!J V UUL; Poštnina ola&ans v gotovini. Leto XII., štev. I98 Ljubljana, sobota 29. avgusta 19)1 a. Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 - Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Inseratn1 oddelek: Ljubljana Selen« burgova al. 3. - Tel 3492 tn 2492. Podružnica Marmor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190 Račun- ori pošt ček zavodih: Ljubljana št. U 842. Praha čislo 7« mo W*en št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25 — Din. za inozemstvo 40— Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 tn 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje- Kocenova ul 8 Tele! št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Gigantsko posojilo Angliji Istočasna pogajanja v Parizu in New Yorku — Navajajo se bajne vsote, ki naj bi jih Angliji posodili Francija in Amerika New Y°rk, 28. avgusta, d. Kakor poroča »Eveningpost«, so se baje sporazumele banke na VVallstreetu o novem kratkoročnem kreditu najmanj 300 m lijonov dolar« jev (16 milijard dinarjev) za angleški za« kladni urad Ta kredit bi dovolile zasebne banke pod vodstvom Morgana. Kakor se čuje, so se tozadevna pogajanja vršila v zadnjih dneh po brzojavnem in telefonskem potu ter so bili bančn ki stalno v pe-zi z guvernerjem Angleške banke. Vest, da bo temu kratkoročnemu kreditu sledil dolgoročni v višini 500 milijonov dolarjev, se presoja v bančnih krogih po Določilu Istega lista skeptično. VVashington, 28. avgusta, s. Kakor poroča dopisnik s.Newyork Timesa«, je predsednik Hoover izdal dovoljenje, da se dovoli Angliji 400 milijonov dolarjev kredita Pariz, 28. avgusta, d. Včeraj so se v Fran-coski banki vršili važni razgovori med finančnim ministrom Flandinom, guvernerjem Francoske banke Muretom ter zastopnikom angleškega zakladnega urada Leith Rossom in ravnateljem Angleške banke Siepmanom. Razpravljali so o dovolitvi dolgoročnega kredita angleškemu zakladnemu uradu. V tran-eoskih krogih se govori o znesku 100 milijonov Sterlingov (27 milijard Din). Pogajanja za posojilo' Angliji se vrše istočasno tudi v Newyorku. Svrha tega posojila bi bila dosega finančnega ravnotežja v Veliki Britaniji m oreditve državnih financ. Čeprav še ni znan končni sklep, se vendar Že govori, da bi se takega posojila v Franciji" udeležili tudi mnogi zasebniki m vec francoskih bank. Sanacijski predlogi London, 28. avgusta. AA. Gospodarski po 3'jdbor je proučeval načrt o štednjah, ki ga je bila sestavila že prejšnja delavska vlada pred svojim odstopom. Ta načrt so sprejeli v splošnih obrisih že člani prejšnjega kabineta z izjemo 10-odst. znižanja brezposelnostne podpore, ki je povzročilo razkol med delavskimi ministri. Nova vlada bo vztrajala pri tem predlogu in ga ne bo poslabšala, ker smatra, da" je treba ohraniti princip vsestranskih žrtev, ker sicer ne bo mogla doseči svojega nacionalnega cilja. Sestavljeni predlogi bodo najprej predloženi posameznim članom vlade v predelno proučitev, v ponedeljek pa bodo na dnevnem redu plenarne seje kabineta pod predsedstvom Macdonalda, ki je te dni odšel na kratek oddih v Lossiemouth. Konservativci in liberalci odobravajo vlado London, 28 avgusta, s. V konservativni, kakor tudi v liberalni stranki so se vršili razgovori vodiLn h osebnosti in strankinih instanc, na katerih je bil odobren vstop v naciionalno vlado. Lord Reading je iz« črpno obrazložil politično situacijo in Izjavil, da je lord George popolnoma spo« razumen s sklepi. Konservativci 6o Baldwi« nu priredili viharne ovacije. Manifest delavske stranke London, 28. avgusta AA. Kongresa delavskih strokovnih zvez in delavske stranke sta izdala manifest zoper sedanjo vlado narodne kooperacije. V manifestu se odklanja odgovornost za sedanjo krizo ter jo zvrača na banke. Na koncu poziva manifest pristaše delavske stranke k odločni opoziciji proti Macdonaldovi vladi. Manifest delavske stranke je danes predmet ostre kritike vseh konzervativnih in liberalnih glasil Zlasti očitajo Henderso-nu, da je podpisal manifest, čeprav je prej vedno trdil, da uvideva praktičnost in nujnost štednje do skrajnih mej. Danes so se razširile vesti, da ne bo Henderson izvoljen za predsednika stranke nego Clynes, dočim bo poverjeno Hendersonu delo pri volilnih pripravah. Henderson predsednik delavske stranke London, 28. avgusta, g. Na današnji seji zbornične frakcije delavske stranke je bil za novega voditelja izvoljen bivši zunanji minister Henderson. Proti njesovi izvolitvi je bilo oddanih le šest glasov. Izvolitev t>od-predsednika Clynesa je bila soglasna. Izmed ministrov delavske stranke, ki so vstopili v novo Macdonaldovo vlado, je bil navzoč samo lord Sankey, ki je opravičil svoj vstop v koncentracijsko vlado. Njegova izvajanja pa niso imela nobenega vpliva na potek frakcijske seje. Delavska stranka bo po današnjem sklepu tvorila oficijelno opozicijo proti novi Macdonaldovi vladi. Snowden najavlja svoj umik iz politike Njegova odločitev ni posledica zadnjih dosrodkov, temveč je že starejša - Macdonald pa še ne misli na pokoj London, 28. avgusta AA. Zakladni kancelar Filip Snowden je sporočil ministrskemu predsedniku Macdonaldu, da po poteku sedanjega parlamenta ne namerava več: kandidirati. Kakor se čuje, ta sklep zakladnega kancelarja ni v zvezi z nedavnimi političnimi dogodki. V političnih krogih opozarjajo na t«, da se je moral Snowden dati pred nekaj meseci operirati in da se še vedno ni opomogel od tega. Davi je min. Snowden sprejel novinarje in jim izjavil: »Ko sem pred štirimi meseci sestavil proračun in sem pripravljal tedanjo veliko konverzijsko operacijo, sem sporočil predsedniku vlade, da bi hotel po teh operacijah zapustiti svojo službo in da v nobenem primeru ne bi hotel pristati na ponovno izvolitev. Po izbruhu mednarodne finančne krize sem vendarle smatral za svojo dolžnost, da vztrajam v svojem uradu do njene rešitve. Ta moj sklep, kakor vidite, nima nobene zveze s prakvaršnimi dogodki.« Dne 22. avgusta ie sporočil Snowden predsedniku delavske stranke v yorkshir- skem volilnem okrožju, da ie že po okrevanju od bolezni letos spomladi sklenil da ne bo sodeloval Dri orihodniih oarlamen-tarnih volitvah. V 67. letu življenja ni več mogoče zahtevati od človeka da bi nadaljeval trudaoolno delo zadniih 40 let. V taki starosti ni moeoče prenašati težke dolžnosti parlamentarneea dela. Zato priporoča Snowden v tem pismu, nai stranka dobi noveea kandidata. V svoiem odeovoru obžaluje oredsednik delavske stranke v Snow-denovem volilnem okrožiu ta korak in —" izreka za doleoletno delo v stranki, za odkritosrčnost in poštenost in sposobnost vse oriznanie London. 28. avgusta AA. Davi so listi Drinesli vest. da ministrski predsednik Macdonald do poteku sedanjem parlamenta ne namerava več kandidirati. Glede na to razglašajo iz Dovvninestreeta z vsem poudarkom. da Macdonald ni izrazil takeea namena. Predsednik vlade hoče orei čuti mnenje svoiih volilcev v Seahamu elede stališča, ki ea ie zavzel o priliki zadnjih dogodkov. Zopetna odgoditev madžarskega parlamenta Fo komaj dvodnevnem zasedanju mora parlament zopet na počitnice - Predlog za obtožbo prejšnje vlade Budimpešta, 28. avgusta, čs. Današnja debata o vladni deklaraciji v madžarskem parlamentu je bila mirna in stvarna. Značilno je, da so govorniki opoziicije kritizirali na dolgo in široko dosedanji Bethlenov režim, dočim je bilo čuti pirav malo mnenj o deklaraciji današnje vlade. Tako meščanska kakor tudi delavska opozicija je poudarjala krivdo Bethlenove vlade, da je doživela Madžarska tolikšen proračunski deficit. Socialistični govornik Buchinger je opozarjal, da v vladnem programu ni niti besedice o socialnih reformah ali o tajni volilni pravici. Naglašal je nadalje, da je na Madžarskem četrt milijona brezposelnih, za katere bi bilo potrebnih le 25 milijonov pengov podpore, a vlada za te nima srca. Parlamentarna frakeja &ocialno-demo-kratske stranke je vložila danes v poslanski zbornici že včeraj napovedani predlog, nai se bivši ministrski predsednik grof Bethlen in vsi ministri njegove vlade obtožijo. Ob koncu debate je bila popoldne poslanska zbornica odgodena za nedoločen čas. Ministrski predsednik Karolyi je postavil pred predlogom za odgoditev vprašanje zaurraice, nakar je bila zbornica z glasovi dveh vladnih strank proti glasovom opozicije odeodena. Pristaši vladnih strank •o priredili ob koncu seje vladi, posebno pa ministrskemu predsedniku, navdušene jvacije. Budimpešta, 28. avgusta, č. Z merodajne-gs mesta javljajo, da bo izvršena redukcija uradniških plač in pokojnin šele s 1. oktobrom, ker je tehnično nemogoče Izvesti tozadevne priprave za 1. september, kakor so mislili spočetka. Ta redukcija bi imela veljati samo toliko časa, da se spravi proračun v ravnotežje. Vlada je predložila odboru triintridesetorice alternativen predlog, ali splošno znižanje uradniških plač za 10 odstokov ali pa znižanje prejemkov višjih uradnikov za 15 odstotkov, tako da bi ostale plače nižjih uradnikov neizpremenjene. V obeh primerih bi se dosegel isti finančni efekt, prihranek 28 do 30 milijonov pengov. O tej alternativi bo odločil odbor, ker se je izjavila vlada, da |e desiateresirana. FRANCOSKO POSREDOVANJE MED POLJSKO IN RUSIJO Pogodba med Francijo in Rusijo bo objavljena šele, ko bo dosežen sporazum tudi med Rusijo in Poljsko Zločinci ugrabili milijonarja Chicago, 28 avgusta, d. Javnost razbur« ja nov zločin chicaških zločincev. Pred dnevi je izginil brez sledu ameriški milijonar John J Lvnch, ki je eden najbogataj« ših v Chicagu ter je bil zlasti znana oseb« nost na dirkališčih. Baje so ga zločinci odvedli na odredbo Al Capona Bržkone gre za velikopotezno izsiljevalno afero. Za to domnevo govori deistvo. da je tudi Al Ca-pone izginil brez sledu iz hotela, v katerem je do zadnjega časa bival. Pariz, 28. avgusta, d. Pogajanja za zaključitev pogodbe o nenapadanju, kakor tudi gospodarska pogajanja med Francijo in Rusijo so bila začasno prekinjena ter bodo bržkone obnovljena meseca oktobra. Na oficijozni francoski strani pojasnjujejo to prekinjen je s tem, da je več delegatov, med njimi tudi ruski poslanik v Parizu, prav sedaj nastopilo svoj dopust, čeprav je obnova pogajanj napovedana oficijelno še le za oktober, smatrajo v poučenih krogih, da bodo prišla francosko-ruska oziroma rusko-poljska pogajanja o zaključitvi pogodbe o nenapadanju v razgovor že med ženevskim zasedanjem Društva narodov in na sestanku nemških in francoskih ministrov v Berlinu. V političnih in diplomatskih krogih so splošno prepričani, da je pozivanje na dopuste diplomatov le izgo or in da je pravi vzrok za odgoditev pogajanj drugačen. Ni dvoma, da je pogodba med Francijo in Rusijo že perfektna vendar pa smatra Francija za neoportuno, da bi se njen zaključek objavil prej preden ne pride do sporazuma tudi med Rusijo in Poljsko. Zato bosta zdaj Briand in Laval poskusila najprej posredovati^ med obema državama; oba sta o tem že danes razpravljala s poljskim zunanjim ministrom Zaleskim, ki je davi prispel v Pariz, razgovori pa se bodo potem nadaljevali v Ženevi, kjer bo tudi sovjetski zunanji minister Litvinov. Moskva, 28. avgusta d. V tukajšnjih službenih krogih se energično demanti-ra vest agencije Havas, po kateri je lani v oktobru Rusija predložila Poljski nov predlog za zaključitev pogodbe o nenapadanju. ki sa ie Poljska snreiela kot podlago za pogajanja. Ponovno se ugotavlja, da obstoja samo ruski pred- log iz leta 1926., čigar nadaljnje obravnavanje je bilo onemogočeno z nesprejemljivimi pogoji Poljske. Istočasno izjavljajo oficielno, da so bila rusko -francoska pogajanja o zaključitvi pogodbe o nenapadanju započeta letos aprila na francosko pobudo, povsem neodvisno od stanja rusko-poliskih pogajanj. Pariz, 28. avgusta d. Glede na objavo ruske brzojavne agenture. da so bila ru-sko-francoska pogajanja započeta neodvisno od poljsko-ruskih pogajanj na francosko pobudo, opozarjajo v pristojnih francoskih krogih, da ie ruska vlada v poslednjih treh letih predlagala trikrat francoski vladi zaključitev pogodbe o nenapadaniu. Zaleski v Parizu Pariz, 28. avgusta n. Danes je prispel semkaj poljski zunanji minister Zaleski, ki se bo sestal s francoskim ministrskim predsednikom Lavalom. Državnika se bosta razgovarjala o paktu nenapadanja med Francijo in Rusijo ter med Poljsko in Rusijo. »Journal« trdi, da je to vprašanje že likvidirano, ker je Rusija odbila poljske predloge kot nesprejemljive. brez poljsko-ruskega pakta pa ne bi imel nobenega smisla niti francosko-ruski pakt. To vprašanje bi se morda rešilo naienergičneje v okviru splošnega pakta, sklenjenega med Nemčijo, Francijo, Rusijo, Poljsko in baltskimi državami. Litvinov v Berlinu Berlin, 28. avgusta. AA. Davi je prispel v Berlin sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Na postaji so ga sprejeli visoki uradniki nemškega zu- nanjega ministrstva in nemški poslanik v Moskvi. Litvinov je imel daljši sestanek z nemškim ministrom za zunanje zadeve Curtiusom. Razpravljala sta o poljski ponudbi Rusiji, o pak.u nenapadanja in o raznih drugih vprašanjih Rusije in Nemčije. Opoldne je bil Litvinov na banketu, ki ga je priredil dr. Curtius. Po banketu je Litvinov dopoldne sprejel zastopnike časopisja in jim raztolmačil podrobnosti o sovjetskem stališču napram Poljski. V razgovoru z novinarji je Litvinov izrazil nado, da se bo Francija v kratkem pridružila Nemčiji, Turčiji, Litvi, Perziji in Afganistanu, ki so sklenile z Rusijo pogodbe o nenapadanju. Sovjetski pogoji za pakt s Poljsko Moskva, 28. avgusta. AA. Svet ljudskih komisarjev je vzel na znanje poročilo Krestinskega o poljski ponudbi. Sovjetska vlada je pripravljena pogajati se s Poljsko o pogodbi o medsebojnem nenapadanju le pod temi pogoji: Pogodba velja samo med Poljsko In sovjetsko Rusijo in se ne nanaša na zaveznike Poljske. Sovjetska Rusija prizna sedanje meje, odklanja pa vsako rezervo o Besarabiji. Obenem odklanja Rusija sedanje in bodoče priznanje pravic, ki bi jih Poljska uveljavila glede Gdanska. Naposled se mora poljska obvezati k strogi nevtralnosti v vsaki bodoči vojni med Rusijo in poljubno tretjo silo. Odhod nemške delegacije v Ženevo Dr. Curtius o dnevnem redu ženevskih konferenc -Zaradi odsotnosti ministrskih predsednikov zasedanja ne bodo tako važna, kakor se je poprej pričakovalo Berlin, 28. avgusta, d. Jutri bo v Ženevo odpotovala nemška delegacija, ki bo letos manjša kakor običajno. Razen zunanjega ministra, ki delegaciji načeluje, potujeta tudi grof Bernstorff ter ministerijalni direktor dr. Gauss, pravni svetovalec zunanjega urada. Dalje bodo potovali z delegacijo nekateri strokovnjaki, med njimi veleindustrijec dr. Lammers. bančnik dr. Melchioro in ham-burški profesor mednarodnega prava Men-aelssohn - Bartholdy. Dr. Curtius je včeraj podal na seji vlade pregled važnejših zadev, s katerim se bo ba-vilo Društvo narodov. Gre zlasti za vprašanje nemško - avstrijske carinske unije, za finančno krizo v Avstriji, za vprašanje Gdanska ter za postopanje z manjšinami v Gornji Šleziji, o čemer bo predloženo novo poročilo japonskega člana sveta Društva narodov. Haaško mnenje o nemško - avstrijski carinski uniji bo izrečeno v Ženevi šele 2. septembra, torej šele ob početku zasedanja sveta Društva narodov. Po mednarodnih razgovorih v zadnjih mesecih in glede na spoznanje, da se tičejo pojavi gospodarske in finančne krize vseb držav, pa ne bo imelo haaško mnenje več onega pomena, kakor so mu ga prvotno pripisovali. Spričo dejstva, da dr. Briining, Laval in Macdonald ne bodo potovali v Ženevo, so v tukajšnjih krogih mnenja, da sedaj v Ženevi ne bo obsežnejšega nadaljevanja izmenjave mnenj, ki je bila započeta v Chequersu ter nadaljevana v Parizu, Berlinu in Rimu. Zato bodo imeli razgovori med Curtiusom in Briandom v Ženevi bolj značaj priprav za poset francoskih državnikov v Berlinu ob koncu septembra. Briiningov sestanek s Hugen-bergom Berlin, 28. avgusta d. Do napovedanega poseta Hugenberga pri državnem kance-larju dr. Bruningu je prišlo včeraj popoldne. Vodja nemških nacionalcev je došel v spremstvu poslanca svoje stranke Qua-atza, dočim je državni kancelar pritegnil k razgovoru vodjo centruma, poslanca Ka-asa. Razgovor je tra;'al tri ure. O vsebini in uspehu čuvajo v okolici kancelarja strogo tajnost, toda iz dejstva, da je Hugenberg prišel k njemu v spremstvu proračunskega politika Quaatza. .sklepajo, da je kancelar razpravljal z voditeljem nem-ško-nacionalne opozicije predvsem o pere čih zadevah finančne in gospodarske krize. Trdijo, da je državni kancelar informiral opozicijo o namenih in načrtih vlade ter se pustil pri tem poučiti o njenem stališču glede na ta vprašanja. Nadalje zagotavljajo, da se ni razpravljalo o vprašanju koalicije in v okolici državnega kancelarja poudarjajo, da kancelar ne misJi na izpremembo vlade. Kljub temu je sestanek vzbudil senzacionalno pozornost Podaljšanje francoskih kreditov Nemčiji Pariz, 28. avgusta d. Na včerajšnji seji zastopnikov pariških bank o podaljšanju kreditov v Nemčiji so bili končnoveljavno formulirani pogoji, pod katerimi pristajajo francoske banke nr podaljšanje kreditov Nemčiji za 6 mesecev. Francoske banke zahtevajo povišanje provizije na 3 odstotke na leto. To povišanje utemeljujejo s tem, da je treba ustvariti take pogoje za nemške dolžnike, da bi čimprej prostovoljno povrnili kredite. V tukajšnjih bančnih krogih ne dvomijo, da so s tem materijel-ne težkoče popolnoma odstranjene. Menijo, da povišanje provizije ne bo zadelo na težkoče, ker se New York in London strinjata s francoskim naziranjem. Katastrofalen potres v Beludžistanu London, 28. avgusta, g. Po vesteh iz Bombaya je bila v pretekli noči v Beludžistanu strašna potresna katastrofa, ki je velik del dežele popolnoma opustošila. Mno-no krajev je baie porušenih do tal. Ker 60 zveze s priizadetimi kraji prekinjene, še ni podrobnosti o obsegu katastrofe. PotTes je baje zahteval tudi številne človeške žrtve. Potres v Grčiji Atene. 28. avgusta, d. V razinih delih države so čutili v zadnjih dnevih ponovno potresne sunke. V mestu Carponzi se ie podrlo 25 hiš. Prebivalstva se je polastila velika panika, ker so potresni sunki trajali nad eno uro. Ljudie prebivajo sedaj na prostem. Škoda je zelo velika. Francosko-madžarska trgovinska nosrodba Budimpešta, 28. avgusta. AA. Madžar-sko-francoska pogajanja, ki so se vršila v madžarskem letovišču Liilafiired, so se j končala s zaključitvijo dopolnilne trgovinske konvencije, ki so jo včeraj parafirali francoski in madžarski predstavniki. Francija bo dala madžarskemu žitu ugodnosti pri uvozu na francoska tržišča. Madžarska pa se bo obvezala, da bo znižala carine na uvoz predmetov tipične francoske industrije, ki bodo deležni ugodnosti po klavzuli največjih popustov. To konvencijo je v imenu Madžarske podpisal pooblaščeni minister Wikel, v imenu francoske vlade pa francoski poslanik v Budimpešti de Viers. Vrhovni letalski svet v Franciji Pariz, 28 avgusta. AA. Ministrski 6vet je odobril odlok o ustanovitvi vrhovnega letalskega sveta, ki ga bodo tvorili letalski minister, generalni inšpektor zračnih sil, načelnik generalnega štaba zračnih sil in pet častnikov strokovnjakov General Her-gault je bil imenovan za šefa generalnega štaba zračnih sil. Na Madžarskem zaplenjeno Batovo letalo Budimpešta, 28. avgusta AA. V Papi se je zaradi nevihte moralo spustiti češkoslovaško letalo, last Bat'ove tovarne, v katerem sta bila češkoslovaška narodna poslanca Uredliček in' Hustoleci. Madžarska voiaške obla«t? so izvedle ukrepe, ki so * običajne ck takih prilikah. Ministri na Bledu Bled, 28. avgusta. M- Na potu v Ženevo je prispel davi na Bled tudi zunanji minister dr. Marinkovič, da poroča Nj. Vel. kralju o zadevah, ki pridejo na, razgovor pri ženevskih zasedanjih. Na Lescah je ministra Marinkoviča med drugimi sprejel tudi praški poslanik dr. Kramer. Z Bleda odpotuje zunanji minister naravnost v Ženevo. Na Bled sta opoldne prispela tudi bivši minister dr. Anton Korošec in bivši dal-rnatinski poslanec g. Stanko Banič. Današnje lepo vreme so ministri porabili večinoma za izprehode po Bledu in okolici, zvečer pa so nekateri že zopet odpotovali. Proslava šestega septembra Beograd, 28. avgusta, p. V vsej državi bodo proslavili rojstni dan prestolonasled* nika Petra dne 6. septembra. V Beogradu se bo vršil ob tej priliki slovesen defile čet S proslavo bo istočasno združen spomin na lanskoletno izročitev novih jugo« slovenskih zastav našim polkom. Na Ba« njici pri Beogradu se bodo zbrale vse beograjske čete v impozantno revijo, ki jo bo vodil armijski general Vojislav Tomič. Kralj Alfonz na Češkem -Praga, 28. avgusta h. Popoldne ob 17. je prispel v Kynžvart pri Marijanskih Lažnih bivši španski kralj Alfonz, ki so ga sprejeli zastopniki javnih oblastev. Kralja Alfonza spremlja samo mirandski vojvoda. Na gradu Kynžvartu bo bivši kralj gost kneza Pavla Alfonza Metternicha in njegove matere. Kakor se je zvedelo, bo kralj Alfonz ostal v Kynžvartu le nekaj dni ter bo odpotoval nato v Karlove Vary, od tam pa najbrž v Visoko Tatro na Slovaškem, kjer se bo udeležil velikih lovov na gradu poljskega grofa Zamojskega. Bivši kralj Alfonz nima regularnega potnega lista, temveč samo certifikat češkoslovaškega poslaništva v Parizu, ki se glasi na ime Toledskega vojvode. Povratek Švehle Praga, 28. avgusta d. Bivši ministrski predsednik Anton Švehla, ki se je pred dvema letoma zaradi bolezni umaknil iz političnega življenja, je popolnoma okreval ter se bo v prihodnjih dneh vrnil v Prago s francoske rivijere, kjer se je mudil na oddihu. Kakor se čuje, se namerava po svojem povratku zopet posvetiti političnemu delu. Švehla je že naprosil ministrskega predsednika Udržala za razgovor o političnem položaju. Poslovanje borz za delo Beograd, 28 avgusta. 'AA Po podatkih delovnih borz je bilo 6tanje brezposelnosti v mesecu juliju to-le (prva številka velja za moške, druga za ženske, tretja pa je vsota moških in žensk): iz prejšnjega meseca je ostalo 3592, 993, 4585: v juliiu na novo prijavljenih 1236, 596. 1831: ponud« be iz prejšnjega meseca 175. 97, 272: po« nudbe v juliju 907. 579. 1486: posredovanje v juliju 839. 486, 1325; ostalo v juliju 433, 227. 660: ostalo konec meseca iuliia 3556, 875, 4431. Na 100 prijavljenih pride posredovanj 75.3, na 100 ponudb pride prijavljenih 356. Rednih podpor je dobilo 279 oseb v iznosu 78.735 Din. izrednih pa 231 oseb v iznosu 13.010 Din. Podpor za potovanja ie bilo izdanih za 319 oseb 3893 Din. v natu-ri je 13 06eb dobilo 898.^0 Din. znižano vožnjo pa je imelo 25 oseb v iznosu 1553 Din. h »Ljubljana v jeseni" Naše podeželske občine Zanimive ugotovitve ljudskega štetja — Nad dve tretjini vseh podeželskih občin ima pod 1000 prebivalcev, ena tretjina celo pod 500 prišlo za pregrupacijo v poštev prav znatno število občin. Glede na številčno moč posameznih občin so razmere v posameznih srezih dravske banovine prav različne. Na eni strani imamo mogočne kmečke občine, kakor Šmihel pri Novem mestu (8774 prebivalcev) ali pa Cerklje pri Krškem ( 5030), na drugi strani pa zopet minija-turne občine kakor Lukačovce, ki štejejo komaj 51 prebivalcev in Nove Bez-novce s 53 prebivalci (obe v Prekmurju) ali pa Gorico pri Brežicah s 94 prebivalci. Zlasti številne so liliputanske občine v Prekmurju, kjer je med 170 občinami 100 takih, ki imajo manj kakor 500 prebivalcev. In se je po prevratu zaradi ukinitve madžarske občinske uprave (notarstev) skoro vsaka vas organizirala kot samostojna občina. Terenske prilike v tem predelu naše banovine vsekakor ne bi delale ovir pregrupacijL Pa tudi v drugih srezih bivše mariborske oblasti imamo veliko število malih občin. Tako je n. pr. v srezu Maribor levi breg od 94 občin 51 takih, ki imajo manj kakor 500 prebivalcev, od teh pa 14, ki imajo manj kakor 300 prebivalcev. Enake razmere vladajo v srezu Maribor desni breg, kjer je med 83 občinami 43 občin z manj kakor 500 prebivalci in od teh zopet 17, ki imajo pod 300 prebivalcev. Znatno število malih občin pod 500 prebivalcev imajo nadalje srezi: Ptuj 43 (od skupnega števila 111), Ljutomer 37 (od skupnega števila 68), Šmarje pri Jelšah 27 (od skupnega števila 62), Kamnik 27 (od skupnega števila 57), Litija 18 (od skupnega števila 40) in Kočevje 14 (od skupnega števila 57). Imamo pa tudi sreze z izrazito močnimi občinami; sem spadajo zlasti srezi Ljubljanska okolica z 20 občinami z nad 1000 prebivalci, Kranj s 6 občinami od 1000 do 2000 in s 14 občinami z nad 2000 prebivalci, Novo mesto s 16 občinami z nad 1000 prebivalci in Krško, kjer imajo vse občine več kakor po 1000 prebival- Ob priliki splošnega popisa prebivalstva je banski popisni odbor dravske banovine zbral med drugim podatke o vseh naših občinah, ki so zelo zanimivi z ob-činsko-upravnega stališča. Ta statistika nam kaže, da imamo v naši banovini veliko število občin, ki so v sedanji dobi, ki nalaga občinam čimdalje več finančnih bremen in manipulativnega dela, za uspešno komunalno delo premajhne. Stremljenje po združitvi teh malih občin izhaja zaradi tega predvsem od strani nadzorstvenih oblasti, ki jim številne male občine povzročajo mnogo dela, vrhu tega pa jim praksa kaže, da take občine v finančnem in upravnem pogledu težko izhajajo in da je občinsko poslovanje pomanjkljivo. Zato se že več časa poudarja potreba, da se s posebnim zakonom o pregrupaciji občin v tem pogledu izvede temeljita reforma; novonastale velike občine pa naj bi dobile moderen občinski red z enotnim občinskim zakonom. V dravski banovini je danes vsega 1043 občin, ki se po številu prebivalstva delijo takole (številke znači jo pod I. število prebivalstva, pod TL število občin z dotičnim številom prebivalstva in pod III. odstotke od celokupnega števila občin v dravski banovini): L pod 100 H. 4 HI. 0.4 100 do 500 386 37.0 500 » 1.000 354 34.0 1.000 » 2.000 171 16.3 2.000 » 5.000 114 11.0 5.000 » 10.000 11 1.0 nad 10.000 3 0.3 1043 100.0 Iz zgornje primerjave je razvidno, da ima več kakor ena tretjina vseh občin v dravski banovini manj kakor 500 prebivalcev, več kakor dve tretjini občin (71%) pa ima manj kakor 1000 prebivalcev. Ce bi se torej uveljavila zahteva, da so za uspešno komunalno delo potrebne občine z najmanj 1000 prebivalci, tedaj bi v dravski banovini prišlo v poštev za pregrupacijo nič manj kakor 744 občin. Morda gre zahteva po združitvi občin v take, ki imajo najmanj 1000 prebivalcev, predaleč, zlasti glede na posebne geografske razmere naše banovine, ki ima v mnogih predelih čisto alpski značaj in so komunikacijske zveze ponekod zelo težavne; vendar pa bi tudi tedaj, če bi se ta minimum znatno znižal, cev. Od velikih občin, ki niso mestne občine, je omeniti zlasti Trbovlje (17.179 preb.),. Celje okolica (9653), Šmihel pri Novem mestu (8774), Moste pri Ljubljani 7279, Vič pri Ljubljani 6950 in Cerklje pri Krškem 5030. Ko bo na razpolago podrobno predelana statistika, bo mogoče o tem važnem vprašanju še kaj več spregovoriti. Naše bele Ljubljane si skoro ne moremo več predstavljati brez dveh stalnih prireditev, ki nam jih vsako pomlad in vsako jesen nudi Ljubljanski velesejem. V naši državi menda ni prireditve, ki bi po svoji zaokroženosti, po svoji pestri vsestranosti ter izbrani ob-širnosti podajala tako posrečeno sliko stanja gmotne kulture in njenega napredka v vseh panogah severno-zapad-nega dela naše jugoslovenske domovine. Ta naš kotiček, stisnjen med meje dveh sosednjih držav, dobiva ravno od te okoliščine stalno pobudo za vztrajno delo za razvoj in napredek. Prireditve Ljubljanskega velesejma imajo že davno za seboj začetne težkoče. Danes lahko zro že na desetletno tradicijo, njihov položaj je utrjen in postale so institucija, ki daje leto za letom jasno bilanco našega gospodarskega dela, osredotoča naše gmotne sile in jači zavestno težnjo po uveljavljanju in po osamosvojitvi od tuje nadvlade v najvažnejši panogi narodovega življenja. Ta institucija, ki je dobila pravico do ustanovitve ob gospodarskem razsulu povojne dobe, ko je bilo treba pokazati našemu svetu, v čem smo neodvisni od tujine, si je kasneje neosporno pridobila pravico do obstoja. ko je na začetnem temelju krepko gradila dalje in odprla vsako leto kako novo panogo naše gmotne in duhovne kulture pozornosti najširših plasti ne samo med domačim prebivalstvom, marveč daleč preko naših ožjih meja. Spoznanje, da velesejem ni samo trgovinska, obrtna in industrijska razstava, je prodrlo na vsej črti. Izkazalo se je, da prekoračenje ozkega sejemskega okvirja nudi nove možnosti za pestrost in raznolikost razstav, obenem pa kaže, kako zelo je odvisno gmotno stanje našega ljudstva od drugih panog udeistvovanja. Dobili smo na ta način stalno higijensko razstavo, dobili smo vpogled v naš šport, v naš promet in v nedvignjene zaklade naših gora. gozdov in voda ter njihovega raznovrstnega rastlinstva in živalstva. Veleseiem je vršil veliko kulturno nalogo, ki je našemu ljudstvu in tujini pokazal vse zaklade naše zemlje in gotovo dal marsikomu pobudo za izrabo novih, doslej neznanih pridobitnih možnosti. Orga-nično so spadale v ta okvir tudi razstave naše likovne umetnosti, dasi je bilo treba ravno v tem pogledu hude bcrbe z vkoreninjenimi predsodki. Letošnja jesenska prireditev je posebno v eni smeri bogata: znaten nien del je posvečen tujskemu prometu, te- Lizbona. 