uto VI.
— Kopitarjeva 6 — Lubiana
FoUniaa plačana v gotovini
Ste«.110
V Ljubliani, sreda 14. mafa 1941
Uredništvo in uprava — Kopitarjeva 6 — Ljubljana — — Redazione e amministrazione
Zasedba Prizrena, Tetova in zaliva Patrasa
Rim, 13. maja. Rj. Glavni stan italijanskih vojnih sil objavlja uradno poročilo St. 342:
Vzhod in Albanija: Pri nadaljevanju zasedbe zavojevanega ozemlja so naše žete dosegle Peč, Prizren, Tetovo, Gostivar in Kičevo. V Grčiji naše čete dopolnjujejo zasedbo Epira, Akarnanije in Etolije in so doseglo
Misolungi in Lepanto ter zaliv Patrasa.
V noči na 12. maj so oddelki nemškega letalskega zbora uspešno napadli važne cilje na oporiščih na M a 11 i.
V C i r e n a i k i : Živahni napadi prednjih italijanskih in nemških oddelkov pri Sollumu in Tobruku. Oddelki italijanskega in nemškega letal-
stva so večkrat bombardirali oporišča v Tobruku. En rušilec je bil zadet, skladišča oroija in skladišča goriva so bila zažgana.
V Vzhodni Afriki: Junaški odpor naših navdušenih čet, oprtih na delo in zgled Nj. Kraljevske Visokosti Vojvode Aoste se nadaljuje med velikimi težavami.
Sprejemi pri Kr. Komisarju
Ljubljana, 14. maja- Včeraj so bila sprejeta P»i Kr. Komisarju Grazioliju razna zastopstva krajevnih ustanov in društev, med temi tudi ravnateljstvo Borze, ravnatelj Obrtne banke, člani društva »Družina«, Zveze bojevnikov bivše A-O, upravni odbor Bolniške blagajne in Društva za podpiranje uradnikov, Odbor za izsuševanje Barjrf in odbor Zveze državnih in samoupravnih uradnikov.
Vs{ navedeni so se poklonili Kr. Komisarju, nato pa so z njim razpravljali o različnih vprašanjih, ki zanimajo javnost in o vprašanjih, o katerih bo Kr. Komisar še ponovno razpravljal.
Skrb Kr. Komisarja za popravilo cest
Ljubljana, 14. maja. s. Takoj po prihodu italijanskih čet v Ljubljano, je bila po nalogu Kr. Komisarja in glavnega ravnatelja za ceste pri II. Armadi ustanovljena v Ljubljani od strani Avtonomne državne družbe za ceste sekcija, ki je takoj začela z deli za hitro ureditev cestne mreže v Novi Pokrajini. Trenutno so v teku dela, ki bodo veljala
1,400.000	lir in pri katerih je dobilo zaposlitev 1388 krajevnih delavcev. Istočasno je dal Kr. Komisar nalog za začasno popravilo obstoječe cestne mreže bivše banovine. Včeraj so se ta dela začela in bodo veljala 4,380.000 lir. Zaslužek bo dobilo 500 delavcev. Prav tako so v teku dela za popravilo voznih cest in mostov. Kr. Komisar je prav tako odredil, da morajo tudi občine skrbeti za popravilo občinskih čest
Komisar obiskal armadni Dopolavoro
Ljubljana, 13. maja.
Davi je Komisar v spremstvu majorja Ca-vallera, atašeja pri komisarjatu, obiskal sedež Do-, polavora za oborožene sile.
Komisar je po razgovoru v raznih prostorih razdelil navodila za sestavno in organizirano delo Dopolavora.
General Agostini v Ljubljani
Ljubljana, 13. maja. Rj. Te dni je potoval skozi Ljubljano na poti iz Albanije general Augu-sto Agostini, poveljnik nacionalne gozdne milice.
Bil je sprejet pri Komisarju m v razgovoru so proučili vsa gozdna vprašanja, ki se nanašajo na Pokrajino z namenom, da bi se čim bolj uspešno Ščitili in uvrednotili gozdni viri ozemlja.
m**'*'**
Nadaljna nemška uradna pojasnila o razlogih Hessovega poleta v Angliio
Berlin, 14. maja. 8. Korespondenca nacionalsocialistične stranke sporoča:
Kolikor se razvidi iz pisem in dokumentov, ki jih je zapustil Rudolf Hess, se lahko reče, da je Hessa prevzela fiksna ideja, da more ne glede na vse drugo prevzeti osebno posredovanje pri Angležih, ki jih je dobro poznal, za sklenitev sporazuma med Nemčijo in Anglijo. Po informacijah iz Londona, je Hess prispel na Škotsko v okolico nekega kraja, ki ga je imel namen doseči in kjer so ga našli ranjenega. Rudolf Hess, za katerega je bilo v strankinih krogih znano, da že več let trpi zaradi fiksnih idej, se je v zadnjih časih pogostokrat zatekal k raznim magijcem in astrologom. Pokazalo pa se bo tudi še, v koliko eo te osebe odgovorne za njegovo umsko zmedenost, kd je tudi vzrok za njegov obupm korak. Lahko se pa tudi misli, da so Angleži postavili Hessu past, v katero se je on tudi ujel. Način, kako je ta svoj beg izvršil, kakor ga že prvo ix>ročilo omenja, da slutiti, da je dejanje >zvršil pod vplivom fiksne ideje. Hess je do^ro poznal vse številne mirovne predloge, ki so prihajali Fiihrerju iz dna srca. Zdi se, da je hotel z svojo lastno osebno žrtvijo jx>inagati k temu, da tu se preprečilo usodno in jiopolno razrušenje britanskega imperija. Znano je, da je imel Hess svojo nalogo le v okviru stranke in se to vidi tudi iz njegovih dokumentov, med katerimi ni imel nobenega jasnega pooblastila, da bi mogel ostvariti svoj načrt in prevzeti posledice, ki bi iz tega nastale. Nacionalsocialistična stranka obžaluje^, da je takšen idealist, kakor je bil Hess, postal žrtev preproste fiksne ideje. Nemški narod pa bo nadaljeval vojno, ki mu je bila vsiljena, ne da bi ga ta dogodek oviral. Ta vojna se bo končala, kakor je j>ovedal Hitler v svojem zadnjem govoru, redaj, ko bodo vsi britanski vodilni politiki pobiti in bodo Angleži prisiljeni ter pripravljeni skleniti mir.
Spremembe v angleški diplomaciji na vidiku ?
Stockholm, 14. maja. s. Diplomatski dopisnik »Timesa« piše, da so v britanski diplomatski službi na vidiku nove spremembe. Omenjeni list poudarja pri tej priliki dejstvo, da je Eden kot zunanji minister vedno imel željo, postaviti na vodilna mesta odločne može.
Suveren je včeraj obiskal Korčo
Korča, 14. maja. s. Kralj in Cesar si je včeraj ogledoval vojna področja. Obiskal je tudi čete, ki so se na teh poljanah junaško in ognjevito borile. Ob cestah, kjer se je Suveren vozil, so bile razvrščene številne čete, ki so Suverena navdušeno pozdravljale. Suveren si je ogledal Tepeleni, Premeti, Klisuro, Erzeki, potem pa je prišel v Korčo, kjer se je zaključil njegov včerajšnji obisk. To majhno mesto, ki je izkusilo številne vojne strahote, je bilo vse v zastavah. Ob cestah in ulicah so bili razvrščeni vojaški oddelki, zraven pa je bilo tudi prebivalstvo iz Korce in bližnjih krajev. Pred Baško, kjer so se vile italijanske in albanske zastave, je Suverena sprejel veleposlanik Ja-comini, generalni tajnik albanske fašistične stranke in komisar Korče, generali in višji častniki,
Določene so meje med
Dve izjavi reis ul ulema Spaha
Zagreb, 14. maja. s. Včeraj je bil v vladni palači svečan podpis prve mednarodne pogodbe nove hrvaške države, ki ureja določitev meje m«d Hrvaško in Nemčijo. Pri slovesnosti so bili navzoči hrvaški pooblaščenci, poglavnik dr. Ante Pavelič, zunanjepolitični tajnik dr. Mladen Lorkovič in general Avgust Marič. Od nemške strani sta bila navzoča nemški poslanik v Zagrebu Kasche in tajnik poslaništva von Kamphewelez. Poleg tega so bili zraven tudi člani komisij, ki sta urejevali meje, in številni domači in tuji časnikarji. Pogodba ima tri točke:
1. Meja med Nemčijo in Hrvaško teče po črti, ki gre od tromeje med Hrvaško, Nemčijo in Italijo ter se končuje z mejo med Hrvaško, Nemčijo m Ogrsko in se strinja tako z upravno mejo nekdanjega kraljestva Hrvaške, Slavonije in Dalmacije na eni strani ter z mejami prejšnje avstro-ogrske jx>krajine Kranjske ki Štajerske na drugi strani. Mejna črta je označena v modri barvi na priloženi karti, ki je sestavni del pogodbe.
2. a) Končnoveljavna razmejitev se bo določila v najkrajšem času in bo mešana hrvaško-nemška komisija pri tem upoštevala tudi vse gospodarske okoliščine.
b) Visoki pogodbenici 6ta se sporazumeli za podrobnejšo ureditev, ki se tiče razmejitve ter čuvanja meja.
3. Izmenjava pogodbenih listin se bo izvršila v Berlinu v najkrajšem času. Pogodba stopi v veljavo od dne podpisa. Pogodba je napisana v dveh izvirnikih, in sicer v hrvaščini in v nemščini in obe listini sta uradno veljavni
ki so poveljevali oddelkom na tem bojišču. Predstavniki vseh oblasti so izražali Suverenu svojo zahvalo za osvojitev Korče. Množica ljudstva je ves ta čas Kralja in Cesarja ognjevito pozdrav ljala. Izredni Komisar Baške pa je imel govor, v katerem se je zahvalil Suverenu za osvoboditev albanskih krajev. Govornik je rekel, da je vse albansko ljudstvo srečno in globoko hvaležno, da so se mu izpolnile davne želje in da je dobila krona Skender-bega po zmagi italijanske vojske ves svoj sijaj in da se je izpolnilo hrepenenje po vrnitvi k materi domovini Kosova in Čamurije, ki sta bila stoletja v sužnosti. Potem je Kralj in Cesar sprejel vse odličnike in predstavnike vseh veroizpovedi.
Nemčijo in Hrvatsko
in podpredsednika Kulenoviča
Zagreb, 14. maja. s. Tajnik hrvaške države za zunanje zadeve dr. Lorkovič je dal včeraj izjavo, v kateri je izrazil svoje zadoščenje in veselje, da je že en mesec po svoji ustanovitvi mogla neodvisna hrvaška država v svoji polni suverenosti skleniti svojo prvo mednarodno pogodbo. Ta pogodba se nanaša na določitev hrvaško-nemake meje. Nova meja se v celoti sklada z narodnostno mejo. Minister Lorkovič je izrazil zahvalo nemškim zastopnikom za vse usluge, toliko bolj, ker je bila Nemčija tista, ki ima večino zaslug za osvoboditev Hrvaške in za ustanovitev neodvisne države. Z določitvijo novih meja med obema državama, je dobila hrvaška država nov trden temelj. Ob zaključku svoje izjave, je dr. Lorkovič rekel, da še ni določen dan, ko bodo začeli urejevati tudi druge meje svobodne Hrvaške.
