnega premoženja pa člani po izstopu nimajo nobene pravice več. Zakon sicer dostavi k temu. če pravila ne določajo dlrugače. V praksi pa ne bo nobena prava zadruga imela v svojih pravilih, da bo članom po izstopu dala še kaj na vrh. Pri razpustu zadruge postane to vprašanje bolj važno.
Če torej še enkrat kratko povzamem smisel teh vrst, povdarjam, da je za prakso delež važnega pomena posebno pri zadrugah z omejenim jamstvom, ker je podlaga članstvu in jamstvu. Delež mora biti računsko ugotovljen in določen v denarju. Zadruge morajo pa natančno voditi račun dleležev in imenik članov, ker le na podlagi teh dveh se da ugotoviti podlaga zadružnemu kreditiu.
David Doktorič.
n.
Vprašanja in odgovori Q  [|
Vprašanje št. 36.: Kaj je vzrok napihnje-njn sira? Naš mlekar pravi, da ie temu vzrok pokvarjeno mleko, katerega, ne bi smeli sprejemati.
Odgovor: Vaš mlekar ima prav. a ne popolnoma. Napihnjenost sira ima predvsem dva vzroka, in sicer slabo, pokvarjeno, bolno mleko, v izdatnejši meri pa tiči vzrok napihnjenju v uesnažnosti.
Bolno mleko, iz bolnega vimena, je nekoliko težko spoznati, a lastnik bolne krave ve, da nosi bolno mleko v mlekarno; s tem tak član greši in ako ne daia računa pred člani mlekarne, ga bo dajal kje drugje.
Nesnažnost je žalibog pri nas največkrat vzrok napihnjenju. Nesnažnega1 mlekarja je potrebno podučiti, a strogo.
Od drugih vzrokov napihnjenju bi še našteli slabo sirLšče, posebno domače, potem neprimerne prostore za zorenje sira.
Vprašanje št. 37.: Imam kravo, ki ima navado pridrževati mleko. Kaj naj ukrenem, da ne bo več delala tega?
Odgovor: Vzrokov, 'dlai krava pridržuje mleko je več. Naštejemo samo par: prehitra odstavitev teleta, obolelost vimena, splošna občutljivost in razburljivost živali.
S tako živa lijo moramo ravnati zelo pazljivo in lepo. Poleg tega položimo taki kra-
vi	med molžo malo dobre krme. na hrbet pa mrzle ot k lad.be (zmočeno vrečo). Ako pa verno, da 'je vzrok pridlrževaniu mleka boleizen vimena, moramo viime zdraviti, kakor smo že pisali pod tem poglavjem v prejšnjih številkah »Gospodarskega lista«.
Vprašanje št. 38.: Na moji črešnjah sem opazil, da se listje nekam zelo suši in odpada. Mislimi, da mora to biti kakšna bolezen. Kaj vi mislite?
Odgovor: Žalibog j/e to bolezen, ki ne napada samo Vaiših črcšenj, pač pa jih napada na zelo široko (tudi v Nemčiji). V ju-nijevi številki »Sadjarja in Vrtnarja« priobčuje rav. Rohrman poseben članek o tej bolezni in pravi, da nimamo za enkrat drugega sredstva kot sežiganje odpadlega li-
stja, s čemur uničimo trose boleizni. ki povzročajo »Sušico črešnjevega listja«, ali latinski »Gnomonia crythrostroma«. nemški pi »Bliattseuthe«, kot se ta bolezen imenuje.
Vprašanje št. 39.: Lansko leto ste v »Gospoda; skem listu« zelo mnogo pisali o breskvah, letos pa mnogo manj. Ali je celotna akcija zaspala?
Odgovor: Akcija ni zaspala, pač pa sel ni resno še začela. Mnogo večjih posestnikov ;e v naši deželi nasadilo na tisoče mladih breskev, a rediki so oni, ki jih bi tako oskrbovali, kot breskev zahteva. Ako na hres-kve pravilno ne oskrbujem«, ne bomo od nje nikdar dobili takih dohodkov, kot bi jih drugače.
Drugo leto bo po deželi napravljenih nekoliko vzornih breskovih nasadov in upamo, da bo s tem celotna akcija izdatno pospešena.
Vprašanje št. 40.: Zakaj plačujejo trgovci z galeto nižjo ceno za dvojčke (doplone) nego za ostale;? Saj so ravnotoliko vredni.
Odgovor: Dvojčki niso toliko vredlni kot navadni svilodmi mešički, ker' ie dvojček napravljen iz dveh niti — dve sviloprejki sti istočasno pleli isti mešiček — in tak mešiček se mnogo težje odvije kot navaden. Svila enega in drugega mešička ie sicer enako vredna, samo za odvijanje dvojčka je več dela. Zato je nižja cena opravičena, v koliko, na ne vemo
IMENOVANJE IZVEDENCA ZA RASTLINSKE BOLEZNI V GORICI.