28. avgusta dD. Ogorčeni boii. do katerih ie Drišio v sredo ori vojaškem uuoru vroti vladi, so se odigrali Dredvse;n v novih mestnih okrajih Lizbone. V bojih £0 ponekod izkopali celo strelske iarke ter Dostavili barikade. Posebno srditi so bili boii v zoološkem vrtu in njegovi okolici, kier so bile tudi izgube največie. Žrtev bitke ie postajo tudi nekai zven v zoološkem vrtu. Škodo, ki io ie povzročilo več-urno strelianie s topovi, cenijo na več milijonov eskudov. Mnoga poslopja so močno poškodovana ter ie cela vrsta stanovanj demolirana od granat. Poškodovani sta tudi ■palači oredsedništva vlade in notraniega ministrstva. Ubitih ie bilo 62 oseb. ranienih okrog 300, dočim ie bilo vstašev ujetih kakih 500. Mornarica, policija in narodna gar-da so ostale vladi zveste. Kot vodia uoor-nikov ie nastopil bivši letalski oficir Car-mento da Baires. ki ie moral ored tremi leti zaradi političnega rovarienia nobegn:ti iz Portugalske ter se ie sedai skrivaj vrnil v Lizbono. Uporniški nokret ie dobil nekai pristašev tudi med oficirskim zborom, ker so bile nedavno znižane olače nekaterih oficirskih kategorij. V Lizboni ie proglašeno obsedno stanie. čenrav prepričuje vlada iavnost. da ie položaj popolnoma miren. V ostalem pa ie živ- Italija in razorožitvena konferenca London, 28. avgusta, p. Kakor javlja gla« silo delavske stranke »Daily Herald«, za« hteva italijanska vlada, naj Hendereon kljub temu, da je odstopil kot zunanji minister, predseduje prihodnji konferenci za razorožitev v Ženevi. Italijanska vlada je namreč mnenja, da Henderson ni bil imenovan na to važno mesto zaradi 6vojega visokega položaja v Angliji, temveč zaradi svoje osebnosti »Daily Herald« sklepa iz tega. da mjsli Italija prav resno z razorožitvijo daj panogi narodnega gospodarstva, ki je pri nas še zelo zaostala za drugimi državami in ki je zaradi njene dobička-nosnosti ne smemo Dustiti z vidika. Tujsko-prometna razstava bo opozorila naše ljudstvo, kako je treba vršiti propagando in reklamo za naše kraje ter bo naši javnosti pokazala način dela v drugih državah, ki so nas v tem oziru prehitele, dasi imajo često manj pogojev za tujski promet negb naši kraji. Razstava slovenskih mest, ki je bistveni del vse izložbe, tičoče se tujskega prometa, ima razen praktičnega pomena tudi velik kulturni in domoljubni značaj. Pokazal bo najvažnejšo točko naše domovine v luči vekov in zgodovinskega razvoja ter bo nekak domoznanski muzej, ki si ga bodo s pridom ogledovali prav vsi obiskovalci jesenske velesejemske prireditve. Bilanca našega dela, ki nam jo nudi letošnji jesenski velesejem, pa je važna osobito z vidika splošne gospodarske krize, ki pretresa ves svet in meče tudi na našo domovino svoj neugodni odraz. Velesejem je živa potrditev onega rekla, ki pravi, da bodo narodi našli izhod iz sedanjih težkoč le s trdim in vztrajnim delom. Razstava nam kaže, da se naše Ijustvo v polni meri zaveda te trpke resnice ter da je z vsemi svojimi najboljšimi silami na delu, da onemogoči tak obseg krize, kakršna je zavladala po nekaterih drugih državah, ter da nje mejnim refleksom, ki padajo po prirodnem zakonu tudi nad našo državo, odvzame pretečo silovitost. Slika našega dela, ki nam jo predvaja velesejem, je v tem pogledu zelo tolažilna in bo marsikomu razpršila malodušne pomisleke. Vsako leto dvakrat nam velesejmske prireditve dado priliko, da vidimo naš napredek, da občutimo, kako gre naš razvoj v pravcu zdravega napredka, ki za njim teže sproščene sile našega ljudstva. Z zadovoljstvom in radostjo lahko primerjamo veseli življenski razmah, ki ga nam jamčijo svoboda, uje-dinjenje in samostojna narodna država. Osvobojenje in ujedinjenje nam je vz-dramilo speče sile ter osvobodilo naš narodni razvoj moreče tuje nadvlade, ki ni dala,'da bi se naš živelj dvignil in svoboden tekmoval z drugimi narodi. Primerjava med našim stanjem pred dobrimi desetimi leti in med živahnim uveliavljenjem naših sil, katerih uspehe nam kažeta vsakoletni velesejemski prireditvi, nam nudita sliko, o kakršni niso mogla naša predvojna pokolenja niti sanjati. lienje v Lizboni že dokaj normalno. Trgovine so zopet odprte in se promet razvija kakor navadno. Madrid. 28. avgusta p. Tu so se razširile vesti o novih neredih v Lizboni. Špansko zunanje ministrstvo ie oreielo poročilo, da se vrše pred španskim poslaništvom v Lizboni večji poulični boji. Šoanski poslanik v Lizboni, ki ie trenutno na dopustu, ie bil pozvan, naj se nemudoma vrne na službeno mesto. Po nekih drugih vesteh, razširjenih v Madridu, ie bila na iužnem Portugalskem proglašena splošna stavka. Popoldanski madridski listi poročajo, da se še vedno vrše ooulični boii v Lizboni in da imaio revolucionarji zasedenih več važnih straterlčnih točk v mestu. Posebno železničarji so se v veliki večini postavili na stran revolucij,onariev. Pariz, 28. avgusta d. Po poročilih iz Madrida. se ie v nasprotju s portugalskimi službenimi vestmi razširila vojaška vsta v notranjepolitičnih stvareh. Mednarodni kongres za nevrologijo Bern, 28. avgusta A A. Od 31. avgusta do 4. septembra bo v Bernu mednarodni kongres za nevrologijo. Zastopanih bo 37 držav. Na kongresu bo sodelovalo 1100 delegatov. Iz seje ljubljanskega gremija Ljubljana, 29. avgusta. Snoči se je vršila pod predsedstvom župana dr. Puca 6eja magi6tratnega gremija, na kateri so 6e obravnavale razne aktualne zadeve. Stanovalci v barakah ob Ižanski cesti žes le, da jim mestna občina uredi ob Ljublja« niči primerno perišče. Vršil se bo ogled na mestu, zaradi česar pride zadeva ponovno v gremij, ki bo odločal, ali naj se napravi betonsko korito za pranje ali ne. Odobri se izselitev prosvetnega odseka mestne občine iz Gradišča v palačo Viktorije na Aleksandrovi cesti ter vselitev dveh strank (Derenda in Udovič), ki 6e morata radi podiranja Luckmanove hiše izseliti, v dosedanje prostore prosvetnega odseka pod pogojem, da krijeta razliko v najemnini, ker bo novo stanovanje prosvetnega oddelka v Viktoriji dražje. Stavbni referent je poročal o raznih prošnjah za stavbna in uporabna dovoljenja. 2igon Štefan sme izvršiti hišno kanalizaci« jo pri svoji zgradbi v Rožni dolini. Družbi »TriumphsAuto« je bila odobrena izpre« memba načrtov za leseno garažo ob Zi-bertovi ulici. Vodnik Alojzij si zgradi novo delavnico v Kolodvorski ulici. Zadruga hotelirjev, kavamarjev in gostilničarjev je prejela stavbno dovoljenje za zgradbo dvoriščnega poslopja na Privozu. Marolt Ivan je prosil, naj 6e gremij izjavi, ali mu v principu odobri povečanje hiše št. 24 na Vidovdanski cesti v tom smislu, da 6me stavbo, ki stoji za 1.5 m izven stavbne črte dvigniti za eno nadstropje. Zadeva je bila v načelu odobrena. Kmetijska družba si postavi provizorično skladišče v Salen-drovi ulici. Hranilnica dravske banovine bo zgradila petnadstropno hišo na vogalu Igrišča in Simon Gregorčičeve ulice; stavba bo tvorila podaijšek že obstoječe hra« nilnične hiše. Ahlinu Josipu je bila dovo« ljena adaptacija trgovskega portala in izložbe na Celovški cesti pod pogojem, da dovoli vknjižbo kavcijske hipoteke v znesku 15.000 Din, ker stoji zgradba izven stavbne črte. Rome Franja je dobila začasno dovoljenje, da sme postaviti leseno lopo na Celovški cesti št 56. Rajnarju Otmarju se povrne vplačana kavcija za trotoar. Mesar Breskvar Ivan, Cesta v mestni log, mora odstraniti podaljšek lope, ki jo je zgradil brez stavbnega dovoljenja. Dr. Fakinu se dovoli adaptacija hiše na Emonski cesti pod pogojem, da odstopi svet za ce6to. Učiteljska tiskarna bo iz* vršila adaptacijo izložbenega okna v Frančiškanski ulici. L'porabna dovoljenja so prejeli: Stefci Amalija za verando in teraso na Mišičev' cesti, Dolinar Josip za hišo v Veretovšfko« vi ulici, ŠkrlO Franc za balkon v Apihovi ulici, Rozmane Andrej za hišo na Ilovici, Pavčič Josip za hišo na Stranski poti, Urbančič Anton za zgradbo v Oražmovi uli» ci, Črne Mihael na Dolenjski cesti in Peč-nik Lovro na Vodovodni cesti. Tomažin Andrej na Ižanski ce6rf:i ne dobi uporabnega dovoljenja, dokler ne izpolni pogojev stavbnega odloka. Družba »Union« je prejela uporabno dovoljenje za kinematografsko kojo v velitki dvorani. Glasbeni Matici se odobri prenovitev fasade na hiši v Vegovi ulici. Waterpolo v Parizu Pariz, 28. avgusta h Današnji rezultati waterpolo-tekem na evropskih plavalnih prvenstvih so v splošnem precej presenetili. Ob krasnem vremenu in v nabitem stadionu v Tourellesu je Češkoslova sv? zmagala nad Francijo z 2:1 (0:0). Madžarska se je morala proti Nemčiji zado-/oljiti z neodločenim rezultatom 2:2 (0:1). Umor v Gačnikn pri Jaremini K poročilu, ki ga objavljamo na 3. strani o bestijalnem zločin« pri Jarenvmi, nam poroča kasno zvečer flaše mariborsko uredništvo še naslednje podrobnost^: Umorjena Julijana Herič je bila 6tara 6S let in je imela v katastralni občini Gačniik, politična občina Pe&nišk; dvor, veliko po--sestvo, ki so ga cenili na četrt milijona di« narjev. Imela je tudi večje vsote denarja spravljenega doma. Bila je čudaška 6amo-tarka, ki skoro nikogar ni puščala v svojo hišo. V ozadju je imela skriven izhod iz hiše. Ko so danes zjutraj orožniki prišli na lice mesta, so jo našli ležati v sadovnjaku kakih 12 korakov daleč proč od njenega srivnega izhoda. BiLa je oblečena, iz česar so orožnfei in kasneje tudi sodna komisija upravičeno sklepali, da se je zločin pripetil že zvečer, in sicer tako, da je zločinec počakal starko pred njenim skrivnim izhodom, dobro vedoč, da bo, predno odide spat, prišla še ven, in jo je pri tem udaril trikrat po glavi s tako silo, da ji je razbil lobanjo in so ji možgani gledali celo skozi ruto na glavi. Za tem je šel v stanovanje in vzel, kar je pač v naglioi mogel. Orožniki so danes pri preiskavi našli ▼ stanovanju vse razmetano, vendar pa ni bilo najti znakov kakšnega nasilja. Sodni zdravnik dr. Zorjan je pri obdukciji ugo= tovil, da je dobila Stanka tri težke udarce, od katerih je bil eden absolutno smrten. Udarec je bil prizadejan s topim predmetom, najbrž s hrbtom sekire. Zločinec je odnesel ves denar, pač pa je, ali nalašč a!i pa, ker je prezrl, pustil hranilno knjižico. Takoj je bilo jasno, da je moral biti iz« vršen zločin po osebi, ki je dobro poznala razmere v hiši pokojnice in ki je vedela tudi za njen skriven izhod. Ljudski glas je takoj osumil majerja so« sednega posestva, s katerim starka ni bila v baš prijaznih odnošajih in ki se je žc ponovno izrazil, da bo starko spravil s sveta. Ko je prišel danes dopoldne na kraj zločina uradnik mariborske policije g. Gro-bin s policijskim psom, je pes res takoj vzel sled k hiši, v kateri stanujeta ta majer in ki je par sto korakov proč od Heričeve hiše. Pri zasliševanju pred orožniki se je osumljenec aapletel v protislovja, zbog česar so ga areiirali in izročili v preiskovalni zapor mariborskega okrožnega sodišča. Velika dalmatinska tovarna pogorela Split, 28. avgusta n. Preteklo noč le vpepelil požar v Komiži na Visu našo najmodernejšo tovarno za prepariranje sardin, last bratov Mardešič. Tovarna je pogorela do temelja z vsem inventarjem vred. škode je 5 do 6 milijonov dinarjev, dočim je bila tovarna zavarovana le za 4 milijone dinarjev. Hmejjski trg Žalec, 28. avgusta b. Nakup hmelja se nadaljuje. Išče se zlasti lepo blaeo. Za manj vredne in srednje kakovosti ni zanimanja. Cene se gibljejo med 150 do 280, Kč. _ Vrpmpncirs nan«wi? Zagrebška vremenska napoved sa dane«: Vreme še nadalie nestalno. _ Situacija včerajšnjega dne: Naši kraji se nahajajo na mteji depresije, ki ie na severovzhodnem deiu kontinenta in visokega pritiska, ki prihaja z Atlantika. Posledica tega je nestalno vreme. Rarometerski pritisk se je v splošnem dvitr-nil za 0.3 do 4 mm. temperature pa 90 padle -nvsod za 1 do 6 stopinj. Dunaiska vremenska napoved za soboto: Na;brž boli oblačno, tudi lahko z lahkimi padavinami. Hladno in vetrowno. Nemiri na Portugalskem se še nadaljujejo Revolucija se je iz Lizbone razširila tudi na provinco Novi boji v Lizboni sami Italijanski zračni manevri V prvem delu j*e zmagal »sovražnik«, ki je uničil pomorsko trdnjavo Spezzijo — Napad 700 letal na Genovo solini z_ balkona prefekture nagovor na čniosrajčnike, ki o mu na koncu priredili živahne ovacije. Kot operacijska baza naslednjega dela zračnih manevrov je izbrana Milan, 2S. avgusta, g. Listi poročajo: Po dosedanjem poteku italijanskih zračnih ma« nevrov se lahko ugotovi, da se je napada« jočim zračnim oddelkom posrečilo razde-jati pomorsko trdnjavo Spezzio. Naci.io-nalne obrambne sile so imele proti premoči sovražnika, ki je prihajal od Jakina, samo neznatne uspehe. »Sovražna« leta>la so metala nad mestom letake, na katerih je bilo med drugim citati tudi to-le: »Italija ljub; in hoče mir, tisočletja pa so dokazala, da ne sme biti nihče nepripravljen pred mož« nostjo vojne.« Ko je bil prvi del zračn:h manevrov zaključen, je imel ministrski predsednik Mus« Genova., ki jo bo napadlo in bombardiralo 700 letal. Friedrichshafen, 28. avgusta, g. Ogromno vodno letalo »Do X-II«/ki je določeno za Italijo, je danes z Bodenskega jezera star-talo za polet v Spezzio. Letalo je krenilo najprej po dolini Rena in je okol' poldneva doseglo višino 3600 m, ki je bila zadostna, da je moglo leteti prelaz Splugen. Povprečna hitrost na uro je znašala 190 km. Ob 1. popoldne je »Do X-II« pristal v Spezziji.. Maš m m Roparski umor samotne posestnice V Gačniku so našli truplo Julijane Heričeve v sadovnjaku Lepa zmaga mladostnega idealizma Ob premieri skalaškega filma Ljubljana, 28. avgusta. Tam v dvoriščni zgradbi za Slamičevo bišo na Gosposvetski cesti imajo Skaiaši svoje klubske lokale. Da, to je res gosposko povedano za tisti dve skromni sobici, — nu, še odtod se bodo v kratkem morali zopet seliti... Ali, gospoda moja, naj vas to ne moti, saj tudi Skalašem doslej še ničesar ni vzelo dobre volje. O, koliko je premorejo! Če bi bila zlato, bi bili Skaiaši bogataši. Bogatin — oni hrib za Bahinjem, namreč — ne bi hranil večjega zaklada Zlatorogovega ... Ampak, če vas dobra sreča kdaj na večer dovede k Skalašem v vas, boste izprva strmeli, potem pa pokramljali, kakor da ste stari znanei že polnih deset let. Vse so si Skaiaši (in . Skalašice!) opremili sami in vsi so ena družina. Neverjetno skladna in prijazna — družina! Taka mladost, polna hlepenja po lepoti, in vonju domače zemlje, osvaja in zmaguje. Zmagala je ne!e stotino filistrskih predsodkov o »klubu planinskih samo/no-rilcev«. temveč tudi kopico naporov pri snemanju prvega našega alpskega filma »V kraljestvu Zlatoroga«. Tri polna poletja so žrtvovali Skaiaši. Spominjate se, da smo nekoč, kmalu po pričetku filmanja, opisali njihove pohode v planinski svet. Morda se je tudi takrat še kdo posmehnil: fantovska igrača, iz te holly\voodske muhe ne bo pogače na našem skalovju! Pa so se sami zase nasme-hovali tudi Skaiaši. Kar so potrebovali, so imeli: filmsko kamero so bili kupili v zastavi j alr.ici in je prispela iz Monakova Imenitno popravljena. Manuskript je podal pisatelj Juš Kozak, vodstvo pa je držal v svojih rokah predsednik prof. Janko Ravnik. Tj je bilo vse in zaenkrat dovolj. Prof. Ravnik je Bohinjec in pozna kraljestvo Zlatoroga, skale, pota, ljudi in kraje Kakor abecedo. Člani fotografskega odseka »V kraljestvu Zlatorogovem« so namaknili vso svojo vztrajnost in glavni junaki filma so pokazali svoje bravure — film se je navijal. Zrnstle so v njem lepote Triglavskega pogorja in žive podobe vsega zdravega nehanja na Gorenjskem. Tri dolga poletja... in zime so bile vmes, da se je na filmski trak vtisnilo tudi nekaj krasot bele gorenjske prirode. Za en sam prizor so morali Skaiaši vča-si po trikrat, štirikrat v planino. Bivakirali so na prostem, prenašali tovore kakor na fronti. In so potem doma v Ljubljani dolge nočne ure prestali pri razvijanju v temnici, ob slepeči rdeči luči. Zaradi nesreče enega izmed nastopajočih tovarišev so morali zavreči celih 1000 m že kopiranega traku. In je pritisnilo pomanjkanje denarja. Toda Skaiaši so zmogli vse. Resnično: še denar so dobili. Primaknil je ljubljanski gospod župan, nekaj so dala ministrstva, naklonil je »Putnik« — hura, nabralo se je vsega nad 50.000 Din. Seveda se ije vse potrošilo sproti, saj se drugod v svetu potrošijo dolarji v vse težjih tisočakih. Toda Skaiaši so bili na konju. Izpopolnili so svojo delavnico z vsem tistim, česar ne zmorejo napraviti sami. A sami znajo zelo mnogo, posebno predsednik je mojster. Saj smo rekli: če stopite v njihovo delavnico tam na Gosposvelski cesti boste strmeli. Toda od jutri dalje vam bo že dana prilika, da si ogledate krono njihovih prizadevanj. Film »V kraljestvu Zlatoroga« se vam bo pokazal na platnu. Dolg je tri tisoč metrov — ljubezni do domačih tal pa je v njem za vse kvadratne kilometre, kolikor jih meri naša mala žemljica. In idealizma je v njem toliko, kakor ga svet dandanes le redko pozna. Nekaj žlahtnega so pognale naše trde skale, raste nam mal rod zdrave, značajne in v volji silovito krepke mladine. S proslave desetletnice na Golniku Kakor smo včeraj obširneje poročali, se je v četrtek vršila na Golniku prisrčna proslava desetletnice zdravilišča, združena s posvetitvijo nove zdraviliške kapele, zgrajene po načrtu arh. Vur-nika. Pričujoča slika (po posnetku fotografa Juga iz Kranja) predočuje družbo odličnih gostov na stopnjišču parka pred zdraviliščem. V prvi vrsti stoje od' leve na desno: gg. načelnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje Hofma-novič, knezoškof dr. Gre-gorij Božman, ban dr. Drago Marušič in zdravnik upravnik zdravilišča dr. Robert Neubauer. Desno za g. banom je ekonom zdravilišča gosp. čeplak. Skrbi in razočaranja nalili sadjarjev Zakaj izgube na trgu — Razburljiv dogodek v Ljutomeru moglo odoleti, ter velikanska ponudba sadja na vseh tržiščih, ki prihajajo za naš izvoz v poštev. Nekaj pa so zakrivili tudi naši ljudje sami: neki trgovci in njih na. kupovalci so prezgodaj začeli nakupovati ter silili tako kmeta, da je potrgal še nezrelo in zeleno sadje, ki potem n. pr. na Dunaju ni moglo konkurirati z dosti lepšim madžarskim. Vagoni sadja so šli z izgubo na trg, čemur je sledila večja previdnost pri nakupu in padec cene. Strogi pravilnik za izvoz presnega sadja še za jabolka ni uveljavljen — drugače bi tak polom naše sadne trgovine ne bil mogoč. In zdaj so vsi sadjarji — kmetje,S naku-p o vale i in trgovci — razočarani; nikdo m zadovoljen z zaslužkom. Kmetje dobivajo za več ko polovico manj, nego so pričakovali; nakupovalci, od katerih je, kakor so pravili, lezel od kraja na vsako drevo po eden, zaslužijo od kg samo po 10 par trgovec pa telefonira in telegrafira, odpoveduje in naročuje, se vozi na tržišča ter računa z zaslužkom, ki je sicer za lajika tajnost, vendar po vsej priliki vidno k?Pni- Tisti, ki se ne udeležujejo tega »jabolčnega dirindaja«, pa so mnenja, naj se godi vsem enako, izvzeti so seveda vsi, ki bi od uspevajoče sadne trgovine imeli' posredno dobiček: trgovci vseh vrst in razni obrtniki od gostilničarja do kolarja in kovača. Poleg teh sadjarski brig. ki jih povzroča splošni gospodarski položaj, so še druge, ki izvira io iz posebnega značaja sadne trgovine. Tu so namreč nakupovalci sadja, ki kupujejo za določenega trgovca in ob-lezejo najbolj oddaljene grabe, neobhodno potrebni. Oblast je sicer uredila njih razmerje do zaposlovalca, vendar pa je opaziti nekatere pojave, ki škodujejo sadni trgovini in sadiarstvu. Najprej treba povedati, da je nakupovalcev preveč in da bi bilo treba njih število skrčiti. To bi dosti pripomoglo do tega, da bi kmetje dobili v nje več zaupanja. Drugič žene želja za zaslužkom tega ali onega nakupo-valca tako daleč, da pozabi na svoio odgovornost nasproti kmetu in trgovcu. Tako je te dni neki nakupovalec spravil na ljutomerski kolodvor okrog 20 voz jabolk, ki so jih pripel i al i kmetje iz bližnjih vasi onstran Mure, Trgovec, ki ni bil domačin ni hotel sadja prevzeti, ker ie bilo drugih vrst, kakor jih je bil naročil, mešano "in deloma celo nezrelo. Prevzeti je hotel samo šest voz, ki so mu konvenirali. toda Ljutomer, 28. avgusta. Menda je letos povsod, kjer so jablane obrodile, tako kakor pri nas. Kmet je z zadovoljstvom ogledoval in podpiral šiba-joče se veje bogato obloženih jablan ter že računal, koliko kilogramov bo dalo to, koliko ono drevo lepega prodajnega sadja, koliko bo zanj izkupil in katero luknjo bo zataknil z izkupičkom. Marsikdo je tako vse svoje nade stavil na sadje, zakaj vse drugo, kar kmet prideluje, gre slabo v denar, izdatki, davki itd. pa niso nič manjši ko druga leta. Še drugi so se veselili zaslužka: nakupovalci sadja in sadni trgovci. Prvi. ki jih je veliko število, so se pripravljali na zaslužek prejšnjih let, na približno 25 par od kg, ter z njim že vneto računali. Trgovci so zopet navezali stare zveze in iskali novih, da bi sadje za dober kup spravljali na domača in inozemska tržišča. Z vsem tem pa je »vrezalo«, kakor pravimo in to zaradi cene. Gospodarska kriza se pozna tudi v sadjarstvu. Res je, da se je cena za prva zgodnja jabolka še sukala okrog 2 Din, kakor prejšnja leta, ko je potem za srednje zgodnje in pozno sadje dosegla 3 Din in še več. Letos pa je bilo kar narobe: cena je neprestano in sunkoma padala ter je za zdaj na označeni višini. Vzrok: splošni padec cen kmetijskih produktov, kateremu tudi sadjarstvo ni 29. VIII. — 7. IX. 1931 Splošni mednarodni veliki vzorčni sejem s specijalnimi sejmi: Gradbarstvo — Hotel, hiša, kuhinja — Prehrambena industrija — Poljedelstvo — Mali domači obrt -Izložba in sejem volne in prediva — Tek-stilije — Krzno in usnje — Papir — Hi-gijenska razstava 10416 5. in 6. IX. 1931 razstava domače in sejem tuje plemenske živine Ob naprej nabavljeni legitimaciji Zbora na jugosl. železnicah in jadranskih parobro-dih 50%, v sosednjih državah 25—30%. popusta. nakupovalec je zahteval, . naj prevzame vse ali nič. Prijavila sta zadevo sodišču, ki je poslalo na kolodvor komisijo, da se prepriča o resničnem stanju, zakaj jabolka bi do obravnave segnila. Sadjarski strokovnjak je ugotovil, da so samo štirje vozovi jabolk primerni za prodajo, in pri tem je ostalo. Kmetje so čakali od sedme, ure zjutraj do pol 9. zvečer ter zabavljali in preklinjali. Nazadnje je prodajalec hotel, da bi mu vrnili »kaparo« ali aro, kar so seveda ogorčeni odklonili. V gostilni ob kolodvoru je bilo mnogo krika in hrupa, prišlo bi najbrž celo do bitke, da niso posredovali orožniki, kmetje so pozno zvečer odpeljali sadje domov. Vprašanje je, kdo odgovarja za take nezdrave poia-ve, kdo je pravi kupec, ki ga je mogoče prijeti, kdo plača kmetom odškodnino za manj vredno? — Reči moramo, da so taki pojavi redki in da se velika večina nakupovalcev zaveda svoje odgovornosti nasproti kmetu in trgovcu, vendar povečajo pripetljaji te vrste že dovolj velike brige vseh »sadjarjev« prav po nepotrebnem. Ivan Kejžar šestdesetletnik Maribor, 2S. avgusta. Danes praznuje šestdesetletnico svojega, narodu posvečenega življenja gosp. Ivan Kejžar občinski svetnik in upokojeni višji železniški uradnik. Po rodu iz Sorico pri Železnikih se je šolal v Skofji Loki, v Kranju in v Ljubljani, kjer je maturiral 1892, potem pa stopil v službo pri južni železnici. Prvo njegovo mesto je bilo v Sa- gradu na Goriškem, kjer je že kot mladenič vstopil v prvo vrsto bojevnikov za naše narodne pravice. Iz Sagrada, ki je bil ihudo poitalijančen, se je selil v Divačo in je bil drugi slovenski uradnik, ki je prišel tja med zelo zavedno ljudstvo. Potem je služboval na Rakeku, od leta 1902 v Ljubljani, od 1906 pa v Mariboru, kjer je bil izaradi svojega nacionalnega delovanja sil-mo neljub nemškim mogotcem na magistratu. Ti so izposlovali, da je bil v prvem letu svetovne vojne premeščen kot nadrevident v Leoben, od koder pa je prišel malo pred preobratom v Ljubljano, k'jer je stopil v pokoj. Zdaj živi stalno v Mariboru. Kakor mnogim nacionalnim organizacijam, se je požrtvovalno posvečal tudi stanovski organizaciji. Železniški uradniki so bili nekdaj organizirani v zvezi, ki je imela popolnoma nemško centralo »Eisen-bahnbeamtenverein«. Ko je bil Kejžar predsednik lokalne organizacije v Ljubljani, je takoj uvedel v njenem področju slovensko uradovanje ter si s tem nakopal zamere, ki so mu povzročile mnogo gorja in škode. LTdejstvoval se ije tudi v komunalni politiki Ljubljane, pri tem pa pomagal ustanoviti snlošno uradniško organizacijo, ki je izdajala svoje glasilo »Naša zve-•za«. Kot zastopnik uradnikov je prišel tudi v ljubljanski občinski svet. Svoje delovanje v nacionalnem in stanovskem področju je v polni meri nadaljeval v Mariboru in je bil tudi tu predsednik podružnice stanovske organizacije. Takrat se je začel med železniškim osoibjem mezdni boj in je bil Kejžar med voditelji tega pokreta, ki je večkrat prirejal shode s tisočerimi udeloženci. Ko so železničarji izvojevall svoje pravice s pasivno resistenco, je Kejžar z nekaterimi zavednimi tovariši začel torbo za nacionalizacijo stanovske organizacije. Leta 1910 je ustanovil podružnico »Zveze jugoslovenskih železničariev«, ki je imela svojo centralo v Trstu. Tej organizaciji je predsedoval, dokler ni bila v začetku vojne razpuščena. Od njegovega nacionalnega delovanja naj navedemo samo še nekaj važnih mariborskih društev, v katerih je bil med ustanovitelji in ves čas na prvih mestih. To so: Bralno društvo, Slovensko politično društvo. Slovanska čitalnica in Dramatično društvo, kateremu je bil predsednik, tajnik in povrh še režiser. Ob prevratu je bil član Narodnega sveta, poleg tega pa je napravil s tovariši ves načrt za železniško službo ob demubilizaciji. Ta načrt, ki se je v najtežjih razmerah izborno obnesel, je zgodovinskega pomena. S pokojnim dr. Verstovškom je bil delegiran tudi v Gradec, da doseže z Avstrijo sporazum glede poštnega prometa. Bil ie tudi med prvimi našimi predstavniki v Beogradu kot delegat Narodne napredne stranke. Ena od mariborskih ulic nosi njegovo ime. Ali vse bolj oznanjajo njegove zasluge vsa naša nacionalna društva, katerim naj ohrani usoda zaslužnega in agilnega moža še mnogo let. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki svetovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah. Maribor, 28. avgusta. Ko so davi zgodaj zjutraj šli kosci na delo mimo hiše že postarne posestnice Julijane Heričeve v Gačniku, ki leži med postajama Pesnica in Jarenina v občini Pesniški dvor, so opazili v sadovnjaku blizu hiše ležati starkino truplo. Ko so prišli do nje, so videli, da je mrtva in da ima na glavi in vratu težke rane. Takoj je bila obveščena orožniška postaja v št. Ilju, v katere delokrog spada Gačnik, ki je poslala na lice mesta svoje organe in uvedla preiskavo, obenem pa obvestila mariborsko orožniško postajo, državno tožilstvo v Mariboru in mariborsko mestno policijo. Mestna policija je poslala že v teku dopoldneva daktiloskopa v Gačnik, odšli so pa tja tudi organi mariborske orožniške postaje. Takoij popoldne pa je odšla na Zadnja počastitev armijskega genes rala Radivoja Stanojloviaa Maribor, 28. avgusta. Danes okrog 13. se je iz vojašnice kralja Petra, kjer so bili položili umrlega g. armijskega generala Radivoja Stanojlovi-č a na začasni oder, razvila veličastna žalna povorka preko Frankopanske ulice čez Državni most in po Aleksandrovi cesti proti glavnemu kolodvoru. Pred mrtvaškim vozom s krsto pokojnika, na katero so položili njegovo čepico in sabljo, so trije gojeaci inženjerske podofis cirske šole nesli velik, krasen venec. Sledila je vojaška godba pod vodstvom gosp. kapelnika Svobode* ki je svirala vso dolgo pot žalostinke. Za njo se je uvrstil 45. artL ljerijski polk in gojenci inženjerske podofi-cirske šole. Tik pred vozom s krsto je korakal pravoslavni svečenik, ob krsti pa častna straža, ki 60 jo tvorili gojenci inženjerske podoficirske šole. Krsti je sledil celotni oficirski zbor mariborske garnizije z g. mestnim komandantom generalom Pavlovičem. Na čelu oficir« jev je korakal tudi pokojnikov brat g. pol« kovnik čeda Stanojlovič, ki je bil brzojavno obveščen o bratovi bolezni in je takoj prihitel v Maribor ter prispel še tik pred njegovo smrtjo. Veliko število zastopnikov civilnih oblastev mesta in korporacij ter pravoslavnih vernikov je sledilo ofi* cirskemu zboru. Žalno povorko pa sta zaključila dva oddelka arfcilijerije. Ko je po= vorka prispela na kolodvor, so krsto polo« žilj v železniški voz in častno spremstvo se je razšlo. Popoldanski brzovlak je odpeljal krsto s truplom odličnega vojaškega dostojanstvenika v Beograd, kjer ga bodo položili k večnemu počitku. Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Rešitev s Severne stene Ljubljana, 28. avgusta. Nesreča avstrijskih turistov, dimnikarskega mojstra Fritza Juno in slikarja Karla \Volschitza v Severni steni Triglava hvalabogu ni bila prehuda. Kakor smo beležili, ije nesrečo opazila skupina turistov pod vodstvom dr. Pfristererja z Dunaja, ki je plezala v slovenski smeri po Severni steni, dočim sta ona dva ubirala nemško pot. Pfristererjeva skupina je takoj pohitela na Kredarico, nakar so pozvali na pomoč reševalno ekspedicijo iz Mojstrane. V sredo zvečer je odšla ekspedicija, bro ječa 11 mož, skozi Kot. Reševalci so se spustili preko ledenika v Severno steno, kjer so v četrtek okrog pol 15. dosegli ponesrečena turista. Bila sta oba živa in sta trpela samo zaradi mraza in poškodb, ki jih je imel posebno Juna na telesu, trpel pa je tudi bolečine v rebrih in na nogah. Noč v steni je bila zelo mrzla, a Wolschitz je Juno skrbno odel in zavaroval. Nesreča se je pripetila tik pod vrhom, kjer je Juni spodrsnilo na strmem kraju ter je spolzel kakih 40 m globoko. Bila pa je edina sreča, da je obležal na polici. Splezal je nazaj do Wolschitza in sta tako skupno pričakala pomoči reševalcev. Kakor nam poročajo iz Mojstrane, bodo morali Juno zaradi poškodb oddati v bolnico. Reševalna ekspedicija je bila silno težavna, kajti točka, kjer sta se nahajala oba turista, je skrajno eksponirana, prav tam blizu se ije bil ubil tudi dr. Lap. Med reševanjem se je Juna večkrat onesvestil in so morali biti reševalci posebno previdni. To je bila ena najtežjih in najbolj nevarnih reševalnih akcij in zato zasluži ekspedicija za svoje plemenito delo vse priznanje. Elitni kino Matica Telefon 2124 Pri današnji premieri filma Če diplomati ljubijo... I kraj zločina tudi sodna komisija, ki so jo tvorili preiskovalni sodnik dr. Grmovšek, državni tožilec dr. Dev ter sodni zdravnik dr. Zorjan. Izvšena je bila obdukcija trupla. Po prvih poročilih je soditi, da je bila starka, ki je stanovala sama, umorjena v hiši, kamor so zločinci ponoči vlomili, nato pa truplo izvlekli na prosto. Splošna sodba je, da gre za roparski umor." Hiša umorjene Heričeve leži precej daleč stran od njene viničarije na samotnem mestu, tako daleč, da viničarji ne bi mogli slišati njenih klicev na pomoč. Sosedje umorjene niso zadnje dni opazili ničesar sumljivega, po čemer bi bilo mogoče sklepati glede osebe morilca. Izsledovanje je v polnem razvoju. predvajamo kot dopolnilo krasen, nepozaben film domačega izdelka: Kralj. Visočanstvo prestolonaslednik Peter ter kraljeviča To-mislav in Andrej kot smučarja na Bledu ^m^mm^^ma^m^^amm^mmmmmmmmmmmtm^ama^smmm Ob 4., pol 8. in 9%. — Nabavite si takoj vstopnicel v predprodaji od 11. do 12% dop. I Kritino IMBHBB Elitni Kino Matica Premiera in otvoritev velike jesenske sezone ob 4., %8. in 9.%' url | FIlm Ijubavnega šarma, petja, humorja, smeha in zabave • • • OPERNA REDUTA V glavnih vlogah priljubljeni trio umetnikov Liane Haid, Svetislav Petrovič, Georg Aleksander Krasno dopolnilo k bogatemu, izbranemu sporedu! Predprodaja vstopnic od 11.—12.% Telefon 2124. Pričetek jesenske sezone v naših kinematografih Ljubljana, 28. avgusta. v-Ob j a vi jeni repertoar ljubljanskih kinematografov kaže, da so naši bioskopi prav krepko pričeli novo sezono. Elitni kino Matica prednjači s premijero pravkar iz-gotovljenega velefilma »Operna reduta« ali »če diplomati ljubijo«, ki je po svoji berlinski premijeri prišel takoj k nam v Ljubljano in doživel snoči svojo krstno predstavo v Jugoslaviji. Film se odlikuje po šaljivi, duhoviti vsebini, lepi igri, okusni režiji, krasni muziki, novih popevkah in izvrstnih igralcih. V njem nastopa trio priznanih, obče priljubljenih umetnikov, katerih imena (Svetislav Petrovič, Liana Haido-va in Georg Aleksander) pozna sleherni obiskovalec bioskopov. Oton Stranskv je k filmu komponiral nekaj novih pesmi 'in poskrbel za brezhibno muzikalno vodstvo. Kot uvod k ljubljanskim svečanostim kraljevega tedna si je pridobil Elitni kino Matica jako ličen film domačega izdelka, ki nam predočuje prestolonaslednika Petra ter kraljeviča Tomislava in Andreja pri zimskem športu na Bledu. Na vse mično je videti naše mlade prince kot smučarje in navdušene športnike v družbi njihovega športnega učitelja g. Pelana. Film je krasno uspel in bo občinstvu nedvomno zelo ugajal. Zvočni kino Ideal ima na razporedu film »Ljubezen in zaobljubačigar vsebina je vzeta iz Richard Vossovega romana »Dva človeka«. Romantično sentimentalna lju-bavna vsebina visoko v Alpah izdelanega velefilma predstavlja neutešeno ljubezen dveh mladih sre, mladega opata in lepega vaškega dekleta in bo ostala slehernemu gledalcu trajno v spominu. V glavnih vlogah sta Šarlota Suša in Gustav Frohiich. Kino Ljubljanski Dvor, ki je ostal letos zvest nememu filmu, je opredelil svoj program tako, da pridejo na svoj račun tudi tisti, ki si žele pustolovnih in senza-cijskih filmov. Jack Holt, sloviti junak divjega zapada, se predstavi občinstvu v premijeri senzacijonalnega nemega filma »Ognjeni jahač«. Bravure, pustolovščine in senzacije od početka do konca. Kino Dvor, ki hoče nuditi ceneno zabavo naj-,, širšim krogom občinstva, je določil v novi sezoni pri svojih predstavah globoko znižane ljudske cene in sicer 4 in 6 dinar-jev za osebo. Na ta način si bo lahko vsakdo privoščil obisk kinemotagrafa. _. Vsekakor bomo torej tudi letos imeli prav pestro filmsko sezono. ii „JUG0SP0RT r. z. z o. z. v Ljubljani Ima IZPOSOJEVALNICO GRAMOFONSKIH PLOŠČ na Borštnikovem trgu 3.1. Velika zaloga najrazličnejših gramofonskih plosc, ki se stalno izpopolnjujejo z novitetami. — Izposojevalnica posluje vsak dan od i/214. do V216. in od 18. do 10621 razpolago so seznami plošč. Ali si ze obnovil Članarino Vodnikove družbe za letos - ' ■ - - domače vesti ♦ Francosko odlikovanje dveh naših so-kolskih delavcev. Za viteza francoske Ča« stne legije sta imenovana gg. dr. Viktor M urnik v Ljubljani in Josip S mer t-n i k v Celju. * Izpremembe v banovinski službi. Z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani so imenovani sekundarni zdravnik dr. Franc Puc za banovinskega zdravnika združene zdravsitvene občine Dobrava s sedežem v D-brovi; uradniški pripravnik pri finančnem oddelku bansike uprave Avgust Pun-gartnik za banovinskega pomožnega knjigo? vodjo v 9. položajni skupini; bivši suplent na srednji kmetijski šoli v Valjevu inž. Ks-el Vrečko za banovinskega uradniške; ga pripravnika pri mlekarski šoli v Skofji 'Loki; banovinska dnevničanka Fanei Meze za banovinsko zvaničmco pri banski upravi. v Ljubljani; pogodbena uradnica Mara Totoš za banovinsko zvaničmco; Franc Go-lja za banovinskega služitelia-vršilca dolžnosti cestnega nadzornika pn okrajnem ce« stnem odboru v Laškem in dnevničar Alojz Knific za banovinskega služitelja. Premeščena pa sta inž. Benedikt \Veniko, bano« vinski višlji kmetijski pristav pri sreskem r.ečelstvu v Murski Soboti, h kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani ter ba« no rinski kmetijski pristav inž. Jožef Sikubic od kmetijskega oddelka banske uprave v Ljubljani k sreskemu na če tet vu v Mursko Soboto, oba po službeni potrebi. Dandng velesejmske restavracije Dolničar & Presker * Ipremembe v državni službi. Imenovani so: Ante Vodirnelič doslej pristav v ministrstvu notranjih zadev, za policijskega komisarja pri upravi policije v Ljubljani: dr. Janko Pompe za sekundarnega zdrav-n ka državne bolnice v Ljubljani, dr. Franc Pestotnik pa za sekundarnega zdravnika bolnice za duševne bolezni v Studencu pri Liubljani. Veterinarski, inšpektor kr. banske uprave primorske banovine Miroslav Kokot je traino upokojen. * Advokatska zbornica v Ljubljani objavlja. da sta bila vpisana v imenik advokatov gg. dr. Stoian Brajša s sedežem v Mariboru, g. dr. Viktor Ah a z hi z h, advokat v Ljubljani, pa se ie preselil v Škofi o Loko. Prevzemnik njegove ljubljanske pisarne ie g. dr. Makso Pire, advokat v Liubljani. * Opozorilo udeležencem odkritja spomenika kralju Petru v Ljubljani. Odboru 251 postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani prihajajo od organizacij, društev in posameznikov prijave za dostop na slavnosti prostor brez navedbe imen. Ker je pisarna preobremenjena z delom ,ne more nikogar pozvati posebej, naj navede točno ime. Zato poziva tem potom vse prizadete, naj naknadno sporoče imena. Nadalje obvešča odbor, da ne daje železniških legitimacij za četrtinsko vožnjo v komisijsko razprodajo. Zato ne bo vračal denarja za vr- Ganljivo — prekrasno nepozabna S Monumentalno filmsko veledelo po znamenitem romanu Richarda Vassa „Dva človeka" Ljubezen i li zaobljuba Globoka, neutešena ljubezen mladega opata r Charlotte Susa — Gustav Fr©hlich Predstave ob 4., 7. in 9. uri. Zvočni kino Ideal Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani .. dne 28. avgusta 1931. ■Številke za označbo kraja Domenilo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomeniva nai-vi^io druee nainižio Ljubljana 7. 767.9. 9.6. 82, tiho, 1 — — Maribor 7. 765.9. 9.8 NW4 6 — '— 'Zagreb 7. 762.3. 10.6. 82. tiho.'1,'—.Beograd 7. 764.1. 12.8. 94. SW8. 10, —. — Sarajevo 7 765.8. 10.0. 92. tiho 9. dež. 0.3. Skoplje 7. 764.6, 13.3. 70. Si. 10. — — Temperatura ie bila v Ljubljani naivišja l?} "a,,mga 8-4- Maribor 18.0. 8.6. Zagreb 2L2 ia2 Beograd 17.3. 10.7. Sarajevo 20.4. 9-2. Skoplje 26.1, 13.1. Rab 30.8. Solnce vzhaja ob 5.16. zahaia ob 18 46 Luna vzhaja ob 19.13. zahaja ob 5.10. njene legitimacije. Na odbor prihajajo tudi prošnje posameznikov m korporacij za dostavo železniških legitimacij; železniške legitimacije se redoma dobe pri občinah, ki so prejele od odbora vsa pojasnila. Ako pa se bodo posamezniki, društva itd. vendarle obračali na odbor za železniške legitimacije, jim bodo poslane le proti povzetju stroškov za železniško legitimacijo in poštnino. * Največji nastop slovenskih pevcev v Ljubljani bo na praznik dne 8. septembra popoldne ob pol 15. na Kongresnem trgu. Ta dan nastopi v skupnem zboru 2408 pevcev, ki bodo izvajali razne moške, mešane in ženske zbore. Opozarjamo, da se bodo dobile vstopnice od torka dalje v Matični knjigarni. Za primer slabega vremena je poskrbljeno, da se bo vršil koncert v dvorani in se bodo dajale za to dvojne vstopnice: za Kongresni trg in za dvorano. Zunanja naročila sprejema Matična knjigarna sama. * Godbe pri odkritju spomenika kralju Petru. Da more odbor sestaviti razvrstitev pri sprevodu ob priliki odkritja spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju dne 6. septembra v Ljubljani udeleženih društev in organizacij, je neobhodno potrebno, da se tudii godbe posameznih društev prijavijo. Ker je po številnih prijavah raznih drušitev, organizacij itd. skle= pati na ogromen obseg sprevoda, je nujno potrebno, da bo dovolj no število godb na razpolago za uvrstitev v sprevod. Vabimo zato vse godbe, da prijaviijo čimprej svojo udeležbo odboru, in sicer najikasneje do 2. septembra. Od te prijave so izvzete one godbe, ki so svoje sodelovanje že prijavile. Pripominjamo, da tem godbam ne bodo po« PROMINENTNE VARIJETETNE ATRAKCIJE trebne posebne izkaznice, marveč zadostuje zanje samo legitrimacrija za četrtinsko vožnjo, kar pa dobe pri 6vojih občinah. Zbirališče godb bo na Vodnikovem trgu. * Absolventi geometrskega odseka na Tehniški srednji šoli v Ljubljani nai se od 2. do 5. septembra oglasijo pri šolski upravi. * Društvo »Izseljenska liga« v Ljubljani se je no sklepu svojega občnega zbora prostovoljno razšla. * Novi grobovi. Včeraj popoldne se j-e na mariborskem mestnem pokopališču na Po-brežju vršil pogreb 92 let starega zasebnika in bivšega kmetovalca Josipa Ž u r a n a od Sv. Barbare v Halozah. Pokojni ie bil oče administrativnega kapetana Jožeta Žu-rana in magistratnega nameščenca Antona Zurana. Na grobu mu je pevski zbor zanel ganljivo »Vigred«. Pokojnik ie bil v svoji mladosti vzoren gospodar, napreden kmetovalec. navdušen zadružni delavec, član domače posojilnice itd. Naj mu bo lahka zemlja slovenska, katero ie vedno globoko ljubil! — Umrl ie v petek zjutraj v Gornjem Radvaniu pri Mariboru 72 letni posestnik Ivan Kolman. — V Hrastniku ie umrl g. Janez Ko tar. upokojeni rudar. Pokopali so ga v četrtek v Dragi. — Po-koinim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Nov ženski izum. Državni upravi za zaščito industrijske svojine v Beogradu ie prijavila naša rojakinja ga. L. Hočevar-Megličeva (lastnica male modne trgovine v Pražakovi ulici 15.) svoje modele za hi-gijensko oipremo dojenčka. Posamezni komadi dojenčkovega perila so napravljeni po vseh načelih moderne bigiiene in praktičnosti. bodisi glede oblačenja, pranja in cene. Dojenček v novi opremi ni več suženj povojev, pa je vendar v toplem in dobro zavarovan pred prehladom. Izumi-teljica je diplomirala na mestnem zavodu za nego dojenčka v Chicagu ter ima tudi dolgoletno prakso v tej stroki. * Od lesnega delavca do doktorja zobo-zdravništva. Naši ameriški listi poročajo iz St. Louisa v Zedinjenih državah o promociji Dalmatinca Nikole Puhariča za doktorja zabozdravništva na univerzi v St. Loui-su. Puharič. po rodu iz Pučišča na otoku Hvaru. ie v 13. letu ostal sirota. Izučil se je za lesnega delavca ter je v Splitu obiskoval večerno obrtno šolo. V devetnajstem letu starosti ie šel v Ameriko, kjer ie bU sprva zaposlen kot lesni delavec, noz-neie pa v neki slaščičarni. Ko je postal sam os to i en slaščičar, je začel študirati in se ie končno vpisal v zobarsko šolo v St. Louisu. kier ie bil pretekli mesec promovi-ran. Pač lep primer vztrajnosti in ljubezni do znanja. * Čebelarska ledna je letos oičla. pridelek pa tako izboren. kakršen že več let ni bil. Slednje bodo dokazali čebelarji iz vse banovine, ki bodo razstavili in prodajali svoj med na velesejmu. Postregli bodo pose trnkom tudi z izborno medico in medenim necivom. * Ocenjevanje in povrnitev škode, ki }o napravi vojsika na vojaških vežbah. Da bodo mogli lastniki in najemniki zemljišč, na katerih je vojska povodom svojih vežb napravila kako škodo, pravočasno zahtevati odškodnino, se opozarjajo na tozadevne predpise, ki jih je izdal minister vojne in mornarice. Pojasnila, kako se ocenjuje in plačuje škoda, so razvidna iz razglasa, ki je sedaj objavljen na mestni občinski deski. Važna ie zlasti določba, da ie treba v primeru, ako se hoče zahtevati odškodnino, takoj sestaviti komisijo iz dveh oficirjev in enega zastopnika občinske oblasti, ki takoj v navzočnosti oškodovanca ali njegovega namestnika izvrši oceno in jo naznani pristojni komandi in oškodovancu. * Zbornik za umetnostno zgodovino. Pravkar je izšla obsežna nova, dvoina številka Zbornika za umetnostno zgodovino. ki ga urejuje univerzitetni prof. dr. I. Cankar in izdaja Umetnostnozgodovinsko društvo v Liubliani. Ta številka ie posvečena spominu Edvarda in Karla Strahla, KREMA Drja. Fritza Schr0derj» Varaje koio pred vnetjem Ln daje koži naravno zagorelo barvo. grajščakoma v Stari Loki, ki sta ustanovila prvo domačo galerijo umetnosti in riagro-madila vanjo neprecenljive zaklade domače in tuje umetniške tvornosti, s čimer sta storila veliko in velekoristno delo tudi v pogledu naše kulturne in umetnostne zgodovine. G. dr. Janko Polec objavlja najprej biografijo Edvarda in Karla Strahla. omenjajoč niune posestne prednike, dalje prvega lastnika starološkega gradu, iz rodbine Strahlov. Friderika Anzelma, potem opisuje življenje in d.elo Edvarda, slovitega jurista, ki ie po svoji upokoiitvi začel zbirati stare umetnine in umrl 1. 1884., nato pa še .zadnjega Strahla. dr. Karla, ki ie umrl leta 1930. Ta i.e bil rojen v Trebniem leta 1S59., je služboval pri dež. sodišču v Ljubljani, v Novem mestu. Mokronogu. Do-brlivasi, Brežicah. Ptuju, radi očesne bolezni oa se ie da! kmalu upokojiti in se naselil v gradu Stara Loka. kjer ie katalogi-z.iral po očetu nabrana dela. se kakor on močno kulturno udeistvoval in končno omogočil, da sta po njegovi smrti ljublian-ska Narodna ealeriia in Narodni muzej dobila vsa važnejša dela zbirke v svojo last. V drugem delu objavlja dr. Polec Karla Strahla Zgodovino starološkega gradu in svojo avtobiografiio. v tretjem pa točen katalog Strahlove galerije slik. Z dr. Pol-čevo razoravp je izvršen lep kos dela. ki je bilo silno potrebno in baš danes aktualno, ko gre zato. da se agnoscirajo. urede in Oipredele umetnine iz Strahlove zbirke ki jih sedai hrani zlasti Narodna ealeriia v Ljubljani. Razprava ie tudi lep donos k domači 'kulturni zgodovini. Biblioerafiio za Izbran velemestni spored prvovrstnih umetnikov leto 1929. in 1930. ie to pot za umetnost sestavil dr. J. Šlebinger. Zborniku je priložena ena pola M. Maroltove Vrhniške topografije z mnogimi lepimi reprodukcijami. Tudi dr. Polčeva razprava ie opremljena z uspelimi reprodukcijami. Zbornik stane na leto 60 Din in 'se naroča pri UZD v Ljaibljani. * Grozna smrt železniškega strojevodje. V bližini Srpske C-rnie v dunavski banovini se ie predvčerajšnjim pripetila huda nesreča. pri kateri ie izgubil življenje strojevodja osebnega vlaka Blagoje Stojkovlč. doma iz Niša. Vlak. ki ga ie vodil pokojni Stojkovič, je v tližini Srpske Crnje skočil s tira. Pri tei priliki ie eksplodiral kotel lokomotive. Vlakovodio so nezavestnega prepeljali v bolnico, kjer ie kmalu podlegel. * Petdnevni gozdni požar. Na meji kla-danjskega in vlaseniškega sreza ie nedavno nastal velik gozdni požar, ki ie pustošil celih pet dni. Nad 200 seliakov in večji oddelek vojaštva je bilo zaososlenih pri omejevanju požara. Pri gašenju se ie smrtno ponesrečil delavec Asim Konievič * Prijet slepar. Sleparja, ki se je izdajal za sina gostilničarja in mesarja Franca Muleja iz Ruš, sta aretirala Vidovič Hin-ko in Omahen Vid, organa finančne ton- 1 na Kongresnem trgu i trole oddelka Kapla in je bil nato izročen orožniški Staniči na Remšniku. Sodilo mu bo mariborsko sodišče zaradi sleparij, ki jih je »Jutro« opisalo 26. t. m. * Najboljše čajno maslo. Najlepše se ie mlekarstvo po vojni razvilo nedvomno v kranjskem okraju. Sledeč zahtevam časa so si tamkajšnje mlekarske zadruge, združene pod okriljem okrajne kmetijske zadruge v Kranju, nabavile najboljše in nai-moderneiše stroje za izdelavo masla, kakršnih do sedai sploh ni bilo v dravski banovini. Niih proizvod, ki nosi znamko »Deteljica« si je pridobil že neomejeno zauna-nie občinstva. Da ga na prav vsi krogi upoznaio. pride tudi na mlekarsko razstavo na letošnjem iesenskem veleseimu. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, olisira in lika tovarna Jos. Reich. I I VAŠE PLOŠČE IN FILME Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerija Kanč, Ljubljana — Maribor. I Proti tedenski odškodnini Din 10'— Vam posodimo »VOIGTLANDER«-jevo Jubilarko. Sedaj smo oddelili: 50 Voiglanderjevih Ju-bilark (glej cenik stran 7), ki so priznano otroško lahke v manipulaciji. Te kamere posodimo vsakomur, Ce nam položi jamstvo ali kavcijo za vrednost kamere Din 450.