Zagreb, 14. maja. s. V Sarajevu so hi le v nedeljo v katoliški katedrali, protestantski cerkvi in v mošeji svečane službe božje v proslavo ustanovitve neodvisne hrvaške države. Med drugimi govori je zanimiv tudi govor muslimanskega verskega poglavarja reis-ul-ulema Fehima Spaha, ki je omenjal nedavno Paveličevo izjpo, »da so muslimani cvet hrvaškega naroda«. Ta izjava najbolj potrjuje zvestobo muslimanov do nove države, do Pogiavnika in do dveh velikih šefov Italije in Nemčije Podpredsednik hrvaške vlade dr. Kulenovič je dal za tisk izjavo, v kateri je rekel: »Moram posebej ]x>udariti dejstvo, da vlada med Hrvati, muslimani in katoliki v Bosni in Hercegovini in da bo tudi vladalo popolno soglasje in sodelovanje. Vsi smo Hrvatje m nihče nas ne more ločiti.«
Vesti 14. mala
Italijanska odlikovanja za nemške mornariške častnike,
ki so sodelovali z Italijani v španski državljanski vojni
Berlin, 13. maja. e. Italijanski veleposlanik Dino Alfieri je včeraj v navzočnosti admirala Maranghinija, atašeja za mornarico pri italijanskem veleposlaništvu, sprejel skupino starih častnikov nemške mornarice na čelu z admiralom Schniewingom in podadmiraloma Warzechom in Fangerjem. Vsem je izročil italijanska odlikova-
nja za njihovo sodelovanje med špansko državljansko vojno. Pri nagovoru ob izročitvi odlikovanj, je veleposlanik Alfieri poudaril bratstvo v orožju med Italijani in Nemci, ki se je potrdilo najprej v Španiji in ki se sedaj sleherni dan izkazuje ob skupni borbi proti skupnemu sovražniku.
Angleži ne prikrivajo škode po nemških letalskih
napadih
da bi Združene države prisilili k čim hitrejšemu posegu v vojno
Rim, 13. maja. a. Da bi Združene države hitreje posegle v spor, oddaja angleška propaganda vedno resničnejša jjoročila o nemških bombardiranjih Anglije. Ta poročila pa potrjujejo pravi položaj, v katerem se Anglija zdaj nahaja. Neki Reuterjev dopisnik, ki je prisostvoval zadnjemu nočnemu napadu na London, je 11. maja ob 9.18 poslal sledeči brzojav iz Londona:
»Videl sem oblake isker: bil je to prizor iz pravljic, v resnici pa je bil pekel. Zažgana poslopja so se odražala v temni noči. Ogromni jeziki plamenov so se vili iz stavb, ki še niso bile poškodovane od prejšnjih napadov. Bledi sij meseca je bil zatemnjen od velikanskih oblakov dima. Vso to grozoto pa je še povečalo oglušujoče žvižganje bomb med silnim protiletalskim grmenjem in streljanjem strojnic. Še enkrat so se gasilci izkazali. Na vrhu gugajočih se lestev so se zagrizeno borili proti besnečemu ognju, ki so mu za vsako ceno hoteli preprečiti nadaljni razvoj. Malo pred zoro p« je bil dan znak, da je nevarnost minila. Kupola cerkve sv. Pavla se je jasno odražala na nebu. Ko se je začelo daniti ter se je noč sjireminjala v dan, je nudil ves ta prizor fantastično sliko. Vsepovsod so žareli ognji. Skozi dim se je pokazalo sonce, veliko kakor ogromna ognjena krogla.«
Dne 11. maja ob 21.35 je agencija AFI brzojavila iz Londona naslednje:
Popoldne ie sonce končno predrlo zavese dima in osvetlilo London in pokaxnlo prebivalcem pravo stanje nočnega napada. Gasilci
so pogasili še zadnje požare in se vrnili v svoje kasarne vsi mokri, blatni in potni. Rešilni vozov še vedno drve z veliko brzino po ulicah. Od časa do časa se slišijo še eksplozije: ali so to ^ bombe, ki so tempirane, ali pa eksplozije počenih plinskih cevi. V zaprtih ulicah je pasivna obramba na delu, kjer odstranjujejo ruševine ter iščejo mrtvece in ranjene.
V	drugem Reuterjevem poročilu pravijo, da so letalske bombe zrušile angleški parlament.
V	zbornici je bila debatna dvorana težko po-škodovina in bo najbrž ostala neujjorabna, dokler je ne bodo ponovno sezidali. V dvorani lordov so hombe zrušile znano poslaniško tribuno.
Sestanek narodnosocialističnih vodi telic v
Berlin, 14. maja. b. V torek so se sestali voditelji nar.-socialistične stranke ob navzočnosti voditelja Nemčije Adolfa Hitlerja in državnega maršala Hermanna Goringa. Vodstvo nar.-socialistične stranke je izrazilo Fiihrerju, ki je pri tej priliki imel na navzočne voditelje tudi krajši govor, svoje prepričanje v končno zmago.
Hrvaška vlada je odredila, da se omeji prodaja perila, čevljev in mila. Ti predmeti se bodo dobili odslej le Sa na nakaznice
Albanska kolonija v Bolgariji je ob priliki vkorakanja italijanskih čet v Tetovo in Gostivar proslavljala dogodek z velikim veseljem. Albanci smatrajo vkorakanje italijanskih čet kot predznak osvoboditve in združitve vseh Albancev z domovino.
Vodja Nemčije Adolf Hitler je v navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentropa sprejel pčidjjredsednika francoske vlade zunanjega ministra admirala Darlana.
Z nenadnim naskokom je oddelek nemške vojske zasedel grški otok Miloš v Srednjih Kikladih. Pri tem je bila ujeta vsa posadka, v kateri je bilo 118 Angležev in 200 Grkov.
Redno letalsko zvezo med Berlinom in Atenami je uvedla od torka nemška »Lufthansa«. Potniška letala bodo spotoma pristajala še na Dunaju, v Budimpešti, Belgradu, Sofiji in Solunu.
Japonski cesar je v torek sprejel japonskega zunanjega ministra Macuoka v avdienco. Zunanji minister je cesarju poročal o zunanjepolitičnem položaju.
Tristo indijskih vojakov je po poročilih iz Bagdada pobegnilo od Angležev in se pridružilo Iračanom. Dezerterji so izjavili, da se rajši bore za svobodo in neodvisnost Iraka, kakor pa za Veliko Britanijo.
Španski listi razpravljajo o naporih nekaterih tujih držav, ki bi rade dosegle spremembo španske politike. Toda listi jjoudarjajo, da ie špansko zunanjo politiko že leta 1938 določil general Franco in da bo nespremenjena ostala tudi naprej, brez ozira na špeku-lantske račume sovražne propagande.
V Vaziristanu so domači uporniki napadli mo-
čan angleški oddelek. Po prvih poročilih so imeli Angleži več izgub. Prav tako so uporniki zelo delavni v okolici Bamuka.
Iz Šanghaja poročajo, da japonske čete čedalje hujše stiskajo četrto armadno skupino maršala Čangkajška. Japonci so zasedli Tung-fin in preganjajo sovražnika proti jugu.
Znamenit starinski predmet, ki je velike vrednosti, so našli v Terboli v severni Finski. V neki skalni votlini so našli kamnito sulico, ki ie bila popolnoma ohranjena. Strokovnjaki pravijo, da je to primitivno orožje staro že 4000 let.
Finska zveza lastnikov motornih vozil je sklenila skupaj z industrijci ustanoviti veliko tovarno za pridobivanje alkohola iz lesa. Ta alkohol bodo uporabljali namesto bencina, ki ga na Finskem hudo primanjkuje.
Ameriška zvezna oboroževalna komisija je objavila, da bodo vso dotmatio proizvodnjo aluminija porabili zo oboroževanje in zato ne bo dovoljen noben izvoz tega predmeta.
Bolgarsko časopisje poroča, da bolgarske čete stalno napredujejo v novem makedonskem ozemlju. Včeraj so te čete prispele v Prilep in ga osvobodile. Prebivalstvo jih je pozdravljalo.
Trgovinska komisija v ameriškem senatu je z
11 proti 4 glasovom odobrila predlog, da se v senatu razpravlja o vladnem načrtu za zaplembo in uporabo tujih ladij, ki so zasidrane v ameriških pristaniščih. Razprava se je danes začela in se bo do konca tedna zaključila. Kakor se izve, bo senator Tobey stavil predlog, da se prepove oddaja teii ladij Angliji.
V ameriških političnih krogih in v krogih kon-
gresa se je pojavil odpor proti preganjanju tistih amerikanskih državljanov, ki so po svojem poreklu iz držav Osi. Senator Nead je odločno protestiral pri oblasteh proti temu, da bi preganjali zveste ameriške državljane italijanskega rodu, ki so s svojim delom zmerom pokazali, da so pošteni in sposobni.
Ameriški senator Wheeler je v časopisju objavil, da washingtonska vlada na vso moč podpira angleško vlado v prizadevanju, da bi pognala Irsko v vojno. Isti senator je povedal, da je Roosevelt odjjovedal izvoz živeža in orožja v Irsko in sicer zato, da bi jo prisilil k poslušnosti do Londona.
Arabski listi v Maroku poročajo, da so vse plasti egiptskega ljudstva odločno proti temu, da bi Egipt sodeloval v sedanji vojni. Posebno se egiptskemu sodelovanju v vojni upira stranka vafdistov. List dalje pravi, da Egipčani nočejo nasesti angleškim vabam, kajti sjjominjajo se številnih evropskih držav, ki so se dale ujeti in so potem postale žrtev angleSke sebičnosti.
Budimpeštanska policija je začela odločno pobijati razširjanje lažnivih in izmišljenih poročil. Ugotovila je, da v tem pomenu največ greše Judje. Pri raznih preiskavah je policija prijela tri ljudi, ki so vsi Judje.
Angleška adniiraliteta je uradno objavila, da sta bili potopljeni patrolni ladji v službi amgleške mornarice »Rochenbon« in »Co-panos«. Posadka »Copanosa« se je vsa rešila, dočim je treba posadko druge ladje smatrs*'- za izgubljeno.
Hrvaška vlada je ustanovila hrvaško narodno banko, ki bo imela svoj sedež v Zagrebu. Nova banka bo prevzela vse aktive prejšnje jugoslovanske Narodne banke in bo pod neposrednim nadzorstvom gospodarskega ministra.
Iz iraških poročil, ki prihajajo v Turčijo se
razvidi, da so Združene države porabile vse sile, da bi Irak pregovorile k poslušnosti do Anglije. Ameriški poslanik ie iraški vladi povedal, da je Roosevelt sklenil dobavljati Iraku orožje pod pogojem, da bo Anglija imela v državi proste roke. Toda Irak je te j>onudbe odklonil vedoč, da bi bila ameriška dobav možna šele čez dajši čas.
Panamski parnik »Pizzet«. ki je bil posebej preurejen za prevoz Judov iz srednje Evrope v Palestino, je nasedel na prod 30 milj od Constanze v Črnem morju. Ladja se je kmalu potopila. Rešilo se je 28 ljudi.
Načelnik" berlinske policije je sklenil prepovedati promet z avtotaksiji ponoči od 21. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Dovoljenja za nujne vožnje bo dajala policijska majava.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 13. maja. Vrhovno vojno poveljništvo jo izdalo danes naslednje poročilo:
Podmornice so potopile po vztrajnih večdnevnih napadih v konvoiu. ki je bil močno zavarovan z rušilci, 9 sovražnih trgovskih ladij s skupno
56.248 tonami. Tako je bilo z napadi podmornic na ta konvoj, vštevši že objavljene uspehe, potopljenih 13 sovražnih trgovskih ladij s skupno
76.248 tonami.
Letalstvo je zadnjo noč z dobrim učinkom bombardiralo pristaniška mesta v južni in jugovzhodni Angliji.
Bojna letala so potopila podnevi pred škotsko vzhodno obalo trgovsko ladjo z 8000 tonami, zadnjo noč pa majhno bojno ladjo pri Landsendu. Z bombami in obstreljevanjem so nadalje težko poškodovala dve veliki trgovski ladji in stražni čoln.
V Severni Afriki so oklopni vozovi nemškega afriškega zbora pri Tobruku do kraja sestrelili neko angleško baterijo. Pri Sollumu obojestransko živahno delovanje izvidniških oddelkov. Nemška bojna in strmoglavna letala so skupno z oddelki italijanskega letalstva bombardirala oskrbovalne naprave sovražnika pri Tobruku. V luki e začela goreti ladja.
V zalivu Sudi in južno od otoka Krete so
nemška bojna letala hudo poškodovala več trgovskih ladij.