Sporočajo nam, da je eav. dir. Tonizzo, vodia pokrajinskega kmetijskega urada v Gorici, imenovan od ministrstva za narodno gospodarstvo za kr. izcednega izvedenca za rastlinske bolezni s sedežem v Gorici.
S teni se je izpolnila davna želja gori-škiii izvozničarjev, ki so bili do sediaj primor? ni iskati potrebnih spričeval v Trstu v občutno svojo Škodo. Tudi izvajanje zakona v varstvo rastlin iji nadzorovanje raznih drevesnic na Goriškem bo s tem omogočeno.
		Gospodarski koledar		—	u
Kmetovalec v juliju.
Na njivi: Glavno delo v tem mesecu je žetev žita, ponekod tudi kopanje krompirja. Po žitu in po krompirju sejejo ponekod čiukvantin, ajdo ali repo. Zapomniti si moramo, da žita zelo izrabljajo zemljo in zato moramo sledečemu sadežu dobro pognojiti. Najbolj pripravna so hitro raztop-na umetna gnojila, ki morejo takoj :dati rastlinam potrebno hrano. Ni sc nam treba bati, da bi postala zemlja po strni šču vsled gnojenja z umetnimi gnojili pretežka, ker itak strnišče samo zemljo dovoli rahlja. Ako smo krompirju izdatno gnojili s hlevskim ali umetnim gnojem, nam za drugi pridelek ni potrebno gnojiti.
Ako hočemo imeti velik pridelek zelja, ga moramo mnogo zasaditi in gnojiti mu z gnojnico, ki je najpripravnejše gnojilo za to.
Na senožeti dokončujemo košnjo, ki hi pravilno morala biti že davno dokončana. Naši živinorejci žalibog še niso uvideli važnosti zgodnje košnje z ozirom: na kakovost krme. Dolgo rastoče seno nam sicer da mnogo krme, ki pa je taka kot žica, težko prebavljiva.
Na otavi in na detelji se pojavlja v o-gronrni množini predenica, ki nam v izdatni meri manjša pridelek. Malo kateri naših posestnikov se bori proti pnedenici. marsikateri neodraščen in že odrasitel otrok jo pa popolnoma nevedoma širi na čevljih, na obleki, pa tudi hote. Odprava predenice je precej težka, navadno pomaga samo senožet preorati v njivo.
V	v i n og r a d u je glavno delo škropljenje proti peronospori. Tudi žveplati moramo še v tem mesecu. Ako bi vsi vinogradniki o pravem času žveplali in škropili, ne bi gledali sedaj vinogradov v tako žalostnem stanju, kot jih moramo gledati širom cele dežele.
Sedaj je čas, da odstranimo iz vinograda plevel in poganjke iz divje podlage. To delo je enako potrebno kot škropljenje.
Tudi cepiče in cepljenke moramo poškropiti in privezati.
'V' v r t u presajamo zeleno (šelen), kate-lega bi morali naši kmetovalci več saditi, ker je zelo prijetna začimba k juham. Zelene ne smemo saditi pregloboko, ker diru-gače nimamo potem' nobenega korena. Važno delo imamo tudi okoli paradižnikov, katere moramo čistiti in pa tudi poškropiti, ker tudi paradižniki so podvrženi peronospori, enako kot trta.
Sedaj je tudi čas, da posejemo zimsko endivijo, prazna mesta pa zasadimo z zeljem. V nobenem vrtu ne bi smel manjkati peteršilj in ni nič gnšega, kot; videti kmečko gospodinjo fehtati malo petršilja za juho.
Zapomniti si moramo, (da v vrtu ne sme biti plevela, v katerem ne uspeva nobena rastlina.
V sad o v njaku: Čreišnje so obrane, breskve in marelice so začele zoreti kakor tudi nekatere vrste hrušk, jabolk in sliv.
Kdor se je boril proti glivičnim boleznim na sadnem drevju, kdor je drevesa škropil z antiparassitom, modro galico', tobačnim izvlečkom in podobnimi uničevalci živalskih in glivičnih zajedal cev, ta ima lepo sadje. Kdor je zanemarjal sadino drevje, ima sadtje piškavo, gnilo in zveriženo, drevje je kakor osmojeno, vrhi so zakrivljeni. Tudi tukaj moramo na nova pota. ker se moramo zavedati, d'a se dobi za sadje v naši deželi lepe novce', ki so vsem potrebni. Se mnogo več bi dobili, ako bi bili pametni.
Očistimo vse one divjake, katere mislimo okulirati v mesecu avgustu.