—. So ljudje, ld ne znajo zabiti žeblja — pa je to vendar tako lahko. In so ljudje, ki ne znajo fotografirati — pa je vendar tudi to tako lahko! Aparat Vam posodimo in naučimo Vas fotografirati! Prav vsak lahko fotografira! DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA Prešernova ulica 5. ■ Razkužujte hleve in korita s Kaporitom, da obvarujete svojo živino bolezni. Navodila v: Drogeriji GREGORIč, Ljubljana — Prešernova 5. Iz Ljubljane u— Napredek Ljubljane v socialnem pogledu je zadnja leta res velik. Nedavno ie bil položen temeljni kamen zavetišču kralja Aleksandra, kjer bodo našle generacije potrebnih svoje varno zavetišče na stara leta. Tudi revna šoloobvezna deca bo naš a svoje orepotrebno zavetišče, hrano in te-lesnovzgojno skrbno nadzorstvo, je velika zasluga agilnega Društva za zgradbo Sokolskega doma v Šiški, ki ie svoj dom posvetil tudi temu. za šišenski del Ljubljane prepotr^bnem namenu. Da pa bo ta hvalevredni sklep čimprej uresničen, da bo ve-levažna stavba, katere gradnja ie že razpisana. čimprej ood streho, ie dolžnost vseh naprednih dobro čutečih Šiškariev in Ljubljančanov, da vsak na svoj način nod-pro požrtvovalni odbor v njegovem stremljenju ter pohite na komarievo nedeljo iu-tri 30. t. m. popoldne na veliko veselico Društva za zgradbo Sokolskega doma v Šiški, ki bo s pestrim programom v prostorih e. Stepiča. u— Za krstno predstavo iilma »V kraljestvu Zlatoroga«, ki bo danes ob 20. v veliki dvorani hotela Uniona. se morai- rezervirane stopnice dvigniti najkasneie do 4. popoldne, pri dnevni blagajni v vestibulu hotela. u— Za slavnostno, krstno predstavo filma »V kraljestvu Zlatoroga« je oficijelen sprejem gg. predstavnikov oblastev. organizacij in častnih gostov od 19.40 do 20. u— Ženske prireditve. Zveza gosoodini priredi na velesejmskem prostoru razstavo novodobnega gospodinjstva. Danes ob 10. bo s slavnostno otvoritvijo velesejma tudi otvoritev ženske razstave v paviljonu »K«. Zanimiv in pomemben dogodek za naše žene. pa tudi za naše domove in družine. Sai bomo videli tam. kako bi morala biti urejena naša eosnodinistva oo modernih, zdra- SHAJALIščE UGLEDNE PUBLIKE vih in ekonomskih smernicah. Klub likovnih umetnic v Jugoslaviji pa otvori iutri ob 11. svojo reprezentativno razstavo. Združene jugoslovenske umetnice bodo prvič tioka-zale svoia dela v Ljubljani. Dočim bomo videli na gospodinjski razstavi praktično stremljenje naše žene. nam bo pokazala umetnostna razstava njeno duhovno prizadevanje. u— Stanovanjski odsek velesejma uraduie od danes naprej na glavnem koljivoru. Uradne ure od 7. zjutraj do polnoči. Telefon 2720. u— Gluhoneme vabimo na sestanek zaradi ustanovitve gluhonemnega društva v Ljubljani v nedeljo 6. septembra v Narodni kavarni ob 9. dopoldne. u— Delavska godba »Zarja« v Ljubljani priredi iutri 30. t. m. na vrtu hotela Belle-vue veliko vrtno prireditev. Na* sporedu so koncertne točke celotne godbe »Zarje*, bogat srečolov z mnogimi dobitki, šaljiva pošta s tremi lepimi darili za tiste, ki dobe največ razglednic (med darili je živo iag-nie). »Jazz band« bo marljivo igral za ples. Začetek bo ob 16. Pridite! u— Sadjarska podružnica na Viču priredi iutri oredavanie in obenem ogled nekaterih vrtov v Rožni dolini. Zbirališče ob 9. popoldne pred restavracijo (cesta II). Predaval bo sadjarski nadzornik v o. g. Štre-keli. u— Slovenska opereta »Oj ta prešmenta-na ljubezen«, ki sta jo napisala gg. Simon-čič in Šivic in kaitera je bila igrana proti koncu lanske sezone s prav lepim uspehom v naši operi, se ponovi v nedeljo dne 30. t. m. v dramskem gledališču, po izredno znižanih ljudskih cenah. Zasedba in režlija ista kakor v lanski sezoni. Predprodaja bo danes in jutri v veži dramskega gledališča. u— Dar Narodni galeriji. V počastitev spomina umrlega g. dr. Valentina Krisper-ja sta darovala g. notar dr. Andrej Kuhar 500 Din in g. dr. Josip Regali 200 Din Na« rodni galeriji, ki šteje blagopokojnega med svojimi ustanovniki in podporniki. Darovalcema izreka Narodna galerija iskreno zahvalo. u— Vesela vest za prijatelje dobrega piva. Po dolgih letih prihaja zopet »Prazdrojc — pilzensko pivo v Ljubljano. Toči se od danes naprej v restavraciji >Slon« in na velesejmu v posebnem paviljonu. Glej današnji oglas. u— Stanovanjska hiša Hranilnice dravske banovine. V Simon Gregorčičevi ulici bodo v kratkem pričeli z gradnjo velike nove stanovanjske hiše, ki jo bo zidala Hranilnica dravske banovine. Hiša bo stala za dramskim gledališčem, na prostoru, kjer že stoje hiše Pokojninskega zaklada. Nova stanovanjska hiša bo imela 2000 kv. metrov zazidane ploskve ter bo v njej 20 družinskih stanovanj. Poslopje bo imelo namesto strehe terase. V pritličju bodo 4 trgovski ali pisarniški lokali, 1 trisobno in 2 dvosobni stanovanji. V I. nadstropju bo dvoje 4 sobnih, v II. nadstropju 6 trisobnih, v III. 6 dvosobnih stanovanj, v IV. in V. pa bodo družinska in deloma samska stanovanja. Z zidavo hiše bodo pričeli takoj po licitaciji in bo hiša do zime v surovem stanju najbrž že dograjena. u— Kanalizacijska dela na Tržaški cesti hitro napredujejo. Od tobačne tovarne v smeri proti Glincam so deloma cesto že zonet zasuli in so cevi noložene že do Tr:- Ljubljanski velesejem v nedeljo 30. avgusta tekma harmonikarjev V hotelu „Bellevue" Danes koncert, jutri ko* marjeva nedelja, prireditev glasb, društva „Zarja". — PLES do x. i<>676 bučeve hiše. Jarek ie izkopan dalje do Ma-rinčičeve hiše na Glincah. kjer bodo tudi začeli kmalu s polaganjem cevi. Ko bo delo končano v tei dolžini, bodo kopali jarek dalje proti Viču. tako da bodo kanalizacijska dela do ieseni v glavnem najbrž že kor^ana. u— Nezgode. Zasebnica Antonija Peniko-va ter 37-letni Milan Kren, stanujoča na Krekovem trgu sta tako neprevidno ravnala z bencinom, da se je vnel in ju močno opaliL — V Tržiču se je ponesrečil posestnik France Perko, ki se je med vožnjo s kolesom zadel v neko drevo in padel. — Mizarski pomočnik Josip Košir iz Žirov je bil zaposlen pri stroju, ki mu je odtrgal več prstov. — V splošno bolnico so dalje pripeljali tudi 14-letno Terezijo Arharjevo in Predtrga pri Radovljici. Arharjeva je pomagala včeraj popoldne na njivi ruvati fižol. Izruvala je baš prekljo, ko je šinil pokonci velik gad ter jo pičil v desno roko. Deklico je najprvo pregledal radovljiški zdravnik dr. Slivnik, ki je nato. odredil prevoz v bolnico. — Marija Če-hova. 9-letna hčerka krojaškega pomočnika iz Male vasi pri Ježici. se je včeraj popoldne peljala s kolesom po Sv. Petra cesti, kjer so je zaletel vanjo neki drugi kolesar in jo podrl po tleh. Pri padcu je deklica dobila nekaj prask po obrazu in pa težje notranje poškodbe. Morali so jo prepeljati z reševalnim avtom v splošno bolnico. — Hudo nesrečo je doživela včeraj tudi posestnikova žena iz Št. Jakoba ob Savi, 56-letna Lucija Štempihar-jeva. Padla je z vrha stopnic na tla in se hudo poškodovala po glavi. u— Nepreviden motociklist. Ko se ie peljala 14-letna Ida Ambroževa, stanujoča na Cesti na Brocj včeraj ob 12. s kolesom ao cesti, ki vodi od Robežnikove trgovine proti Brdu. io ie na križišču podrl nežna* motociklist. Ambroževa je padla in se precej opraskala, obenem pa se seveda hudo prestrašila, dočim se je motociklist, ne meneč se za nesrečo, odpeljal dalje. Pole;; poškodb ima Ambroževa tudi na pokvarjenem kolesu precei škode. u— Izgon sumljivih oseb. Policija fe mi-čela z radikalnim čiščenjem Ljubljane. Zaradi velesejma se je priklatilo baš zad-* nje dni zopet precej sumljivih tipov, ki so se nastanili nri svoiih znancih v predmestjih in raznih barakah. Med njimi seveda ne manika žensk, ki so upale, da se bodo te dni imenitno zabavale. Med prihaiačt so bili tudi drzni žeparji, ki pa jih je policija kmalu izvohala in sa morali kar hitro zopet odtod. Prava nadlega so tudi brezposelni delavci z juga. ki oa tu snloh niso iskali dela in so raje oolegali no sencah ali se klatili po mestu. Policija iih ie v zadnjih dneh aretirala okrog 30 in jill izgnala v pristojne občine. Iz Celja e— Vozne legitimacije za četrtinsko vožnjo o priliki svečanega odkritja spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v Ljubljani se dobijo v Celju na mestnem magistratu, novi dvoriščni trakt. I. nadstropje, soba št. 8 pri magistratnem uradniku g. Jakobu Pozniču. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. krasno zvočno opereto »Dijak oros-jak« s H. H. Bollmannom v glavni vlogi. e— Kolesarska dirka, ki bi se bila morala vršiti preteklo nedeljo na trikratni progi Celje - Teharje - Ljubečna - Arclin-Celje v * kupni dolžini 57 km, je bila v zadnjem trenuku odpovedana zaradi skrajno slabega vremena. Tekma se bo oa vršila jutri 30. t. m. s startom ob 9. pred trgovino Gams v Gaberju. kjer bo tudi cilj okrog 11. dopoldne. Sestanek vseh orijavlienih dirkačev bo drevi ob 20. v hotelu »Hu-bertus«. e— Stopnišča morajo biti rarsvetljena. V večini celjskih hiš v večernih urah, dokler so še odprta hišna vrata, stopnjišča, vodeča k stanovanjem posameznih strank, sploh niso razsvetljena. Taka štednja hišnih posestnikov nikakor ni umestna. Mestni občni ski svet, odnosno predstojništvo mestne policije naj bi strogo odredilo, da morajo biti stopnišča v zasebnih hišah, ki vodijo k stanovanjem strank in služijo tako rekoč javnemu prometu, od nastopa mraka pa do ure, ko se zaklenejo vežna vrata, zadostno razsvetljena, kakor je to urejeno v Ljubljani, Mariboru in v vseh drugih mestih. V poletnem času morajo biti vežna vrata zaklenjena ob 21s v zimskem času pa ob 20. Menda ne bo treba v pogledu razsvetljave stopnišč čakati tako dolgo, da si bo nekdo zlomil kak ud aK se celo ubil na nerazsvetljenih stopnicah. e—Ohupanka Kosova umrla. Poročali smo, da je izpila v ponedeljek zvečer v svojem stanovanju v Gosposki ulici št. 24 privatna nameščenka 421etna Marija Kosova iz Celja, večjo količino lizola v samomorilnem namenu. Z reševalnim avtomobilom je bila prepeljana v javno bolnico, kjer so ji takoj prali želodec in ukrenili vse potrebno za rešitev njenega življenja. Ves trud pa je bil zaman in je Kosova včeraj ob pol 12. dopoldne umrla. Pokojnica je že nekoč na enak način skušala končati življenje. O vzroku sa« momora je bila uvedena preiskava. e— Nesreče. Predvčerajšnjim je zašel pri prešanju grozdja z desnico v obratujočo orešo 6-letni. dninarjev sin Alojzij Uratnik od Sv. Andraža pri Velenju in mu je preša raztrgala sredinec. V sredo se ie snodtaknila na poljski cesti 69-letna ore-vžitkarica Terezija Golavškova iz Šešc, občina Sv. Pavel nri Preboldu in si nri padcu zlomila desno stegnico. Dan ooorej ie zjutraj stooil v svojem stanovaniu na pručico 31-letni črkostavec Josip Ratajc iz Celja in se prevrnil s oručico vred 00 tleh. nri čemer si ie zlomil desno nadleht-nico. Istega dne ie skočil na Lavi pri Celju z voza 44-1 etni dninar Leopold Lioovšek in pade! tako nesrečno, da si je zlomil obe kosti desne goleni. V četrtek se je metal v šali 40-1 etni posestnik Ferdinand Jelen iz Sv. Jurija ob Taboru z nekim svojim Danes ob 4., pol 8. in 9. uri zvečer ob najnižjih ljudskih cenah 4 in 6 Din (na vseh prostorih) Film senzacijonalnih pustolovščin in herojstva, nepremagljivih jnnakov divje prerije JACK HOLT Premiera! Velenapeto! Senzacija! znancem, ki na sa je nehote in v nadmo-či vrzel tako krepko na tla. da si i e Jelen zlomil golenico in Diščal na desni nogi. Jelena so kakor vse ostale poškodovance prepeljali v zdravljenje v celjsko bolnico. Iz Maribora ii— Dva odlična znanstvenika sta se mudila tekom zadnjih dni v našem mestu. Mariborski muzej sta obiskala dr. Baldvin Zarja. profesor arheologije na ljubljanski univerzi in dr. Mihajlo Abramič, ravnatelj državnega muzeja v Splitu. Oba sta si v spremstvu odbornikov muzejskega društva gg. p.rof. dr. Baša in dr. Baumgartnerja ter dr. Tiravnerja z velikim zanimaniem ogledala bogato in lepo zbirko mariborskega muzeja ter se pohvalno izrazila o njegovi strokovni uredbi. a— Kongres političnih preganjancCv iz vojne dobe v Mariboru. Kakor v Ljubljani, si je osnoval tudi v Mariboru akcijski odbor za kongres političnih preganjancev, ki ima preskrbeti vse potrebno za kongTes, ki fco 7. septembra. V odbor so vstopili: Ivam Kej''ar, Faibijan Vladimir, dr. Janko Osoj» nik. Pahor Ivo, Hren Zmago, Oset Franc iz Maribora, Kušee Oroslav iz Radvanja, Pcžar Anton iz Ruš in Fras Anton iz Selnice. Odbor je sestavil za kongres naslednji nrogram: 7. septembra ob 9.25 sprejem na glavnem kolodvoru in skupen odhod v Narodni dom. Ob 10. otvoritev kongresa, ob 11.30 skupen obed v Narodnem domu in Grajski kleti, ob 13.18 za en del izlet na Faiu, ogled elektrarne, drugi del pešizlet ra Mariborski otok. Z večernimi vlaki razhod. Ker je drugi dan praznik, bodo morda hctdi nekateri ostati v Mariboru. Vse te prosimo, da nam to javijo do 4. septembra, da jim preskrbimo prenočišča, ravno tako one, ki ne gredo v Ljubljano, da nam ia-vijo, ali se udeleže skupnega kosila. Vsi dopisi naj se pošljejo na naslov: Ivan Ke?j-ža: višji rev Ld en t v p., Maribor, Aleksam^ dn va cesta 33. Vse šolske knjige v najnovejših predpisanih izdajah kupite najbolje in najceneje v KN JIGARNI TISKOVNE ZADRUGE, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Meščani! Dne 29. in 30. t. m. proslavi reševalno in gasilno društvo v Mariboru (i0-letnico svojega plemenitega in nesebičnega dela. V znak priznanja bo mestna občina okrasila oba dneva svoja poslooia z državnimi zastavami. Županstvo vabi meščane, da store isto na svojih hišah. r.— Društvo za zdravsteVno zaščito otrok in mladine v Mariboru izreka tem potom Rorarv Clubu v Mariboru najiskrenejšo zahvalo za darovanih 2000 Din, katere mu jc naklonil v proslavo vladanja Ni. VeL kras lja Aleksandra. a— Tombola Prostovoljenga gasilnega društva na Pobrežju se bo vršila v nedeljo. ob 3. popoldne. Dobitki so leni. pridite! a— Novo strelsko družino ob meji bodo ustanovili v nedeljo 30. t. m. pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu ob navzočnosti zastopnikov mariborske centrale in oblasti. a— Prijave za enoletni trgovski tečai Slov. trg. društva, Maribor, se sprejemajo dnevno od 10.—11. na Zriniskem trgu I. (Drž. trgovska akademija). Sprejemajo se tudi pismene prijave. . . a— Stanovanja v banovinskih stanovanjskih hišah v Strossmayerjevi ulici, ki so v prvi vrsti namenjena uradnikom, so vsa zasedena. Ker ni nobenega izgleda, da bi bilo katero v doslednem času izpraznjeno, opozarjamo interesente, da je vsako vlaganje prošenj ža ta stanovanja sedaj brezpredmetno. Svinčnike, zvezke in sploh vse, kar potrebuješ za šolo, kupiš najbolje in najceneje v knjigarni Tiskovne zadruge, MARIBOR, Aleksandrova cesta 13 a— Kostanjarji, ki hočejo peči kostanj v območju mariborskega mesta, naj predlože kolekovane prošnje najkasneje do 9. septembra mestnemu načelstvu. Na poznejše prošnje se ne bo oziralo. a— Kinematografske prireditve. Grajski kino: 100-odst. nemški govoreči in zvočni film >Nežni sorodniki«. — Union kino od danes dalje 100-odst. nemški govoreči in zvočni velefiln? ^Ulični pevci«. a— Kolesarska nezgoda. Gluhonemi slikar Fr. Punčuh iz Rač se je davi ob pol 7. vozil čez državni most proti Glavnemu trgu. Ko se je hipoma ozrl, mu je kolo spodrsnilo in je s kolesom vred padel. Dobil pa je le lahke praske na obeh rokah, kolo pa je bilo tudi nekoliko poškodovano. a— Nezgode pri delu. V Braunovi tkal-nioi je nameščenec 27-letni tkalec Pran Koser prišel z desno roko tako nesrečno med strojno iermenje, da mu je popolnoma zmečkalo roko. Ponesrečenca so preoe-peljali z reševalnim avtom v bolnico. a— Z motornim kolesom v gluhega starčka. V Vrbanovi ulici se je zaletel neki nepreviden motociklist v 76-letnega posestnika. Franca Kapuna iz Zg. Ktmgote in ga podrl na tla. Ponesrečenec, ki ie močno gluh, se je pri padcu težiko poškodoval in so ga morali prepeljati v bolnico. a— Iz policijske kronike. V četrtek zve* j čer je bil aretiran 341etni delavec Jos. Fegeš, doma iz Nedelišča pri Čakovou. Osumljen »je bil tatvine 130 Din vredne ženske obleke izpred trgovine Marije Lah v Ve-trinjski ulici. Fegeš je tatvino priznal in izjavil, da je oblJco prodal. Priznal je prostovoljno tudi še tatvino 2 ženskah oblek izpred trgovine Gninšek in 1 para čevljev izpred trgovine Žibert na Glavnem tegu. Tudi to blago je prodal neznanim osebam. Policija preiskuje, če nima Fegeš morda še kakih tatvin — zlasti koles — na vesti. — Radi prodajanja tihotapskih kamenčkov za vžigalnike je stražnik v četrtek na Glav« nem trgu aretiral JuMjano V. — Kolo znamke »Neger«, vredno 1500 Din, je bilo v oes trtek zvečer ob 20. ukradeno zasebnemu uradniku Tomi Tropu iz hiše št. 4 v dT. Vrstovškovi ulici. Iz Trbovelf t— Kino Sokol predvaja dre vi ob 20. zvočni film »Poljub« Greta Garbo, film »Strah (Gustav Frolich) in Fotov zvočni žunial. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom bo otvoril sezijo 1931-32 s prvovrstnim filmom »Busterjeva 24 karatna devica« danes 20. GOSPODARSTVO Naša trgovinska bilanca v juliju Naša generalna direkcija carin je pravkar objavila podatke o našem uvozu v juliju; statistika o julijskem izvozu je bila kakor znano objavljena že pred enim tednom. Tekom meseca julija smo uvozili 100.800 ton (lani v juliju 141.100) v vrednosti 388.1 milijona Din, nasproti 577.4 milijona Din v lanskem letu. Uvoz je torej letos po količini manjši za 28.6 odstotkov, po vrednosti pa vidimo nazadovanje od 189.8 milijona Din ali 32.8 odstotka. Kakor znano je v juliju znašal izvoz Sol.3 milijona Din in je bil za 162.6 milijona Din manjši od lanskega izvoza. Ker je uvoz v večji meri nazadoval kakor izvoz je pasivnost trgovinske bilance v juliju letos manjša in znaša 36.8 milijona dinarjev nasproti 63.5 milijona Din v lanskem juliju. Naša trsovinska bilanca se je v prvih sedmih mesecih t. 1. gibala takole (v milijonih dinarjev): Izvoz Uvoz Saldo 1 četrti 1159.1 1341.8 — 182.7 april 429.5 . 461.6 — 32.1 maj 376.9 393.5 — 16.6 juni i 350.3 394.7 — 34.4 iulii 351.3 388.1 - 36.8 jan.—julij 1931 2667.1 2969.7 - 302.6 an.- ulij 1930 3876.3 4055.5 - 179.2 an.- uli 1929 3610.4 4334.2 - 723.8 jan.—julij 1928 3180.8 4416.9 - 1236.1 Kakor je iz gornje primerjave razvidno, zanaša pasivnost naše trgovinske bilance ^ prvih sedem mesecev t. 1. 302.6 milijona Din. Ta pasivnost ni znatno večja kakor v istem razdobju lanskega leta, vsekakor pa je neprimerno manjša kakor leta 1929. in celo 1928., ko je dosegla že v prvih sedmih mesecih rekordno višino l1/* milijarde Din. Glavni predmeti našega uvoza v juliju so bili bombaž (7.8 milijona Din), bombažno predivo (29.0), bombažne tkanine (26.1), volneno predivo (7.7), volnene tkanine (12.2), svileno predivo (5.8), svilene tkanine (3.5), železo in polizdelki (7.4), železna pločevina (7.5) cevi (6.4), izdelki iz železa (22.5), stroji in aparati (36.2), elektrotehnični predmeti (20.2), prevozna sredstva (14.1), premog (12.0), kava (7.5), steklo (4.7). Znatno poslabšanje hmelj-ske letine v Nemčiji Za 100.000 stotov manjši pridelek v Nemčiji. Niirnberg, 28. avgusta. Te dni se je vršila v Miinchenu konferenca predstavnikov južno-nemških hmeljarjev v navzočnosti deželnega ministra dr. Stutzla, ki je hmeljarjem tolmačil prizadevanje vlade orlede akcije za financiranje bmeljsKe letine" ki bo v kratkem zaključena. Pri tej priliki so bila podana tudi poročila o visim letine, iz katerih je razvidno, da bo pridelek zaradi deževnesa vremena, ki je nastopilo lik pred obiranjem, neprimerno manjši kakor je bil prvotno cenjen. Tudi hmeljska komisija je ugotovila, da se je letina v vsej južni Nemčiji izredno poslabšala in da bo mnogo slabega hmelja ostalo na drogih. Za kakovostni hmelj bo zaradi tega veliko povpraševanje. Na podlagi došlih poročil je ta komisija že sedaj ugotovila, da se bo skupni pridelek zaradi neugodnega vremena zmanjšal za okros 100.000 starih stotov, kar bo v veliki meri uplivalo na trg, saj pomeni taka redukcija, da bo znašal pridelek komaj polovico one količine, ki so jo prvotno pričakovali. « Žalec, 28. avgusta. Povpraševanje po hmelju je neprestano živahno. Včeraj in danes je bilo po vaseh mnogo kupcev, ki so ponujali 8.50 do 9 Din za kg. Za najprvovrstnejše blago so kupci plačevali tudi že po 10 Din za kg. Hmeljarji ne silijo z blagom in prodajajo le manjše količine. Barva ie kakovost hmelja sta letos mnogo boljša kakor lani. ______ • = Konsum sladkorja v naši državi se je lani preceo dvignil, navzlic slabim gospodarskim razmeram in čeprav je cena v letih 1929 in 1930 padla le za 1.25 Din pri kg. Sladkorne tvornice so lani oddale domačemu konsumu 9380 vagonov sladkorja nasproti 8899 vagonom v 1. 1929. Pri tem pa je treba seveda upoštevati, da je uvoz lani nazadoval od 281 na 188 vagonov, tako da se je celotni konsum dejansko povečal od 9180 na 9568, torej za 388 vagonov ali za 4 odstotke. Ker domača produkcija zadnja leta presega domačo potrošnjo, so tvornice primorane del proizvedenega sladkorja izvažati. Leta 1929. so izvozile 1273 vagonov, lani pa le 797 vagonov. Zaradi slabih možnost plasiranja sladkorja na inozemskih tržiščih prihajajo sedaj tvornice v novo kampanjo s precejšnjimi zalogami sladkorja. = Živahen železniški promet v izvozni sezoni. Nahajamo se sredi izvozne sezone. Po podatkih naše železniške uprave ie naš železniški park tako velik, da zadošča nemotenemu izvoznemu prometu. Od 1. do 26. avgusta t. 1. ie bilo na naših železnicah naloženih 101.299 zaprtih in odprtih vagonov, lani v istem času na le 95.528 vagonov, torej letos 5771 vagonov več. Navzlic temu raznolazaio naše železnice danes ? rezervo od 13.649 vagona* (-«< aasT). 1* zadovoljivi položaj naših železnic glede voznega parka bo zadoščal letošnji izvozni sezoni in ga ie smatrati kot posledico pravočasnih ukrepov naše železniške uprave. = 'Avstrijska Narodna banka in srednjeevropska finančna kriza. Srednjeevropska finančna kriza, ki je imela svoje izhodišče v Avstriji, ie zahtevala zlasti od avstrijske Narodne banke težke žrtve. Neposredno pred polomom Kreditanstalta. torej sredi maja, je imela ta novčanična banka še za 640 milijonov šilingov deviz, sredi avgusta pa so devizne rezerve znašate le še 310 milijonov šilingov, tako da j,e v dobi teh treh mesecev devizni zaklad nazadoval za 330 milijonov šilingov (2640 milijonov Din). Izguba na devizah pa je dejansko še večja ker je med tem dobila banka od Angleške banke kratkoročni devizni kredit od 150 milijonov šilingov. Odtok denarnih sredstev iz avstrijskega gospodarstva je morala Narodna banka nadomestiti s povečanjem meničnih kreditov. Menični portfeli se je zaradi tega od srede maja do srede avgusta povečal od 70 na 590 milijonov šilingov, torej za preko 500 milijonov. Da bi se preprečil nadaljnji odtok preostalih kratkoročnih inozemskih kreditov, ki znašajo še 30 milijonov dolarjev ali 213 milijonov šilingov, so se zlasti ameriške banke na priporočilo inozemskega svetovalca Narodne banke Mr. Bruyusa obvezale, da po možnosti ne bodo več odpovedovale kreditov avstrijskih bankam. Kritje obtoka v zlatu in devizah ie v zadnjih treh mesecih padlo od 83 na 43%. pri tem pa je treba upoštevati, da se v nasprotju z našimi predpisi o kritju, v Avstriji ne zahteva kritje za obtok, ki odgovarja državnemu dolgu pri novčanični banki. = Mizarji, kovači, ključavničarji, kleparji, mesarji, krojači in čevljarji naj ne naročajo strojev, ki jih potrebujejo za svoje delavnice preje, dokler si niso ogledali strojev in orodja, ki bo v bogati izberi na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu. Najmodernejše stroje in orodje za vse te stroke razstavljajo prvovrstn domače in tuje tvrdke. = Uradni tečaji za september. Finančni minister je za september določil naslednje uradne tečaje tujih veljav: 1 napoleondor 218 Din, 1 zlata turška lira 240 Din, 1 ange-ški funt 274.50 Din, 1 ameriški dolar 56.50, 1 kanadski dolar 56.20, 1 poljski zlot 6.33, 1 avstrijski šiling 7.94, 1 madžarski penso 9.89, 1 belga 7.87. 1 braziljski milrajs 5.20, 1 egiptski funt 281.50, 1 urugvajski pesos 32.30, 1 argentinski pesos 15.90, 1 papirnata turška lira ali 100 turških pjastrov 26.76, 100 albanskih frankov 1077, 100 zlatih frankov ali švicarskih frankov 1098.95, 100 francoskih frankov 221.45, 100 italijanskih lir 295.50, 100 holadskih goldinarjev 2279.25 100 bolg. levov 40.90, 100 rum. lejev 33.60, 100 danskih kron 1510, 100 Šved. kron 1511.60, 100 norv. kron 1510.50, 100 španskih pezet 560, 100 grških drahem 73.10, 100 češkoslovaških kron 167.40, 100 finskih mark 142.20, 100 letonskih latov 1082.35. = Potrjena je prisilna poravnava, sklenjena med dolžnikom Bavcem Francetom in njegovimi upniki za 40 odst. kvoto, plačljivo v 6 mesecih po pravomočnosti. = Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI). — Oddaja zakupa nakladanja, razkladanja, prelkadanja in prevoza vseh vrst mono-nopolskega blaga se bo vršila pri Tobačni tovarni v Ljubljani. Končni rok za vlaganje ponudb je določen na 4. septembra. (Pogoji so na vpogled v pisarni Tobačne tovarne v Ljubljani). = Dobav«. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. septembra ponudbe glede dobave 280 komadov raznih pil. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku). Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 31. t m. ponudbe glede dobave 300 kub. metrov rečnega gramoza, 43 komadov tramov, 4 spiralnih vzmeti, žag, pil, ključavnic, 50 kg kositra in 1300 kg koruznih otrobov. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 17. septembra ponudbe glede dobave elektrotehničnega materijala, 10 sodov avto-olja in 100 komadov vijakov. Direkcija državnega rudnika Seniski rudnik sprejema do 4. septembra ponudbe glede dobave 2000 kg bencina in železnih nosilcev. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 10. septembra ponudbe glede dobave 3000 komadov opeke. — Vršile 9e bodo naslednje ofertalne licitacije: 12. septembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materiiaia za gornji ustroj (groverjevi obroči); 15. septembra pri komandi pomorskega arzenala v Tivtu glede dobave raznega kovinskega materijala in pri direkciji državnih železnic v Suhotici glede dobave 320 tisoč kg portlandskega cmemta; 16. septembra pa pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 25.000 kg železa. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. septembra ponudbe za dobavo kisika za va-renje. — Do 10. septembra sprejema direkcije državnega rudnika v Kreki ponudbe za dobavo bombaža za čiščenje ter pocinkane pločevine; direkcija državnega rudnika v Vrdniku pa za dobavo karbolineja. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 2 garnitur medenih uteži. Dne 2. septembra t 1. se bo vršila v inženjerskem odelenju komande savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija za napravo jame za studenec v Varaždinu. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. septembra ponudbe glede dobave orodnega jekla. Dne 14. septembra se bo vršila pri 8. konjeniškem polku v Čakovcu, 15. septembra pri 2. plan. pešpolku na Sušaku, 16. septembra pri 36. pešpolku v Varaždinu, 17. septembra pri 2. pionirskem polku v Karlovcu, 18. in 19. septembra pa pri inten-danturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave ži-viL (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). = Prodaja drv. Direkcija šum v Ljubljani odda na licitaciji 14. septembra po pismenih ponudbah večje količine bukovih drv. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI. Borze 28. avgusta Na ljubljanski borzi so danes tečaji deviz deloma popustili, le devize na Curih, Newyork in Dunaj so obdržale včerajšnje tečaje. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodd mirna. Za kaso se je Vojna škoda trgovala po 339 in 340. Med ostalimi državnimi papirji je bil zabeležen promet v 7-odst Blairovem .posojilu po 70 in v 6odst. begluških obveznicah po 56. Na tržišču zasebnih vrednost je bil zabeležen promet v Union-banki po 150, v Jugo-banki po 67, v Srp.sk! po 189, v Zemaljski po 115, nadalje v Vevčah po 120 in v Dravi po 212.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2285.28 do 2292.22, Bruselj 790.48—792.34, Curih 1103.25 do 1106.55, Dunaj 796.53—798.93, London 275.45 do 276.27, Newyork 5656.92 do 5673.92, Pariz 222.22—222.99, Praga 167.80—168.30, Trst 296 43_297 33 " Zagreb. Amsterdam 2285.38-2292.22, Dunaj 796.53-798.93, Bruselj 790.48-792.84, London 275.45—276.27, Milan 296.43—297.33, Newvork kabel 5667.92—5684.92, Newy. ček 5656.91—5673.92, Pariz 222.22-222.88, Praga 167.50—168.30, Curih 1103.25—1106.55. Curih. Beograd 9.06, Pariz 20.1450, London 24.9650, Newyork 513.75, Bruselj 71.65, Milan 26.88, Madrid 46.50, Amsterdam 207.10, Dunaj 72.20, Sofija 3.72, Praga 15.21, Varšava 57.55, Budimpešta 90.0250. Efekti. Ljubljana. 8°/o Blair 80 bi., 7°/o Blair 70 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den., Kreditni zavod 195 den. Ruše 125 den., Vevče 120 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škada aranžma in kasa 339 — 340, za december 345 do 348, investicijsko 72 — 75, agrarne 55.5 do 56.5, 8°/o Blair 78 — 80, 7°/o Blair 69—70, 7% Drž. hipotek, banka 70.5 — 71; bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 965, Union 150 — 155, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 120 den., Srpska 189 — 190.5, Zemalj-ska 115 — 116, Narodna 4540 den., Poljo 53.5 — 55; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Našička 800 bL, Gutmann 110 den., Slaveks 25 — 30, Slavonija 205 den., Drava 212.5 — 216, Šečerana 210 do 216, Brod vagon 20 - 30, Vevče 120 — 122, Dubrovačka 300 — 320, Trbovlje 220 — 226. Blagovna tržišča ŽITO '+ Ljubljanska borza (28. t. m.). Tendenca za koruzo neenakomerna. Zaključkov ni bilo. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slov. postaja, plačljiva v 30 dneh po 142.50 do 145. pri navadni voznini pa po 147.50 do 150 + Novosadska borza (28. t m.) zaradi pravoslavnega praznika danes ni poslovala. + Budimpeštanska terminska borza (28. t. m.). Tendenca za koruzo slaba, v ostalem ustaljena. Pšenica: za december 10.53 do 10.54, za marc 11.83 do 11.84; rž: za december 10.75 do 10.77, za marc 11.85—11.87; koruza: za maj 12.55—12.60. Bat'ovo delo na polju kmetijstva 1 milijon sadnih dreves. — Poizkusi glede pridelovanja japonske rastline lufa V Češkoslovaški v Zlinu, kjer se nahajajo tvornice obutve Bat'a, zemlja ni posebno bogata in je v glavnem neplodna. Lndustrijec Bat'a je zato priporočil okoliškemu prebivalstvu, da se posveti sadjarstvu. Da bi prebivalstvu pomagal k boljšim rezultatom v tej panogi kmetijstva, je pred petimi leti osnoval sadjarsko šolo. Danes je v tem kraju nič manj kakor milijon sadnih dreves, ki izvirajo izključno iz Bat'ove drevesnice. Nedavno so v okolici pričeli s poizkusi glede pridelovanja japonske rastline lufa. Iz te rastline se izdelujejo znani zrak propuščajoči vložki, ki se dajejo v čevlje in ki omogočajo prijetno hojo ter pravilno cirkulacijo zraka pod stopali. S tem se onemogoča znojenje nog in neprijeten duh nog. Dosedanji poizkusi s pridelovanjem te rastline so dali ugodne rezultate. Ce se bodo v tem kraju prebivalci z večjo pažnjo posvetili pridelovanju te rastline, bo to od velikega gospodarskega značaja, ker se more rastlina luif uporabljati za razne svrhe. Menda je to prvi poizkus, da se ta rastlina udomači tudi pri nas v Evropi. 