Na otoku Malti so nemška letala napadla vojaško važne naprave z dobrim učinkom, med drugim tudi letališče v Lucci in pristanišče v La Va-letti.
Sovražnik je metal zadnjo noč s slabimi silami bombe v zapadni in jugozapadni Nemčiji. Po nekaterih mestih, med njimi v Mannheimu in Kolnu, so nastali požari v stanovanjskih okrajih in industrijskih napravah. Stvarna škoda in izgube mrtvih in ranjenih 60 majhne.
Eskadrila strmoglavnih letal pod vodstvom nadporočnika Riegerja se je posebno odlikovala pri uspešnem napadu na angleški pomorski odred pred Bengazijem v noči na 11. maj.
Napad na nemška mesta v pretekli noči
Graz, 14. maja. Preteklo noč so manjše skupine angleških letal izvedle napad na nekatera mesta v zahodni Nemčiji. Letala so med drugim metala bombe na Mannheim in Koln, niso pa prizadejala večje škode. Tudi število mrtvih in ranjenih je majhno.
I«
Začel se je boj za petrolej
Ponovno Edenovo potovanje v Afriko morda napoveduje novo ofenzivo?
Berlin, 14. maja. b. Nemško časopisje zadnje čase obširno razpravlja o dogodkih na Bližnjem vzhodu angleške oborožene sile, vezane na to bojišče, im jih zato ni mogoče uporabiti drugod kjer bi bile tudi nujno potrebne. »Vojna za petrolej 6e je začela«, poudarjajo tukajšnji časopisi, in ves arabski svet se pripravlja za boj proti Angležem, za boj, ki naj spet prinese svobodo. Pot iz Indije
—	tako pravi neka razlaga, ki so jo objavili številni nemški časopisi — je v nevarnosti in Velika Britanija je zdaj prisiljena, boriti se na nebih bojiščih: doma na angleškem otočju, na Atlantiku, na Sredozemskem morju, pri Suezu, na Vzhodu in v Abesiniji. Angleški strategi zdaj ne morejo razpolagati s 6vojimi vojaškimi silami, kakor bi radi. Vsa bojišča nujno potrebujejo moštva in vojnega materiala. V svojih prošnjah, ki jih naslavljajo na Združene ameriške države, poudarjajo resnico o vojskah osi. »Angleški zunanji minister — tako se končuje'ta razlaga v nemških listih — se je ponovno podal v Afriko preko Gibraltarja. Morda to njegovo potovanje spet pomeni novo ofenzivo?«
Carigrad, 14. maja. s. Poročilo ankarskega radija zatrjuje, da so britanske čete v Palestini začele z vso naglico opravljati obrambna dela. Kakor pravijo poročila iz Turčije, se angleško vrhovno
Soveljetvo boji, da bi sile osi kljub temu, da se ližnjem vzhodu mudi angleško brodovje, poskusile izvesti akcijo, da vržejo s tira vso -:ncri<*ško obrambo na Bližnjem vzhodu.
Iraško vojno poročilo
Beyruth, 14. maja. s. Iraško vrhovno poveljstvo v svojem uradnem poročilu pravi, da so se operacije iraških čet na Zahodu omejile na ogledovanje. Položaj na tem področju je nespremenjen.
Južno poveljstvo obvešča, da sta dve britanski letali preleteli Amaro in vrgli bombe, ki pa niso povzročile nobene škode. Letali je protiletalska obramba prisilila k umiku. En bombnik je bil težko zadet. Obroč okoli britanskih postojank pri Basri se je znatno stisnil. Vsa iraška letala so se vrnila nepoškodovana z raznih vojnih poletov.
Sovražnik je poskušal s številnimi letalskimi napadi na razna mesta, povsod pa ga je odbila protiletalska obramba, še preden so letala mogla zagnati bombe. Samo nad Naserijo so štiri sovražna letala fhogla zagnati nekaj bomb, toda brez kakega uspeha.
Policija v garniziji utrdbe Rutbali je s pro-tiletaskimi baterijami obstreljevala britanska letala, ki so v nizkem poletu preletela postojanko utrdbe, ker so mislila, da so v utrdbi angleški oddelki. Ko so pa letalci spoznali, kakšen je resnični položaj, so se sovražna letala brž oddaljila. Eno sovražno letalo je bilo težko poškodovano.
Napad britanskih oddelkov s tanki na utrdbo je bil z uspehom odbit. Sovražnik je izgubil dva tanka. Od dvth letal, ki sta podpirali napad, je bilo eno težko zadeto.
Po vorni naj bi Irak dob:l Sirilo
Beyruth, 13. maja. 8. Iraška vlada je objavila svojo Belo knjigo, v kateri pravi tudi sledeče:
14. aprila je angleški minister v Bagdadu sporočil iraški vladi, da se bo izkrcalo 80.000 an-
Rdgar Wallaee:
Na sever, potepuh!
»Videl sem neko žensko, ki je šla skozi gozd,« ji je dejal s tihim glasom. »Bila je sicer precej oddaljena. Najbrž je z one farme. Na vsak način se mi je zdelo prav, da sem te brcnil.«
»Kaj, brcnil si me?« je vzkliknila Oktober ogorčeno.
»Saj sva vendar poročena,« ji je odvrnil. »V naših krogih to vendar ni nič posebnega.«
Minila je ena ura.
»Priznam, da sem bil surov,« je dejal Robin, ne da bi okrenil glavo. »Ne, ne mislim zato, ker sem te brcnil. Viski je bil vsega kriv. Se sedaj sem ves zmeden, vendar pa že začenjam zopet misliti. Kakor hitro bo ona ženska odšla, te odvedem na farmo ali vsaj do vhoda. V hišo boš že znala sama priti in od tam lahko telefoniraš. Povej, da si me zapustila na potsi v Ogdens, kjerkoli že.
»Zapustila?«
Bila je presenečena.
»Saj to je samo ob sebi umevno. Vendar ne moreš vedno spati v gozdu... preganjana kakor divja zver. Prav za prav je ta moja odločitev precej sebična. Ce bom sam, mi bo mnogo lažje uiti. Ti pa lahko poveš ljudem, da nisi mrtva in da sem jaz za potepuha še kar dostojen človek. Davi setn se šalil, ko sem ti rekel, da se ne moreš več vrniti, ker si mrtva. Toda vi Amerikanci nimate nobenega smisla za humor.«
Tudi ona se je vlegla poleg njega na tla in opirala glavo na dlani.
»Je sicer nekoliko pozno, vendar se bom pa sedaj smejala,« je dejala mirno. »Kako smešno!«
»Kaj pa?«
Pogledal jo je in nagrbančil čelo. Oteklima je že popolnoma i/ginila z njegovega obraza, le rdeča li«s »e ie Se vlekla od enega očesa do brade.
gleških vojakov v Basri in sicer bo priplulo v pristanišče deset parnikov, na katerih bo 80.000 mož. 18. aprila so se prve angleške čete izkrcale v Basri. Angleški minister je zahteval potem, da bi smeli vojaki ostati deset dni, da bi se navadili podnebja. Ko pa je minilo teh deset dni, pa so bili vojaki še vedno v Basri in niso kazali nagne-nja, da bi odšli. Medtem pa so se še drugi angleški oddelki izkrcali v Basri. Spričo teh dejstev je začela iraška vlada izdajati ukrepe za mobilizacijo narodne vojske. Obenem je vlada izdala vse ukrepe, da se ne bi mogle v Basri izkrcane čete združiti z angleškimi četami na letališču Habbannyjah. 2. maja pa so angleške čete prve začele napadati iraške vojne sile.
Kolikor se je moglo do 6edaj zvedeti, vsebuje iraška »bela knjiga« tudi dokazila, kako 6e je pretekli mesec predsednik USA Roosevelt vmešaval v notranje stvari Iraka in se prizadeval, da bi to državo z gotovimi obljubami pripravil do tega, da ne bi nasprotovala težnjam Velike Britanije. Kakor ugotavlja iraška »bela knjiga«, je Roosevelt cHo obljubil, da bo Irak jx> končani vojni dobil Sirijo, če sprejme angleške zahteve.
Portugalska pošilja vojaštvo na Azorske in Capverdske otoke
Lizbona, 14. maja. s. Portugalsko prestolnico Lizbono so v ponedeljek zapustili še novi oddelki portugalskih čet, da okrepe garnizije, ki jih ima sedaj Portugalska na Azorih. Čete so, odšle v popolni bojni opremi, poleg tega pa so imele še posebno opremo, kakršno potrebujejo na tej postojanki.
Lizbona, 13. maja. s. Portugalske čete še vedno odhajajo na portugalske otoke Azore in
na Capverdske otoke, kakor to sporoča nedavna uradna portugalska objava. To naj bi bil odgovor na predlog ameriškega senatorja Peppera vladi Združenih držav, naj zasede te otoke. Poleg pehote je portugalska vlada poslala tudi večje oddelke protiletalskega topništva na Azore. Pri svojem odhodu so čete korakale mimo državnega IKKilajnika v portugalskem vojnem ministrstvu.
V Kanadi bo kaznovan vsakdo, kdor dvomi v angleško zmago
Washington, 13. maja. s. Kanadska vlada je izdala zakon, po katerem bo kaznovan z osem dnevi zapora in dvajset dolarjev kazni vsakdo, ki bi izražal dvome o britanski zmagi. Ta odredba vlade je naletela na ostro kritiko v raznih kanadskih krogih, ki pravijo, da takšni ukrep za utesnitev svobode govora, ne bodo imeli pozitiv-
nega učinka. Opaža se tudi, da so se v zadnjem času zaostrili odnošaji med kanadskimi Angleži in Francozi, kajti Angleži zelo forsirajo de Uaul-leovo gibanje, s katerim pa večina kanadskih Francozov noče imeti opravka. Zdi se, da skušajo pristaši de Gaullea pridobiti za svojo akcijo *vdi znanega filmskega igralca Charlesa Boyerja.
Prihod von Papena v Ankaro
Ankara, 14. maja. s. Nemški veleposlanik von Papen s« je v spremstvu svoje soproge, dveh hčerk in štirih tajnikov pripeljal v ponedeljek ob petih popoldne na ankarsko letališče, in sicer z nemškim vojnim letalom, s katerim je vzletel v Salzburgu. Ob njegovem prihodu v Ankaro so ga jx>zdraviii na letališču italijanski in nemški veleposlanik v Turčiji ter poslaniki Bolgarije, Španije, Madžarske in Romunije. Von Papen se je z letališča odpeljal naravnost na nemško veleposlaništvo.
Roosevelt bo verjetno govoril šele 27. maja
Washington, 13. maja. s, Kakor poroča ameriško časopisje, se zdravstveno stanje predsednika Roosevelta stalno zboljšuje. Predsednik je v stalnem stiku s svojimi glavnimi sodelavci. Na različne komentarje pa je naletelo sporočilo Bele hiše, da bo predsednik odložil svoj za danes napovedani govor na 27. t. m. Splošno pa prevladuje mnenje, da Roosevelt ni hotel sporočiti javnosti svojih odločitev prej, preden ne preizkusi javnega mnenja spričo zadnjih dogodkov in dokler ne izve za odmev, ki so ga v javnosti imeli govori prvo-boriteljev za jsoseg Amerike v vojno. Gre za to, da bi Roosevelt svoje odločitve glede konvojev napovedal v času, ki bo zato najbolj primeren.
Jeruzalemski mufti znova poziva vse Arabce na odpor proti Angležem
Bejruth, 13. maja. s. Vedno večji je odpor v vseh muslimanskih državah proti Angležem. Bivši jeruzalemski veliki mufti je naslovil na vse arabske države nov proglas, v katerem pravi, da se 220 milijonov muslimanov hoče osvoboditi tiranije Angležev. Muftijev poziv ni ostal brez posledic. Poročila iz Palestine in Transjordanije pravijo, da angleške oblasti ne izbirajo nobenih sredstev, da bi prepredle Arabcem beg v Irak. Mnogo Arab-
cev, ki so simpatizirali z Irakom, so zaprli. V Jeruzalemu so prijeli 100 mladeničev, ki so izražali svoje simpatije do velikega muftija. Po drugi strani pa poročajo, da se je tudi v Indiji dvignil odf>or proti Angležem in da je prišlo do mnogih protiangleških demonstracij in do spopadov. Da bi zatrle uporniško gibanje, so angleške oblasti uporabljale strelno orožje.