V hlevu: Prečitej članek, ki govori o sol učnem in vročinskem piku. in pazi. Gnoj naj izgine iz hleva vsaki dan. okna naj ne bodo zamašena z gnojem, gnojnica naj se ne zbira v hlevu, ako hočeš imeti zdravo in lepo uspevajočo živino. Pri krmi pazi nato, da ne bo prišla ugreta živali v jasli, sveže krornpirjevice pa tudi ne dajaj živini, ako se hočeš izogniti napenjanju.
Glede cepljenja prašičev poglejte v zadnji številki na zadnji strani in zahtevajte od občin, da napravijo svojo dolžnost. Letos je rudečica že napravila mnogo škode.
—	Prašiči naj se mnogo gibljejo na prostem in njih glavno krmo< naj tvori detelja.
V	kleti: Ako še nisi prodal vina, pazi, da je isto čisto in da nima nobenega duha, tudi po žveplu ne. Ako ni vino v redu, vprašaj za svet uredništvo' »Gospodarskega lista« ali pa nesi vzorec vina kakšnemu vinskemu strokovnjaku.
Opombu: Vsledl spreminjajoče se vrednosti italijanske lire, je na blagovnem trgu zavladala precejšnja nervoznost: lastniki blaga so blago zadrževali, povpraševanje pa je bilo veliko. Nervoznost še deloma obstoja, a v manjši meri.
Žita: V Italiji so cene v splošnem nekoliko šle navzgor potem pa padle, na aime-rikanskih tržiščih pa odločno šle gor. V Italiji je vzrok padec in porast lire. v Ameriki pa manjši pridelek.
V Milanu so bile dne 4. t. m. sledeče cene:
pšenica	L	158—	-160
koruza	»	120-	-124
oves	»	130-	-132
rž	»	130-	-135
ječmen	»	135-	-140
	m o k e:		
00	L	255-	-265
t)	»	245-	-255
1	»	213-	-223
koruzna	»	138-	-141
Cena jugoslovanski koruzi je v Jugoslaviji sami nekoliko padla, ker je bil izvoz skoraj nemogoč vsled porasta dinarja, v Italiji pa je cena jugoslovanski koruzi zra-stla, ker je lira padla. Trenotno ie cena 115.— L franko Postojna ali Podbrdo (6. julija).
Živina: V teli mesecih se splošno konsu-mira mnogo manj mesa, nego v drugih, iti
Ako si vino že prodal, pazi na posodo in glej, da ti ne splesni in da se preveč ne razsuši.
Na domu: Pripravimo prostor za pridelek krompirja: Določeni prostor naj bo čist in ako je tam bil krompir že lansko leto, moramo cel prostor dobro poškropiti oziroma pobeliti z apnenim mlekom, ki bo uničilo vse glivične bolezni. Krompir naj se dobro osuši, predno pride na stalno mesto.
Pazi na semena, da ne bodo na zaduh-lem in vlažnem prostoru.
zato je trgovina mrtva, cene pa so-ostale nespremenjene.
Krma: Prva košnja je širom cele Italije izpadla precej ugodno in zato ie cena nekoliko padla. V naših krajih ponujajo krmo po1 ceni 15.— do 20.— L za 100 kg.
Otrobi so v ceni porastle in danes stanejo :
debele otrobi	L	115—120
drobne otrobi	»	114—118
koruzne otrobi	»	110—115
Mlečni izdelki imajo najrazličnejše cene. Maslo se plačuje odi 13—20 L za kg, sir ementalski (star 10 mesecev) po 11 L.
Vino: Povsod so cene nekoliko zrastle. Pri nas stane istrsko belo 1.40, črno 1.80, vipavsko belo 1.60 do 2.— L, briško nad
2.— L. Vina je v naših krajih malo več na prodlaj. Letina vina kaže precej slabo, ker je povsod peronospora na grozdju prizadela. ogromno šlkodo, ter ponekod popolnoma uničila letino, drugod pa pobrala do polovice. Izgleda, da bo letos cena vinu visoka.
Krompir: Izvoz krompirja je precej živ, ker izgleda, da je bila v južni Italiji precej slaba letina. Cena se vrti tned 45 in 55.- L za p franko Gorica.
Umetna gnojila: Cene lezejo navzgor in bodo za precej višje nego v jeseni, oziroma spomladi.
Tržni pregled
//: -
V<£g>rnaževo žlindro Super fosfat Kalijevo sol Čilski soliter Zvepleno-kisli amonijak Kalcijev cianamid Modro galico Žveplo
Seme ajde in druga žitna semena
naročite in dobite pri
Zadružni Zvezi v Gorici
Corso Verdi 37, telefon 283
Gospodarske knjige:
Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami
Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami
Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami
Domači živinozdravnik
Domači zdravnik
Nasveti za hišo in dom
Naše gobe
Reja domačih zajcev
Umni čebelar
Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in druge urade, papir, razgled-niče itd. itd. dobite pri
Katoliški knjigarni v Gorici
Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica)
Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rustja. Tisk »Zadružne tiskarne« v Gorici.