3 Moč Padalo ga je ubile Pri Laonu na Francoskem je nedavno pristalo neko zasebno letalo. Ko se je potnik v njem pripravil, da skoči na zemljo s padalom, je nenaden sunek burje zagnal letalo z repom kvišku. Nesrečnemu potniku se je zaradi tega utrgala vrv, s katero je bilo padalo privezano. Burja je vlekla letalo kakih 800 m daleč in ves ta čas je visela na padalu tudi nesrečna žrtev, ki je obležala, ko se je letalo ustavilo, mrtva na tleh. močne mišice, mirni živci, ravnotežje v organizmu razvijajo v človeku ono samozavest in delavno silo, ki ga usposabljata za izredno delo današnjega načina življenja. Izrabljene moči se morajo nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih, če nadrgnete svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega DIANA francoskega žganja si zagotovite krasno osvežujoče spanje, zbudili se bodete zjutraj odpočiti in lahko in brez utrujenosti delali. Mnogi vlivajo v umi-valno in kopalno vodo par žlic »DIANA« francoskega žganja in opažajo enak dobrodejen občutek. — Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in boljših trgovinah. Cena: mala steklenica Din 10.—> srednja steklenica Din 26.—, velika steklenica Din 52.—. Pazite na ime »DIANA« in varujte se pred ničvrednimi pona-redbami! 481etni obstanek »DIANE« daje dovoljno jamstvo. Razstavljeno na ljubljanskem velesejmu paviljon E 530—531. Oglejte si izložbo! Trgovci, zahtevajte en gTos cenik! Elektrifikacija Slatine Radencev Radenci, 28. avgusta Novo izvoljeni odbor Zadružne elektrarne, ki si je nadel nalogo elektrificirati Slatino Radence, je pridno na delu. Te dni je razposlal interesentom pogoje, pod katerimi se jim bo dobavljal tok. Cena bo skraja le 5 Din in gre le upravi zdravilišča zahvala za to, saj ne zahteva za napeljavo daljnovoda nikake dajatve, temveč le malenkosten prispevek za vzdrževanje. Pogajanja, ki so se vršila pred kratkim med upravo zdravilišča in zastopniki zadruge, so dovedla zaradi kulantnosti gospe Hohnove do tega, da je zadruga takoj dala tvrdki Siemens nalog, da prične z gradnjo lokalnega omrežja. Po pogodbi morajo dela biti v 8 tednih izvršena. Elek-trificiral pa se bo zaenkrat samo desni del Radencev. Ostali del se izvrši v jeseni ali drugo pomlad. Občina je uvidela potrebnost cestne razsvetljave in je na svoji občinski seji 23. t. m. odobrila potrebno število žarnic. Seveda bo treba osvetliti tudi kolodvor. Zasipanje jarka pri železnici je na mrtvi točki. S polovičarskim delom nam ni pomagano. Naj se vendar kanalizira še druga polovica jarka. Cevi so že narejene in čaka izdelovatelj g. Nemec samo še naloga za polaganje, železniška uprava je že dala nalog za dovoz ugaskov. Ideja občine, da bi naredila na tem prostoru mal park s klopicami, je res hvale vredna in je interes nas vseh, da za tujce in zase ustvarimo kar največ lepega in udobnega. Z letošnjo sezono smo bili precej zadovoljni. Imeli smo mnogo odličnih gostov, ki jih vedno še nekaj tu. Posebej omenimo dragega gosta, ki prihaja k nam že celih 20 let. To je graški odvetnik g. dr. Kla-sinc, ki je zaveden Slovenec in se pri na3 čuti popolnoma srečen. Kolonija Podmladkarjev na Vranskem Vransko, 28. avgusta. Letos si je izbral ljubljanski Podmladek Rdečega križa za letovanje siromašne šolske dece romantični trg Vransko v Savinjski dolini. Deška kolonija, ki je štela preko trideset članov, je bila na Vranskem juiija, dekliška ravno tako velika pa avgusta. Dober poldrug mesec so po trgu odmevale vesele pesmi ljubljanskih malčkov, ki so bili pri tržanih kakor okoličanih jako priljubljeni. Zlasti dečkov, katere je nadzoroval absolvent ljubljanskega učiteljišča g. Ivan Tomšič, Vrančani ne bodo tako hitro pozabili. S svojo discipliniranostjo s« si že takoj prve dni svojega bivanja na Vranskem pridobili simpatije tržanov. Redno so pod vodstvom domačih sokolski h prednjakoriše umetnost iz človeških src in dvigne ljudi od dobe do dobe v sinje višave. Lite-ratu n>i življenje lahko, a ie celo takrat, ko se ubije, srečnejši od drugih. Ni abnormalen, kakor pravijo nekateri. Abnormalnosti na svetu ni, kvečjemu supernormalnost. Kje si se učil? }(ateri so •Renesančna kultura v Italiji« "(1860). Če se je kje domišljija kot silna gospodo-valka vpletla v nravnost renesančne Italije. tedaj se je to zgodilo v nedovoljenem občevanju obeh spolov. Navadnega vlaču-garstva — kakor je znano — se tudi srednji vek ni bal, dokler se ni pojavila sifilis, in primerjalna statistika prostitucije vsake vrste ne spada sem. Kar pa se zdi svojsko renesančni Italiji, je to, da sta se zakonska zveza in pravica morda bolj in vsekakor za-vestneje teptali kot koderkoli. Deklice višjih stanov, skrbno oddeljene, se ne jemljejo v poštev; na poročene žene se nanaša vsa strast. Pri tem je vredno omembe, da se vendarle ne da dokazati, da bi se zakoni krčili, in da se rodbinsko življenje še oddaleč ni razrahljalo tako, kot bi se ob podobnih okol-nostih razrahljalo na severu. Vsakdo je hotel živeti po svoji volji, ni se pa hotel odreči rodbini, celo tedaj ne, kadar ne bi utegnila biti vsa njegova. Ako ljubavno moralo renesanse zasledujemo pobliže, nas osupne čudovito nasprotje v izpovedih. Novelisti in pesniki kome- dij napravijo vtis, ko da obstoji ljubezen vseskozi le v užitku in kot da bi bila za njegovo dosego dovoljena vsa sredstva, tragična in komična, in ne le dovoljena, ampak tudi tem zanimivejša, čim drznejša in fri-volnejša. Ako beremo boljše lirike in pisatelje dialogov, tedaj živi v njih najplemeni-tejša poglobitev in preduševljenost strasti, da, poslednji in najvišji njen izraz se išče v prisvojitvi antičnih idej o neki prvotni enoti duš v božanskem bitju. In obe gledanji sta tedaj pravi in združljivi v istem indivi-duu. Ni, da bi vseskoz hvalili, toda dejstvo je, cla v modernem človeku čuvstva na različnih ravninah ne le bivajo, ampak se tudi zavestno, po okolnostih celo umetniško prikazujejo. Šele moderni človek je kot antični, tudi v tem oziru mikrokosmos. kar srednjeveški ni bil in ni mogel biti. (Danes gledamo tudi na srednjeveškega človeka nekoliko drugače: zavedamo se bolj neštetih vezi, ki ga vežejo z modernim človekom. Op. prev.). Najprej zasluži pozornost morala novel. V večini od njih gre, kot rečeno, za zakonske žene in torej za prešuštvo. Silno važen postane tu renesančni nazor o enaki veljavi ženske z možem. Više omikana, individualno razvita žena je vse drugače samostojna kot severnjakinja, in nezvestoba ne razko-Ije tako strašno njenega življenja, ako se le zavaruje zunanjih' posledic. Soprogova pravica do njene zvestobe nima onih trdnih tal, ki jih dobi pri severnjakih s poezijo in ognjem snubitve in nevestinega _stanu; po bežnem znanstvu stopi mlada žena neposredno iz zavetja pri starših ali v samostanu v svet, in šele sedaj se nenavadno hitro izoblikuje njena individualnost. V- glavnem zategadelj je ona moževa pravica zelo pogojna in tudi kdor vidi v njej neki jus quaesitum, obrača to le na zunanje dejanje, ne na srce. Lepa mlada soproga nekega starca na pr. zavrne darila in naznanila mladega ljubavnika v trdni volji, da uveljavi svojo častnost (honesta). sToda vendar se je veselila mladeničeve ljubezni zaradi njegove velike odločnosti in spoznala je, da plemenita ženska lahko ljubi izvrstnega človeka in ostane častna*:. Kako kratka je pa pot od takega razlikovanja do popolne predaje! Nezvestoba se zdi tembolj upravičena, ako je mož nezvest. Individualno razvita ženska njegove nezvestobe ne občuti samo kot bolečine in maščuje se — često precej hladno —. kot zasluži soprog. Od njenega lakta je odvisno, da pogodi vsakikrat pravo mero za kazen. Najsilnejša žalitev lahko n. pr. pokaže pot do poravnave in bodočega mirnega življenja, ako ostane popolnoma tajna. Noveliste. ki to vendarle izvedo ali iz atmosfere svoje dobe izumijo, prevzema občudovanje, ako je maščevanje skrajno primerno, ako je umetnina. Umljivo je, da mož take pravice do zadostitve v bistvu vendar nikdar ne priznava in da se uklone le iz strahu ailii iz previdnosti. Kadar teh razlogov ni, in kadar mora zaradi soprozin^ nezvestobe že tako pričakovati, da ga bodo drugi zasmehovali, ali kadar mora biti vsaj v skrbeh glede tega, tedaj postane stvar tragična. Pogosto pride najsilnejše protimaščevanie in umor. Skrajno značilno za pravi vir teh dejanj je, da čutijo razen soproga tudi bratje in oče žene upravičenost, da, eelo dolžnost do tega; ljubosumnost torej tu nima kaj opraviti, n ravno čuvstvo malo, želje, pokvariti drugim ljudem zasmeh, največ. Sicer se pa novelisti vendarle neprestano zavzemajo za vso duhovitost, zvitost m komičnost, ki se dogaja ob prešuštvu: z radostjo popisujejo skrivalnice v hišah, simbolične migljaje in vesti, skrinje, že za naprej preskrbljene z blazinami in slaščicami, v katerih ljubimca lahko skrijejo in odne-so itd. Varanega soproga opisujejo po okolnostih kot smešno osebo ali kot strašnega maščevalca, tretje možnosti ni, k večjemu ako naj bo ženska zlobna in okrutna in mož ali ljubimec nedolžna žrtev. Opazimo pa, da povesti te zadnje vrste niso prave novele, ampak le strahotni zgledi iz resničnega življenja. S hispanizacijo italijanskega življenja v 16. stol. je v sredstvih skrajno nasilna ljubosumnost morda še narastla, vendar jo moramo razlikovati od one zadostitve nezvestobe, ki je obstojala že prej in ki je utemeljena v samem duhu italijanske renesanse. Ko je španski kulturni vpliv uplahnil, se je ljubosumnost, pritirana do vrha, pod konec i7. stol. sprvrgla v nasprotje, v ono nebrižnost, ki šteje cicisbea za neobhodno figuro v hiši in ki se mora sprijazniti razen tega še z enim ali več dopuščenci (patiti). Kdo bi se tedaj lotil posla in neznansko kopo nemoralnosti, ki tiči v opisanih razmerah, primerjal s tem, kar se je dogajalo v drugih deželah? Jeli bil zakon na pr. na Francoskem v 15. stol. res svetejši kot v Italiji? Fabiieux in farse zbujajo močan dvom, in mislili bi, da je bila nezvestoba prav tako pogosta, le da je bil tragični konec redkejši, ker sta bila individuum in njegove zahteve manj razvita. Prej bi bila obstojala v prilog germanskim narodom odločilna priča, namreč ona večja družabna svoboda žena in deklet, ki se je Italijanov na Angleškem in Nizozemskem tako prijetno dojmila. In vendar tudi to ni tako prepričevalno. Nezvestoba je bila gotovo tudi R omar — Žurnalist — Literat 20 let novinarskega dela — 25 let »postranski literat«. To je naš Ivan Podržaj. Zagledal je luč sveta v Podnartu na Gorenjskem kot prole-tarski sin očeta Dolenjca — pokopanega pred leti — in matere Gorenjke, ki je ugasnila pretekli teden. Nemška Koroška mu je nudila prvi pouk, pozneje je hodil v osnovno šolo po raznih krajih na Dolenjskem, Gorenjskem in v Ljubljani. Humanistično klasično izobrazbo je dobival v Ljubljani, Istri, Dalmaciji in na nemškem Štajerskem. Verska vzgoja mu je vcepila mladostni ideal: askezo. Zato ga vidimo nekaj semestrov v goriški bogoslovnici. Toda nemir, popotna sia, ki ju je čutil v sebi od ranih let, sta ga izvabila po svetu. Že s 17. leti si je ogledal Rim, ki je zapustil v njem mogočen vtis vnanjega krščanstva in klasičnega prosvetnega žarišča. Pred svetovnim požarom je kasneje vnovič križaril j>o Italiji, nato po Češki, Poljski kakor domala po vseh krono-vinah pokojne avstro - ogrske' monarhije. Obiskal je tudi Beograd in Sofijo. Po vojni je potoval po Češkoslovaški, Bolgarski, Nemčiji, Italiji, Franciji in Španski.'Posebno ga vsako leto privlači Južna Srbija, Makedonija, bližnji Orient. Časnikaril je še pred aktivnim žurnalistič-nim delom. Pri Slovencih je bil izmed prvih ^ikUcnih aovinarjev, ko ta stan še ni imel nobenih ugodnosti, kaj šele gotovosti za obstanek. Spočetka je pri dnevnikih prispeval gospodarske članke in podlistke. Prvo novinarsko službo je opravljal v predvojnem Mariboru. Svetovni nazor se mu je ustalil in predvsem se utrdilo jugoslovensko »srbofil-skox prepričanje. Tedaj je nastopil kot so-urednik prvega slovenskega izrazito proti-avstrijsko usmerjenega lista, ljubljanskega »Dneva«, in sicer v vodstvu redakcije, za Goriško v Gorici. Mimogrede je dopisoval v avstro - nemška socijalistična glasila in nekatera italijanska — v kraljestvu — s protiav-'strijsko politiko. Završala je svetovna vihra. Podržaja zapro kot »srbofila« v Gorici, toda po obupno-spretnih potezah se izmuzne. Te mračne ure je popisoval med vojno in po njej v »Slov. Narodu« in drugod. Da zabriše sled za seboj, pobegne v domovino »Kontrolorja Škrobar-ja«.. Nekdo ga spozna ter ovadi: hajdi k vojakom! »K,rižev pot« z delavskim bataljono-nom je držal skozi Ptuj, Hoče, Murau, Leb-ring. Po zvezi s slovenskimi pisarniškimi šaržami—Sokoli in z italijanskim vojaškim zdravnikom je začasno odpuščen. Postane vodja državnega zavarovalnega zavoda za vojne vdove in sirote za okrajno glavarstvo v Kamniku. Bivšega interniranca ponovno de-nuncirajo, da mora zopet v vojaško suknjo. Po raznih premestitvah pride naš ahasver k cenzuri v Kranj, kjer je poveljeval pokojni .polkovnik Josin Milavec, avtor Cirilmeto-dovega gesla >Mal' položi dar domu na oltar« in potem na Reki. Med vojno je sodeloval pri »Slovenskem Narodu«, »Jugoslova- nu« in zagrebški rRiječi Srba, Hrvata i Slo- venaca« % Mir je sklenjen. Podržaj je prvi glavni urednik novega dnevnika »Jugoslavija« in urednik »Narodnega socijalista«, nato glavni urednik mariborskega dnevnika »Mariborski Delavec«, urednik pri >Marburger Zeitung« zelo pogosta, in individualno razvitejši človek tira tudi tu do tragedije. Le poglejmo, kako ravnajo tedanji nordijski knezi s svojimi soprogami že na prvi sum. V nedovoljenem pa tedaj ni plala le nizka sladnost, ne le zatohla pohota navadnega človeka, ampak tudi strast najplemeni-tejših in najboljših; ne le zato, ker so bile neporočene deklice izven družbe, ampak tudi zategadelj, ker je popolnega moža najmočneje privlačevalo žensko bitje, izoblikovano že v zakonu. Ti možje so ubrali najvišje tone lirične poezije in skušali tudi v razpravah in dialogih dati razdejajoči strasti ozarjeno podobo: 1'amor divino. Ako tožijo nad okrutnostjo krilatega boga, nimajo v mislih samo trdosrčnosti ljubljene in njeno zadržljivost, ampak tudi zavest o nepravno-sti zveze. Nad to nesrečo se skušajo dvigniti z onim poduhovljenjem ljubezni, ki se naslanja na platonični nauk o dušah in ki je našel v Pietru Bembu najslovitejšega zastopnika. Čujemo ga neposredno v tretji knjigi njegovih Asolani in posredno po Castioglio-neju. ki mu da govoriti oni sijajni zaključni govor četrte knjige Cortigiana. Oba avtorja v življenju nista bila slovita, toda v tisti dobi je že nekaj pomenilo, ako je bil kdo slovit in obenem dober mož, in teh dveh pridevkov jima ni mogoče odreči. Sodobniki so šteli to, kar sta dejala, za pristno čuvstvo in tako tudi mi ne smemo tega zaničevati, kot da so same fraze. Kdor se potrudi in prebere govor v Cortigianu, utegne doumeti, kako malo pojma bi mogel dati izvleček. Tedaj je živelo v Italiji nekaj odličnih žena, ki so se proslavile v glavnem z razmerji te vrste, kot Giulia Gonzaga, Veronica da Correggio in zlasti Vittoria Colonna. Dežela najsilnejših razvratnikov in največjih po-rogliivcev je spoštovala te vrste ljubezen in te ženske: Kaj večjega jim ni mogoče reči v prilog. Jeli bilo pri tem kaj ničumerno-sti, jeli Vittoria rada slišala, da se glasi krog nje sublimirani izraz brezupne ljubezni, kdo bi zatrdil? Če je mestoma prehajalo v modo, vendarle ni bila malenkost, da Vittoria vsaj iz mode ni prišla in da je še v najpoznejši dobi povzročala najmočnejše doj-nie. (Prevel P. P.) Kako delajo sovjetski pisci Zadružna založba sovetskih p'sa'cel.;ev v Leningradu je nedavno izdala knjig) ped naslovom: »Kako pišemo.« De o jo i?.astalo iz ankete, ki jo je založba prired'-\b med znamenitejšimi pisatelji in j m raz* poslala vprašalne pole s i< vprašana Založba je 'mela nekoliko naivni namen zbrati snov za nekakšno »tehnologijo slovstvenega rokodelstva«. Vladajoča duhovna smer v Rusiji hoče po vsi sili, da posegajo pisatelji po sodobnih snoveh industrializacije, kolektivi.zacije in komunizma, obenem pa naj služi tehnologija kot nekak priročnik novim prisateljem iz naj* širših slojev, da se ti nauče iz nje čisto tehničnih elementov pisateljevanja. Vprašanje je, dali se bo to posrečilo. Kljub temu namenu pa nudi knjiga toliko zanimi* vega vpogleda v osebnosti sodobnih pisateljev, da je vsekakor zelo dragocena publikacija. V naslednjem podajamo odgovore nekaterih pisateljev, ki so tudi naisi čitajoči publiki več ali manj znani. Maksim Gorki j: Snov za svoje romane sem v glavnem črpail iz svojih doživljajev, vendar pa sem pri tem 6ebe vedno postavljal ob stran kot nekako pričo. Ogibal sem se posegati v dejanje kot samostojna sila, da ne bi s tem oviral samega sebe kot oblikovalca življenja. S tem ne pravim, da bi se bal položiti v prikazovano resničnost nekaj »samega sebe«, namreč ono pesniško tvor* nost, brez katere po Turgenjevu ni umet* nosti. Toda ako koketira pisatelj sam 6 seboj, 6 svojo izobrazbo, s svojim umom, z ostrim opazovanjem in s pregnantnostjo svoje besede, pokvari neizogibno to, kar imenujemo »umetniško resnico«. On po* kvari svojo snov tudi tedaj, ako dela 6i!o socijakii prirodi svoje osebe, ako jo sili govoriti 6 tujimi besedami iin izvrševati dejanja, ki so zanjo organično nemogoča. Vsak izoblikovani človek je enak kovini: treba ga je oblikovati in preoblikovati ob izvestni ideofloški temperaturi. Pri obdelovanju v »mrzlem stanju« iz človeka ne postane nič. Zato mora biti pisatelj neko« liko zaljubljen v 6vojo snov, zaljubljen v živega človeka, ali po vsaj biti zaljubljen v človeka ikot svojo snov. Konstantin Fedin: Pojem »epoha« je pri nas zelo ozko on« jen. Delo pisatelja ir.oi* ohraniti vedno neko razdaljo, ako razumemo pod besedo »epoha« najbolj pereče vprašanje dneva. Za zbiranje in pripravljanje snovi potrebujem nekega časovnega roka. Potovanja pisatelja v ozemlju naših kolektivnih gospodarstev bodo prinesla tej gospodarski obliki nesporno korist, slovstvu po gotovo ne. S tem ni rečeno, naj pisatelji ne pose-čajo kolektivnih gospodarstev in naj tam ne proučujejo življenja. Potovanja so po* trebna in proučevanje je neobhodno. Smešna pa se mi zdi zahteva, da bi se moral pisatelj takoj po povratku iz koilek* tivnih gospodarstev čutiti prisiljenega obogatiti slovstvo za knjige, ki izražajo sodobni pomen teh gospodarskih podjetij. Obogačenje slovstva o kolektivih bi bila gotovo velika in važna stvar. Toda samo • in »Slovenskem Narodu«. Kot glavni urednik zanimivega dnevnika »Jutranjih Novosti« je pokazal obilo smisla za leposlovne prispevke. Urejal je tudi tednik »Radikalski glasnik«. Zadnja leta deluje v redakciji »Jutra« ter vodi tedenski obzornik »Življenje in svet«, ki je postal nekak slovenski leksikon za množico, za kar je bilo treba precej bistrega pogleda. V svojih novinarskih letih je Podržaj napisal mnogo člankov: uvodnikov, načelnih razprav in drugih. Delal je v vseh področjih sodobne žurnalistike, ne mehanično, ampak ustvariteljsko, kolikor je to možno pri tem anonimnem poslu. Najljubši referati so mu bili »podlistkarski«, kulturni in gospodarski. Pri novinarstvu se ravna po geslu: vest, resnicoljubnost, točnost. Časnikarsko zvanje je težko in odgovorno, toda prijetno, zapeljivo in »zadostilno«, kadar ga vršiš v zavesti, da je to — moderno socialno delo za zbliževanje najrazličnejših slojev. Zahteva vse tvoje moči — boj za obstanek je trd! — in pomanjkanje časa ovira razvoj drugih sposobnosti v človeku, n. pr. pisateljske. Iz načelnih razlogov je bil Podržaj nekajkrat na cesti in skusil stvari, kakršne pripoveduje Knut Hamsun v svojem »Gladu«. Ali oplašiti se ni dal . . . Poleg očrtanega poklica je bil kratek čas domači učitelj pri grofu Mels-Colorredu, hranilniški uradnik in po-sojilniški tajnik. Pesmice je začel objavljati pred 25. leti, največ v »Zori«. Zatem je prišla na vrsto krajša. proza^ z. imenom ali še večkrat pod društvo »slovstvene leve fronte« bo sma« tralo kaj takega za umetnost. Uverjen sem, da bosta čudovito bogastvo in pestrost današnjega življenja obrnila nase pozornost slovstvene umetnosti —, kar se bo zgodilo razmeroma v prav kratkem ea-su, ta čas je zelo blizu, lahko se reče, že »jutri« se bo to zgodilo. To pa umetnosti ne bo oviralo, da ne bi bila današnja, kajti »danes« prepleta svoje korenine v »včeraj«, kakor se njegove veje razprostirajo tudi na »jutri«. Mihail Zoščenko: Veliko vlogo v mojem delu ima beležni-ca. Mislim, da mora vsak pisatelj imeti tak zapisnik. Seveda ne delam tako, kakor misli mnogo mojih čitaiteljev, da popišem ce* lo stran svoje beležnice in iztrgam iz nje bumoristično črtico že gotovo. V svoji be* ležnici imam namreč tri oddelke. Prvi od* delek je za besede; sem 6i zapišem vse besede, ki se mi zde zanimive, bodisi nove ali nenavadne, ali pa dolge izraze, kakor se jih poslužujejo v razgovoru naši leningrajski delavci. To ie moje gradivo. Iz tega pa seveda ne gradim svoje povesti. Ne, šele kadar pišem in mi sila mojih besedi ne zadošča, šele tedaj se zatečem k bertežnici. Iz nje prenesem v svoje delo besede, ki daljejo stvari barvo ali pa jačajo resničnost mojega opisa življenja. V drugem oddelku so pregovori itd., v tretjem pa teme za prihodnje povesti. To gradivo porabljam, ka* dar mi lastna inspiracija ne zadostuje. Aleksej Tolstoj: Pri svojem prizadevanju podati natanS* no dobo Petra Velikega in način govora ljudi onega časa sem prišel na mrtvo točko. Nazadnje mi je dal neki učeni prijatelj knjigo prof. Novomberga, ki je izdal zapiske o mučenju v 6odnih razpravah iz sr. veka. Naenkrat sem začutil: Tu je bil pravi ruski jezik. Cerkovniki in sodni pisarji starega moskovskega caretva so skrbili o beležili priznanja obtožencev v mučilni* ci. Njihova naloga je bila. kratko in natančno zapisovati izjave mučenih in ohraniti njihove posebnosti. Pravzaprav svoje vrste slovstvena naloga. V teh zapisnikih sem našel čisti ruski jezik, nepokvarjen po oblikah cerkvene slovanščine in po na* rpačnem prizadevanju one dobe, dičiti se z izposojenimi nemškimi, francoskimi ali pofljskimi tujkami. To je bil jezik, ki ga je ruski človek govoril že tisoč let, tega jezika pa ni nihče pisal. V teh mučilnih zapisnikih je bil jezik 6tvaren: tu je stokalo, jadikovalo. lagalo in priznavalo rusko ljud* stvo. Njegov jezik je bil čist. enostaven, pregnanten in gibljiv, kakor da je nalašč ustvarjen za prikaizovanje velike umetnosti. Joyceova revolucionarna epika Odlična, rezervirana francoska »Revue des Deux Mondes« se bavi pač najbolj problematično figuro sodobne evropske literature, z angleškim pisateljem Jamesom Jovceom. Obravnava njegov doslej le v odlomkih objavljen in znan spis »Work in progressr, ki baje že prekaša LTliksa po drznosti koncepcije. Osem prevajalcev se je trudilo za prevod tega kosa iz »Anne Livie Plurabelle:', ki je izšel v francoskem prevodu meseca maja. _ Louis Gillet vidi osrednjo misel Jovceove revolucionarne epike v novem pojmu o času. Medtem ko najdemo pri Proustu berg-sonski pojem relativnosti časa, daje Jovee prednost absolutnemu, monumentalnemu, brezčasovnemu pojmu. Njegov Štefan Dae-dalus si izdaja za človeka, ki bi se rad sprostil more zgodovine. Tako se na vsaki ploskvi časa ponavlja eno in isto. Ne da bi se zavedali, so ljudje sence sene in kopije Homerja v naši dobi. Življenje je tautologija. Druga posebnost Jovcea je ta. da taji prostor. Podoben je Odiseju, ki pozna mnogo krajev in ljudi. Če pa prime za j>ero, se igra kakor otrok, ki zida svet iz peščenih zrn. Vrtič, ne večji od robca, mu je dovoij-šen. da pričara iz njega nebesa ali pekel. Ves svet stisne v orehovo lupino.. Prostor in čas sta pregnetena v eno. Gillet sku?a definirati pojem o no^e"! načrtu romana, ki se začenja z Adamom in Evo. z možem in ženo danes in jutri. Drugi, še nenapisani del bo obravnaval otroški svet, v katerega igrah in podobah obrara živi shit-nja nepojasnjivega sveta tisočletij. Tretji del romana bo obravnaval spanje in sanje doma ter vse, kar se izraža v duhu s sanjskim svetom in s tem\o zavestjo prisnoiob ter se ne da razčleniti. Še z večjim aparatom kakor v Uliksu hoče Jcyce irstrumonti-rati del našega življenja, ki mu pravi noč. Najzamotanejši in najdrznejši del Jovcea pa vidi Gillet v ekscentričn" jezikovn1 tvorbi romanopisca, ki temelji na njegovem humorju brez primere in ki spada takisto v notranji, muzikalno-akustični pesnikov svet. Rapsodi novega jezika bi morali njegovo delo citati, govoriti. Z drugimi besedami, Joyce išče v vsaki besedi nov zvok. In to, kako jih naniza drugega poleg drugega, je prava skladateljska umetnost. Zelo" poučno je tudi, kako skuša Gillet pronikniti v laboratorij tega jezikovnega demona. Jovce je dejal: »Petindvajset strani Anne Livie Plurabelle me je stalo šestnajststo ur mojega življenja«. Potem je pripomnil: »Mogoče ie to blaznost. V sto letih se bo pokazala resnica«. raznimi psevdonimi, to pa najčešče v listku. Samostojna knjiga je »Martin Brbek«, prvi snopič trodelnega romana »Črne duše«, ki je zbudil občo pozornost. Najbolje sta umela ta zasnutek kritika v »Srpskem Knjiž. Glasniku« in zagrebški »Socijalni misli«. Roman »Krivda Elija Pilona« je izhajal v »Življenju in svetu«, kjer se je moral prezgodaj zaključiti, morda zaradi prevelike avtobiografske točnosti. Obsegal bo dva zvezka. Priobčeni odlomek priča o spretnem za-misleku in skrbno opiljenem izrazu. Med načrti, bolj ali manj izdelanimi, čakajo dovršitve romani: »Jastrebi«, »Beli tiger«, »Smrt in vstajenje Silverija Klasa«, »Ženske vladajo svet«, »Črna roža«, »Romarji«, »Pomlad«. Tem se pridružujeta drama »Plaz« in komedija »Kaj nam pa morejo« poleg zbirke krajših stvaric »Proletarci«. Zaradi prevelikega novinarskega dela ln drugih življenskih nevšečnosti je marsikak načrt ostal v kali, enako napreduje le počasi študija o Gregorčiču: Tragika človeka in poeta. V letih askeze je priobčeval eseje v smotri »Čas« ter sodeloval pri »Mentorju« itd. Skoraj prične izhajati daljša povest sBeda-kova osveta«, prikazujoč v fabulistiki — priljubljenemu načinu podajanja — žalno uso-, do vojne žrtve. Glavna poteza v njegovem svetovnem na-i zoru: vse je relativno. Prešimja ga pa vera v boljšo socijalno bodočnost človeštva. Še dosti let za uresničenje mnogoterih! osnutkov! Dr. A, Debeljak, ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar V prvem kolu blejskega turnirja sem igral z velemojstrom Bogoliubovom naslednjo partijo, ki je v vseh svojih fazah izredno zanimiva, mestoma pa nedvomno razburljiva. Beli: dr. M. Vidmar. Črni: E. Bogoljubov. 