Razgovori za vpostavitev diplomatskih stikov med Irakom in Sovjetsko zvezo - začeti že lani
Moskva, 14. maja. b. Sovjetska brzojavna agencija Tass jjoroča, da je konec preteklega leta iraška vlada večkrat predlagala vladi Sovjetske zveze po sovjetskem poslaniku v Turčiji, da se urede diplomatski odnošaji med obema državama.
Iraška vlada je poudarjala željo, naj istočasno s tem sovjetska vlada objavi izjavo, da priznava neodvisnost arabskih držav, med njimi tudi neodvisnost Iraka. Sovjetska vlada, ki je bila v načelu za to, da se urede diplomatski odnošaji med Rusijo in Irakom, pa še ni smatrila za možno podati takšno izjavo. V tem smislu je potem tudi odgovorila iraški vladi, nakar so bila medsebojna tovrstna pogajanja prekinjena.
3.	maja 1941 — nadaljuje agencija Tass — je iraška vlada po veleposlaniku Sovjetske zveze v Turčiji obnovila svoja prizadevanja, da se urede diplomatski stiki med Rusijo in Irakom, ne da bi podredila to dejstvo kakršni koli izjavi arabskih držav. Na podlagi tega je sovjetska vlada umaknila svoje pridržke in sprejela predlog' iraške vlade da se vzpostavijo diplomatski odnošaji med Sovjetsko zvezo in Irakom.
V	političnih krogih nemške prestolnice vpostavitev diplomatskih stikov med Irakom Sovjetsko zvezo vzbudila veliko zanimanje.
Finsko časopisje o Hooverjevem govoru
Hilsinki, 18. maja. s. Vse finsko časopisje priobčuje govor bivšega ameriškega predsednika Hooverja, ki je poudaril, da severnoameriško ljudstvo ne čuti potrebe, da bi poseglo v sedanjo vojno. Po drugi strani je Amerika popolnoma nepripravljena in se ne bi mogla na vojnem polju meriti s silami Osi. List švedske manjšine »Sven-ska Pressen« prinaša poročilo svojega dopisnika iz Newyorka, v katerem pravi, da v vojaških krogih ne skrivajo tega, da je nemško in italijansko letalstvo 'urez dvoma močnejJe od angleškega iR da gospoduje še vedno nad Evropo in Afriko in da igra odločilno vlogo v vojni na Sredozemskem morju. Finski listi objavljajo tudi obširna poročila o zadnjih dejanjih italijanskega letalstva proti britanski mornarici v Sredozemskem morju.
Skozi Dardanele bodo spet plule ruske, romunske in bolgarske ladje
Sofija, 14. maja. s. Bolgarski časopisi poudarjajo, da se bo zdaj, ko po zadnjih dogodkih na Balkanu ni več .angleškega brodovja v Marmor-skem in Egejskem morju, pomorska plovba med državami ob Črnem morju, v veliki meri omogočila in bodo bolgarske, romunske in ruske trgovske ladje lahko plule normalno skozi Dardanele.
Za obrambo Dakarja
Vichy, 14. maja. s. Francoski državni tajnik za letalstvo, general Bergeret, je na poti iz Agadira prispel v Dakar. Uradno poročilo pravi, da obstoji glavna naloga Bergeretovega potovanja v proučevanju sredstev za protiletalsko obrambo. Istočasno proučuje general Bergeret možnost vzpostavitve trgovskih poti med francosko zahodno Afriko in med nezasedeno evropsko Francijo, da bi se trgovina poživila.
V Carigradu bodo začeli deliti protiplinske maske
Carigrad, 14. maja. s. Carigrajske oblasti so začele razdeljevati med prebivalstvo protiplinske maske. Te maske so bile po večini izdelane v Ankari. Najprej bodo dobili protiplinske maske turški častniki im‘člani njihovih družin. Razen tega pa že zdaj pripravljajo maske za prodajo tudi ostalemu prebivalstvu.
V treh vrstah ...
Podrta mostova v Mariboru popravljajo. Nemške tehnične čete hite popravljati podrta mariborska mostova.
Banjaluka — glavno mesto Hrvatske, Poglavar llrvatske Pavelič je v razgovoru z italijanskimi časnikarji izjavil, da bo IIrvat«ka v bodoče razdeljena na 20 kotarjev in bo glavno mesto Banjaluka, ki se bo pa imenovala samo Luka. Zagreb pa bo stal še vedno gospodarski in kulturni center llrvatske.
Napredovanje v hrvatski vojski. V hrvatski vojski je bilo imenovanih celo vrsto novih častnikov. Med njimi je precej Slovencev. Precej naših rojakov je tudi v podčastniškem kadru.
Za glavnega tajnika pri hrvatski vladi je bil imenovan prof. A. Seitz. Seitz je še mlad, saj je rojen leta 1912. Filozofsko fakulteto je dovršil v Zagrebu.
101 četnika so prepeljali v Zagreb. Iz Vin -kovcev so z močno stražo pripeljali v Zagreb 101 četnika, kjer s ojih zaprli. Očitajo jim razna dejanja.
Roko mu je zdrobilo
Iz dneva v dan se dogajajo nesreče zaradi odloženega orožja ali pa še bolj nevarne mu-nicije, predvsem bomb. Tako odvrženo bombo sta včeraj popoldne našla tudi Roman Svetlič in njegov prijatelj na Viču. To jima je bilo v veselje. Kaj lepšega za taka otroka kakor takšna nenavadna igračka? Tolkla in razbijala sta po njej, dokler^ ni eksplodirala. Pri eksploziji jc Romanu močno jx>škodovala desnico in so ga morali reševalci hitro odpeljati v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Njegov tovariš pa je ostal na srečo nejx>škodovan. Oba pa si bosta prav gotovo zapomnila, da se s takimi igračkami ni varno igrati.
»Ali res misliš, da bom šla na farmo in rekla: Jaz sem ugrabljena nevesta onega imenitnega gospoda iz Littleberga. Ali nimaš prav nič domišljije?«
Popraskal se je po nosu in še bolj nagrbančil
čelo.
»O pač! Imam jo. A sedaj bi rad izvedel, kaj je tvoja domišljija ustvarila?«
»Torej poslušaj. Ko stopim v hišo, mi pride nasproti gospodinja. Popraša me, kaj želim in jaz ji povem svojo žalostno zgodbo. Pogleda me... na prav poseben način. Ali veš kaj mislim? Samo tako... nekako čudno me pogleda. Ali ne vidiš, kako se njeno čelo nagrbanči in s kakšnim glasom mi pravi: .Ubogi otrok!' — Nato telefonira policiji ali celo mr. Elmerju. Potem pa poišče svojo najdražjo prijateljico, ki je mogoče prav sedaj slučajno na obisku pri njej, povede jo v svojo sobo in skrbno zapre vrata, da bi služinčad ne mogla prisluškovali. Tedaj ji pove vso mojo zgodbo. Spogledata se in ena izmed njiju pripomni: .Navsezadnje sta pa le poročena' in potem...«
»Oh, da!« jo je prekinil Robin. Na obrazu se mu je poznala zadrega. »Res je to. — Jezik za zobe!« Zadnje besede ji je šepnil na uho. »Ona ženska se vrača.«
Tudi Oktober je vtaknila glavo med grmičevje.
Ženska je 'bila prav blizu njunega skrivališča. Prav počasi je hodila in se pri hoji opirala na črno, s srebrom okovano palico. Njena obleka je bila črna, na sivih laseh pa je imela špansko man-tiljo. Bila je visoke postave in izredno suha; zato pa se je zdela še bolj velika. Oktober je začudeno gledala njen mrtvaško bledi obraz, temno obrobljene oči in naravnost velikanski nos. Ko jo je za hip obsijalo sonce, so se v njenih ušesih, na rokah in na vratu zasvetili številni biseri. Kmalu je izginila med drevjem.
Oktober je slišala, kako je Robin vzdihnil.
»Kraljica Elfrida! Ali si jo videla? Elfrida! Presneta reč!... Elfrida tu!«
»Elfrida? Ali je to njeno ime?«
Odkimal je. Še vedno je strmel proti drevju, za katerim je izginila zagonetna dama. Kar smešen je bil v svojem začudenju.
»To je pa vendar neverjetno! Elfrida... To je pa res navdušenje za šport!... Tudi policijskega psa zna igrati. Ničesar se ne ustraši, nobena stvar je ne zadrži! Moj Bog! Elfrida!«
»Ali se imenuje EHrida?«
Deklica je postala že nestrpna.
»Ne — Loamer — lady Georgina Loanin. Njen oče je bil markiz Dealford... star norec, vedno brez denarja.«
»Ali jo torej poznaš?«
»Samo nekoliko. Le pozdravil sem jo včasih. ,Dobro jutro milady. Upam, da se prav dobro počutite.' — Prav dobro pa se nikakor ne razumeva,« je dejal nekako sam zase in se smehljal pred se. »Izgleda, da stanuje na farmi. Zato pa na noben način ne moreš tja.«
»Ne morem iti, ker nočem,« ga ie zavrnila Oktober. »Grem s teboj v — Prescott. vsaj zdi se mi, da si prej imenoval ta kraj. Kaj nameravaš tam delati?«
»Nič posebnega.«
Pogledal jo je zamišljeno, Čutila je, da je v hipu postala zanj breme.
»Pod nobenim pogojem se nočem vrniti.«
Njen glas je izražal veliko odločnost.
»Sedaj se nekoliko spominjam poroke... a zelo medlo,« je dejal. »Mislil sem, da so bile le sanje. Nekoliko se mi dozdeva, a predstava je zelo nejasna.«
Nekaj trenutkov po teh besedah je položil glavo na laket in zaspal.	, .
Oktober pa je začela pregledovati njuno zalogo živil. Imela sta še eno škatlo piškotov, tri pakete čokolade in precejšen kos torte, skrbno zavit v bel svilen papir. Ni se jima torej bilo treba bati, da bi morala tako kmalu umreti od lakote. Imela sta
tudi dve steklenici, a sedaj 9ta bili napolnjeni le z vodo, katero je malo prej natočil Robin.
Potrfježljivo je sedela s prekrižanimi rokami. Sedaj je bila pač ona na vrsti, da straži Njena naloga se ji je zdela zelo važna. Od časa do časa je pokukala skozi grmovje, a ni zapazila ničesar sumljivega. Sonce je počasi zahajalo. Tisoči mušic so plesali pod drevesi. Nekje v bližini je bilo razločno slišati detelov »tak, tak«.
»Koliko je ura?«
Šele sedaj je zapazila, da se je Robin že zbudil.
»Kmalu bo sedem. Ali nisi lačen.«
Robin se je vsedel in se krepko drgnil po obrazu.
»Umiram ob lakote.«
Razgrnila je pred njim zalogo, nakar sta se skupno pokrepčala. Ostanek sta skrbno spravila.
Robin ji je začel razlagati svoj načrt. Preden se popolnoma stemni morata zapustiti skrivališče in oditi proti jugu. Zelo verjetno je, da državna cesta ne more biti daleč. Tudi železnica mora biti nekje v bližini. Popoldne sta nekajkrat slišala pisk lokomotive. Po njegovem mnenju so največjo težavo predstavljali mostovi. Če naletita na kakšno reko, morata iti ob bregu, dokler ne najdeta kakšne možnosti, da jo prekoračila. Videti je bilo, da je teh stvari že precej vajen in da je najbrž ušel že marsikateri neprijetnosti, ker se je izogibal mostov. Ce so njegovi računi pravilni, bosta jutri zarana že na po! poti med Ogdensburgom in nekim krajem, katerega je Robin imenoval »Liflys«. Govoril je o tem »Liflysu«, kot da bi bil lo kak kraj, a pozneje je Oktober spoznala, da je to ime nekega človeka, ki se je vzdrzeval s tem, da je v kočljivih položajih posojal čolne.
»Ta človek je Irec,« ii j* resno pojasnjevil. »Njegov brat je obstrelil mojega strica — žal, da ne smrtno. Toda kljub njegovi nespretnosti v streljanju, sva ostala prijatelja. Drugo njegovo ime je Mike	(Dalje	sledi.)
Poštenost in ustrežljivost italijanskega vojaka
Lep nauk vsem tistim, ki mislijo, da ne smejo nikomur več ničesar zaupati
Ljubljana, 13. maja.
Lep nauk vsem tistim, ki so še vedno trdno prepričani, da nikomur ne smejo prav ničesar zaupati in da so vsepovsod naokrog sami tatovi in sleparji, je dal te dni nek italijanski preprosti vojak, ki je po zadnjih velikih spremembah prvič videl belo Ljubljano in je po nekih službenih poslih moral potovati z avtomobilom na Reko. Nikogar v Ljubljani ni poznal, v Ljubljani pa njega nihče, tako da na vse zadnje niti ne bi bilo preveč čudno, če bi kdo imel kak pomislek, ali naj mu kakšno važno zadevo brez nadaljnjega zaupa, ali ne. Toda preprosti italijanski vojak je kaj hitro temeljito razpršil takšne predsodke, ki jih imajo Ljubljančani vedno dovolj na izbiro, tudi če ne gre za popolnoma neznane ljudi, kaj šele, če je pred njimi tujec, ki ga nihče pobliže ne pozna ali sploh kaj več ve o njem.
Zgodilo se je tole: V neko ljubljansko prodajalno je stopil italijanski vojak, da si nakupi potrebnih reči za pot. Prijazno je povpraševal, če imajo to in ono. Čeprav ga vajenka ni dosti razumela, ker ne zna italijansko, se je iz prijaznega razgovora brž prepričala, da bi prav temu nezna-nejnu vojaku lahko zaupala, kar ji je že nekaj dni ležalo na srcu. Dostikrat je namreč te dni mislila na svojo teto, ki živi doli na Reki in ki je že dolga leta ni videla, ker ni imela nikdar toliko sredstev, da bi se sama odpeljala kdaj na obisk k njej. Ker Pa je bila prav prejšnji dan slišala, da nekateri italijanski vojaki z avtomobili odhajajo večkrat na Reko, ji je takoj šinila v glavo misel, da bi utegnil biti prav ta vojak, ki je zdaj stopil v trgovino, med tistimi, ki se vozijo na Reko. S pomočjo tolmača, ki je bil kar v trgovini pri rokah, se je prepričala, da njena slutnja ni bila neupravičena. Res je ta vojak odhajal prav tisti dan na Reko. In razgovor je prišel tako daleč, da je vajenka res izrazila temu italijanskemu vojaku svojo vročo željo, naj na Reki obišče njeno teto, ji sporoči pozdrave in jo povpraša, kako se ji godi, da ne bo preveč v skrbeh zanjo. Vojak ji je obljubil, da bo na Reki res šel tja, kjer stanuje njena teta in da bo vse tako storil, kakor ga je vajenka pro-
sila, potem pa se je prijazno poslovil in dejal, da bo takoj, čim pride spet v Ljubljano, povedal, kako je opravil.
Vojak se je drugi dan že vrnil z Reke. Prinesel je za vajenko nadvse prijetno presenečenje. Ni prinesel samo pozdravov od vajenkine tete, pač pa povrhu še sto lir, ki jih je tudi teta brez strahu zaupala temu preprostemu italijanskemu vojaku, da bi jih izročil njeni sorodnici.
Vajenka kar ni mogla verjeti, da se v današnjih časih, ko je celo med domačimi ljudmi toliko nepoštenosti in nezaupanja, kaj takšnega sploh še more zgoditi. Kaj bi bilo namreč lažje, kakor da
bi ta neznani vojak lepo spravil v žep tistih sto lir in se nikdar več ne oglasil v dotični ljubljanski trgovini. Kdo bi ga iskal med toliko množico ljudi, ki so zaradi uniforme še bolj pdoobni drug drugemu. In če bi ga nazadnje tudi res našli, kdo bi mu mogel dokazati, da je prav on tisti, ki bi bil moral izročiti tej vajenki poslani denar. In vsega tega se je preprosti italijanski vojak tudi zavedal, pa je kljub temu storil tako, kakor ga je nekoč doma učila mati in kakor je edino prav. Pošteno je izročil denar, ki ga je dobil na Reki za ubogo vajenko in ga takoj oddal v prave roke. S tem pa ni dokazal le tega, da je sam poštenjak, pač pa dal tudi lepo priporočilo za vse svoje številne tovariše, ki se danes mude na zasedenem slovenskem ozemlju, obenem pa lep nauk vsem tistim, ki mislijo, da res ne smejo danes nikomur več ničesar zaupati, če ni ravno najbližji sorodnik, ali vsaj Slovenec.
Avtobusne zveze Notranjske z Ljubljano
Macge avtobusne proge poštne uprave odpadle — želje daljnih naselij
Ljubljana, 14. maja.
Razni kraji Notranjske, ki so močno oddaljeni od železniških postaj, posebno od postaje na Rakeku, so imeli poprej pred prihodom Italijanskih Vojnih Sil le eno avtobusno zvezo z Ljubljano. Avtobusno podjetje A. Pečnikar na Dolenjski cesti je redno vzdrževalo avtobusne prometne zveze Ljubljane z notranjskimi kraji čez Velike Lašče na Bloke, Lož, Stari trg tja do Prezida. Druga avtobusna zveza Rakeka je posredno vezala Ljubljano z Loško dolino od Rakeka čez Cerknico, Grahovo, Bločiee, Bloško polico v Lož. Bloška polica je bila nekak vozel, kjer sta se sestajali obe progi Pečni-karjeva in cerkniška.
Prve dneve po zasedbi slovenskih krajev od strani Italijanske Vojske so bile zveze z Notranjsko pretrgane. Po uvidevnosti, načrtnih stremljenjih in odločnosti Kraljevega Komisarja je bila kmalu Notranjskega z Ljubljano spojena z avtobusnimi zvezami. Kmalu je vpostavilo Pečnikatrjevo avto podjetje staro avtobusno progo Ljubljana—Stari trg. Voziti je začelo po starem voznem redu. Promet je na tej progi živahen.
Varujte koristni ptičji rod!
Po vrtovih in gozdovih vam bodo ptice bogato povrnile vašo naklonjenost
Ljubljana, 14. maja.
Brezštevilni so roji škodljivcev, ki uničujejo naše lepo cvetoče sadovnjake in gozdove ter povzročajo v njih veliko škodo. Mnogo si pomagamo pri uničevanju škodljivega mrčesa z raznimi kemikalijami in škropivi, vendar pa moramo dati vsi priznanje ptičjemu rodu. ki tako vneto pomaga uničevati gozdne in vrtne škodljivce. In vprav zaradi tega moramo skrbeli, da se ptičji rod ohrani in še bolj razmnoži.
Zakaj je ptic vedno manj
če se spomnimo na nekdanja leta, moramo z žalostjo ugotoviti, da je ptičjega zaroda vedno manj. Glavni vzrok temu je pač preve-nka človeška »kultura«. Kolikor bolj narašča število prebivalstva, toliko bolj primanjkuje orne zemlje in toliko bolj se krčijo gozdovi, sekajo drevesa, odstranjujejo grnjovja in žive meje, s tem pa jemljejo pticam skrivališča in gnezdišča. Po vaseh je vedno manj slamnatih streh, votla drevesa padajo, kjer so imele ptice nekdaj varna zavetišča. V mestih in trgih čistijo ceste in tako je vedno manj hrane za strnade in škrjance. Številni električni vodi ugonabljajo vsako leto na tisoče in tisoče pevk in koristnih ptičev. Res je namreč, da bi se gospodarji, sadjarji in kmeti zaman trudili, če bi hoteli brez naravnih pomočnic-ptičev preprečiti velikansko škodo, ki jo prizadeva mrčes po sadovnjakih, vrtovih in gozdovih. Te trditve ni mogoče ovreči. Le vprašajte orača, kdo mu je v ranem jutru zvesti spremljevalec. Dejal bo: škorec, poljska vrana in škrjanec, ki mu slede in pobirajo po oramicah mrčes in ogrce. Vsak sadjar in vrtnar lahko vidi. kako vpričo njega sinice in druge drobne ptice neutrudljivo obirajo gosenice in jajčeca z drevja. Pa tudi sprehajalec po polju lahko opazuje postovko ali mišarja, kako v bliskovitem naskoku pograbi ,n odnese poljsko miš. In takih primerov je še na stotine in stotine.
Ptice, zlasti lastavice. so nam
tudi v zdravstvenem oziru zelo koristne.
'ker s jiokončavanjem muli, mušic in komarjev zmanjšujejo nevarnost bolezni. Preobširen bi bil opis vseh koristnih ptic, vendar naj pa navedemo le nekatere, pri nas bolj znane koristne ptice. Omenili jih bomo z dobrim namenom, da jih bodo ljudje povsod varovali pred ptičjimi uničevalci.
Pri nas lahko ob vsakem letnem času naletimo na nam vsem znano veliko sinico in njene vrstnice. To je ena najkoristnejših ptic, ker uniči nešteto škodljivega mrčesa. Vsako deblo, vsako vejico, zelenjad, natančno preišče in ni ga jajčeca ali ličinke, ki bi ušla bistremu očesu sinice. To je kar pravcati »policaj« med ptičjim zarodom in gorje ličinkam. Sovražnikov
sinice je zlasti med čebelarji dovolj. Res, da si sinica privošči tudi Čebelje pečenke, vendar pa tak »liiksus« ni v nobenem razmerju s koristjo, ki jo ta ptica napravi sadjarju in vrtnarju.
Kdo ne pozna kukavice, oznanjevalke spomladi! Kukavica je tudi zelo koristna, ker iz požrešnosti ugonablja v veliki množini najškodljivejše kosmate gosenice, ki jih mara le redko kateri ptič. V želodcu so našli tudi po 88 gosenic hrastove sprevodnice, 173 mladih gosenic prsteničarja, 110 gosenic hrastovega zavijača, 10 hroščev. Seveda je bil tak zalogaj najden izmenično.
Kjer je dosti škodljivega mrčesa, tam se navadno pojavijo v obilnem številu tudi škorci. Niso izbirčni, žužki, kobilice, črvi, polži, ogrci in podjedi — vse jim gre v slast.
Zaradi tolikih koristi, ki jih imamo od ptic pevk in nepevk, bi bilo prav, če bi vsi, ki jim je kaj za svoj vrt, skrbeli za ohramitev ptičjega rodu. Drobni pevci nam bodo ostali hvaležni in še bolj pridno pobirali škodljivi mrčes.
Zgodba o »nedolžni« ižanski jajčarici
Ljubljana, 14. maja.
Pred nekaj dnevi je bilo na ljubljanskem trgu. Pri jajčaricah. Gospodinje in drugi kupci so že dolgo čaikali na vsakodnevne jajčarice, ki s kolodvorov prinesejo v košarah jajca naprodaj. Tudi neka Ižanka jih je prinesla veliko košaro in še dve manjši Ižanka je imela že od nekdaj stalne odjemalce in jajca iz velike košare so šla hitro v denar. Drugi dve košari je pa »pametna« Ižanka skrila pod stojala. Ko so tiste, ki so Ižanko čakale, dobile zaželena jajca, so odšle, kupci pa, ki so prišli na trg, pač niso vedeli, da iima jajčarica še kar celi dve košari jajc pod stojali. Ižanka je stala in čakala, čakala. Ura je bila že precej. Jajc pa na trgu vedno manj. Tudi cena je poskočila, in to je čakala tudi naša jajčarica. Ljubljanske gospodinje pa tudi niso od muh in so kaj kmalu izvohale, da ima jajčarica še jajca pod klopjo. Začele so spraševati jajčarico, zakaj ne prodajaja jajc, ko jih še ima. Pa se je Ižanka na vse mogoče načine izgovarjala. Ni in ni hotela jajc prodati, pa čeprav bi jih gospodinje pošteno plačale. Končno pa je bilo gospodinjam takega moledovanja le dovolj. Z jaj-čarico niso hotele same obračunati, pač pa so jo naznanile tržnim nadzornikom. Prišel je paznik in jajčarici zaplenil vsa jajca. Da ste videli, kakšne solze je začela pretakati »nedolžna« Ižanka. Kaiko je jadikovala in tarnala. Pa ni nič pomagalo. Jajca so romala na tržni urad, od tam pa v mestno sirotišnico. In tako je bilo tudi prav.