1.) d2—d4 d7—d5 2.) c2—c4 e7—e6 3.) Sbl—c3 c7—c6 S to potezo izsili prav za prav črni »uue-ransko« obrambo. 4) e2—e3 Sg8—f6 5.) Sgl—f3 Sb8—d7 6.) Lfl—d3 d5Xc4 To je začetek Meranke. 7.) Ld3XC4 b7—b5 8.) Lc4—d3 a7—a6 Črn: krije kmeta na b5, ker mora kar se da hitro s c6—c5 osvoboditi svoio igro. 9.) 0—0 c6—co 10.) Ddl—e2 Lc8—b7 11.) Tfl—dl Dd8—c7 12.) Lcl—d2 --- Običajneiše ie 12.) a2—a4 12.------Lf8—e7 13.) Tal—cl Dc7—b6 14.) Ld3—bi 0—0 15.) Ld2—el Tf8—d8 16.) d4Xc5 --- Beli mora popoistiti v centru, če hoče sploh razviti svoie lovce. 16.)------Sd7XC5 17.) b2—b4 --- Na žalost ie 17.) e3—e4 nemogoče zaradi 17.)---bo—b4 17.)--- 18.) Sc3Xe4 19.) Sf3—e5 Nia 19.) Sf3—d4 sledi 19.)---Le7— f6 in skakač mora zapustiti svoie dobro mesto 19.)------Se4—f6 Grozilo je 20.) Se5—d7 20.) Lel—c3 Td8Xdl + 21.) De2Xdl Ta8—d8 22.) Le3—d4 --- Beli igra na komplikacije in se podaja v veliko nevarnost. 22.)-----Db6—d 6 23.) a2—a3 a6—a5l S to potezo začenja Bogoiiubov napad. 24.) b4Xa5 De5—d5l Grozi mat. Poteza je jačia nego 24.) ----Dd6Xa3. 25.) f2—f3 Le7Xa3 Seveda bi človek mislil, da je beli sedal izgubljen. Ce se namreč njegova trdnjava umakne, vzame črni preprosto skakača ia e5 z damo. Toda kmet na a6 ie premočan. 26.) Tel—c7 Dd5Xe5 27.) Tc7Xb7 De5—dč 28.) ao—a6! e6—e5 No, sedaj pa ie vendarle lovec izgablien. 29.) e3—e4M --- Velikansko presenečenje! V 27. svoji potezi črni ni smel udariti na e3 in dob:ti figure. sedai na zopet ne more dobiti lovca, ker kmet na a6 preti. Zanimiva ie vari- ianta: 29.)---Dd5Xd4+ 30.) DdlX d 4, e3Xd4, 31.) ab-a7, La3—d6 32.) Lbl —-d3 in beli grozi Ld3—b5—c6, kar ie zelo, z;'o neprijetno. 29.)--— Dd5—c6 30.) Ddl—b3 ---- Grozi na f7 in na a3! 30.) —----Dc6—cl + 31.) Kgl—f2 Sf6—d7 Črni nima drugega. Na 31.)---Del —d2+ sledi: 32.) Kf2—fl, Dd2—cl + 33.) Kfi—e2! 32.) Ld4—e3 La3—co To je izsiljeno. Kmet na a6 pritiska še vedno. 33.) Le3Xc5 DclXc5+ 34.) Db3—e3 Dc5—06 35.) De3—d2 --- Sedaj ima beli izvrstno partijo in dobi kmalu kmeta. 35.)------Kg8-f8 36.) Dd2—b4+ Dc6—c5+ 37.) Db4Xc5+ Sd7XC5 38.) Tb7—b6! ^--- To ie močneie od Tb7Xb5, ker žene črno trdniavo na neugodnejšo linijo. 38.)--- Td8—a8 39.) Tb6Xb5 Sc5Xa6 40.) Tb5Xe5 Sa6—b4 41.) Teo—b5 Sb4—c6 42.) Lfl—d3 Ta8—ao 43.) Tb5—b2 Sc6—e5 44.) Ld3—e2 g7—g5 45.) g2—g3 Kf8—g7 46.) Tb2—b3 Ta 5—a7 47.) f3—f4 I g5Xf4 48.) g3Xf4 Se5-g6 49.) Kf2—go Ta7—c7 50.) h2—h4! --- Začetek obleganja! 50.)--- h7—h6 51.) h4—lio Sg6—f8 52.) Le 2—g4! Tc7—e7 53.) Lg4—f5 Te7—a7 54.) e4—e5 Ta7—e7 55.) Tb3—b6 Te7—a7 56.) Kg3—g4 Ta7—e7 57.) Tb6—c6! Te7—a7 58.) Lf5—cS Ta7—e7 59.) Kg4—f5 Te7—a7 60.) Tc6—c3 Sf8—h7 61.) Kf5—e4 Ta7—a4+ 62.) Ke4—e3 Ta4—a7 63.) f4—f5 Ta7—e7 64.) Ke3—d4 Te7—e8 65.) Tc3—c7 Sh7—g5 66.) Kd4—d5! Te8—d8+ 67.) Lc8—d7 Kg7—f8 68.) Tc7—a7!! — — — Grozi s kraljem na c7 vieti črno trdnjavo. k' ne sme preko zbežati na prosto zaradi mata v 3 potezah. Geni mora zato zapustiti polje e7. 68.)------Kf8—g7 69.) Kd5—d6 TdS—b8 70.) e7 Kg7—28 70 Ld7—e8 K&S—g7 72.) f5—f6+ Kg7—g8 73.) e5—e6! f7Xe6 74.) f6—f7+ Sg5Xf7 75.) Le8Xf7+ Kg8—g7 76.) Lf7—g6 Tb8—b6 77.) Lg6—e8 e6—eo 78.) Ta7—a4 Tb6—b7 + 79.) Le8—d7 Tb7—b6 80.) Ta4—g4+ Kg7—h7 81.) Ld7—f5 Kh7—h8 82.) Tg4—g6! Tb6-b7 + 83.) Ke7—f6 Tb7—b6+ 84.) Kf6XC5 Tb6—b5 + 85.) Ke5—f4 Tb5—b4+ 86.) Lf5—e4 črni se vda. Partija ie trajala 11 ur. Šport V premislek! '-Naša lahka atletika napreduje« in narobe, slišimo zadnje čase skoro vsak dan. Res je — kvalitativno, nikakor pa ne kvantitativno. Slednje bi bilo za nas veliko pomembnejše, ker ne potrebujemo samih rekorderjev brez namestnikov — taka stavba je na lončenih nogah — temveč veliko atletov, iz katerih bodo šele izšle nove zvezde. Tega so se zavedli tudi Francozi, ker vidijo, da jim do zdaj izvrstno moštvo na vseh koncih poka — nekatere zvezde so zašle, novih ni in tako si vsakdo lahko predstavlja usodo takega moštva. Dobro so vedeli, kje je vzrok. Novih atletov ni bilo — ker je začelo število rednih obiskovalcev lahkoatletskih prireditev stalno padati. Med publiko se najde vedno kdo, ki gre, navdušen po lepotah lahke atletike, med »aktivne«. Seveda, če publike ni, ni tudi novih atletov in tako začne umirati ta panoga športa, ki je najbolj prirodna. Vzrok pojemanju obiska lahkoatletskih tekem v Franciji so bili nezanimivi mitingi (samih prvakov tudi ni mogoče imeti povsod!), kjer je nastopala tropa nezmožnih in spomnili so se: dvomatehev nam manjka! Zato so začeli pridno podpirati klubske dvo-matehe in tudi državna reprezentanca je zadnje čase kaj agilna. Isto je pri nas. Na mitinge, kjer so že skoro naprej znani rezultati in kjer gre le za to, katera oseba (ne klub!) bo zasedla to in to mesto, hodi le peščica prijateljev tekmujočih. Če pa nastopita kluba v dvomatehu, vsak z dvema tekmovalcema v posameznih disciplinah (največ s tremi, kakor pri vsakoletnem srečanju Anglije s Francijo), postane to tekmovanje res zanimivo, ne samo za prijatelje atletov, temveč tudi za širšo publiko, kakor n. pr. nogometne tekme. Pri nas so se dvomatehi v zadnjih dveh letih vršili vedno v »okviru mitinga«, ki je bil razpisan za vse. Koliko pa dvomatch s takim »okvirom«, pod katerim razumemo same atlete drugega ali tretjega razreda, izgubi, pričajo prazne tribune. Boljše formule kakor je ona, ki je pripo-znana pri vseh zapadnih narodih, kjer gojijo lahko atletiko že malo dalj časa ko pri nas, brez dvoma ne bomo iznašli: tako eksperimentiranje nam samo cepi moči in krade čas, ki je vsekakor predragocen. Dvomatch res nekaj več stane, a se vse v doglednem času bogato poplača: prišli bodo časi, ko bo pri labkoatletskem dvomatehu prav toliko ljudi, kakor zdaj pri nogometnih tekmah. Organizirajte torej dvomatehe, v katerih je rešitev naše lahke atletike! Rr. Lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane Prejeli smo: Z ozirom na notice v ljubljanskih dnevnikih »Slovenski list« z dne 24 .t. m. in 25. t. m., »Jugoslovan« z dne 25. t. m., »Slovenski Narod« z dne 24. t. m. in »Športni list« z dne 25 .t. m., da je SK Ilirija postala prvak Ljubljane v lahki atletiki, kar ne odgovarja resnici, vas vljudno prosim, da v korektno informacijo naše javnosti objavite naslednje: Redna glavna skupščina JLAS v Zagrebu je dne 13. decembra 1930 sklenila, da se ima vršiti jugoslovensko lahkoatletsko prvenstvo za moštva v letu 1931. dne 6. in 7. junija. V temu določUu stoji pod točko 6. propozicij za to prvenstvo tudi odstavek, da zmagovalci poedinih mest ali okrožij dobijo naslov prvaka svojega mesta ali okrožja. To tekmovanje je bilo izvršeno 6. in 7. junija na igrišču SK Ilirije in zaključeno na igrišču ASK Primorja. Tekmovanje je končalo z naslednjim izidom: ASK Primorje si je z 46.894.92 točkami priborilo ni. mesto v jugoslovenskem la-hkoatletskem prvenstvu za moštva v letu 1931. in istočasno lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane za moštva v letu 1931 pred SK Ilirijo, ki si je z 22 966.745 točkami priborila V. mesto v jugoslovenskem prvenstvu za moštva v letu 1931.. in drugo mesto v lahkoatletskem prvenstvu Ljubljane za moštva. Te službene podatke sem črpal iz zapisnika omenjenega tekmovanja, ki ga je podpisal sodniški zbor. v njegovi funkciji tudi g. Drago Karba. ki v »Športnem listu« od 25. t. m. širi neresnico v članku pod naslovom: »Ilirija prvak Ljubljane«. Imenovana skupščina je tudi sklenila, da se ima lahkoatletsko prvenstvo mest za poedince v 1. 1931. v vseh mestih vršiti 15. in 16. t. m. Na temelju dogovora med vodstvi SK Ilirije in ASK Primorja ter z odobrenjemJLAS v Zagrebu se je to prvenstvo vršilo na igrišču ASK Primorja dne 22. in 23 .t. m. Kot poedinci so si priborili prvenstvo Ljubljane za leto 1931. v nižie navedenih disciplinah naslednji tekmovalci: Tek 100 m: Skok Ferdo (Pr.) 118: tek 200 m: Skok Ferdo fPr.) 24.3: tek 400 m: Korče Danijel (Pr ) 54.3: tek 800 m: Žor-g-a Fric (Pr.) 2:08.7; tek 1500 m: žorga Frie (Pr.) 4:30.7; tek 5000 m: šoorn Stane ril.) 17:13.2; tek 10 km: šporn Stane (H.) 36:04.1; tek 110 m z zaprekami: Korče Danijel (Pr.) 19 2- tek 400 m z zaprekami Habič (II.): štafeta 4X100 m: ASK Primorje (Urbančič. Skok. Cerar. Kovači n) 46.7; štafeta 400X300X200 V100: ASK •Primorje (žorga. Korče. Skok. Urbančič) 2:07.3: skok v daljavo z zaletom: Korče Danijel fPr.) 6 42 m: skok v višino z zaletom: Zupančič Nfli dl.) 1.65 m: skok ob malici: Oroszv (II) 3 20: troskok: On trata m.) 12 67 m: met diska: Steoišnik Milan fH.) 371» m: met krotrler Jpe-lič m ) 11.»1 m: met kladiva: St.eoišivk Milan T ) 63 ;n met kopja: Putinia Hermeneerild (Pr.) 10 m. O""! on in m oh tpi nHliVi Sfi TV^ nnvih <*r>1nW!ih .TT,A«! mora v v«aV«vm sodniškem rhorn r>ri vspIi lahtnatlo+eVPi tplr- movanjih nahajati posebni poročevalec za tisk, ki ima o vsem popolnoma obveščati liste. Ako bi poročevalci ljubljanskih časopisov isti korak tudi ob tej priliki napravili, kakor so to bili ob priliki jugoslovenskega lahkoatletskega prvenstva za moštva v letu 1931. dne 6. in 7. junija t. L, kjer so bila izročena službena poročila o tekmovanju od strani sodniškega zbora, ne bi se sedaj bilo zgodilo, da so hote ali nehote poročali neresnico. Savo Sancin, odbornik Jugoslovenskega lahkoatletskega saveza v Zagrebu. Šport v Domžalah bo mnogo pridobil s tem, da je po dolgem prizadevanju bil tudi SK Disk sprejet v H. ljubljanski razred. Šport se bo znatno dvignil in zanimanje za nogomet bo naraslo. Letos se bodo vršile v Domžalah kar štiri prvenstvene tekme, za katere vlada že sedaj veliko zanimanje. Disk se vneto pripravlja; svoje moštvo je reorganiziral in uspehi niso izostali. V prijateljskih tekmah je sigurno odpravil SK Korotan in viško Svobodo, pojačano z nekaterimi igrači ljubljanske Svobode. Za preostale proste termine si je tudi že izbral močne pro-tivnike. Kot prvi gostuje jutri SK Javornik z Rakeka s prvim moštvom in rezervo. Borba med Javornikom in Diskom bo v znamenju nekake revanže za veliki poraz, ki ga je doživel SK Disk v pomladnem prvenstvu po Javorniku. Javornik je v pomladnem prvenstvu predvedel nogomet, ki se ga po pravici lahko imenuje prvorazreden in le slučajno si ni pridobil provincialnega prvenstva, ki bi mu po predvedenih igrah po pravici pripadlo. Za srečanje z Diskom se je temeljito pripravil in pričakujemo prav zanimive, napete, vendar fair borbe, ki bo zadovoljila gotovo prav vse ljubitelje lepe nogometne igre. Zato jutri na igrišče Diska, da dokažemo s svojim posetom, da nam je športna vzgoja mladine res pri srcu in jo moralno ter gmotno podpremo v njenem plemenitem str mljenju. Službene objave LNP (S. seje p. o. dne 26. 8. 1981.) (Nadaljevanje) Pfvo kolo ljubljanskega I. razreda se prične 27. septembra, in sicer: Primorje rez. : Jadran, Slovan : Ilirija rez., Grafika : Svoboda rez. Ostali termini se bodo javili prihodnjič s predlogi, ki naj jih stavijo prizadeti klubi. (Razpored tekem, igrišča.) Vzamejo se na znanje termini in razpored tekmovanja celjskega okrožja s pripombo, da naj MO izžreba tudi rezervo SK Atletikov, ker je na razpolago dovoljno število terminov v smislu sklepa glavne skupščine LNP. 11. oktobra SK Celje : SK šoštanj. 18. oktobra: SK Olimp : SK šoštanj. 25. oktobra: SK Celje : SK Olimp. Razpored trboveljskega okrožja je: 8. septembra: Amater : Retje. Hrastnik : Trbovlje, Zagorje : Dobrna. 13. septembra: Zagorje : Amater. Hrastnik : Retje, Trbovlje : Dobrna. 20. septembra: Zagorje : Hrastnik, Amater : Dobrna 27. septembra: Amater- TTrastnik, Zagorje : Trbovlje. Dobrna : Retje. 4. oktobra: Amater : Trbovlje, Hrastnik : Dobrna. 11. oktobra: Trbovlje : Retje. 18. oktobra: Retje : Zagorje. Igra se vedno na igrišču in kraju prvo imenovanega. Termini mariborskega okrožja so: 13. septembra: Mura : Maribor rez., Svoboda : železničar II. dopoldne. 20. septembra: Mura : Rapid, Svoboda : Maribor H., dopoldne. 27. septembra: Rapid : Maribor H., dopoldne. 4. oktobra: Svoboda : Rapid, popoldne, železničar II. : Mura, dopoldne. 11. oktobra: Maribor II. : železničar H. 25. oktobra: Rapid : železničar H., dopoldne, Svoboda : Mura, popoldne. Na dopis TSK Slovana Ljubljana od 25. t. m. se sporoča, da tudi v rezervnih moštvih ne morejo igrati igralci s karenčno dobo. — Z ozirom na poročilo MO Maribor se predajo k. o. igralci: Weis, Petan, Konič, Stare Gomolj in Marko Ivan (vsi ISSK Maribor), Urbančič, Golinar Franc in Turk Oto (vsi SK železničar). Poziva se MO Maribor, da imenovane igralce zasliši in pošlje tozadevni zapisnik do prihodnje seje. Verificirajo se s pravom nastopa 5. septembra za ISSK Maribor, Maribor: Ber-gant Evgen, Pliberšek Rudolf, Majer Jože; za SK Dobrna, Trbovlje: Sikili Ivan, Pintar Slavko, Potkoritnik Franc; za SK Rapid, Maribor: Barbasch Gustav; za SK Svoboda, Ljubljana: Cotič Zlatko; za SK Trbovlje, Trbovlje: Gračnar Stanko, Zopan Jože; za TSK Slovan, Ljubljana: Zavrl Iv. Za mednarodne tekme 5. t. m., 11. novembra za prijateljske in 11. februarja za prvenstvene tekme za SK Dobrna, Trbovlje: Kotar Vinko; za ISSK Maribor, Maribor: Jurgec Karel; za SK železničar, Maribor: Dvoršak Jakob in Frangeš Franjo. Poziva se SK Rapid, da za zadnje tri imenovane pošlje takoj legitimacije potom MO. — Poziva se TSK Slovan, Ljubliana. da pošlje odjavnico za igralca Lipovška Ferda. Vzame se na znanje izjava igralca Lin-kole Rudolfa, da preklicuje prijavo za TSK Slovan Ljubljana ter ostane še nadalje član ASK Primorje, Ljubljana. — Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo: La-vadinovič Miodrag, Gabršek Viktor, Kovač Rado, Večerin Adolf, Tassotti Drago, Gašperšič Miro, Dolinar Milan, Popovič Danilo, Milosavljevič živojin, Košmrl Bogomir, Podrelcar Ludvik, Klanfer Viktor, Snoj Jože, Erlich Egon, Miklošič Stane, Markič Rudolf, Marinšek Vencelj, Bambič Maks in Blatnik Alojzij, vsi SK Svoboda, Ljubljana. Opominjajo se klubi, da v najkrajšem času pošljejo nove legitimacije v potrditev. Tajnik H. ASK Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo ob 9.30 igrajo juniorji proti juni-orjem SK Svobode. Postava v garderobi na igrišču SK Svoboda (Ljubljana). Predsedstvo opozarja ponovno igralce, da sledi vsakemu nedovoljenemu nastopu igralca za drug klub brezpogojno izključitev. Boncelj II. naj vrne takoj čevlje, katere je prejel od tgr. Bonclja I. in Erman Josip varovalke najkasneje do sobote v garderobi. V nedeljo morajo biti ob 8.30 v klubski garderobi: Naumovič Zore, Sedmak, Habiht I., Habiht H.. Serše šušteršič. Boncelj U. Drnovšek I.. Drnovšek H.. Erman. Jakša in Stojkovič. Igra se ob 9.30 na igrišču ASK Primorja s Primorjem. Neopravičenemu izostanku bo sledil suspenz. TSK Slovan. Odkritie soominske plošče nokojnemu Rudiiu Pečariu bo v np^elio 'O t m. t)ri 'RrinSVciVprri Vam^rm v Kam-nifSVih Tkaninah Pozivajo "»e vai člani turisti da se ud^^ijo te počastitve nepozabnega pokojnika. TSK Slovan. Pozivam vse člane, da se po možnosti v čim večjem številu udeležijo odkritja spominske plošče ponesrečenemu članu Rudolfu Pečarju, ki se bo vršila v nedeljo 30. t. m. na kraju nesreče v Kamniški planinah (Brinškov kamin). SK Reka. Jutri ob 9.30 naj bodo na Iliriji Klemene, Pike, Bojan, Teran, Smolnikar, Furlan, Kokolj, Jože, Brani, Hlad-nik, štrukelj. Oprema bo na igrišču. Vse gralce I. moštva in rezerve pozivamo, da do jutri prinesejo na Ilirijo vsak po eno sliko za nove savezne legitimacije. Velesejmske vesti Pomen tujsko-prometne razstave, ki se vrši v okvirju jesenskega ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra, ni samo v tem, da se bodo razni predmeti razstavili, temveč še bolj v vzgojnem pravcu. Priprave zanjo so prisilile posamezne krajevne činitelje, da so začeli razmišljati o tujskem prometu, da so ugotovili v svojem kraju samem razne nedostatke ter jih skušali še tekom leta odstraniti iz živega spoznanja nove potrebe in ne samo radi tega, da bodo lahko na razstavi popolnejši. Zavest, da je z raznimi tujsko-prometnimi napravami gostilničarstvo in hotelirstvo v tesni zvezi, je rodila na vse strani zelo ugodne pojave in gibanje v vseh naših tujskoprometnih krajih. Nobeno drugo gibanje bi ne moglo tako ozko spraviti v stik tujskoprometno pospeševalno službo in tuj skoprometne interesente, kakor razstava in študije za to razstavo. Marsikje so se zavedli, da nimajo niti ene dobre slike svojega kraja, ter so naročili sliko, drugod ni bilo na razpolago niti fotografije, zopet drugod se je takoj čutila potreba po kopališču, po regulaciji in kanalizaciji in podobno, skratka: v razgovorih, ki so jih imeli ti tujskoprometni interesenti med seboj in z zastopniki tujskoprometne pospeševalne službe, bodisi od strani Zveze za tujski promet ali pa Tujsko-promet-nega sveta dravske banovine, ali z zastopniki mesta Ljubljane, se je rodila marsikatera zelo važna in plodonosna misel in storil marsikateri sklep, ki še išče najkrajše poti do ustvaritve. 1 Zato upamo, da bo tujsko-prometna razstava pomenila res v razvoju naše tujskoprometne pospeševalne službe veliko zarezo ter bo tvorila podlago za nadaljnje delo na tem poročju. Prireditelji te razstave nimajo druge želje, kakor da bi v gospodarski krizi, ki se je pojavila tudi pri nas. pripomogli k olajšanju te krize ter da bi izpadek, ki nastaja našemu narodnemu gospodarstvu v tej krizi, nadomestili na drug način, predvsem s tujskim prometom, ki je n. pr. za druge kraje, predvsem Italijo, Tirolsko in Švico, naravnost zlat rudnik. * Nagradno tekmovanje slovenskih "harmonikarjev se vrši dne 30. avgusta t. 1. na velesejmu. Posebne komisije bodo ocenile vse igralce in izbrani najboljši igralci bodo ob petih popoldne tekmovali še pose-bei med seboj za končno prvenstvo. Harmonikarji so razdelieni v tri skupine in za vsako skupino je določena posebna ocenjevalna komisija. Harmonika je naš narodni instrument, zato ie tudi zanimanje za tekmo zelo veliko. Ljubitelji narodne glasbe so vabljeni, da prisostvujejo tekmam. Legitimacije, ki umravičujejo na polovično voznino v Ljubljano in nazai, prodajajo oo 30 Din večji denarni zavodi, biljetarne Putnika in blagajne vseh večjih postaj dravske banovine. Pol'ci:ska ura za vinski oddelek Ijub-lianskega velesejma bo dnevno do 2. ure zjutraj. Upamo, da bo s tem ustreženi tudi veselejšim obiskovalcem velesejma, oziroma vinskega prostora in prosimo tem oofoon občinstvo, da takrat zapusti sejm-ski prostor, ker bi bili v slučaiu event. nrekoračen'a policijske ure lastniki vino-točev občutno kaznovani. Preskrbo prenočišč v hotelih in privatnih stanovanjih za obiskovalce jesenskega 'iubl janskega velesejma od 29. avgusta do 9 septembra bo prevzel tudi letos Stanovanjski urad velesejma ki bo posloval na tfla-rfrrn kolodvoru nepretrgoma noč in dan. Posebna komis:,.;a stanovanjskega urada je pregledali vse nrijavliene sobe. tako da bodo obiskovalci d^bro in poceni nre^krbljeni s čistimi in udobnimi prenočišču fe življenja na dežel' MIRNA. — V nedeljo 30. t m. vsi na Mirno, kjer se bo vršil zlet vsega miren-skega okrožja z javnim nastopom pred So-kolskim domom ob sodelovanju priznanega Ljubljanskega orkestra. Priiatelii Dolenjske, pridite! LAŠKO. V nedeljo 30. t. m. se bo vršilo v prostorih osnovne šole v Laškem strokovno zborovanje in bodo predavali gg. Miloš Levstik o sadjarstvu, dr. Jerina o živinoreji in sreski kmet. referent Zupan Ivan o poljedelstvu. — Jernejev sejem je bil precej živahen. Posebno je bil dobro obiskan živinski trg. Prignanih je bilo 396 glav, Prodajna cena po kvaliteti od Din 4.50 do 7 Din. En par volov je bil prodan po 8 Din kg. Od prodane živine je bil odposlan 1 vagon v Francijo. — Tujsko-prometne razstave v Ljubljani se bo udeležilo tukajšnje tujsko-orometno društvo skupno z upravo kopališča Radio-Ther-me. Sodeč po zbranem razstavnem gradivu smemo pričakovati, da Laško ne bo zaostajalo za ostalimi mesti na razstavi. ROGAŠKA SLATINA. Glavna sezona zdravilišča poteka. S 1. septembrom se prične posezona. Odhajajo mednarodno mešani gostje glavne sezone, da napravijo prostora domačemu svetu, uradništvu in sploh vsem, ki iščejo ali uspešneca in cenega zdravljenja, ali prijetnega oddiha. Rogaška Slatina, pre-lestna v jesenskih čarih svoje okolice, smehljajoče se, vabi vsakogar; bogataš in siromak najde tu sebi primerno zavetišče, dočim so mineralna voda in druga zdravilna sredstva vsem dostopna, za vse enak lek. Uprava zdravilišča je znatno znižala cene za letošnjo posezono. Spričo splošnega težavnega gospodarskega položaja je dala možnost zdravljenja tudi gmotno šibkim. Splošno velja izza 1. septembra 25-odst. popust pri vseh cenah; za državne uradnike, njih soproge in nepreskrbljeno deco ter za duhovščino pa iznaša ta popust 50 odstotkov. Isto velja za vse magistratne in občinske uradnike osebno. Zdravniki, njih žene in nepreskrbljena deca imajo v posezoni 50-odst popusta pri stanovanju. oproščeni so taks, kopeli pa imajo brezplačno. Veliko prednost ima upeljani pavšal popolne celoteden=Ue preskrbe. Stroški so naslednji: splošno 530 do 655 Din, za državne uradnike 460 do 600 Din po osebi tedensko Za ta pavšal dobi gost dobro, tečno (tudi dietično) hrano v štirih obrokih Jnevno, stan, postrežbo, tedensko enkratno zdravniško ordinacijo ter zdravilna sredstva s kopelmi. S pavšalom so poravnane tudi vse takse. Ob povratku uživa vsak gost, ako je bil najmanj 10 dni nepretrgoma v zdravilišču, 5t>-odst. popust na železnicah. SV. JURIJ OB TABORU. — V ne«c*te 30. t m. priredi naše Društvo kmetskih fantov in deklet pri gasilnem domu v Kapli tekmo koscev. Za prireditev vlada povsod veliko zanimanje, posebno med k met«; k o mladino in pričakujemo veliko udeležbo. Tekmovalo bo okrog 20 koscev in bo kor.; kurenca zelo velika. To bo izbirna tetkma za pododborovo veliko tekmo v Celju. — Vsi, ki ljubite kmetsko delo, prihitite pos gledat našo prireditev. LJUTOMER. — Vpisovanje v glasbeno šolo bo dne 3. septembra od 8. do 12. ure v glasbeni sobi. Letos se bodo poučevali nastopni predmeti: gosli, klavir, čelo, vio-lon, klarinet, flavta in mladinsko petje. Šola je za razvoj glasbenega življenja v našem mestu velikega pomena, zato staršem, ki imajo za glasbo nadarjeno deco, priporočamo, naj jo vpišejo v glasbeno šolo. Šolnina je neznatna. — Na banoviaate sto navažajo zdaj to!?-»i«sc v večiji količini kakor prejšnja leta. Ko se bo ob noHh obrobnikih napravil odtočni jarek in se bo odpravil sedanji široki, plitvi in skoro ved= no blatni jarek, bo cesta od trgovine Sen-čar do Suhače dobila tudi lepše iice ter bo za vozni promet precej širša. — Svoje mesto kot župan je odložil zaradi prezapo« slenosti g. Fr.ic Zemljič; tekoče po^le je predal prvemu svetovalcu g. Janku Dijaku S tem je dolgotrajna kriza občinskega odbora, ki je bil izvoljen v hudi volilni borbi, postala akutna. Novi odbor čaka vpričo težkega gospodarskega stanja, ki zadeva občinske dohodke, težka in odgovorna naloga. — Dne 30. t. m. se bo na cvenskem dirkališču vršila jesenska kasačka rn galop-ska dirka, za katero so dospele številne prijave. Zato se obeta gledalcem lep in zanimiv šport. ŠOLSTVO Na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani ' bo vpisovanje v 1. letnik 11. septembra od 8.—11. Učenci z dovršenim 4. razredom srednje ali meščanske šole naj prinesejo 6ebo;j rojstni list in izpričevalo o nižjem tečajnem oz. završnem izpitu. Starostna meja je rojstno leto 1914. Navodila o zdravniški preiskavi in sprejemnem izpitu so razvidna iz oglasa v veži šolskega poslopja. Vpisovanje v 2.—4. razred vadnice in 2.—5. letnik bo 14. septembra od 8. do 10. Popravni izpiti bodo 9. in 10. septenru bra po razporedu v veži poslopja. Diploms ski izpiti bodo od 10. septembra daije, ma* ša 15. septembra ob 8. v cerkvi Srca Jezusovega, pouk prične 16. septembra ob 8. Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani bo vpisovanje v prvi letnik 11. septembra od 9. do 12. Učenke z dovršenim četrti mrazredom srednje ali meščanske šole nai prineso seboj roistni list in izpričevalo o nižiem tečajnem oziroma završnem izpitu. Starostna meja ie rojstno leto 1914. Navodila o zdravniški preiskavi in sprejemnem izpitu so razvidna iz oela-sa v veži šolskega ooslooia. Vpisovanje v 11.—IV. razred dekliške vadnice in v otroški vrtec bo 12. septembra od 9. do U., v 11.—V. razred učiteljišča pa 14. septembra qd 9. do 11. Vadniške učenke nai prinesejo seboj šolski izkaz, za otreški vrtec pa rojstni list in izkaz o cepljenih kozah. Maša bo 15. septembra ob 8. v cerkvi Srca Jezusovega. Pouk se prične 16. septembra ob 8. uri. ... Glasbena šola Nar. železničarskega glasbenega društva Sloga. Vpisovanje gojencev bo 9., 10. in 11. septembra od 8. do 12. in od 14. do 18. v društveni glasbeni dvorani v Ljubljanskem dvoru, Pražakova ulica. 12. septembra ob 16. bo razdelitev učnih ur, 14. septembra pričetek rednega pouka v vseh oddelkih. Pogoji vpisovanja so nabiti na deski v veži pred šolskimi prostori. Na državni manjšinski osnovni šoli z nemškim učnim jezikom ter poukom v slovenščini in srbohrvaščini bo naknadno vpisovanja učencev in učenk za 1.—8. šolsko leto 1. in 2. septembra od 11.—12. na Coj-zovi cesti št. 5. Maša bo 3., pričetek pouka pa 4. septembra. Otroci se zbero dne 3. septembra v razredu ob pol 9 Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg št, 4-1. bo vpisoval gojenke 2. in 3. septembra od 8. do 12. dopoldne. Na drž. narodni šoli na Viču bo naknadno šolsko vpisovanje 1. septembra od 8. do 12., sv. maša bo 2. septembra ob 8., redni pouk pa prične 3. septembra ob S. Podružnica Glasbene matice v Novem mestu prične redni pouk 1. septembra; za nepriglašene učence bo vpisovanje v šolski sobi v Sokolskem domu 31. t. m. od 16. do 17. Poučevalo se bo klavir, vijolino, mladinsko petje s splošno teorijo kot pripravljalni tečaj za dečke in deklice od 6. do 14. leta ter dijaški orkester. Mesečna uko-vina je 75 Din, pripravljalni tečaj 30, mladinsko petje za redne učence 10, vpisnina 10 in letna članarina 20 Din. Poučevala bo klavir in mladinsko petje s teorijo gdč. Z. Ropasova, vijolino (dijaški orkester) gosp. Drago Šproc. Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru opozarja delodajalce in delodajalke ponovno na vpisovanje vajencev in vajenk, ki bo vsak dan dopoldne na mestnem načelstvu. Do 10. septembra mora biti delo zaključeno in bo moralo vodstvo šole napram zamudnikom podvzeti zakonite mere, ker ni mogoče pouka začeti, dokler se ne bodo javili vsi učenci in učenke. Vpisovanje na šolo Glasbene Matice v Maribora bo od 9. septembra dalje do preklica dnevno (izven nedelje) od 10.—12. in od 15.—17. Vsi gojenci se morajo zglasiti v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Novi gojenci morajo predložiti zadnje šolsko spričevalo, stari gojenci pa zadnje matično spričevalo. Redni pouk se prične 17. septembra popoldne. Na meščanski šoli v Mežici bo vpisovanje 30. in 31. t. m. od 8.—12.; maša pa 1. septembra. Na meščanski šoli ori Sv. Lenartu v Slov. gor. bo vpisovanje 31. t. m. in 1. septem* bra od 8. do 12. 2. septembra ob 8. bo mas ša, nasledni: dan pa Prične redni pouk. Izjava. Podpisani Ivan Košič iz Grete št. 24 izjavljam da je laž. kar sem spravil v javnost zoper Mariio Košič. roj. Meiač. in ^e-ienčka Štefana Bastiča ter se iima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe čreta 13. avgusta 1931. Ivan Košič. Sco—e4 Sf6Xe4 Iz življenja Naduha po spolu in letih Nove ugotovitve danskega raziskovalca sveta | Daleč od vladnih skrbi Problem naduhe ali astme je stopil da« res, ko se toliko govori in piše o preobčutljivosti ljudi, zopet v ospredje splošnega zanimanja in razpravljanja. Zdravnikov in laskov ne zanima samo postanek bolezni, ampak tudi oblika, v kateri se pojavi, način, kako se pojavlja, v kakšni starosti sastopa in kakšnega spola je trpin, ki ga muči. Danski privatni docent dr. Baagoe je na« pi$al o tem znamenito študijo. Iz njegovih podatkov je razvidno, da trpi na naduhi več moških nego žensk. Po odstotkih odpa« de na sto astmatičnih bolnikov 56 moških in 44 žensk. Med moškimi pa je bila naduha najbolj nad! ežna v tistih primerih, ko •o začeli bolniki na njej trpeti že v rani otroški dobi do petega leta. V ostalem odgovarja to dejanskemu stanju, da otroci moškega spola bolj podrvrženi bo-leznir kakor deklice. Presenetljiva pa je ugotovitev zdravnika, da se pojavlja naduha pri mnogih, ki jo opazijo šele pozno v življenju, že v ranem detinstvu, večinoma v prvem letu starosti. Med 155 astmatik«, ki jih je zdravil dr Baagoe, in eo bili stari od 1 do 15 let, jih je bilo 120, pri katerih 6e je začela nadloga že pred petim letom starosti, pri ostalih 25 pa celo pred dovršenim prvim letom Druga statistika istega docenta navaja 138 nadušljivcev. Tudi med temi jih je bilo 27, pri kterih se je začela astma že pred 10. letom. Naduha 6e toreij začenja zgodaj, zato velja paziti na otroke že v najnežnejši starosti, da 6e jim pri« hranijo muke poznejših tegob nadušljivo* sti. Diluvialni človek na Moravskem Moravska je danes najbogatejša dežela na ostankih diluvialnega človeka, t. j. bitja, ki je živelo v ledni dobi geoloških časov naše zemlje. Ta človek je po prof. Ab-salonu ustvaril tri dobe prakulture naših predhodnikov, protoaurignacij, aurignacij, magdalenij. Že v sedemdesetih letih pro-šlega stoletja je ugotovil oče moravske prazgodovine dr. Wankel prve sledove diluvialnega človeka v imenovanih krajih. Za njim je še nekaj učenjakov raziskovalo to dobo, toda šele po vojni se je posrečilo prof. Absalonu, vnuku prof. Wankla, vsestransko osvetliti ga in zbrati vse dokaze, ki se tičejo njegovega pojava, v paleonto-loškem oddelku moravskega deželnega muzeja. Danes je na moravskem ozemlju znanih nad 200 naselbin diluvialnega človeka. Nekatere najdbe imajo občni mednarodni pomen. Ostanke duuvialnega človeka so zdaj razstavili na posebni razstavi »Anthropos« v Binu, ki io je priredil kustos ondotnega muzeja prof Absalon. Razstava nudi vpogled v vse naše sodobno znanje o izvoru človeškega rodu in obsega poleg" ostankov diluvialnega človeka tudi okostja mamuta, jamskega medveda, nosoroga, volka, losa in bobra. Razstava je bila odprta že lani in io je obiskal poleg 43.000 drugih oseb tudi predsednik Masar.vk, letos pa je izpopolnjena, bolje organizirana in kaže poleg lanskesra gradiva še najdbe iz najnovejšega časa. Šaljapin kipari in slika V nekem berlinskem dnevniku pripoveduje pisatelj Kalenter, da je šaljapin tudi dober risar in kipar. Njegove avtokarika-ture so zelo posrečene, nič zlobne, toda ravne in sigurne v linijah. Zelo spominjajo na podobne persifiaže tenorista Caruse v New Yorku. Nekega dne je našel Kalenter šaljapina doma pri modeliranju lastne glave. Kip je ležal na mizi in gledal v strop, pevec pa je bil nad njim nagjen v svoji spalni obleki in je izpopolnjeval svojo podobo. Kopita namestu nog V ameriškem Illinoisu so nedavno zborovali ameriški kozmetiki. Strokovnjak dr. Mahaffeg je imel ob tej priliki predavanje o škodljivih posledicah visokih pet za žen« ske no^e. Dejal je, da bodo dame v sto letih, če bodo nosile visoke pete, tako S'kvarile svoje noge. da jim bodo od današ« nj;h stopal ostala samo še nekakšna kopita. Leteči kurirji Italijanska vlada je sklenila, da bodo njeno kurirsko službo posihmal opravljali kurirji v letalih. Podvzela je že tozadevne korake pri inozemskih družbah za zračni promet, s katerimi se dogovarja zaradi znižanja tarifov. Ko bo sporazum gotov, bodo italijansko kurirsko pošto med svetovnimi središči prenašali aeroplani. Blagoslovljen rod Iz Lizbone poročajo, da je neki kmet v Siguiri naznanil oblasti rojstvo svojega 36. otroka. Možu je 59 let in je že tretjič oženjen. Iz prvega zakona ima 18, iz dru« gega 6 in iz tretjega doslej 12 otrok. Aquilarova dediščina -velika potegavščina Pred nekaj dnevi smo pisali, da se bije med daljnimi sorodniki bankirja Aquila-ra, ki je umrl na Angleškem, velik boj za njegovo zapuščino. Govorilo se je, da znaša nad dvanajst milijard dinarjev naše veljave. Zdaj prihaja iz Londona vest, ki bo delovala na dediče kakor mrzel tuš. Dediščina, sporoča angleška vlada, ne znaša 12 milijard dinarjev, ampak borih 34.000 dinarjev številni dediči so torej videli fa-to morgano ... Londonska poročila pripominjajo. da je bila pred sto leti V angleških bankah res deponirana večja vsota, ki pa so jo dediči dvignili med 1. 1820. in 1830. Ostalo je le še 119 angleških funtov, 14 šilingov in 6 pencev. ki so sedanjim dedičem na razpolago. S to ugotovitvijo s poklicane strani so sanje o mili-iardah in milijonih pokopane za vekomaj. Smrt japonskega državnika Hamaguči, bivši japonski ministrski predsednik, je umrl na posledicah lanskega revolverskega atentata Krava pogoltnila brilante Na Feuerkoglu na Gornjem Avstrijskem je doživela neka dunajska izletnica jako neljubo smolo. Šla je s svojim možem na planine, da bi se navžila sobica in je popolnoma razgalila zgornji del života. Blu« zo je obesila na vejo bližnjega drevesa. Kmalu so prišle tam mimo krave, ki so jih gnali na pašo. Neki živali je bila bluza tako všeč, da jo je pogoltnila z brilantno naprsnico vred, ki je bila v njej zataknjena. Prestrašena je planila izletnica pokonci in zahtevala od kmeta, čigar last je krava, brilante nazaj. Kmet pa je dejal, da ni v njegovi moči izsiliti, da bi dala krava brilante od sebe. Počakali s° do drugega dne in se tolažili, da bo prišla naprsnica mogoče le na dan. Pa je ni bilo... In talko se zdaj prepirata Dunajčanka in gornje-avstrijski kmet ter imata vsak svoj prav. Dunajčanka zahteva od kmeta brilantno naprsnico, kmet pa veli, da mu zaradi takšnega nakita ne kaže ubiti goveda, ki predstavlja zanj vrednost 8000 Din. V času, ko pretresa Anglijo huda gospodarska kriza, se zabava njen prestolonaslednik z golfom v Franciji Brezžična slika mu je rešila vid Pred kratkim se je mudil v Berlinu neki Argentinec, ki je šele nedavno ozdravel na neki nevarni, v srednji Evropi zelo redki očesni bolezni. V Evropi se mu je bolezen nenadoma povrnila. Zdravljenje v Berlinu bi bilo zelo nevarno, drago in dolgotrajno. da ni poslal bolnik iz Berlina čez Ocean specialistu svoje slike, kar se je zgodilo v osmih minutah. Na podlagi slike je predpisal brazilski zdravnik svojemu pacientu novo zdravljenje in s tem preprečil oslepitev, ki bi bila drugače sigurno nastopila. 2500 let stare smuči Norveški muzej za smuči se je obogatil za zanimiv predmet. Pri izkopavanju v VVest-Adgirju so našli v nekem močvirju iz šote smuči, ki jih cenijo strokovnjaki na 2500 let. Smuči je odkril neki duhovnik. Odkritje je zategadelj zanimivo, ker se je moglo na Norveškem doslej le do 10. stoletja nazaj zasledovati porabo smuči. Domnevalo se je dalje, da so prišle smuči na Norveško čez Finsko iz Sibirije in osrednje Azije. Smuči, ki so jih sedaj našli, so zanimive tudi po svoji obliki ter spominjajo v mnogih ozirih na Telemarko-ve smuči pred 50, oziroma 60 leti. Francoska plavalka Yvonna Godard V Tourellesu je zmagala v plavanju na 100 metrov in si pridobila evropsko prvenstvo Francozinja Yvonna Godard. Potolkla je vse sovrstnice drugih narodov Francosko - poljsko - ruski pakt? Diktator Stalin Maršal Pilsudski Francoski ministrski predsednik Laval V vsej tajnosti pripravljaj francosko - poljsko - ruski pakt je nedvomno ena najvažnejših povojnih pogodb. Po uradnih nemških informacijah (Nemčija se čuti zelo prizadeta!) je diktirala ta paktsvetovna gospodkrska kriza in se poslfdice te pogodbe še ^mo \ . wjo oceniti z ozirom na nadaljnji vnanje-politični razvoj Zlata trdnjava Francoske banke Tristo vagonov suhega zlata v podzemni kleti — Pravljično bogastvo, ki nima para na evropskem kontinentu Skoro neverjetno se sliši, da se ima da našnja najbogatejša banka v Evropi za hvaliti za svoje ogromne zaklade vojsko- vodji. In vendar je tako: Francosko banko je osnoval Napoleon, ki mu je bil potreben velik denarni zavod za finančno podpiranje njegovih vojaških pohodov. Pred njim so Francozi imeli državno banko, ki jo je bil ustanovil 1. 1716. Irec John Low. Ta mož pa je bil velik pustolovec. Samo sreča je hotela, da je spravil skupaj 2 milijona funtov šterlingov. S tem denarjem si je hotel postlati za družabno kariero, ki naj bi zakrila vse njegove dotedanje pustolovščine. Posrečilo se mu je celo doseči, da je njegova banka dobila vsa državna pooblastila, a ko je Lovv izdal za tri milijarde papirja, ki ni imel kritja, je padlo zaupanje v njegove finančne podvige in je prišlo do neizogibnega poloma. Low je pobegnil iz Pariza in odnesel s seboj za pet milijard vrednostnih papirjev, ki pa mu niso mnogo koristili. Umrl je kmalu potem v Benetkah v zelo revnih razmerah. Po tem velikem denarnem polomu so postali Francozi precej nezaupljivi napram sličnim ustanovam, šele leta 1776. je dobil neki Švicar dovoljenje, da je organiziral denarno podjetje. Ko je postal Napoleon prvi konzul, je bilo v Franciji že več denarnih zavodov, ki so izdajali papirnat denar, za kar je bil potreben poseben privilegij 28. januarja 1800 se je na njegovo pobudo osnovala Francoska banka s temeljno glavnico 30 milijonov frankov. Država je vpisala 5 milijonov. Napoleon je s tem postal ne le ustanovitelj, ampak tudi največji delničar ustanove. Zatrl je konkurenčne zavode in 24. aprila 1803 je dobila Francoska banka izključno pravico z? izdajanje novčanic na zlati podlagi Od tega časa dalie se ie sijajno razvijala in širila svoj vpliv tudi iz- ven države, danes pa ima največjo zlato zalogo na evropskem kontinentu. Njeno premoženje znaša 57 milijard zlatih frankov ali 2100 milijonov dolarjev v zlatu. Ta fantastična množina denarja se da približno oceniti samo tedaj, če pomislimo, da ima Anglija za 715 milijonov, Nemčija pa komaj za 527 milijonov dolarjev zlata v svojih zalogah. Edinole Amerika prekaša Francijo v zlatu ter ima 2911 milijonov zlatih dolarjev. Finančna vojna zadnjih tednov pa je še bolj izčrpala angleške in povečala frsncos::c rezerve, tako da cenijo Francijo danes na 2600 milijonov zlatih dolarjev. To ogromno bogastvo, ki tehta 3 milijone kg, hranijo Francczi v velikanski podzemni kleti. Tri leta so gradili stavbo, ki meri 10.000 kvadratnih metrov ter jo drži pokonci 750 stebrov iz armiranega betona. Zunanji zidovi so debeli. 5 m in so takisto iz betona v sredini pa so tako napravljeni, da ne prepuščajo vode ne vlag?. Vhod v to največjo zakladnico Evrope je skozi 6 m debelo zidove in prva vrata so prepleskana s takšno barvo, da .iih spozna le tisti, ki ie posvečen v tajne zlate zaklade. Ključavnice imajo posebno me-^ haniko in so zelo komplicirane. Da se vrata premaknejo s tečajev, sta potrebna vedno dva človeka in če bi se izgubil njih ključ, bi jih morali vrtati cela dva meseca, da bi prišli do zlatih zalog. Zgradba je tudi sicer velezanimiva. V njej je prostora za 2000 uradnikov, ki se lahko spravijo v trdnjavo za slučaj revolucije ali vojne, ko bi bil denar v nevarnosti. Tega pa. se Francozom ni bati. Zlato, ki ga hrani njihova banka, je obče narodno bogastvo, pri katerem ima vsak Francoz svoj delež, zato vsak državljan skrbno čuva, da ostane tam, kjer je in da se mu ne primeri nič takšnega, kar bi imelo slabe posledice tudi za njegovo življenje. Venizelos snuje balkansko zvezo Grški ministrski predsednik Venizelos razlaga mednarodnim novinarjem v Carigradu svoj načrt balkanske zveze Leto brez konca Roman dveh kandidatov smrti V Berlinu je izšel roman, ki obravnava problem človeka, kateri je natančno poučen o uri svoje smrti. Pisatelj vodi čitatelja v tvornico, kjer se izdeluje neko mazilo, med čigar sestavinami je tudi radij. Delavci in delavke morajo k zdravniški preiskavi. Dva med njimi, Boštjana in Dorotejo, pridrži zdravnik in jima pove, da bosta živela samo še leto dni. Lastnik tvornice pa je in-teresiran na tem, da se ne razširi glas 0 škodljivosti njegovega izdelka in plača obema zaznamovanjema smrti po poldrug milijon Din. Z denarjem lahko razpolagata kakor ju je volja. Vprašanje je, kako bosta obrnila denar v zadnjem letu svojega življenja. Boštjan se napoti v domačo vas, kupi kos zemlje in po naključju odkrije tam petrolejski vrelec. Čez noč silno obogati. Zdaj se vrže s polnim zamahom v veliko« mestno življenje. Seznani se z žensko, ki mu svetuje, naj utanovi klub za dernier eri vsega posvetnega. Vse se mu posreči; celo v igralnici dobiva brez konca in kraja. Sa« mo ženska, s katero je živel, mu kmalu obrne hrbet. Približala se je nekemu kiparju. Boštjan preboli to z lahkoto, ker je Tajna švedska signalna knjiga izginila V Stockholmu zbuja velikansko pozornost izguba signalne knjige švedske vojne mornarice. Na neki inozemski vožnji oklop-ne ladje »Fylgia« je knjigo najbrž nekdo ukradel. Vsa poizvedovanja po storilcu so ostala zaman. »Svenska Dagbladet« poroča. da je tatvino najbrž oskrbela švedska »rdeča mornarica«, t. j. sestrska organizacija borcev za rdečo fronto, kajti v bližini »Fylgie« so se za časa švedskih manevrov kretale tri ruske križarke in ena ruska podmornica. Zvonovi v minaretih Carigrajski list »Džumhuriet« poroča iz Mosula, da se tam snuje nova vera, in sicer v muslimanskih vrstah šejk v Bars-zanu se je izklical za Boga, svojega sina pa je proglasil za preroka V minarete je dal obesiti zvonove, da bodo namestu muezina klicali vernike k pobožnosti. Nova vera urejuje tudi zakonsko pravo, in sicer dovoljuje vsaki ženski svobodno ljubezen z vsakim moškim, ki ji je všeč- Tri leta v čolnu na vodi S Suline na Rumunskem sta se 26. t. m. pripeljala dva nemška turista, ki sta v maju 1928 odšla. iz Lipskega v čolnu. V treh letih sta prepotovala mnogo sveta, med dvgim Rusijo, Turčijo, Indijo in Španije. ni nikoli globoko ljubil. Z njo ga je združila le volja, da bi vžil vse radosti, ki si jih more privoščiti človek njegove usode v zadnjem letu življenja. Doroteja takisto nameri korake v domačijo. Z denarjem, ki ga ima na razpolago, bi si rada osnovala družino, dobila moža in imela otroka. Ko pa se prib iža temu cilju, se zdrzne pred malomestnim življenjem in pobegne od svojega zaročenca v velemesto, kjer se kakor Boštjan vrže v vrtinec ma-monizma ... V nekem nočnem klubu, kjer kadijo opij, se srečata z Boštjanom. Tre« nutek se zd'> kakor da ss bodo njuna po« ta zlila v eno cesto. Ko pa hočeta Boštjan in Doroteja nagniti kupico, da bi izpila vse radosti zadnjega leta, prime za nitke človeških lutk nevid« na roka usode. Lastnik tovarne, kjer sta bila v službi, ju je ves čas nadzoroval. Zdaj poseže i sam v njuno življenje. Rad bi namreč dobil od Boštjana nazaj tisti poldrug milijon, ki mu ga je bil odštel. Le odvetnik ga očuva tega ropa. Zdaj šele pride na dan, zakaj terja denar nazaj: podkupil je bil namreč zdravnika, ker jc hotel videti, kaj bosta dva zdrava človeka počela, ko bosta vedela, da jima je živeti sa« mo še leto dni. Z denarjem, ki ga je bil dal vsakemu od njiju na razpolago, ju je hotel samo preizkušati. Zaključetk romana je kakor človek pri« čakuje: Boštjan in Doroteja se najdeta in stopita pred oltar. Potem napravita potovanje okrog sveta in ko se vrneta. 6i hočeta vzeti življenje. Le energičnemu posredovanju advokata, ki igra v romanu vlogo dobrega duha, gre hvala, da to v zadnjem trenutku prepreči in ju ohrani bodočnosti. Vsak dan ena >Kaj? To je Belgija? Oprostite vendar — na mojem zemljevidu je označena z rumeno barvoU Harrp Sinclair Drago: Seviljski pevec Kakor ranjena zver je skočila proti Loli. Vsi so mislili, da ji bo ta trenutek izkopala oči. A njena bol niti zdaj še ni bila zmožna besede. Stric Esteban je iznemoglo sedel na stolu in kakor omamljen šepetal nerazumljive besede. Nekaj se je utrgalo v Juanovem srcu. Z nadnaravno močjo se je vzravnal m zakričal: »Ven! Spravite se vsi izpred mojih oči!« Nato je planil v Marijino sobo, ne da bi prestal kričati: »Ven! Ven!.. »To je tvoja zahvala?« je vprašala Lola, ne da bi se ustrašila Juanovih besed. Počasi je vstala z d i vana in krenila proti vratom Marijine sobe. A Juan jo je prehitel. Po bliskovo se ie obrnil in zgrabil njeno obleko, ki je ležala na Marijini postelji: »Na svoje cape! Spravi se!« je zavpil. A Lola se je še vedno veselo smejala. Niti opazila ni, kako spačen je bil Juanov obraz, in niti sanjalo se ji ni, da bi jo utegnil udariti. A tisti mah se je zgodilo. Juan je z eno roko zaprl vrata Marijine sobe, z drugo pa je na vso moč udaril Lolo, da je kar omahnila. »Ven! Cesa še iščeš tu? Ali hočeš, da te vržem oo stopnicaji?« Lola se je ustrašila. Čeprav ga je glasno preklinjala in v svoji togoti in užaljenem ponosu stiskala pesti, se je vendar umikala proti vratom študija. In zdaj se je Rumbareri vrnila zavest. »Ven!« je zavpila tudi ona. »Ven, ti umazana, podla stvar! Spravi se iz moje poštene hiše!« Juan se je krčevito jokaje vrgel na divan. Stric Esteban je z negotovimi koraki pristopil k svojemu varovancu, pokleknil k njemu in ga jel prositi: »Juan, ubogi moj, razloži mi vse to! Vsaj nekaj mi reci!« »Juan, ubogi moj, razloži mi vse to! Vsaj nekaj mi reci! Ne muči starca, ki te ima tako rad!« »Stric Esteban! Zaklinjam vas, stric Esteban, pustite me pri miru! Pustite me samega!« La Rumbarera je potegnila starca za suknjo in mu z roko pokazala na vrata. Pomagala mu je, da je vstal, nato ga je odvedla iz sobe. Tako je minilo vse dopoldne. Juan je padal iz globokega obupa v krčevit smeh; nato se mu je spet trgala duša v krikih globoke bolečine. Njegov pogled se je ustavil na košari z vinom in na šopku cvetlic. Kakor bi trenil, je z roko pomete! košaro na tla in poteptal cvetje z nogami. Ko je na mizi opazil Marijin venec, ga je z brezumnim smehom vrgel v ogenj. Njegov divji, demonski gro-hot se je razlegal tja do Estebana, ki se je bil zatekel v Rumba-rerino stanovanje. Starcu je od groze kar kri Iedenela v žilah. Na mizi je Juan zagledal Mariiimo belo obleko. Zazdelo se mu je, kakor da bi stala pred njim ona sama v vsej svoji čistosti. Nesrečni mladenič je pograbil obleko, skril obraz med njenimi gubami in grenko zajokal. Po malem se je dramil iz svojega brezumja. Poslednji žarek besnosti v njegovih očeh je ugasnil. Zdaj so bile prazne in mrtve. In ta topi pogled je bil skoraj strašnejši od njegovega blaznega divjanja. V teku popoldneva se je mama Carmen po prstih pritihotapila v studio. Videla je, da je bil Juan zaspal. Črte njegovega obraza so bile tako i/mučene in tako bolan je bil videti v svojem spanju, da se je stari pevki od bolečine skrčilo srce. Previdno mu je izkušala vzeti Marijino obleko iz rok, ali Juan je še v spanju krčevito stiskal ta poslednji ostanek svoje sreče. »Mali moj! Če bi vedel, kotokanj te pomiluiem!« je zamrmrala starka in ga nežno poljubila na čelo. »če bi te zdajle videl Monta-das! Nikoli več ne bi trdil, da ti manjka strtega srca!« Vse te dolge ure je stric Esteban nervozno hodil po sobah. Nekajkrat je hotel iti k Juanu, da bi ga zbudil, ali La Rumbarera mu je odgovarjala: »Pusti ga, naj spi. Morda ga bo to rešilo blaznosti.« Oba sta dolgo premišljevala o čudnem dopoldanskem dogodku. Ko sta nazadnje prišla do pravega vzroka Loline navzočnosti v Juanovem stanovanju in spravila Enricovo prisotnost v zvezo z Lolo, jima je kar srce zamrlo spričo velike žrtve, ki io je bil Juan doprinesel. »Nikar danes ne -zahtevaj od njega, da bi nastopi!,« je La Rumbarera prosila Estebana. »Lulu, Juan mora peti! Vse, kar imam, sem postavil na kocko — in če se drevi ponesreči, mu ne bom mogel več pomagati! Ako zamudiva še to priliko, sva oba izgubljena!« »Dobro, rraj bo; a vsaj do večera ga pusti, naj spi. To in pa čaša vina ga bo okrepčalo bolje od vsake večerje.« ' Stric Esteban je pristal na ta predlog in prvi somrak se .ie že spuščal na Madrid, ko je nazadnje z lahnimi koraki stopil v studio, da bi zbudil Juana. »Vstani, sinko,« ga je nežni poklical Esteban. »Čas je, da greva v opero.« Juan je naglo planil po koncu in pogledal okoli sebe. In zdajci se je spomnil današnjega dogodka ... Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. 156 Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno j SOKOL Javni nastopi sokolskih društev Ljubljane in okolice so večinoma že minili, zato bodo bratje in sestre v nedeljo 30. t. m. popoldne prihiteli na komarjevo žegnanje v Šiiko, da podpro bratskega šišenskega Sokola, katerega dom se bo kmalu pričel graditi. Društvo za zgradbo sokolskega doma vabi vse prijatelje napredka, da se v čim večjem številu udeležijo velike veselice s pestrim programom v prostorih g. Stepiča ter tako vsak po svoje pripomorejo k novemu kulturnemu, telesnovzgojnemu in socialnemu središču vsevprek napredujoče velike Ljubljane. Bratje, nasvidenje! Sokol T., Ljubljana-Tabor, vabi svoje članstvo kakor tudi ono br. ljubljanskih in sosednih sokolskih društev ter prijatelje Sokolstva na družaben večer, katerega priredi prihodnji teden v počaščenje br. V. Štepaneka. Bratje, sestre in prijatelji, pridite v častnem številu, da se mu dostojno oddolžimo za veliko ljubezen, ki jo je vedno izkazoval jugoslo venskemu Sokolstva, posebno pa še našemu društvu. Dan prireditve sporočimo pravočasno. Prvi javni telovadni nastop Sokolske čete Grahovo, katera prdno orje ledino, bo 8. septembra. Poleg domačinov bodo sodelovala tudi br. društva. Pričetek telovadbe bo ob 3. popoldne. Pričakujemo vsestran« fke udeležbe z željo, da se razvije ta pri« roditev v impozantno sokolsko manifestacijo na zapadni meji naše odmovine. Na pri-reditv; bo igrala godba gasilskega društva iz Cerknice. Sokol na BI. Dobravi je priredil 23. t m. javni nastop. Prireditve 6e je udeležilo le« po število članstva in naraščaja bližnjih društev. Žal pa je prireditev moti! dež, k: je povzročil društvu mnogo škode, Kljub nalivu pa so vsi oddelki vztrajali do konca ter absolvirali ves prograip, vztrajalo pa je tudi občinstvo, ki ga je bilo razmeroma mnogo in je z vepkim zanimanjem sledilo izvajanjem vseh oddelkov. Nastopilo je 20 naraščajnikov z dolgimi palicami, 32 nara-ščajnic in 18 članic s prostimi vajami, 12 ženske dece in končno 15 članov s silovitimi skupinskimi prostimi vajami v petericah. Največjo pozornost je vzbudilo 32 lepo v nove kroje oblečnih dečkov z Blej-c-ke Dobrave, ki so pod vodstvom učitelja Hr. Lahajnerja strumno :zvedli slikovite proste vaje. Telovadbo je zaključila vrsta mišičastih telovadcev, ki so v nalivu izvaja« li težke in vratolomne vaje z vso lahkoto in eleganco. Sokol na BI. Dobra\r je s tem nastopom dokazal, da je na pravi poti in da ima mnogo življenjske sile kljub temu, da so člani povečini iz vrst delavstva, ki preživljajo težke čase, zato pa tembolj za« 6luži, da ga javnost moralno in gmotno podpre. Prvi javni nastop Sokola Ribnica na Pohorju in Josipdol le 15. t. m. nad vse pričakovanje leoo uspel. Z nastopom ie bila združena proslava lOletnice vladanja kralja in otvoritev letnega telovadišča. Nastop ie otvorila ženska deca s orostinr. vajami z obročki, ki so bile prav dobro izvedene. Moška deca ie gledalce naravnost iznenadila z zelo težkimi vežbami. katere so mladi Sokoli izvajali brezhibno in želi zato največji aplavz. Tudi članice s praškimi vaiami so nastopile s takim elanom da ni bilo spoznati, da so oovsem začetnice. Številno članstvo ie izvajalo praške vežbe skladno in pravilno. Ljubek ie bi: nastop ženske dece z narodnim kolom. Da-mača vrsta telovadcev ie izvedla povsem primerne vaie na orodju. Za domačini ie nastopila vzorna vrsta Koroškeea soko!-skesa okrožia. katera oa ni mogla Dokazati svoiih vai zaradi ookvarienega droga Po nastopu ie br. starosta otvori! letnr telovadišče in pozdravil vse navzoče. Za njim so še govorili br. starosta Sokola iz Marenberga. načelnik Koroškeea okrožia in društveni podstarosta. Mlademu Sokolu iskrene čestitke k prvemu nastopu, da b; se še n^nre' lepo razviia! Jugoslovenska s0k0lska matica je prevzela v komisijsko prodajo tudi vso češkoslovaško sokolsko literaturo za območje naše kraljevine Zato opozarjamo vsa br. društva in župe, da lahko naročajo vse knjige, ki so izšle na Češkoslovaškem direktno od matice v Ljubljani in ne več iz Prage, ker ima JSM vse v zalogi. V krat« kem bo izšel tozadevni cenik. Naše Sokolstvo izdaja za svojo deco po« seben list »Naša Radost«, ki izhaja mesec« no enkrat in prinaša v slovenščini in srbohrvaščini prav lepe prispevke raznih sokolskih mladinskih delavcev. Izšla je pravkar avgustova številka, ki prinaša prav lepo vsebino. Na čelu lista je sokolski pozdrav kralju Aleksandru ob priliki njegove 10-lefcnice vladanja, nato pa sledi cela vrsta sokolsko-vzgojnih člankov in končno marsikaj poučnega in zanimivega za našo so= Gralska klet - Stari trg 13 Se najtopleie priporoča Za dobro pijačo in jedačo se jamči. Z odličnim spoštovanjem Videnšek Anica PORCELAN STEKLENINA ŽELEZNIMA pločevina, nosilke, cement, okovje, kuhinjska posoda, emajlirana in aluminijasta, in moderni kuhinjski stroji, jedilni pribor, navaden do najfinejšega, jedilni-, kavini-, moka-servisi ter servisi za vino, vodo, liker in sadje, navadni do najfinejših, t štedilniki, kompletne kopalnice in stranišča vedno bogata zaloga pri B. ŽILIC, LJUBLJANA Dunajska cesta št. 11, poleg „Figovca" Razstava na velesejma paviljon »H« štev 278 do 282. 10190 kolsko miladino. Ne moremo drugega kot priporočiti ta mladinski list, ki ga urejuje br. dr. Riko Fux. SOKOLIl DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU' Arol ea šivalne stroje, z dolgoletno prakso v industrijskih podjetjih, DOBI MESTO v tovarni trikotaže in drugih tekstilnih izdelkov »Šumadija« d. d., Beograd, Miloša Vclikog br. 92 Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe ali pa naj se osebno zglase v gori navedeni tovarni. 10698 priznana dobre kakovosti, iz Desider Forgasc-evega mlina Bačka Topola, zopet stalno na zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljub ljani 17001 Mčštansky pivovar ZaL PLZEN 1842. Zastopstvo za Dravsko banovino v Ljubljani Lofze Klasek, Dunajska 2. Telefon 2645. Opekarne! STISKALNICO za opeko (Strangenfalz-ziegelpresse), premer 35—40 cm, z mizo za odrezavanja, ter »Nachpresse« za 25 cm format, kupimo. Sjedinjene tvornice stakla na dionice pri je Vilima Abel-a ba-štinci. Vodstvo tvornice Hrastnik. 10651 VATA za odeje in v tablah najboljša in najcenejša. Zahtevajte vzorce in cenik. TOVARNA VATE Maribor, Dravska 15 Prostovoljno gasilno društvo v Dravljah priredi svojo VRTNO VESELICO jutri v nedeljo popoldne pri gosp. Tomcu. Za veliko zabavo, jedačo in pijačo dobro preskrbljeno. — Najvljudneje vabi 10661. ODBOR. Lokal 16 X 6.20, parketiran, svetel, primeren za pisarne, trgovska skladišča ali primerno obrt, tako ugodno ODDAM. Ogleda se v hotelu »Tratnik«. 10643 Alfonz Breznik tvrdka klavirjev in glasbil se je preselila v lastno palačo • Aleksandrova eesta št. 7 (vogal Bethovnove ulice) ter se priporoča svojim odjemalcem. 0C zor/ Avtomobilisti, motociklist! 2 Vljudno naznanjam, da sem nanovo postavil bencinsko črpalko na Škofljici št. 9, na križišču Dolenjske ceste s cesto na Kočevje in Ig. — Dobi se tudi olje vseh vrst. Dnevne cene. Priporočam se za obilen obisk 10693 EDVARD ROBE2NIK, Škofljica št. 9 Javna blagodarnost Pre svega zahvaljujem Upravniku vojne bolnice g. pukovniku dr. Justinu Mateju, što mi je izlečio sina Dušana i njemu izašao u susret za njegovu dobrotu, isto zahvaljujem brigi i dr. Jerebu Stanku, g. nared. djaku Prevecu i g. djaku Podpečanu i sestri Marti Završnik. 10697 Zahvalna majka S. Koranitrovič, učiteljica, Veles. ZAHVALA Ker nam je nemogoče, zahvaliti se vsakemu posebej za izraženo sožalje povodom smrti naše nepozabne dobre mame, gospe ANE PODERŽAJ se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Vsem in vsakomur najiskrenejša zahvala! Globoko žalujoči ostali. Dve prazni sobi Iglasi v »Jutro" imajo siguren uspeh* v centru, ODDAM. Sta parketirani, popolnoma prenovljeni in je inštalirana elektrika, plin in vodovod. Skupna izmera je cca. 55 m2. 10699 Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prometna točka». Hranilnica Dravske banovine Maribor bo oddala v najem v svoji novozgrajeni palači na najprometnejšem mestu na vogalu Slovenske in Gosposke ulice v Mariboru. _ Interesenti dobijo potrebne informacije pri ravnateljstvu hranilnice ta se naj javijo do 5. septembra t. 1. 10694 ma/tfff o|ia«om« Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za Uho i.— Dot. Najmanjši znesek 10.— Dm Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati ie pristojbino Z— Din. Prh stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici ¥ Ljubljani 11 £42. — Telefon itevilka 2492. 1492 •Vasiove matih oglasov dobite takoi po izidu usta o podružnicah .Jutra* 9 »ttaribcrM, v €e/;u, e iVovem mestu, 9 TŽfbooljah m na Jesen coh, tu spre/emarc tndi naročita na male opiase in rnserate Trg. vajenca sprejmem takoj v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra c pod »St. 200«. 37621-1 Kot gospodinjo sprejisem boljšo žensko osebo srednje starosti — ne nad 50 let — zdravo, pošteno, snažno in popolnoma zanesljivo, zmožno samostojnega gospodinjstva v hotelu z restavracijo. — Nastop čim prej, plača po doirov-oru. Naslov v oglas, oddelku »Jutrat. 37537-1 Boljšo sobarico j» e.T f e k t n o v nemščini, sprejmem 8 1. septembrom Ponudbe na gospa Dr. Jo-harm Laloševie, Sombor — Račka. 37531-1 Postrežnico ki zna dobro kuhati, sprejmem za ves dan. Vprašati v vinotocu na Šmartinski cesti 24. 37577-1 Pek. pomočnika in dva vajenca sprejmem takoj. Naslov v ozlasnem oddelku »Jutra* 37864-1 Mesar, vajenca močnega dečka sprejme takoj Franc Jamnik, Kranj. 37459-1 Gospo aH gdč. starejšo in inteligentno — resnega in poverljivega značaja, iščem kot propagan-distinjo za dobro vpeljan predmet. Zaposlenje stalno Parnostojne trgovke ali trgovsko izobražene, če obvladajo razen slovenskega nemški in hrvatski jezik imajo prednost. Ponudbe mo-ajo vsebovati popis dosedanjega zaposlenja in zahtevo plače ter je potrebno navesti, kje se lahko poizvedbe vršijo in se poči jej opod »F. K. L. 1931« tia podružnico »Jutra« v Maribora. 37383-1 Modistko dohro izurjeno in vajenko sprejme modni sak»n Ogrinc na, Miklošičevi cesti. 37706-1 Kuharico Rr*. Restavracija Lavica, Samobor kraj Zagreba. 37657-1 Brivskega pomočnika mlajšega, dobrega delavca, VI 7.oa tndi ondullrati, sprejme Avgust Juvanc, R;bnk-a, Dolenjsko. 37653-1 Učenca • primerno šolsko izobrazba sprejme v špecerijsko trgovino F. Teirdina, Ljub-!jana. 37808-1 Navijalko popolnoma izvežbann sprejme takoj Vrrant, Celovška 96. 37815-1 Učenko sprejmem v trgovino mešanega blaga Ljubljana VII Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Vse v hišic. 37896-1 Dobro kuharico ki bi hodila kuhat same kosilo in večerjo, za 3 mesece išče boljša rodbina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra* pod šifro »Dobro »lačilo«. 37880-1 2 kleparska vajenca z dežele, sprejme takoj F-anc Spori, kleparski mojster, Trbovlje I. 37S89-! Boljšo šiviljo sprejmem takoj za stalno delo na deželi. Prednost imajo mlade in izurjene šivilje z daljšo prakso. — jfonudbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Dobra bodočnost« 37906-1 Dekle z dežele ftačetnico) išče boljša drn-v Ljubljani. Naslov v *giasnem oddelku »Jutra« 37798-1 Katera gospa V misli opustiti kuhinjo, al; k: odpotuje, bi mi iz prijaznosti svetovala svojo •pridno in poštpno kuharico Ponudbe na oglas, oddelek ».Tntra« pod značko »Nagrada 500«. 37785-1 Več pleskarskih pomočnikov dobro kvalificiranih takoj snrejme J. Hlefbš. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 33 37S16-1 Služinski zavod Zagreb, Gajeva ulica št. 27 išče več perfektnih kuharic in sobaric z znanjem nemškega jezika, ter de-vojk za vsa dela. Služb je vsaki dan dosti na izbiro. Katera želi, lahko pride s d. septembrom. 37812-1 Kuharica areožna, poštena in čedna, dobi takoj mesto pri fini obitelji. Ponudbe z navedbo plače in dosedanjega službovanja na oglas, oddelek »Jutra« pod značko - Samostojna kuharica«. — Nastop takoj. 37780-1 Sedlar, pomočnika mlajšega (prednost z dežele) sprejme takoj Jereb, Sodražica. 37771-1 Slaščičarskega pomočnika prvovrstnega in vojaščine ■prostega sprejmem v stalno -lužbo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac pod šifro »Prvovrsten«. 37765-1 Učenko in samostojno modistinjo sprejme takoj salon Mia. Selenburgova 7. 37616-1 Brivskega pomočnika mlajšega sprejme Jaki Al., Ljubljana, Kolodvorska 35 37592-1 4 samske osebe (uradniške) na deželi, iščejo dobro kuharico, staro nad 40 let, ki bi jim tudi gospodinjila. Nastop takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Notranjsko«. 37681-1 Ključavničarskega vajenca »prejme Anton Kremžar v g t. Vidu nad Ljubljano. 37636-1 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljub ija.no ln okolico ter vso dravsko banovino — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Fiksum In or^vvlziia« *M982-5 Kdo da boljša dela v komisijo. Naslov v oglasnem oddelku •»Jutra«. 37802-3 Camernikova šoferska šola LJubljana. Dunajska e. 36 (Jogo Auto) telefon 2236. Prva oblast. koncesijonirma Prospekt 16 (astonj — pi Site ponjl 851 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. Zahtevajte Informacij«. 34780-4 Nemške konverzacijske ure daje gospa H. B., Rimska cesta št. 7/IT, levo. 37266/4 Inštruktorja za stenografijo sprejmem k dvema dijakoma. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stenograf 314«. „ 37715-4 Postrežnica ;e zaposlenje dopoldne ali popoldne. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37635-2 Mlad šofer trezen in zanesljiv, ki je uspehom dovršil šofersko šolo, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37292-2 Odvetniška uradnica z daljšo prakso, želi premeniti mesto. Ponudbe na o_glas. oddelek »Jutra« pod šifro »V Ljubljano«. 37750-2 Prodajalka z večletno prakso v trgovini mešanega blaga, želi službo kjerkoli v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna prodajalka«. 37662-2 Deklica tara 15 let, bi šla k otrokom ali v pomoč gospodinji. Naslov: Grad 1/27. 37788-2 w ŠIVALNI adler" r&BSb- pletilnistroji JOS za VODO dubied« le pri r^c-uimuMU Telefon štev. 2913-ček. račun 12-005. VODO Za časa velesejma paviljon »H«. 1500 Din nagrade dam tistemu, ki mi pre-krbi stalno službo sluge ali kaj sličnega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zmožen kavcije«. 37811-2 Pošteno dekle želi službo kuharice pri boljši manjši družini. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zdrava«. 37792-9 Motorno kolo 175 cm3, v dobrem stanja poceni naprodaj v nedeljo dopoldne v garderobi pri 1'igovcu. 37686-10 Šofer z izpitom, popolnoma soliden in priden, izučen kovaške obrti, išče primerno zaposlitev. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37774-2 Katero društvo sokolsko ali gasilsko, preskrbi kapelniku kakršnokoli službo, za kar bi eno leto brezplačno poučeval vse inštrumente na pihala. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37690-2 Strokovnjak v opekarski stroki, z večletno prakso, išče mesto delovodje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37694-2 Boljše dekle staro 19 let, zdrave in močne postave, z dvemi razr meščanske šole, še neusluž-beno, želi službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod značko »82«. 37483-2 Kdo bi lahko pripomogel mladi gospe, ki ima veselje do vodstva kakšne trgovine, dobiti na račun ali v najem, bodisi bnffet, branja-rijo ali kaj sličnega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zelo hvaležna«. 37819a-2 Šofer - avtomehanik z dolgoletno prakso in znanjem več jezikov, vaje-n vožnje v inozemstvu, ab-tinent, z večjo kavcijo v gotovini in garanciji, želi premeniti mesto. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Abstinent«. 37801-2 Šiviljska pomočnica dota) izurjena, išče stalno službo pri dobri šivilji — tudi izven mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Dod »Začetnica - šivilja«. 37882-2 Fant ki se je že nad 2 leti učil v trgovini, želi mesto za takoj. Ponudbe na podružnico »Jutrac v Mariboru pod značko »Učenec 500« 37922-2 Šofer zmožen samostojnih popravil, z večletno prakso, spreten in zanesljiv vozač, samski, želi nameščenie h kakršnemkoli vozu. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod značko »Brez-alkoholist«. 37887-2 Mlad trg. pomočnik vseskozi zanesljiv, išče kjerkoli nameščenje za takoj. Prvovrstna moč in skromne zahteve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Begunec«. 37834-2 Poslovodja z večjim kapitalom, išče priliko udeležbe, ali službe v večjem podjetju. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kapital«. 37823-2 Iščem službo pri kaki manjši družini. — Tzučena sem tudi šivanja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37813-2 Kuharica-gospodinja želi takoj k dvema osebama ali starejšemu gospodn Ponndbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Poštena 30«. 37794-2 V hišo pridem šivat in delat ročna dela po 20 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 37807-2 Strojnik zmožen tudi elektr. popravil, odslužil vojaščino — prosi za službo. Dopise na Osebno pravico oddam po dogovoru. — Vprašati v Mariboru, Aleksandrova TO. 37642-6 Perje p ur je im kokošje, subo čo-hano, drobno, po zelo nizki ceni, dokler zaloga traja razpošilja Marko Fuhr-mann, Sunja. 37766-6 Sodarsko in mizarsko orodje Stali er Weiss — Augustin Fuchs. poceni, dokler zaloga traja proda; Kontny A„ Ljubljana VII, Medvedova 28. 37614-6 Štedilnik m železno peč amerikanak«, proda Martin Mahkota. Tlelovška e. 44. 37843-6 Železna blagajna (Wertheim) skoraj nova in skoraj nova slamoreznica •po ugodni eeni naprodaj na Rimski eesti štev. 19. 37851-6 JMmia Motor Hariey Davidson, 350 esn' v prav dobrem stanju za 8000 Din proda Lenarčič oglas, oddelek »Jutra« pod Ivo, Brest št. Id — poeta »Strojnike. 37775-2 Ig pri Ljubljani. 37865-10 Avto Fiat 501 poltovorni, generalno popravljen, po ugodni ceni naprodaj na Rimski cesti št. 19. 37850-10 Avto Chrysler zadnji 66 model Fisher Se-dan petsedežna karoserija, skoro nov, 6000 km vožen, po izredno nizki ceni naprodaj. — Pojasnila daje Avtoklub Ljubljana. 37727-10 Moško kolo dobro ohranjeno po zelo nizki cepi naprodaj v Tr novem, Gerbičeva ul. 10, dvorišče. 37658-11 Moško kolo proda Jezeršek, Gosposvetska cesta 1. 37840-11 5 moških koles dobro ohranjeno po zelo nizki ceni proda Rozman, Vodovodna cesta štev. 68 37873-11 Gole, bakrene žice 16 mm' prerez, kupim 300 kilogramov. Najnižjo ponudbe na naslov: Aleks Redjko, Rečica ob Savinji 37399-7 Interesiramo se za rabljene rezervoarje od 3000 do 15.000 kg vsebine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rezervarji«. 37655-7 Trgovske stelaže kupim takoj. Naslov pove podruž. »Jutra« v Celju-37907-7 2500 Din posojila proti menici in vrnitvi v 8 tednih 3000 Din, išče po-sestnica za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Popolnoma varno«. 37814-16 Sobno kredenco lepo in dobro ohranjeno, rjave "'barve, 2 fotelja in razne malenkosti proda Hutter, Tavčarjeva 11/H. 37442-12 Pohištvo z« spalnico in kuhinjo prodam. Istotam tudi oddam stanovanje Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 37726-12 Pohištvo za eno osebo, dobro ohranjeno prodam. Naslov pove oglasoi oddelek »Jutra«. 37710-12 'Prehrano- Na hrano dobro in okusno sprejmem par gospodov, ozir. gospo-dičen v centra mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37876-14 Bukova drva cela po 115 in žagana po Din 125 m* dostavljam na dom. — Dolenjska cesta 6. 37825-15 Cepanic bukovih in gabrovih potrebujemo večjo množino proti akreditivu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko •Akreditiv« 37910-15 Hišo z gostilno In trgovino kupim na prometnem kraju v bližini cerkve bi železniške postaje. Ponndbe z natančnim opisom na naslov; Cecilija Fuis, Murska Sobota, Aleksandrova 18. 37402-20 Hišo 3 stanovanji, velikim gospodarskim poslopjem in dobro obdelanim vrtom prodam — Pobrežje-Maribor Stanko Vrazova 23. Prodaja hotela v Dubrovniku na najlepšem mestu kod glavnega morskega kopališča (radi družinskih razmer) lz proste roke, odlično renemira-ni hotel - penzion »Natalija« (14 sob, 27 postelj, 2100 kv. met. zemlje) z hipoteko od 450.000; gotovine Je potrebno 350 do 650 tisoč. Pisati posestniku na gornji naslov. 37055-20 Poldograjeno hišo pripravno za veletrgovino z vinom, pivom, žganjem ali mineralnimi vodami — prodam ali oddam v najem Sprejmem tndi drnžabnika s 100.000 Din. Na razpolago so vsi obrtni listi. Obrt že vpeljana. Cenj. ponudbe pod »Dober okraj« na ogl. oddelek »Jutra«. 37749-20 Majhno parcelo za stavbo, v izmeri 200 ms v mestu takoj prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 37832-20 Hišo v Ljubljani ali periferiji kupim v ceni do 250.000 Din. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Gotovina takoj«. 37767-20 Hiša z elektr. razsvetljavo in vodovodom, na solnčni in zračni legi, blizu tramvaja naprodaj. jMaslov v oglas, oddelku »Jutrac. 37834-20 Kupim žago v Ljubljani ali ljubljanski okolici. Natančne ponndbe z opisom, ceno in kje se nahaja na oglasni oddelek Jutrac pod šifro »Plačilo v gotovini«. 37837-20 Majhno posestvo z vodo in malim gozdom kupim v bližini avto ali •elezniške nos ta je, ne v vasi — najraje v okolici Medna ali Medvod. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posestvo«. 37883-20 Parcelo za vilo, za Gradom prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37888-20 Hišo dobro idočo gostilno tn malim vrtom, v bližini Radovljice po zelo nizki ceni prodam radi selitve. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37885-20 Hišo velikim vrtom poeen! prodam — Pobrežje. Gub-čeva ulica 5. 37918-30 Enodružinska hiša novozidana, naprodaj — Pobrežje-Maribor, Nova ul. št. 16. 37920-20 Hotele, gostilne kavarne, restavracije in vt-notoče prodaja in daje v najem poelovnica za gostil-ničarstvo M. S- Pavlekovič. Zagreb. Biča 146/1. Infor macije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko. 25859-19 Lokal za pisarno, obrt ali trgovino takoj oddam v Kolo dvorski ulici 8. Pojasnila trafiki istotam. 37437-19 Skladišče poceni oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jntra« 36489-19 Pisarniške prostore neposredni bližini glavne pošte takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37698-19 Lokal skladiščem in stanovanjem, na zelo prometnem kraju oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 37675-19 Vinotoč na prometni točki prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37784-19 Klet v sredini mesta iščem. Ponudbe na glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno rabim«. 37823-19 Lokal in skladišče odda Mahkota Martin, Ce-37756-20 lovska cesta 44. 37844-19 Lokal na prometni cesti v Mostah oddam. Najprimerneje za mesarijo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37831-19 Vinotoč v Ljubljani sprejmem na račun ali v najem. Event. grem tudi kot natakarica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 1245« _ 37783-19 Lokal v Ljubljani manjši, oziroma srednji — po mogočnosti v centru mesta iščem. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal za knjigarno«. 37777-19 Delikates. trgovino za jivedenje buffeta, dobro idočo, v najprometnejši ulici sredi mesta, zajamčena sigurna eksistenca, z zmerno stanarino, prodam za 68.000 Din, radi odpo-tovanja iz Zagreba. Natančne informacije daje Po-srednički zavod za promet nekretninama, Zagreb. Pal-motičeva ulica 5. 37768-19 Garažo na Vrtači v vili »Boh« oddam. 37839-19 Branjarija na zelo prometni točki, radi bolezni naprodaj — proti maihni odstopnim. Pojasnila daje Franc Hoj-nik. Maribor, Koroška c. št. 43/1. 37917-19 Pekarno novo zida no, dobro vpeljano takoj prodam. Dopise na podružnico »Jutra« v MarRioru pod šifro »Nova pekarna«. 37934-19 Trgovski lokal s stanovanjem in vsem inventarjem — na prometni točki v okolici Celja takoj oddam v najem proti mesečni najemnini 500 Din s stanovanjem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 37904-17 2 mlajša dijaka po zmerni ceni sprejmem na stanovanje in hran« ter vestno nadzorstvo v Gosposki ulici 10, pritličje. 37612-22 Dva dijaka v čisto sobo z električno razsvetljavo, dobro domačo hrano in popolno oskrbo sprejmem na Žabjeku 11. 37329-22 Dva dijaka sprejmem v čisto in zračno sobo z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37302-22 Mlajšo dijakinjo iz boljše hiše sprejmem v vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37716-22 3 dijake (inje) sprejmem na tečno domačo hrano, stanovanje in vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37830-22 Dijakinjo srednješolko, samo iz boljše hiše sprejmem na stanovanje z vso oskrbo in strogo nadzorstvo. Na razpolago kopalnica. Sredina mesta, bližina vseh šol. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra hrana« 37665-22 2 dijaka (inji) sprejmem v lepo solnčno sobo v vili na Domžalski cesti št. 15, z vso oskrbo in dobro hrano. Nemška konverzacija v hiši. 35854-22 V Celiu sprejme dijaka v vso oskrbo profesorjeva družina. Vrt, kopalnica in pomoč pri učenju. — Naslov ori podružnici »Jutra« *• Celju 37902-22 Dva dijaka srednje tehnične šole sprejmem na stanovanje, event. tudi na hrano v bližini obrtne šole. Soba čista in zračna, s parketom, elektriko ter posebnim vhodom Naslov v oglasnem oddelku •Tntra«. 37549-22 Sam?ki gospod išče stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin — tudi na periferiji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samski«. 37611-21 Sobo čisto in mirno, higije.nsko, s posebnim vhodom oddam v centru mesta solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37786-23 Sostanovalko sprejmem po prav nizki ceni na Opekarski cesti 32 37833-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elektriko oddam gospodu v Rožni ulici 3/1. 37737-23 Veliko, solnčno sobo v vili blizu Tivolija — event. s vso oskrbo oddam 2—3 gospodičnam po zmerni ceni. — Istotam oddam majhno sobico gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 37735-23 Lepo sobo po nizki ceni oddam dve ma gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 37677-23 Sobo s kuhinjo opremljeno ali prazno od dam zakonskemu paru brez otrok. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 37678-23 Sobo z 2 posteljama takoj oddam v Rožni ulici št. 15. 37845-23 Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. septembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37745-21 Krasno stanovanje trisobno, v I. nadstropju, s kopalnico in pritiklinami za Bežigradom ugodno oddam s septembrom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 37718-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, v visokem pritličju nove hiše, s septembrom oddam mirni in snažni stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37700-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin, v novi hiši oddam mirni stranki, Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37676-21 Stanovanje visokem pritličju, obstoječe iz 2 velikih sob, ku hinje, kabineta, poselske sobe, kopalnice in pritiklin, v sredini mesta oddamo s 1. novembrom. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Visoko pritličje«. 37659-21 Stanovanje 3—.3 sob in pritiklin. ob Dunajski cesti ali v bližini iste iščem za 2 osebi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »September ali kasneje«. 37826-21 Dvosob. stanovanje pritiklinami išče mirna stranka s 1. ali 15. septembrom, po mogočnosti v bližini centra. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mesečno 800«. 3779o-21/a Stanovanje 3 sob in pritiklin oddam s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra s. 37682-21 Stanovanje 3—1 sob. z večjim prostorom za garažo, najraje v šentpeterskem okraju. Vod-matu, Kodelievem ali Mostah iščem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 37838-2l'/a Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam s 1. septembrom «tranki brez otrok — na Rimski eesti št. 19. 37849-21 Dijake sprejmem na stanovanje in zajtrk v bližini obrtne šole. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37805-22 2 mlajša dijaka (inji) sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37791-22 Dva dijaka sprejmem na stanovanje z zajtrkom, blizu obrtne šole Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37679-22 XJ £ Sobo prazno ali opremljeno oddam v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37613-23 Sobo lepo opremljeno oddam. Naslov v oglasnem oddplku »Jutra«. 37557-23 Sobo z 2 posteljama pri gl. ko'odvoru oddam 2 gospodoma s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37416-23 Prazno sobo za pisarno oddam 9 1. septembrom na Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37734-23 Sobo solidno opremljeno, s tremi posteljami, za takoj išče Vrvarna v Kolodvorski ul. št. 6. 37719-23/a Na hrano dobro domačo sprejmem 1—3 gospoda. Naslov v oglasnem oddelku ».Tntra« 37672-23 V Celju sprejmem 2 dijaka ali dijakinji iz boljše hiše, v vso oskrbo. Pomoč pri učenju, nemška konverzacija in prvovrstna vzgoja. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Jamčen uspeh«. 37074-23 Dva diiaka (lnj» v vso oskrbo za 600 Din r solnčno sobo sredi mesta sprejme Fink. Poljanska cesta štev. 15/ITT — 4 37901-22 3 dijake (Inje) sprejmem v dobro oskrbo mesta. Po^hen vhod. Na-v Livarski ulici štev. 10. »lov pove oglasni oddelek 37848-2? »Jutra«. 37786-23 OnremHeno sobo s posebnim vhodom in hrano ali brez iste oddam v Sp. šiški. Černetova ul. 31 37787-23 Dve čisti sobi prazni ali opremi ieni oddam za pisarno ali solidnemu eospndii v p-entru Sostanovalce s hrano sprejmem v Flo-rijanski ulici štev. 19.11. 37841-23 Ob Tivoliju v vili oddam lepo balkonsko sobo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37S60-23 Podstrešno sobico oddam mirni gospodični blizu Tivolija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37861-23 Opremljeno sobico separirano, z elektriko oddam s 1. septembrom v Hrenovi ulici 12. 37853-23 Dva gospoda sprejmem kot sostanovalca Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37869-23 Lepo sobo z elektriko, parketom in posebnim vhodom, v centru mesta oddam za 450 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37872-23 Kabinet oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 37800-23 Lepo sobo v centru mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 37891-23 Sobo lepo opremljeno, s soup « m A i^^LAa« Harmonike izdeluje nove in sprejema vse glasbene instrumente v popravilo Jane. Ljubljano. Bohoričeva 9. 185--0 Angleški gramofon prvovrsten ugodno proda kino Nadišar v Trž:";i. £7711-26 Klavirje in pianine svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri »Musica«, Sv. Petra c. 40. Najceneje izposojuje, popravlja in uglašuje! 37817-26 Harmonika (Lubasova) po nizki ceni naprodaj v Ilirski ulici 22 pritličje, desno. 37669-26 Psa dobermana h kateremu se je zatekel prosim, da ga mi pripelje nazaj v Vodmat, Pod ježami 17. 37827-28 Poživljena volčia kri! krasne. 7 tednov stare volčje psice po zmerni ceni proda Jožef Miheičič, posestnik. Vavpčia vas št. 3, pošta Semič. Mati je prvovrstna čuvajka volčje pasme. oče pa ud-omačen divii volk. 37654-27 ^OTotfl Rovoett Najnoveia »lažinska pate tn a železna zelo praktična tložljiva postelja s tapeciranim madracom — praEtična za v«aku bižu, hotele, za pulujuče oso-be in nočne službe. Stane Din 39«—. Razpoši* !jam postom in železni-con po povzetju. Lesena alužintlca patentna zelo praktična slot-ljiva postela t tapecira-nnn madracom. — Stane Di« 2»_ Poljska patentna postela složljiva praktična za touriste. vojake in za leHalne kolonije. Stane Dia iS*.—, licgcstuhl 'ežanie praktičan n io sedenje. Sta-»e Dia Po tem imam čisto co--hano perje kg po Dia M— čisto belo gosje kg po Dia 136.— in čisti puh kg po Dia 258___ 1. BKOZOVIŽ. ZAGREB Ilica 82. m. Dobre brake proda Kari Štrukelj, Rašica — Velike Lašče. 37852-27 Lepega volčjaka 3 mesece starega oddam. Naslov v oglasnem oddeikn »Jutrac. 37879-27 Parlograph diktatni stroj poceri proda A. Koutny, Ljubljana VII, Medvedova 28. 37615-29 Ooba nervoze. Ve ;:ia današnjega poko-lenjii trpi na nerv-ozi in artri -kih boleznih. Večina ljudi ;a predčasno postara in umira: samomori, umori in dru^e rodbinske tragedije, ipatija, nespečnost, glav-.bol, utrujenost itd. so posta i: običajen pojav pri dana-:.jih ljudeh. Vsemu temu j