V	Zagrebu je bil ustanovljen posebni urad, ki
bo imel nalogo nadzorovati izvajanie ukrepov proti Judom.
Ky je bil železniški promet Ljubljana—Rakek zaradi porušenja borovniškega viadukta popolnoma pretrgan, je bilo treba poskrbeti za organizacijo prometnih zvez med Notranjsko in Ljubljano. Italijanska železniška uprava se je v tehničnem pogledu hitro potrudila, da je bil promet med Rakekom in Ljubljano vzpostavljen na način, kakor je bilo že javljeno. Avtobusno podjetje Mele v Cerk-nici pa je vzpostavilo direktno avtobusno zvezo med Ljubljano— Cerknico tja do Starega trga. Poprej in tudi še sedaj vzdržuje avtobusno progo od rakovske postaje preko Cerknice v Loško dolino. Na novo pa je Meletovo podjetje organiziralo zvezo od Ljubljane tja do Starega trga. Iz Loške doline odpeljeta avtobusa zjutraj in- privozita dva avta vsak dan v Ljubljano okoli 8. Popoldne odpeljeta oba avtobusa v temle vrstnem redu: prvi odpelje izpred Figovoevega dvorišča ob 15, druga pozneje ob 16. Oba avtobusa vozita 'čez Vrhniko ut Logatec na Planino, Rakek, v Cerknico, Grahovo, Bloško polico, v Lož in Stari trg.
Meletovo podjetje prevzema vso pošto na Rakeku, ki prihaja iz Ljubljane po železnici Ljubljana —Vrhnika—Logatec—Rakek.
Mnogi Notranjci, prebivalci naselij ob gorenjem delu Cerkniškega jezera,so izrazili željo, da bi Meletovo avtobusno podjetje vozilo od Grahovega po drugi cesti skozi Žirovnico, Goričice, Gorenje jezero, Dane in Podcerkev v Stari trg. Tako bi dobilo udohne potne zveze mnogo prebivalstva ob tej progi.
Kako funkcionirajo od poštne uprave poprej v Sloveniji vzdrževane avtobusne proge? Ljubljanska poštna direkcija je poprej vzdrževala več avtobusnih prog na Štajerskem, v Prekmurju in na Dolenjskem. Ker so bili štajerski kraji zasedeni po Nemcih in nato priključeni k Nemčiji, so te avtobusne proge sedaj odpadle in jih več ne vzdržuje ljubljanska poštna uprava. Odpadle so tudi avtobusne proge v Prekmurju, ki je priključeno k Madžarski. V območju ljubljanskega poštnega ravnateljstva je ostala deloma še avtobusna proga Novo mesto— Brežice. Ta proga še ni vzpostavljena, ker tam še ni končno določena meja Ljubljanski pokrajini. Odpadel je dalje avtobusni promet na Gorenjsko in promet iz Ljubljane na Vransko in proti Kamniku. Ko se bodo razmere uredile, bo pač omogočeno, da se nekatere daljne proge obnove in vzpostavijo, kar bo mnogo odpomoglo potniškemu prometu iz Ljubljane na vse strani. — d.
Pametno svarilo mestne občine
Ljubljana, 14. maja.
Kdo izimed Ljubljančanov ni ponosen na red, na čistočo našega mesta? Kdo izmed meščanov ni vesel naših parkov, ki so tako lepi, da nas številni tujci zavidajo zanje! Prav tako pa tudi vsakega Ljubljančana boli, kadar vidi s papirjem in drugimi odpadki nastlane ceste, ulice, naše lepe nasade. Kaj si neki morejo misliti o takih nesnažnih ulicah šele tujci, ki dnevno prihajajo v Ljubljano, v našo belo Ljubljano! Povsod ob cestah in parkih so sicer postavljeni koški za papir, a kako malo jib ljudje uporabljajo! Posebno varuhinje otrok in mamice naj le bolj pazijo, kaj počenjajo po parkih njihovi malčki, kajti otroci imajo velik delež, da so naši parki in nasadi tako »lepo« nastlani z raznim papirjem in drugimi odpadki. Da se nimajo ljubljanski otroci kje igrati, ni res. Povsod imajo lepa igrišča im tam se lahko naigrajo po mili volji in tudi nasmetijo lahko. Kdo bi jim pri igri zameril, če odvržejo košček papirja! Nikakor pa ne gre, da bi po sprehajališčih smetili, odmetavali razno nesnago im tako kvarili ponosen okras Ljubljane — čistoto. Če bodo neresni ljudje in otroci še nadalje smetili po parkih, bo morala mestna občina pač poseči po drugih sredstvih. Prisiljena bo poslušati nasvete prijateljev, naj stražniki in pazniki prisilijo elegantne mamice im neskrbne varuhinje, da bodo morale pred sprehajalci po parkih pometali smeti, ki so jih razmetali njihovi malčki. Ohranimo čistoto našega lepega mesta 1
Hrvaška vlada je odredila, da se morajo s severnega dela Zagreba izseliti v osmih dneh vsi Srbi in Judje. Vsi ti se smejo nastaniti v južnih delih mesta. Odlok utemeljujejo s tem, da takšni elementi ne spadajo v tisti mestni del, kjer so sedeži skoraj vseh hrvaških oblasti.
Ne podražujte sami blaga na trgu!
Ljubljana, 14. maja.
Skoraj vsak dan se dogaja, da gospodinje, ki prihajajo na trg, same podražujejo zelenjavo in druge pridelke, ki jih kmetice pripeljejo naprodaj. S tem same ovirajo vsa prizadevanja mestnega tržnega urada, ki se na vse mogoče načime trudi, da bi obdržal stalno dovoljeno ceno in hoče s tem zatreti vsako predrago prodajanje, kar je v korist le kupcem. Grdo se je razpasla tudi navada, da kupci čakajo že na kolodvorih prodajalce, ki z vlaki privozijo na trg svoje pridelke. Ze kar med potjo na trg se sklepajo kupčije. In namesto na trg gre zelenjava in druga živila kar po krajši poti v kuhinje bogatih gospodinj in restavracij, ki ne vprašajo toliko za ceno, ker pač vedo, da bodo drago kupljene poljske pridelke, jajca, surovo maslo in drugo iitak dražje prodale, kakor pa so jih kupile. Tržni urad je že zadnjič proti takemu prekupčevanju najstrožje nastopil. S kolodvorov in občinskih mitnic so prodajalce spremljali tržni or-gami na Vodnikov trg. Zaradi takega spremstva niso bile mogoče kupčije na poti na trg. Ko so prodajalci prinesli na trg svoje košare, so jih seveda takoj začele oblegati gospodinje, ki so vse zaloge kaj kmalu pokupile. Na žalost pa je bilo med kupovalkami tudi nekaj takšnih, ki so hotele priti poceni do živil in so jih kar meni nič, tebi nič spravljale v svoje torbice. Izrabile so pač gnečo. Vendar pa so nekatere take zmikavte tržni organi prijeli in bodo kaznovani. Tak sramoten pojav je treba obsoditi, tržni organi pa bodo v bodoče še bolj gledali, da se taitvine ne bodo pojavljale im bodo zlasti tam, kjer je gneča, bolj pazljivi.
Obvestila
Danes, sreda, 14. maja: Bonifacij, mučenec.
Četrtek, 15. maja: Izidor, spoznavalec.
Koledar
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
L. M. Škerjančeva druga Simfonija v h-molu
bo doživela svojo krstno izvedbo pod taktirko S. Hubada na velikem simfoničnem koncertu Ljubljanske Filharmonije, ki bo v ponedeljek 19. maja ob pol 20 v Unionu. Vsako novo delo slovenskega skladatelja sprejme naše občinstvo z največjo pozornostjo in nestrpnostjo. Tudi za to najnovejšo skladbo našega priznanega komponista vlada veliko zanimanje. Sloves in reputacija naših godbenikov kakor tudi spored večera obeta umetniški dogodek, na katerega naše občinstvo opozarjamo. — Predprodaja vstopnic pri blagajni Kina Union.
Koncert Glasbene Matice. Med češkimi skladatelji je na enem prvih mest Leoš Janaček. Napisal je več oper, izmed katerih so najbolj znane Jemufa, Katja Kabanova in Lisica zvitorepka. Prvi dve Janačkovi operi sta bili izvajani tudi v Ljubljani. Pomembna so pa tudi Ja-načkova komorna dela in iz tega njegovega zaklada bosta izvajala naša umetnika rektor Anton Trost in prof. Jan Slais v petek 16. maja ob 20 v veliki filharmonični dvorani Janačkovo sonato v des-duru. Koncert bo pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
Škoda po vojašnicah, ki so jo tudi v Ljubljani napravili ljudje po umiku jugoslovanske vojske, je ogromna. Plenili so ne samo živila im obleko, temveč izd i rali iz sten tudi vodovodne pipe, snemali z vrat in okem kljuke in okovje, trgali s sten razne napeljave in instalacije, razbijali in odnašali opremo, skratka razbili in uničili ter pokvarili so več, nego so bile odnesene stvari vredne. Pri tem zločinskem počenjanju pa nikdo ni pomislil, da bo morala mestna občina vse to popraviti, nadomestiti in plačati. Zaradi nerazsodnih plenilcev bodo morali nositi težke stroške pošteni občani, ki že itak komaj zmagujejo javne dajatve. Zato pa opozarjamo sedanje lastnike iz vojaških objektov odne-šenih predmetov, da morajo najkasneje v 8 dneh vse stvari, cele ali f>olomljene ter njihove dele popolnoma zanesljivo prinesti mestnemu vojaškemu uradu. Opominjamo jih, da bodo pozneje najstrožje preiskave našle iz vojaških poslopij odnesene stvari ter tudi tatove. Pri preiskavah bo pomagala meščanska zavest poštenih občanov, ki so zaradi ropanja po vojašnicah vsa oškodovani, še bolj pa nevoščljivost in škodoželjnost tistih, ki se s pokradenimi stvarmi niso toliko okoristili kot drugi. Naj torej krivci ne odlašajo z vrnitvijo po vojaških poslopjih nabranih stvari ter naj nemudoma vse take stvari oddajo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7, ker jih bo drugače gotovo dohitela stroga oblast
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 19.
Sreda, 14. maja: Komedija zmešnjav. Red B. Četrtak, 15. maja: Komedija zmešnjav. Red Četrtek.
Petek, 16. maja, ob 15: Othello. Dijaška predstava.
Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Opera. — Začetek ob 19.
Sreda, 14. maja: Rusalka. Red Sreda.
Četrtek, 15. maja: Seviljski krivec. Red Premierski. Petek, 16. maja: zaprto.
Vse p. n. abonente opozarjamo na spremenjeni vrstni red predstav v Drami in Operi v sredo in četrtek, t. j. 14. iu 15. t. m. Danes objavljeni re-i portoar je pravilen.
Charlie Chan v San Franciscu
»Lepa vam hvala! Toda razumeti mo- J ra te da sem odvisen od svojega gosti te-. lja. Vem, da je Kirk za jutri zvečer povabil goste na večerjo, toda zdi se mi, da je nekaj omenil tudi o kosilu. Naj bi si kolikor že želel z vami kositi, vendar vam ne morem tega obljubiti prej, preden se ne pogovorim z Kirkom.«
»Odlično. Pojdiva ga kar sedajle poiskat. Kie pa je?« je naglo vprašal Ran-keen.
»Verjetno je zgoraj v svoji vili,« je odgovoril sir Fred-erik in z vso močjo butnil vrata blagajne ter jo zaklenil.
Tedaj so se odprla vrata in v sobo je vstopila služkinja.
»Dober večer!« ji je dejal sir Frederik. »Prosim vas, da se pri svojem opravilu ne dotikate nobene stvari na mizi, niti v predalih.«
»Ničesar se ne bom dotaknila,« je od-Jovorila sobarica.
»Sedaj pa pojdiva, gospod ...«
»Rankeen, sir Frederik.«
»Pojdiva, gospod Rankeen. Iz diruge sobe vodijo stopnice gor v Kirkovo stanovanje. Pojdite za menoj, prosim vas.«
Mračne in tesne stopnice so vodile
gor v tesen hodnik, od koder se je prišlo naravnost v salon. V salonu je bil samo Kirkov 6luga Parady. S prezirljivim pogledom je ošvrknil časnikarja, da mu je s tem povedal, da ga ima za navadno nadlego. Zdelo se je, da se je Barry Kirk preoblačil za večerjo. In zato Parady ni ravno rad odšel k njemu, da bi ga na željo sira Frederika poklical.
»Kirk 6e je takoj prikazal v lepi beli srajci z nezavezamo črno samoveznico okrog vratu. Bil je visok, lep mladenič med pet in dvajset do trideset let. Prehodil je mnogo sveta in okusil vse mogoče užitke, zato zanj življenje ni imelo več nobenih posebnih skrivnosti.
»Ah, Vi ste g. Rankeen, sotrudnik ,Globusa*, je rekel ljubeznivo. »S čim naj vam postrežem?«
Parady se je lotel svečanega opravila, d« bi namreč gospodarju zavezal kravato. Preko služiteljevega hrbta je Rankeen razložil namen svojega obiska. Kirk se je strinjal z njim.
»To je sijajen domislek! Jaz imam mnogo prijateljev v Honolulu in sem tudi že slišal za Charlija Chana. Prav všeč bi mi bilo, če bi se seznanil z njim.«
»Naredite nam to uslugo in kosite jutri z nami,« je rekel reporter.
»Ne, ne! Jaz povabim Vasi«
»Kako to? Saj sem vendar jaz prvi predlagal to kosilo?«
Kirk se je razkoračil, kakor se postavijo v takšnih primerih bogataši. Prekinil ga je z gibom roke:
»Dragi gospod, jaz sem za jutri že organiziral kosilo. Dobil sem pismo od zastopnika državnega tožilca, ki bi se rad spoznal s sirom Frederikom. Moral sem se odzvati, kajti časi so taki, da je dobro imeli poznanstva tudi s takimi krogi.« »Zastopnik državnega tožilca?«
»Da, neki Morow. J. B. Morov. Ali ga morebiti poznate?«
-	Rankeen je pritrdilno prikimal z glavo. »To je torej program za jutrišnji dan,« nadaljuje Kirk. »Dobiti se moramo s tem Morrowom opoldne v restavraciji. Govorili bomo seveda o razmih kriminalnih primerih in prepričan sem, da bo prišel vaš prijatelj iz H ono! u l a na svoj račun. Vi pojdite f>o Chana in bodite opoldne v restavraciji.«
»Hvala. Prišla bova, pa točno. Sedaj pa... ne bi vas rad zadrževal še na-
* Isiuga je pospremil Rankeena do vrat. Spodaj na dvajsetem nadstropju je srečal
svojega tovariša, sotrudnika »Heralda«.
V	zmagoslavnem nasmehu je Rankeen vzkliknil:
»Lahko se kar mirno vrneš tja, odkoder si prišel, dragi tovariš. Domislil sem se pred teboj in ves načrt že izpeljal!«
»Zakaj tako? Česa si se domislil?« je z otročjim licem vprašal njegov tovariš.
»Prvi sem se domislil, da spravim v stik sira Frederika in Charlija Chana. Stvar je končana. Lahko mirno greš!«
Ko sta čakala na dvigalo, da bi se odpeljala navzdol, pa je dekle v zelenem oblačilu stopilo iz pisarne »Družbe za izvoz iz Kalkute« in se jima pridružilo. Ko so se spuščali dvajset nadstropij navzdol, je imel Rankeen čas im priliko, da si jo je boljše ogledal. Na njenem lepem obrazu ni bilo več sledu o solzah. Spodaj na ulici pa je buljil za njo, dokler ni izginila za oglom.
Zakaj je jokala, ko je prišla iz sobe sira Frederika? Kaj neki ji je mogel povedati. Ali ga je morda kaj vprašala? Potem se je nasmehnil: Zakaj mu je padla v glavo misel, da bi se vtikal v zasebne stvari tega slavnega človeka?!
Skrivnost Eve Diran
Naslednjega dne sta točno opoldne sir Frederik in Barry Kirk stala v preddurju
hotela »Saint Francis« in opazovala ljudi, ki so hodili mimo njiju. Kirk je potegnil pismo iz žepa.
»Glejte, zjutraj sem dobil tole pismo od tega G. M. Morrowa. Zahvaljuje se mi za vabilo in mi pravi, da ga bom spoznal po zelenem klobuku. Če bi bil jaz zastopnik državnega tožilca, bi si pač izbral kakšno drugo lepšo barvo klobuka.«
Sir Frederik ni nič odgovoril. Gledal je Rankeena, ki je prihajal v spremstvu majhnega človeka, zabuhlega obraza in resne zunanjosti, ki pa je stopical nenavadno lahkotno.
»Tu sva,« je dejal časnikar. »Sir Frederik, dovolite, da vam predstavim go-sjx>da Chama, člana policije na Honolulu.«
»To je zame neizmerna čast. Sir Frederik, vi ste mi preveč naklonjeni. Tiger je ]x>svetil svojo pozornost skromni muhi..
Nekoliko zmeden si je Anglež gladil brke in se smehljal svojemu tovarišu s Havajskih otokov. Nenavadno so ga zanimale živahne oči tega Kitajca.
»Drago mi je, da se mi je ponudila prilika, da se z vami spoznam, g. Chan. Kaže, da stojiva v nekaterih vprašanjih svojega stanu na istem stališču. Mislim, da se bova znala sijajno razumeti.«
.(Dalje.)
Stran 4.
»SLOVENSKI DOM«, dne 14. maja 1941
t ~T.* II« I ———
Štev. 110.
La visita del Commissario ali’ antotreno sanitario. L’ Ecc. Grazioli tra le scolarette. — Obisk Komisarja pri sanitarni avtokoloni. Eks. Grazioli med šolsko mladino.
Italijansko ljudstvo, njegov jezik in vera
V 80 letih se je število prebivalstva v Italiji povečalo za 18 milij. (40%)
V	naslednjem navajamo nekaj podatkov ki se nanašajo na italijansko prebivalstvo, njegov jezik in vero, kakor so bili ugotovljeni lansko leto, ko je Italija šla v vojrro. Številke, ki bi veljale za sedanjo dobo in ki bi bile vsaj glede na število prebivalstva čisto drugačne, sevede še ne moremo navesti, ker še niso zbrane.
Kraljevina Italija je imela 20. junija lani
44,755.000	prebivalcev. Povprečna gostota je znašala 140 ljudi na kvadratni kilometer. V okviru srednje — in zahodnoevropskih držav je Italija po številu prebivalstva na tretjem mestu. Pred njo sta edino Nemčija, ki je imela lani 80.2 milijona ljudi, in evropska Anglija s približno 46 milijoni prebivalci. Niti bivša Francija je v tem oziru ni dosegla, zdaj pa jo seveda še toliko manj. Kar se tiče gostote prebivalstva, je samo Anglija pred njo. Tam pride namreč okroglo 191 ljudi na kv. km. Nemčija pa je že za njo (133 na kv. km.), še bolj pa je zaostajala za Italijo bivša velika Francija (komaj 76 ljudi na kv. km.). Toda pri Italiji je treba zlasti upoštevati še dejstvo, da je razmeroma velik del njenega ozemlja gorat in da zaradi tega tam ljudje ne morejo biti tako gosto naseljeni kakor bi bili lahko sicer, na drugi strani pa tudi nižinski predeli ne skrivajo v sebi ravno prevelikega zemeljskega bogastva, zaradi katerega bi bilo ljudsko blagostanje lahko večje. Gostota prebivalstva pa je seveda tudi v Italiji v raznih pokrajinah različna. Menja se takorekoč od pokrajine do pokrajine precej občutno. Ljudje so najgosteje naseljeni v Liguriji, Kampandji, Lombardiji, torej v pokrajinah, kjer sta združeni velika industrija b^iedelstvo. Najmanjša pa je naseljenost v Sar-dimji, Tridentinski Benečiji in v Lukaniji, t. j. v jopama goratih pokrajinah, kjer ni ne dovolj rodovitne zemlje in tudi ne večjih mest.
Velik naravni prirastek
Od leta 1861, ko je bilo ustanovljeno Kraljestvo, je število prebivalstva poskočilo do lani od 26 na okroglo 44 milijonov duš. Pri tem so vštete tudi vse tiste pokrajine, ki jih je Italija imela izven Evrope lani, ko so bili ti podatki zbrani.. Z drugimi besedami se to reče, da se je prebivalstvo Italije v zadnjih 80 letih pomnožilo približno za celih 40 odstotkov. Naraščanje števila italijanskega prebivalstva tudi v letih pred prejšnjo svetovno vojno, ko so se ljudje v velikem številu izseljevali, ni bilo dosti manjše, med svetovno vojno pa je zaradi vojnih žrtev in zaradi takoimenovane španske bolezni, ki je zelo kruto razsajala, naravni prirastek dosegel nekako mrtvo točko.
Na 1000 prebivalcev se vsako leto rodi približno 23 otrok, umrljivost pa je dokaj manjša, komaj 14. Rojstev je na leto približno devet (na 1000 ljudi) več kot pa smrtnih primerov. To se pravi z drugimi besedami, da v Italiji znaša vsakoletni naravni prirastek prebivalstva 400.000 duš. (V Angliji 101.290, v Nemčiji 482.020, v bivši Franciji 11.740). V Franciji se je torej dosti manj ljudi rodilo, kakor pa umrlo. Da je celotno število pre-
bivalstva kljub temu naraščalo, je treba pripisati stalnemu priseljevanju ljudstva od drugod.
V Italiji je ostalo prebivalstvo izredno enotno, čeprav je bilo v teku 25 6toletij na tem področju toliko ljudskih preseljevanj in čeprav nas zgodovina uči, da so se na Apeninskem polotoku križale v daljnih stoletjih različne kulture. Tolikšne enovitosti kot v Italiji, kmalu ne najdemu kje drugod na svetu.
Jezik in vera
Od Alp do Sicilije govore ljudje v ogromni večini italijanski jezik, ki se je razvil iz nekdanje latinščine in spada v vrsto romanskih jezikov. Sedem stoletij nazaj, torej od časov, ko je živel veliki pesnik Dante, je italijanščina tudi književni jezi. Tudi mešanice, na katere ponekod tudi v Italiji naletimo, čeprav le redko tu pa tam, imajo v bistvu zelo majhen pomen. Imamo takoimenovane Ladince na nekaterih področjih Treh Bene-čij, Albance in Grke, jx> nekaterih krajih južne Italije in Sicilije, nekaj manjših naselbin Nemcev, Slovanov, Romunov in drugih, ki 60 ostali kot sledovi nekdanjih selitev in ki tvorijo danes hvaležno polje za jezikovne raziskovalce. Italijanščina pa se kaj hitro uvaja tudi v tistih deželah, ki jih je Italija v zadnjih letih osvojila.
Tudi po veroizpovedi tvori italijansko ljudstvo zelo strnjeno celoto. Skoraj vse prebivalstvo je katoliške vere. K temu je morda prispevalo svoj delež tudi dejstvo, da je sedež vrhovnega poglavarja rimsko katoliške Cerkve sredi Italije v Rimu. Med najpomembnejše tuje veroizpovedi ma področju Aj>eninskega polotoka spada protestantov-ska vera, čeprav ima tudi ta zelo malo pripadnikov. Žive po veliki večini v Severni Italiji, zlasti v Piemontu.
V
»Specializiral« se je na preproge
Na svetu so različne vrste tatovi. Nekaterim je všeč vse, kar jim pride pod roko, drugi pa so se nekako šp>ecializira!i na gotove stvari. Tako imajo takšnega »Specialista« tudi v New Orleansu. Kradel je le preproge, za V6e druge stvari, čeprav so bile morda še tako dragocene, pa se splon ni zmenil pri 6voji'h številnih vlomih v razna stanovanja. Policiji dela ta svojevrstni tat hude preglavice. Dolgo ga že išče, pa ga nikjer ne more izslediti. Tako se zdi, da je ta tat tudi Specialist v skrivanju.
Zanimiva najdba na Finskem
V Vasterasu na Finskem so med neko razstavo starih biblij našli med stranmi finske biblije izdane približno iz sedemnajstega stoletja, star zemljevid sveta, narisan na pergament.
Zemljevid je narisal leta 1616 škof Johannes Rudbeckius, znani švedski zemljepisec. Drug izvod tega starinskega papirja imajo v knjižnici v Upsali.
Mussolinijev ukaz glede gradbenih del
Duce je te dni sprejel Ministra Gorlo, ki mu je poročal o razvoju javnih del. Pri tej priliki je ukazal, naj se do konca vojne ne začno z deli, ki jih določa štiri milijardni gospodarski načrt. Izjemo tvorijo le stanovanjske hiše in dela v novih provincah.
To je bilo odrejeno zato, ker se surovine morajo porabiti predvsem za. vojno industrijo in ker je število brezposelnih v Italiji sedaj zmanjšano na minimum.
Koliko Italija žrtvuje za kmetsko ljudstvo
V	Rimu so bili te dni sporočeni zanimivi podatki, iz katerih je razvidno, kako na pristojnih mestih skrbe tudi za podeželsko prebivalstvo. Tako poročajo, da so dogradili z državno pomočjo sledeče poljedeljske stavbe: 783 novih kmeč-
kih hiš za 859 družin. Stroški so znašali 46,240.519 lir. 140 hiš je biilo povečanih in je bilo pri tem 6,106.440 lir stroškov. 305 hiš so pripravili ali povečali, da bi se s tem zboljšali stanovanjski pogoji za družine. Stroškov je bilo pri tem 17,991.434 lir. V teh hišah bo lahko stanovalo 340 družin.
Koliko tehta Atlantik
Nek nemški računar 6e je lotil med drugim tudi naloge, da 6 številkami pove, koliko tehta — pomislite — ves ogromni Atlantski ocean. Prišel je do zaključka, da znaša površina tega oceana približno 90 milijonov kv. metrov. Na podlagi tega je dalje izračunal, da tehia Atlantik 325 trilijonov ton. Ge bi hoteli vso to ogromno vodno maso zliti v vodnjak, bi morala biti stranica kvadratnega vodnjaka dolga 655 km.
Gromozanska sila atomov
V milijoninki sekunde ima neskončno majhni atomski drobec nad tisoč
voltov električne energije
Učenjaki se že precej časa ukvarjajo s tajnimi silami, ki jdh skrivajo v sebi najmanjši delci snovi, atomi. Marsikaj presenetljivega so na tem kočljivem področju tudi že dognali, čeprav morda še ne bodo tako kmalu prišli do dna vsem skrivnostim teh neskončno majhnih delcev snovi in njihovim silam.
In Sam Frančiška je zdaj prispela nova, nad vse zanimiva in nemalo presenetljiva novica, ki razkriva ogromno moč atomov. Glasi se nekako takole: Neskončno majhen atomski drobec, ki ima nad tisoč voltov električne energije, nam lahko služi kot ključ, s katerim moremo odkriti tajne življenja in vesoljne materije, čeprav ta neskončno majhni drobec obstoji komaj milijoninko se-
kunde. Drobec, ki skriva v sebi največjo silo, se imenuje mezotron. Odkril ga je leta 1935 učenjak Anderson, je nekak neskončno majhni izstrelek, ki se sprosti tedaj, ko kozmični žarki, ki prihajajo iz svetovnega prostora, razprše atome na zemeljski površini.
Zadnje izkušnje so pokazale, da je prodorna sila mezotrona tolikšna, da lahko prodre skozi globino oceanov in še približno kilometer dalje v zemeljsko skorjo. »Atomska bombardiranja«, izvedena s oiklotroni, dajejo razlog prepričanju, da mezotromi niso nič drugega kot sila, ki v atomskem jedru drži skupaj protone in nevtrone s tem, da z astronomsko hitrostjo švigajo med temi neskončno majhnimi drobci.
Požiral je britvice, žepne svetilke in kozarce
Iz Madrida poročajo, da je v španskem mestu Algecirasu umrl akrobat Carlos Garcia, ki so mu drugače rekli tudi »Valencijski fakir«. Bil je res nenavaden človek, da mu ga ni bilo enakega. Te dni je, pravijo, pogoltnil v neki restavraciji pred radovednimi gosti kozarec za vodo, tri škatlice, v kakršnih so vžigalice, lečo in za nameček še žepno električno svetilko. Na vse zadnje pa je hotel še
bolj presenetiti že tako osupljene radovedneže okoli sebe in je začel požirati se britvice. Šlo mu je tudi to še dosti gladko, toda kmalu je začutil v želodcu hude bolečine. Ostre britvice so se mu zarezale v drobovje. Ko so gledalci videli, da vsa zadeva le postaja precej resna in nevarna, so poklicali takoj rešilni avtomobil in Garcia prepeljali v najbližjo bolnišnico, kjer je kmalu tudi umrl. Z življenjem je moral plačati prevelik pogum.
Zahtevajte povsod naš list!
Artista prof. France Kralj nella salla della sua c
štorih sv< '
Ljubljana, 14. maja.
Prva umetnostna razstava, ki bo odprta danes dne 14. t. m. ob pol šestih v palači Bate, nasproti Glavne pošte, bo umetnostni dogodek prve vrete, saj bo to prva umetnostna razstava v Ljubljanski pokrajini. Posebna zasluga za razstavo gre predvsem ravnatelju Bate g. I. Kavču, ki je dal razstavni prostor brezplačno na razpolago. Razstava bo brez vstopnine, le s prostovoljnimi prispevki
posizione — Umetnik prof. France Kralj v pro-razstave.
za kritje stroškov društva Slovenski lik. Izdan je lep katalog po 5 din. Razstavili bodo 6ledeči mladi slikarji in kiparji: Dolgan Milena, Jakič Vladimir, Kralj France, Perko Lojze in St reke lj Ivan. Uvodno besedo spregovori za razstavljake slikar L. Perko, odpre pa razstavo predsednik Osrednje strokovne organizacije mladih slovenskih slikarjev in kiparjev g. prof. France Kralj. K odedu in otvoritvi vljudno vabimo.
Maršal Italo Balbos
Italijanski roji nad svetom
Stormi d ’ 11 a 1 i a sul tnondo
Radio z naših torpednih rušilcev nam pove, da je sporočilo že oddano dalje v Rim.
Odiseja z njegovim kamnitnim otokom kmalu pustimo za sabo. Sovražim govorništvo in pogrete klasične ^ spomine. Toda kako naj se ubranim daljnim podobam, ki vstajajo iz presrečnih mladostnih dni? Spokojna senca mojega profesorja za grščino, ubogega profesorja Cippellettija, svetlega in mršavega mučenika naših mladostnih divjaških pohodov, morda nas tudi ti spremljaš pri tem omotičnem diru proti deželam epičnih sanj?
Zares, izmed vseh knjig, ki so nam jih s silo dajali brati, ti nobena ne ostane v spominu živa kakor »Odiseja«. Ko letim nad divjimi pogorji tega prvega otočja, mi brni po glavi tisti odstavek, tako značilne in tako sodobne barve:
»Itaka z oslovskim hrbtom in s pasjo kožo...«
Ni je mogoče označiti bolje.
Toda podoba malo traja. Pomikamo se med tem in onim otočičem proti velikemu močvirju pri Missolunghiju, ki odpira Patraški zaliv. Morska voda gnije med jeziki zemlje, plitvimi in ravnimi, ki spominjajo na mojo daljno Comacchio.
Byronovo mesto je v malce hladni jutranji luči strašansko žalostno. Med lužami zeleno sinje vode ga doseza železnica in gre dalje proti morju. Na drugem bregu se prikaže Patras. Bregova se zbližata in se v nekakem prelivu krivita proti severu. Morje dobiva j>odobo muhaste tesni, sami rtiči in zajede.
Glej na levem bregu borno vas- slavnega imena: Lepanto. Kako sta se le velik? vojski kristjanov in Turkov mogli razgrniti za bitko med temi ožinami? Kakšna usoda v zgodovini človeštva je bila zapisana na sinje zrcalo teh voda? Komaj, komaj se kodrajo pod nami. ko jih vznemiria jutranji dih.
Sic transit...
Prerežemo jezik Drepanskega rta in se izgubimo nad Korintski zaliv.
En S. 59 od poveljstva nas je skoraj ujeL Obrnem se in vidim razporejen po nebu ves roj: sive korintske pičice na oblakih, ki se vedno bolj goste. Iz zahodnika, ki nas je z nekaj dežja spremljal do otoka Santa Maura, smo prešli v vzhodnik, ki nas sili, da jačiimo obrate naših strojev.
Ob rtu Nicold, pod Parnasom, ki dviga proti nebu svoje vrhe, izgubljene v meglah 220« metrov visoko, zavijemo na jug proti Korintski ožini. V plesnem koraku nadaljujemo pot, med majhnimi prazninami v zraku, ki silijo stroj, da malo telovadi. Preliv je kratek in globok; šest kilometrov dolg in tri in dvajset metrov širok. Skopan je v belkast kamen, ki kaže svoje malo sklenjene plasti, robato prerezane pred komaj štiridesetimi leti. Mesto, ki ga je pred kratkim podrl potres, in ki je nekoč tako slovelo po stebrih, ni zdaj drugega kakor skupinica belih koč na desnem bregu. Železniški most gre čez preliv blizu Eginskega zaliva ob drugem morju. V globini pod železnim lokom vidiš žalostne in globoke vode.
Na poletu smo zdaj štiri ure. Atika ni daleč. Kratek morski rokav nas loči od otoka Salamine, ki ima obrežje razjedeno ter odprto proti zahodu kakor prsti na roki. Do njega pridemo nad Me/.aro, vso izluščeno na morje kakor podor belih prodnikov, zdaj smo v Eleusiškem zalivu. Ura je devet.
Polahko krenemo proti Atenam, od katerih že vidimo daljno belino, ki jo ovladuje čudni obris Licabetha. Ves roj nadaljuje pot za nami stisnjen in strnjen.
Glej rožnate' strehe Partenona. Ti so naS prvi cilj.
Krenem malce v lok. Uživam čndovit prizor. Pet in trideset strojev kroži nad prestolnico Hellade, pletejo širok venec v ozačju okoli Akropole, skupaj se spuščajo nad ogromno mesto, se dvigajo proti severu, krenejo spet nad Elevziški zaliv.
Tudi jaz začenjam pristajati. Mirno sc spuščam proti pri-vezovališču, ki mi ga kaže moj zemljevid. Valovi so malce vilsoki in bela pena njihove nedolžne jeze vre ob bokih stroja.
Pet in trideset strojev plete širok venec v ozračju okoli Akropole, nad prestolnico Hellade.
Ugasnem motorje, Cagua in Venturini pa zavezujeta vrvi.
Z mano pristaja ves roj. Prizor je osupljiv. Po pet in po pet se stroji dotaknejo vode, jo nalahno oprimejo, elegantno ležejo nanjo.
(Nadaljevanje sledi.)
Za tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Jože Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina je 10 din, za Inozemstvo 25 din — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6rtJl — Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon 40-01 do 40-05 —
Podružnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje