iiuhsiiui urtu wui irvc« GORENJSKE KREDITNE BANKE XXVI. — številka 11 Ulj ,e^SteIll! oM- konference SZDL •o TrUc ^*nJ' Radov,J«ca, Sk. Loka kranj G,"~ Izd«Ja CP Gorenjski tisk 0dBO ""dnlk Anton Miklavčič Vornl urednik Albin Ucakar q urednik Albin Učakar u> »itcr ur s r c u u o in s o d o i u a. S T LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 10. 3. 1973 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltcdnlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot pol tednik, in sicer ob sredah ln sobotah. sernovi 2m S1 Preš Nagrajenci za leto 1972 Najnovejša spomladanska oblačila So že naprodaj pri Kranj v Poslovalnici Konfekcija, Titov trg 7 • ŽENSKI PLAŠČI • ŽENSKI HLAČNI KOMPLETI • ŽENSKI IN MOŠKI BALONARJI • MOŠKE OBLEKE Moderno — kvalitetno —■ poceni! BREZPLAČNI DOBITKI kD k vsakemu pralnemu stroju **ANJ Gorenje, ki ga boste kupili v SPECIALIZIRANEM SALONU KUHINJSKE OPREME Dekor, Koroška cesta 35 £ času od 5. 2. do 31. 3. 1973, dobite °rezplačno še kuhinjsko stensko tehtnico, Gorenje — Rekord Cerklje, 9. februarja — Popoldne je bila v Cerkljah v kranjski občini pomembna slovesnost. Polog osnovne šole Davorin Jenko so odprli nov vrtec za 60 otrok. To je prvi objekt iz programa Izgradnje šol in vzgojno varstvenih ustanov v kranjski občini, za katere na podlagi referenduma plačujejo občani samoprispevek, sredstva pa prispevajo tudi delovne organizacije. Slovesnosti ob otvoritvi, k; so ju pripravili osnovna šola, družbenopolitične organizacije in vzgojno varstveni zavod Cerklje, so se udeležili predstavniki kranjske občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in ustanov ter številni mladi in starejši prebivalci Cerkelj. Po programu, ki so ga pripravili učenci osnovne šole, je vrtec odprl podpredsednik občinske skupštine Janez Sušnik, učenci pa so izročili ključe vrtca predsedniku šolskega kolektiva Jožetu Varlu. Vrtec ima ime Kurirčck Robi po domačinu, mladem partizanu, ki je padel med drugo vojno. Gradnja vrtca je trajala dobre pol leta, vrednost objekta z opremo in zunanjo ureditvijo pa znaša 1,25 milijona novih din. Za varstvo v tem vrtcu je že pripravljenih prek 60 otrok. Predstavniki koordinacijskega odbora za izgradnjo šol in vrtcev v kranjski občini so ob tej priložnosti povedali, da bosta prihodnji mesec odprta tudi vrtca na Klancu in v Bitnjah. — A. Ž. — Foto: F. Perdan • februarja, do lO.aiaarea UGODNI NAKUPI v Lescah, na Bledu, v Radovljici in na Jesenicah renjski Prešernovi n V četrtek zvečer so v galeriji Loškega muzeja na gradu slavnostno podelili Prešernove nagrade za leto 1972. Veliki kulturni dogodek je bil združen z uvodnim umetniškim recitalom, W so ga naštudirali dijaki škofjeloške gimnazije pod vodstvom Jožeta Logarja in mentorice prof. Vide Zupančeve, fotoreporter in novinar Marjan Kregar pa je navzočim zavrtel barvni film o škof ji Loki in njeni okolici, posvečen tisoletnici ozemlja. Svečani govor je imel prof. France Planina. Potem so predsedniki posameznih občinskih skupščin peterici izbrancev izročili priznanja. Poglejmo, kdo vse je med nagrajenci. demijo v Zagrebu in nato svoje znanje izpopolnil na špecialki pri prof. Kerdiču. ' štirideset let — sprva kot svoboden umetnik In nato kot profesor na Šoli za ob* likovanje — je ta skromni umetnik neumorno delal ter ustvaril neponovljiv opus miniaturnih reliefnih upodobitev, enkratnih mojstrovin posebne kiparske veje, imenovane medaljerstvo. Zlasti so znani njegovi portrc-tK pri katerih prihaja do izraza izredna tehnika in smisel za opazovanje. Rezljal je v baker, bron, srebro, zlato, slo-novo kost in druge žlahtne materiale. Neprecenljivo vrednost predstavljajo predvsem podobe hčerke in pesnika Franceta Prešerna, nadalje portreti znamenitih sodobnikov in zgodovinskih osebnosti ter — Če posebej navedemo Dremljevo »radovljiško obdobje« (1969—72) — Ce gremo po abecednem nl,.K.t„ stareffa me&ta Dia. i « - * . P lit Ti C Let b l čil C U ti J11L .M il, IJ1 ti- redu, velja kot prvega orne- 1 .& 1 niti Radovljičana STANETA keta Kr°Pc in P,akcta A- T" DREMLJA. Dremelj se je ro- Linharta, od prej pa minia- dil leta 1^06 na Vrhniki. Leta turna kopija slavne Vaške 1934 je končal likovno aka- silule. razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. voznika avtobusa 2. sprevodnika 3. strugarja 4. avtomehanika 5. avtoelektričarja Pogoji: pod 1.: poklicna šola za voznike motornih vozil, izpit D kategorije; pod 2.: dokončana osemletka; pod 3.: poklicna šola kovinarske stroke ali priučen kovinarski delavec s prakso na vretenskih stružnicah; pod 4.: poklicna šola avtomehanske stroke; pod 5.: poklicna šola avtoelektro stroke. Prijave sprejema kadrovski oddelek 15 dni po objavi. Zaradi event. informacij se lahko kandidati zgla-sijo osebno na razgovor ali po telefonu na št. 23-650. Osebni dohodki so stimulativni in odvisni od uspeha pri delu. MIHA KLINAR, rojen leta 1922 na Jesenicah, je pivo drobno knjižico pesmi Mrtvi bataljon izdal poleti 1945. Poetsko obdelani boji na Koroškem (tudi sam je bil borec ziljske čete) so takoj zbudili pozornost ter pokazali, da avtorju ne manjka talenta. Klinar je potlej začel sodelovati v tržaški reviji Naši razgledi ter se oglašati v najrazličnejših slovenskih, domačih in zamejskih, časopisih. Najčešće smo ga lahko zasledili v Jeseniškem kovinarju, v Žclezarju in v Glasu. V svojem ciklusu pesmi, črtic, novel in nekaj romanov obravnava jeseniško delavsko revolucionarno preteklost ter neredko tudi sedanjost. Najbolj znani so Trojanski konj, Roparji, 2ara s pepelom, Sivo mesto, Čas in brezcestja, Tigrovec Žef, nadalje roman Beg in tetralogija Mesto. A še prepričljivejši in umetniško zrelejši je kot pesnik, kar najbolj potrjuje zbirka Zeleni torzo iz leta 1958. telj in pevovodja, že 25 let vodi pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja, ki je zaradi napredne programske usmerjenosti, izvajalske dognanosti in kakovosti dosegel kar 7 prvih mest na raznih tekmovanjih v Jugoslaviji in 2 prvi mesta v tujini. Poleg tega je večkrat uspešno kon-certiral v Italiji, Franciji, na Nizozemskem, v Angliji, Avstriji in ČSSR. Zbor je odločilno prispeval h kulturnemu slovesu Kranja ter uspešno uveljavil slovensko petje doma in v inozemstvu. Brez Liparja si ga ni moč zamisliti, saj je njegova prirojena nadarjenost, izostrena med študijem na predvojnem ljubljanskem konservatoriju in v Oslcrčevi šoli, pomagalo skupini k neslutenem vzponu. Isti prelanjen talent izžareva obsežen Liparjev kom-po/.itorski opus, posebno zborovska dela s poudarjeno socialno tematiko. Kljub, zaposlenosti pa še zmeraj najde čas za aktivno sodelovanje v republiških, zveznih in mednarodnih strokovnih organizacijah ter za udeležbo na seminarjih in posvetovanjih. Vse našteto popolnoma opravičuje odločitev žirije. PETER LIPAR (r. 1912), Mengšan po rodu, sikilada- VINKO TUŠEK, 36-lctni akademski slikar, je leta 1962 diplomiral na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Živi v Kranju. Tu je 1963. tudi prvič razstavljal, čeprav ni svobodni umetnik, sodi v krog najbolj plodnih ustvarjalcev. Doslej se je udeležil trienaila v Beogradu, 5. in 6. bienala jugoslovanske grafike v Zagrebu, razstave mladih jugoslovanskih ustvarjalcev v Beogradu, neokonstrukti-vistov v Ljubljani in Beogradu, bienala mladih na Reki, Intera v Celovcu itd. Tuško-vo osebnostno zorenje skoraj ne pozna zastojev. Strokov- njaki so mu priznali sta mesto v tako imenovani s ^ pini neokonstruktivistov zasleduje racionalnost tef alr razširja izsledke nove strakcije. Vendar pa yisi0\l s tehniko čistega vizud*Ej pristopa k ambientu. ^z-'6r-, no dognane so slikarjeve t fike, pri katerih stremi abstraktnim mode 1 i r a fftfg tlorisa, po letu 1970 Pa |J oblikovanjem barvitih, JaS oblik, prestavljenih v Pr^ stor, in vendar osvobojen, statične utesnjenosti. ^aru fi vo je, da uporablja sodo» materiale, s čimer styaiw ajj) vtisne čisto posebno funJ> jo. V imenu MUZEJSKfi<3 DRUŠTVA je nagrado dr. Pavle Blaznik. Mu^ej*j*l društvo že od leta 1954 i- ^ je dr. Pavleta Blaznika-„ vsakoletnim izidom ,0 opravlja Muzejsko dru* važno kulturno poslanS )bražuje ljudi in ]aA tal"* tu* saj izobražuje lju-. krepi navezanost na do1".. kraj. Za zvezo borcev je ^ zgodovinopisec, ohranjcy p borbenih idej in tradicij-občino in gospodarstvo ~ registrator razvoja in rt zentant ekonomskega sta ^ j Ima tudi širši, ne /S0'! pokalni pomen, kajti čhu""^0 gosto ne obravavajo ^.^c Loke, temveč celotno b jj« nijo. Prek zamenjave s ^. mi strokovnimi teksti v v(j ličnih jezikih pa Širi vy0ir slovenske kulture claleC kraj meja republike. snice se praznijo ^as bodo težave pri preskrbi z mesom izučile, da bomo najprej rešili nekatera temeljna vprašanja živinoreje? ga t 5e se polegel vihar, ki do ^-P^ročiia nedavna 20-»iesa nStotna podražitev je U„V, Be°Sradu. Kmalu se Podrv Jo' da so Podobne drusU^v , pnpravlJaJa tudi stat pobijani se je se- kov !Kvrsn» odbor podpisni-SocJei^POrazuma ° Poslovnem cen mVan^U m oblikovanju lagail d 3 -n mleka in pred" ' fla bi se na primer me- so klavnih tolot podražilo za 30 odstotikov, meso mesnatih prašičev pa za največ 54,77 odstotka. Podražitve drugih vrst mesa naj bi se gibale med omenjenima mejama. Predlog nj bil sprejet. Zavrnil ga je tudi svet za kmetijstvo in živilsko industrijo pri Gospodarski zbornici, ki je menil, da so predlagane drobnoprodajne cene mesa Samoprispevek v KS Vodovodni stolp Vo|iVcn°kaJ let se na zborih V j, ®v in drugih sestankih Vodn JCVni skminosti Vodo-Vprav stolP v Kranju načenja sk'VSar|'e ° asfaltiranju ce-°drtd nca CCMc Kokrškega ^Unna-Prt>Li RllP''. skoz' vaS bn- m proti Kokrici. Po-^ "i Predlogi pa so bili tudi ^ asta-Ltlranje . Mandeljčeve v*amarjeve ulice. k Po sebno cesta proti Rupi "Hen" nokaJ časa ze'o obre- tio v!^!1a in ie zanjo p°trcb- ievan- °° vcč denarJa /a v/dr-*raW' Prav zat0 so sc v te Jt skuPn°sti Vodovodni va7p v ka,cro spada lu-Vds Hupa, odločili za akei- faiti,.a bi del sredstev za as-%>ev vie omen.ien'h cest r^ri-sku'3" občani, del krajevna ftupšc?'1, dcl Pa občinska Po^j.v .predra£unu Cestnega Hej*« !a Kranj, kot naju;.' »d ew'a izvajalca, bi najbolj avna rešitev oziroma asfaltiranje cest veljalo okrog 320 tisoč dinarjev. Prebivalci in krajevna skupnost nameravajo prispevati od 80 do 100 tisoč dinarjev. Upajo, da bo del sredstev prispevalo tudi podjetje Projekt, ki ima na tem območju stranske obrate. Za potrebno razliko pa so zaprosili občinsko skupščino. Člani krajevne skupnosti menijo, da bi bilo po večletnih obljubah, načrtih in odlašanju letos ta problem treba rešiti. Čeprav tudi prebivalci Rupe plačujejo prispevek za uporabo mestnega zemljišča, so se prav zaradi vedno večjega prometa odločil še za dodaten prispevek. Pripravljeni pa so opravili tudi več prostovoljnih; del. Zato tudi upajo, da jim bo občinska skupščina šla letos vendar ]<.: toliko na roko, da bodo tudi te ceste letos as. faltnane. A. Z. Sestanek društva kmetov , Pftok, 2. februai -ja, se /Ostalo na Laborah kranj- Je jetr. društvo kmetov za vza-ravn ° lx>moc- društvo je ob-Uje dVa'o letošnje zavarova-gclni?^0vpJC živine, ki ga or-Hi 0'ra'° kmetje na vzajem-Jlj '.novi. Cena zavarovanja 9o j lsoka, saj znaša 70, 80, V^r^ J^ dinarjev. Na petko-rjjj Sestanku so se dogovo-JasiVia bodo Podrobnejša po-a o zavarovanju pri društvu dajali naslednji kmetje: Janez Kok z Brega pri Preddvoru, Marjan Juvan z Milj, Alojz Logar iz Goric, Miro Jenko iz Zgornjega Brnika, Franc Kuralt iz Zabni-ce ter Janko Kern z Lctenc pri Golniku. Interesenti za zavarovanje živine pri društvu kmetov bodo lahko dobili pri omenjenih natančnejša pojasnila. -jk Letos do GoSnika Ces| s oo dokončno urejena kj T1 °d Križev do Golnika, rar^e Pomemben člen planici, Podgorske panoramske ljr>l.c od Brnika do Bleda! " cestni odsek med Kri-^bol"1? ^°'n'kom bo bistveno kraj ' Prometno povezavo dajJev Pod gorami, ki je sekir .Zaradi neurejene ceste Ccln° slaba. l?^lavci Cestnega podjetja tiij janJa se bodo najprej lo-že asfaltirane ceste od Križev do Seničnega. Položili bodo še zgornjo plast asfalta ter uredili odvod vode. Polovico stroškov bo plačala trži-ška občinska skupščina, drugo polovico pa Cestna skupnost Slovenije. Prav tako bo letos urejen tudi odsek med Seničnim in Golnikom. Temeljito popravilo ceste bo ve" ljalo 1,650.000 din. Sredstva so zagotovljena in bodo lahko letos dela tudi plačana. -jk previsoke, da ne dajejo jamstva za umiritev cen in da je treba Skleniti medrepubliški sporazum o cenah živine in mesa. Podobno so ukrepali tudi v drugih republikah ter v zveznem iizvršnem svetu. Dovolili so le tolikšno povečanje, da se uskladi položaj na trgu s položajem v gospodarstvu. RazEke v cenah mesa pa so vseeno osla le. Neenoten jugoslovanski trg »vpijć« po izravnavi cen in medrepubliškem dOjgOVO-ru, do kam smejo zavodi za cene dovoljevati podražitve mesa. Podražitev mesa je napad na življenjsko raven precejšnjega števila občanov, pravijo kritiki podražitve mesa. Mesarji in klavnice pa navajajo svoje razloge, ki terjajo višje maloprodajne Cene mesa. Odkupne cene za klavno živino se oblikujejo prosto, pravijo. Teleta so Se po 20 dinarjih za kilogram, mlado pitano govedo pa 15 dinarjev, prašiči po 12 dinarjev za kilogram itd. Cene mesa na drobno pa so bile celo 1972. leto enake. Lani so klavnice poslovale z izgubo. Kaj podobnega se lahko zgodi tudi letos. Ob soočenju teh dejstev pa UgOtaVljamO, da Se mesnice praznijo. Zlasti primanjkuje svinjine. Naravnost osupljiv je predlog Sarajevčanov, ki predlagajo »brezmesen« dan v tednu. Takšnega dneva v Sloveniji, posebno pa na Gorenjskem, menda ne bo neba uvesti, ker je živinoreja ena od nosilnih razvojnih kmetijskih pano«. Kljub temu se ne smemo uspavali, temveč preučiti cene mesa na drobno, odkupne cene živine ter cene krme. Nesorazmerja med temi cenami SO povzročila krizo v preskrbi z mesom, ki jo v posameznih sunkih čutimo tudi na Gorenjskem . .. Težave pri preskrbi z mesom narekujejo, da spoznamo in rešujemo še druga vprašanja. Na primer, koliko mesa in živine lahko izvozimo, kakšne so cene na zunanjem trgu, kakšne naj - bodo izvozne premije, kakšno vlogo naj odigra zvezni živinorejski sklad, kako rediti več krav, kako bo urejeno kreditiranje pitanja in reje živine, kakšna je preskrba z močnimi krmili in še cela vrsta kako, zakaj itd. Dokler položaj v živinoreji ne bo urejen, lakih kriz v preskrbi z mesom, o kateri smo pisali, ne bo zmanjkalo. Vedimo, da je reja živine pri nas pičla in da je .tudi »kmečkih rok« vedno manj! J. Košnjek V me stabilizacije Četrtkova soja kranjskega kluba odbornikov, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in krajevnih skupnosti ter drugi, je pomenila uvod v približno mesec in pol trajajočo javno razpravo o letošnjem predvidenem dohodku občine in razdelitvi sredstev i/, proračuna. Osnovna ugotovitev na podlagi planskih predvidevanj o letošnjem proračunu bi bila, da se bodo morali vsi porabniikj proračuna prilagoditi okvirom stabilizacije, Na podlagi že sprejetih zveznih iu republiških stabilizacijskih ukrepov, ki obvezujejo tudi občine in druge je moč pričakovali, da Se bo-do lotos dohodki v proračunu v primerjavi z minulim letom povečali za nekaj več kot 7 odstotkov, Zalo pa bo treba letošnje zahtevke porabnikov proračuna zmanjšali kar Za 40 milijonov novih dinarjev. Z drugimi besedami to pomeni, da bo morala uresničitev prenekaterega načrta ali akcije letos počakati. Na četrtkovi seji niso še razpravljali o posameznih zahtevkih oziroma o sredstvih, ki bi jih lahko dobili porabniki proračuna, marveč o politiki za razdelitev. Vsi so se strinjali, da je letos predvsem treba zagotoviti potrebna sredstva za izobraževanje, kulturo Ul socialno ic javnost. Potrebe na tem področju bodo v primerjavi z minulim letom precej večje. Tako bo za izobraževanje in kulturo potrebno zagotoviti približno 17 odstotkov već sredstev kot lani. Temu prime rno pa Se bodo seveda morali prilagoditi tudi drugi porabniki proračuna. Ker bomo o predvidenih dohodkih proračuna in porazdelitvi sredstev med porabniki še pisali, omenimo ie še to, da bo na podlagi javne razprave občinska skupščina sklepala o letošnjem proračunu 29. marca. A. 2. OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIzA Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto tajnice Zaželena je srednja šolska izobrazba in znanje strojepisja ter po možnosti lastno prevozno sredstvo. Nastop službe takoj. Več telefonskih priključkov Konec minulega meseca so se v Zabnici sestali predstavniki krajevnih skupnosti in organizacij s predstavniki Podjetja za PTT promet Kranj. Dogovorili so sc, da bi PTT podjetje postavilo v Zabnici tdcfonsiko centralo s 100 priključki za območje Dorfarij, Form, Zabnice, Sut-ne, Spodnjih in Srednjih Biten j. Na tem območju je namreč trenutno lahko le 20 telefonskih naročnikov, kolikor znaša zmogljivost sedanje telefonske centraile. Po prvi nepopolni anketi je izrazilo željo za telefonski priključek okrog 65 prebivalcev oziiroma lastnikov stanovanj. Na sestanku so zato imenovali gradbeni odbor, ki bo ponovno izvedel anketo in opravljal vsa druga pripravljalna dola za izgradnjo telefonske centrale in omrežja. Tako sc bo dogovoril z lastniki zemljišč, da odstopijo ded zemljišča za napeljavo omrežja, z zainteresiranimi pa tudi za prostovoljno delo. Če bodo pravočasno zgradili objekt, v katerem naj bi bila nova telefonska centrala, bi vsi interesenti lahko imedi telefone že novembra letos. A. Ž. V Tržiču mestni promet Predstavniki tržiške občinske skupščine Ln Sapa iz Ljubljane so se dogovorili, da bodo uvedli v Tržiču prvo lokalno avtobusno progo. Tekla bo med Bistrico in Ravnami in ne med Bistrico in Tržičem, kot je bilo prvotno predvideno. Relacija med Bistrico in Ravnami je nekoliko daljša, vendar bo tudi prebivalce Raven zbližala z mestnim središčem, od katerega so le-ti precej oddaljeni. -jk » Rušitelja « določena Odborniki tržiške občinske skupščine so na zadnji seji potrdili predlog, da se Komunalno podjetje Tržič in Splošno gradbeno podjetje Tržič pooblastita, da bosta mšida morebitne črne gradnje, zgrajene na območju občine. Zvedeli smo, da v trži-škj občini večjih črnih gradenj ni, gre le za nekatere vikende. —Jk Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL so razpravljali o pripravah na sejo konference o kadrovski politiki in kulturni skupnosti ter o programu dela občinske konference. Razpravljali so predvsem o okvirnem programu dela, ki pa vsebuje več nalog, med drugim tudi prizadevanja za izpolnjevanje ustavnih dopolnil, TOZD, ureditev vprašanj kulture in telesne kulture itd. 0 V ponedeljek, 12. februarja, bo seja predsedstva občinske konference ZMS, na kateri bodo razpravljali o poročilu o dogovorih na republiškem seminarju, ki je bil v Portorožu in se na Osnovi poročil dogovorili za dejavnost v občini. D. S. Predsednik občinske konference socialistične zveze Tone Volčič jc za torek popoldne sklical šesto sejo občinske konference, na kateri bodo člani konference razpravljal] o ključnih problemih gospodarskega razvoja in razvoja na področju družbenih služb v občini. Na dnevnem redu sta med drugim tudi vloga in naloga socialistične /\eze na področju kadrovske politike in informacija o poteku volilnih konferenc v krajevnih organizacijah SZDL. © O ključnih prob'emih gospodarskega in družbenega razvoja kranjske občine, ki jih bo še ta mesec obravnaval zbor samoupravljavcev občine, jc v sredo opoldne razpravljalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. £ Občinska konferenca zveze mladine je včeraj pripravila seminar za blagajnike terenskih aktivov /.veze mladine. a. ž. radovi ji V sredo popoldne je bila seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Razpravljali so o pripravah na razširjeno sejo občinske konference socialistične zveze in o pripravah za sklicanje družbenopolitičnega zbora občine. Sklenili so, da bo razširjena seja občinske konference socialistične zveze 20. februarja. Razpravljali bodo o kadrovski politiki. £ Pisali smo že, da je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta na zadnji seji pozvalo vse člane sindikata v osnovnih sindikalnih organ i/.a.ei j ah V občini, tla v /.na k solidarnosti z vietnamskim narodom prispevajo pol odstotka od mesečnega osebnega dohodka za obnovo Vietnama. Občinski sindikalni svet bo poleg prispevka zaposlenih prispeval še 1000 ND. Zbrana sredstva se lahko nakazujejo na žiro račun solidarnostnega sklada za pomoč Vietnamu št. 50103-746-1K3-51579. a. ž. škofja loka V Železnikih, škofji Loki in Zireh so bili minulo sredo sestanki predsednikov osnovnih organizacij sindikata posameznih podjetji in ustanov. Sklical jih je občinski sindikalni svet. Navzoči so določili kandidate za člane UO solidarnostnega sklada. V naslednjih dneh bodo sledile volitve; kandidaturo morajo potrditi ali zavrnili delavski sveti. Hkrati naj -bi danes, v soboto, osnovne organizacije sindikata tovarn Odeja Škofja Loka, Iskra Železniki in Termika Škofja Loka imele svoje redne letne občne zbore. V četrtek je bila v Tržiču seja izvršnega odbora temeljne kulturne skupnosti, člani izvršnega odbora so pregledali preteklo delo odbora in finančno poslovanje v letu 1972 ter sprejeli okvirni delovni in finančni načrt skupnosti za letos. £ Jutri dopoldne bo v Tržiču skupščina občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV. Na skupščini bodo ocenili delo občinskega odbora,ZZI3 Tržič in njegovih organov v preteklih dveh letih, izvolili nove organe občinske organizacije ter sprejeli delovni program za prihodnje. -jk Kako obveščati? Marsikje prav to vprašanje ni rešeno. V tovarni obutve Peko Tržič se že dalj časa prizadevajo, da bi bil kolektiv obveščen o vseh stvareh, o katerih neposredno in posredno tudi odloča. Poleg časopisa Čevljar, ki izhaja enkrat na mesec, ozvočenja v tovarni in oglasnih desk so vključili v njihov sistem obveščanja tudi redna tedenska poročila o poslovanju podjetja pod imenom Cevljarjeva obvestila. V njih so zajeta vsa pomembnejša obvestila, podatki o izpolnjevanju operativnega plana, podatki o izostankih z dela in gibanju osebnih dohodkov, investicijah itd. S Čevljarjevimi obvestili je kolektiv tovarne obutve Peko Tržič napravil velik korak naprej v svojih skupnih prizadevanjih za poglabljanje samoupravnih odnosov. B. Meglic Želijo spremembo občinske meje Krajevna skupnost Žabnica z družbenopolitičnimi organizacijami si že več let prizadeva, da bi se uredila razmejitev med občinama Kranj in Škofjo Loko na njenem področju. Sedanja meja potoka namreč tako, da pokopališče, zadružni dom in nekaj hiš v Zabnici spada pod vas Dorfarje. Dorfarje pa ležijo že v škofjeloški občini. Podobno je tudi v vasi Šutna, ki je Uresničevanje ustavnih V torek je bila v Radovljici razširjena seja občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. Razpravljali so o uresničevanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah s področja trgovine, obrti in komunalne dejavnosti. Ugotovili so, da v omenjenih delovnih organizacijah še niso začeli z uresničevanjem sklepov zborov delavcev o ustanavljanju temeljnih organizacij zdru/cne-ga dela ter o poslovnih in drugih' oblikah združevanja. JR Srečanje z gojenci Ta teden so na smučarskem tečaju na Bledu gojenci kopenske vojne akademije i/. Beograda. V Četrtek popoldne so imeli srečanje s člani republiške konference zveze mladine, s predstavniki občinske konference zveze mladine Radovljica in s predstavniki ljubljanske vojne oblasti. Dobršen del pogovora jc potekal o sodelovanju jugoslovanske ljudske armade z mladino in o vključevanju mladih iz Slovenije v vojaške šole. Gojenci kopenske vojne akademije iz Beograda so včeraj dopoldne obiskali Vrbo in Prešernovo rojstno hišo, popoldne pa tovarno Plamen v Kropi, kjer so si ogledali nekatere proizvodne obrate in sc seznanili z akcijo tega kolektiva za stabilizacijo. Zvečer pa jim je pripravilo srečanje predsedstvo občinske konference zveze mladine Radovljica. Gojenci se bodo razen tega danes zvečer udeležili Koroškega večera v festivalni dvorani na Bledu, v ponedeljek pa si bodo ogledali še jeseniško železarno. A. Ž. v kranjski občini, vendar nekaj hiš te vasi spada prav tako pod Dorfarje. Tako kar lepo števido prebivalcev spada pod katastrsko občino Dorfarje oziroma krajevno skupnostjo Sv. Duh, čeprav so po drugi strani tesno povezani z Zabnico in z Življenjem v njej. Tudi zadružni dom in pokopališče vzdržuje krajevna skupnost Zabnica. Prav zaradi takšne razmejitve imajo v Zabnici tudi težave z urbanizacijo. Nikjer namreč ni ustreznega zemljišča za gradnjo potrošniškega centra in nekaj novih stanovanjskih hiš. Zato želijo, da bi se meja med kranjsko in škofjeloško občino spremenila tako, da bi zadružni dom, pokopališče in nekaj hiš spadalo pod ža ^ co in da bi dobili del ^ Ijišča katastrske občine farje. S tem bi bila om0^ čena logična povezava s.Vj n j iih prebivalcev DorfarU ^ Žabnico, Žabnica in Sutn^ bili zaokrožena celota, P1"' a bili pa bi tudi prostor potrošniški center in grad™ novih hiš. Krajevna skupnost Za z tlružcnopolitičnimi zacijami jc takšen Pre\J poslala krajevni skup*10^ Sv. Duh. Želijo in Pr'*-a^( jo, da se bodo na skup1^ sestanku obeh kraj<-'x|1j; skupnosti sporazumeli ~ takšno rešitev, ki bi j° ^ tem predlagali tudi 00* občinskima skupščinama Družbenopolitični zbor v Radovljici Predvidoma še ta mesec se bo sestal družbcnopolitičiiA zbor radovljiške občine'. Takšen sklep so sprejeli člani izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze na sredini seji. Zbor bo na podlagi stališč in sklepov Zveze komunistov in socialistične zveze ocenil izvajanje občinskega volilnega programa iz 1969. leta. Udeleženci zbora bodo razpravljali tudi o osnovah bodočega volilne- ga programa. Predlog ^ programa bo v občini občii^ sen i v javni razpravi, P,° y pa ga bo sprejela občin konferenca SZDL. Dru/>'\ im.SM kot jo na kratko ničnatT' sestavlJaJ° teh-]jar ? lckstilna, tehnična čev-šoh • P°kl'cna tekstilna We'r>šola za čevljarske de" ci0n ', ruSa je enota za funk-PrenV10 izobraževanje in-je UCcvanje proizvodnje. To nek ,pravzaprav naslednica ne in*njega centra za tekstil-leti truklorJe. Ta se je 1966. kr,tPlIp°iila k zavodu in ta-stj]^ ic tudi nekdanji Tek-novai SOls!ki centef preimc-treti V Tekstilni center. In n LJa enota? To je proizvod- StOro 1 ltTla SV°Je pr°" skov zraven šoIe na Prim- *n v nekdanji Zvezdi. lja P'av *aradi te enote ve Tekslri0t0vitcv' da Je danes t>92n center- morda bolj v kan širom po državi kot »o viu- Zakaj? 1968. leta fl>pr. ..tei proizvodni enoti VknjgSt .(Prednje tkanje, bar-itj ^ p ln konfekcioniranje, 2a St' p°tem pa so se odločili ln sJjCcializitano proizvodnjo. nj0 ,°er so se lotili proizvod-Uano pl'ivih medvlog,'ki se cjjsk. "Porabljajo v konfek-kroi l.rroizvodnji. Včasih so Jetja m konfekcijska pod xijic' na Pfimer v moške suk všiU platno, da je ob- držal obliko in pravi videz. Danes konfekcijska podjetja ne všivajo več takšnih platen. Namesto platen na posamezna mesta kar prilepijo posebno tkanino. Takšne tkanine oziroma lepljive medvloge za vrhnja moška in ženska oblačila in zadnje čase tudi za čevlje, torbice in drugo usnjeno galanterijo proizvajajo v Tekstilnem centru. S proizvodnjo le-teh so začeli pred približno desetimi leti. Sami so naredili prvi stroj in postopoma razvijali tehnološki postopek. Potem so dali tej lepljivi medvlogi tudi ime. Centelin jo imenujejo. To je tkanina, na katero nanesejo posebno lepilo, potem pa jo je moč pod določenim pritiskom prilepiti na drugo blago. V tej proizvodni enoti Tekstilnega centra je danes zaposlenih 170 in sleherni je lani ustvaril za 230 tisoč novih dinarjev dohodka. V prihodnje število zaposlenih ne nameravajo bistveno povečati, pač pa proizvodnjo cen-telina kvalitetno in količinsko še bolj razviti. Omenimo nazadnje še to, da Tekstilni center že nekaj let med sejmom mode v Ljubljani pripravlja posvetovanja za predstavnike konfekcijskih podjetij iz vse države. Seznanjajo jih z novostmi in s posebnostmi lepljivih medvlog. Vsa posvetovanja so dobro obiskana. Letošnje pa je bilo še posebno. Udeležilo se ga je namreč prek 100 predstavnikov 53 večjih konfekcijskih podjetij v državi. To pa je prav gotovo številka, ki kaže, kako znan je danes Tekstilni center v državi po tovrstni proizvodnji. A. Žalar Splošno gradbeno podjetje Tehnik Škofja Loka, Stara cesta 2 razpisuje za četrtek, 15. februarja 1973, ob 8. uri javno licitacijo za prodajo: osebnega avtomobila zastava 750 letnik 1965 kombija IMV 1000 letnik 1964 ^^ili sta v voznem stanju. Jeltacija bo za družbeni in zasebni sektor. Fiksiranje medvlog na tkanine na fiksiraj stiskalnici pritisku 450 kilopondov pri temperaturi 160 stopinj Celzija in Stroj za plastificiranje medvlog Pakiranje medvlog v novem skladišču, ki so ga zgradili lani — Foto: F. Perdan JELOVICA Razpisna komisija pri poslovnem odbora podjetja Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka razpisuje prosto vodilno delovno mesto direktorja finančno -računovodskega sektorja (ni reelekcija) Poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat izpolnjevati Se naslednje pogoje: 1. da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri; 2. da ima najmanj pet let prakse na odgovornih delovnih mestih v finančni, organizacijski ali analitski službi oziroma pri opravljanju finančnih poslov; 3. da ima moralne in poslovne sposobnosti, ki so potrebne za to delovno mesto. Kandidate vabimo, da dostavijo ponudbe z opisom dosedanjih del in dokazila o izpolnjevanju pogojev na naslov: Jelovica, lesna industrija škofja Loka, s pripisom: Razpisna komisija za delovno mesto direktorja finančno-računovodskega sektorja v 15 dneh od dneva objave. Komisija za urejanje delovnih razmerij Veležeieznina MERKUR Kranj razglaša prosta delovna mesta: 1. šefa kadrovsko - socialne službe Pogoj: visoka ali višješolska izobrazba ekonomske ali organizacijsko kadrovske smeri, ter vsaj 5 let delovnih izkušenj v kadrovsko socialni službi; 2. organizatorja podjetja Pogoj: višja šola za organizacijo dela — poslovna smer z dveletno prakso, po možnosti v stroki; 3. 3 saldakontistov Pogoj: srednjestrokovna izobrazba s 3-letno prakso na enakem delovnem mestu; 4.2 fakturistk Pogoj: dveletna administrativna šola, po možnosti z 1-letno prakso v fakturnem oddelku na strojih za fakturiranje; 5. kurirja Pogoj: šoferski izpit B kategorije. Osebni dohodki ^o Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe z opisom dosedanjega dela in potrdili o strokovnosti pošljite na naslov: Merkur Kranj, Koroška 1, do 28. februarja 1973. Podjetje VINO Kranj založno sklad. Tržič, Pristava 8 razglaša prosto delovno mesto blagajnika - pomožnega skladiščnika Pogoji: nepopolna srednja šola in 2 leti prakse ali kvalificiran trgovski delavec. Pismene prijave z dokazili o kvalifikaciji, pošljite upravi podjetja VINO KRANJ, Kranj, Mladinska 2, T 10 dneh po objavi. Odbor za zaposlovanje pri podjetju Puškama Kranj razglaša prosto delovno mesto računovodje podjetja Pogoji: VSS ekonomske smeri in 7 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; ESš in 10 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; da je kandidat(ka) zdrava; da ima stanovanje v Kranju ali bližnji okolici (podjetje nima stanovanj). OD po pravilniku o delitvi dohodka in OD. Prijave sprejema uprava podjetja do zasedbe delovnega mesta. Žito Ljubljana DE Gorenjka, tovarna čokolade Lesce Komisija za kadrovanje, izobraževanje in ugotavljanje delovne sposobnosti razpisuje naslednji prosti delovni mesti 1. referenta za plan in kalkulacije 2. NK delavke-čistilke za čiščenje proizvodnih prostorov v DE Gorenj ka Lesce Za delovno mesto pod št. 1 se zahteva SSI in zaželena praksa. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD živilskega kombinata 2ito Ljubljana. Nastop službe možen takoj. Interesenti naj se javijo na upravi DE Go-renjka Lesce. GLAS * 7. STRAN Pogovor s prometnikom kranjske avtobusne postaje i NEKATERI POTNIKI NIIVIA«JO POTRPLJENJA Sn^l L0NCARIC, doma iz t^Podnje Kokre, je eden od JW prometnikov na kranj- Hleloavn°bUSni POStaJL Svoj vcW ProstorCek ima na ProW, avlobusne postaje v več^ nCm uradu» čcPrav nika nCd..vsakdanjega delov-gOv 'u na Peronu v P°- feri lh s sprevodniki in šo- zvel!Cr s, pollliki- k> hočejo po «eu od moža z rdečo ka- PojSua^0^ iaformadj° in kaUdi naj^ M°Pet ni P°te" bedpi m;iu- r*',1fs Lončarič je avtob PJ ;tli in odhodi vnniV_». J fc£°stavlJene« poklice. Vsaka ! «Uda ali spodrsljaj vozne- Maks Lončarič ga osebja povzroča med potniki nejevoljo ali celo ogorčenje. Prometnik je običajno med prvimi, ki ga zadev;.j o kritike. »Prometniki smo na 'udaru' kritike potnikov. Nekaterim lahko ustrežemo z ustnimi ali telefonskimi odgovori in pojasnili ter opravičili, drugim pa ne. S temi so velike težave. Ob najmanjši zamudi, čeprav jc bila mogoče upravičena, zgubijo potrplje- ^anko Ropret — prva plošča RorVSka pot Tržišna Janka T,. ',|(-"ta se V7.tv»nisi Sldnrlhfv *\0r a i žicana jaiiK.ii ki ■i>"ta se v/P°nJa- Skladbe, Žica/ Pr' ' " ;' Popularni Tr-diju':i Su Vv' večkrat na ra-redit> valovih. in tudi Pridan eV' .na katerih prepeva ftvDr'ut>. Je vedno več. Konec ca 0Uai:'a alii na začetku marino^0-izš,la njegova prva sa-il°Jna plošča, 28. februar- ja bo v Opatiji pri redi lev, na kateri bo izbrana skladba, •ki nas bo zastopala na festivalu Evrovizije. Med nastopajočimi v Opatiji bo tudi Janko Roprot. Zapel bo pesem Zeleno sonce. Besedilo za nji) jc napisala Elza Budau, glasbo pa Bojan Adamič. -jk nje. To velja predvsem za ljudi, ki se vozijo na krajših progah, v kraje, s katerimi je boljša avtobusna povezava. Na teh progah zamude niso pogoste. Na splošno letošnjo zimo zamud ni bilo veliko. Vendar, zima še nI končana in vse se še lahko zgodi...« Ko sem prometnika povprašal, kako je zadovoljen z novo avtobusno postajo v Kranju, je dejal, da je primerna zasilna rešitev. Delovni pogoji so vseeno boljši kot na stari postaji. »Dnevno zabeležimo na naši postaji okrog 700 avtobusnih prihodov in odhodov,« je pobrskal po spominu Maks Lončarič. »Prvi odpelje s kranjske postaje ob 4,20, in sicer proti Ljubljani. Prvi prihod pa imamo vsak dan nekaj minut po peti uri zjutraj, ko pripelje prvi avtobus iz Tržiča. Avtobusni vrvež sc zaključi ob polnoči, ko pripelje zadnji avtobus iz Ljubljane. Na postaji se ustavljajo avtobusi skoraj vseh slovenskih podjetij. Le Ptujča-nov, Mariborčanov, Novome-ščanov in Koprčanov ni. Zanimivo je tudi to, da s kranjske postaje odpelje avtobus najdlje v Banjaluko.« Maks Lončarič mi je povedal, da je v medkrajevnem avtobusnem prometu največ potnikov na progah proti Ljubljani in na Gorenjsko, v primestnem prometu na progah proti Šenčurju in Cerk-Ijarn, in v mestnem avtobusnem prometu na progah Stražišče—Naklo in Britof— Hrast je. Končujem z besedami Maksa Lončariča, ki je takole opisal svoj poklic: »Delo je precej naporno. Stalno moraš biti na nogah, če želiš, da delo normalno teče ...« J. Košu jek sn^Cc[ Zimskimi šolskimi počitnicami, v času Uant ^e},e^a vremena, ko rade volje poši-Spre° olr"kc ven, na sneg, ko jih vozimo ali plUdJ1 mo na smučišča, se nam včasih po-?tar& ° • na otr°ški opremi; na obnašanju J7ft* ev in otrok na snegu. Marsikaj se tudi njc neSU dogaja med našim naraščajem in VescpVUri* sovrstniki. Marsikaj, kar nas razvid /• '" "wrsikaj, kar resnično ne bi radi ne p'1 in ne slišali. Tin^1 nas nekako sodimo, da je naša triletna Čex>l-a 0(HoČno premajhna za tesne smučarske fkt dovolj, da smo ji kupili otro- Zitn ki se dajo natakniti na navadne r>o Vl' •s!<°i'nje. Tako dela svoje prve korake £ snegu, sicer negotove, a je vendar vsak t>ol, , Pe$en korak povod za novo veselje in na t ■ Tako smuča sem in tja pod hribom, let aterem je celo mravljišče otrok starejših nka seveda še ne ve, kaj naj bi bila lep- ša in vrednejša oprema, a nekoliko starejši otroci zelo dobro znajo razlikovati med boljšimi in dražjimi smučmi, bundo ali hlačami. Tako kot deklici petih ali šestih let, med katerimi se je minulo nedeljo v Kranjski gori začel takle pogovor. »Sonja, ali veš, da mi bo mama kupila tiste čevlje 'na klipsne'?« »Meni jih bo tudi, da veš!« »Tebi jih ne bo, poglej, kakšno staro bundo in stare hlače imaš! Še tega ti ne kupi! Ti sploh ne veš, kako so taki čevlji grozno dragi!« »Pa trii jih bo kupila, da veš!« »Daj no, kaj se tako 'usajaš'! Vsi vemo, da si ti ena reva revna!« »Ti si pa važička!« In v tem stilu naprej, dokler se niso deklici s ponošeno bundo ulile solze in si je sredi dopoldneva oprtala smuči na ramo in jokajoč odhitela v vas. Toplo vreme je priklicalo odjugo kar malo prezgodaj. O teni govore tudi asfaltne ceste, ki so letos že zelo zgodaj »zacvetele«. — Foto: F. Perdan Koroški večer na Bledu V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo drevi ob 19. url v festivalni dvorani na Bledu kulturna prireditev z naslovom Koroški večer. Srečanje s kulturnimi skupinami s sosednje Koroške bosta pripravili občinska konferenca socialistične zveze ln kulturna skupnost Radovljica. Nastopili bodo mešani pevski zbor KPD iz Globasnicc, mešani pevski zbor SPD Danica in instrumentalno vokal, na skupina Korotan lz St. Vida v Podjuni. V programu bodo sodelovali tudi domačini, ln sicer moški pevski zbor DPD Svoboda Podnart, folklorna skupina DPD Gorje in recitatorji delavske univerze. Predstavili bodo slovenske ljudske pesmi in plese ter Prešernovo poezijo. Sodelovala pa bosta tudi članica MGL iz Ljubljane Milena Zupančičeva in član SLG Celje Mirko Pod jed, ki bosta posredovala pesmi in prozo koroških avtorjev Andreja! Kokota, Milke HartmanoveJ Valentina Poljanska in Stan«W ta Wakouniga. tf^aV I ^^^^ I aaBHB ^^^^^ Ameriška letala in hclilkop-terji prevažajo opazovalce in člane komisij na vse strani, delegacije navezujejo stike in si prizadevajo, da bi uresničevali določbe sporazuma. Incidentov je sicer še vedno precej, vendar opazovalci ugotavljajo, da gre za manjše in ncpomcmbncjše praske, ki ne vplivajo na potek premirja. To je, kljub nekaterim drugim pomembnejšim dogodkom na mednarodni sceni, še vedno Oftrednja tema. KISSINGER POTUJE: Zvedelo se je, da bo posebni svetovalec ameriškega predsednika dr. Kenry KissLiger odpotoval v Hanoi, od tam pa celo v Peking, kar imajo nekateri za pomemben uspeli ameriške diplomacije in dejanje, ki naj bi pospešilo normalizacijo odnosov med Združenimi državami Amerike in DR Vietnam ter LR Kitajsko. V obeli prestolnicah se bo Kissinger verjetno pogovarjal o navezavi čim boljših možnih odnosov, pri čemer ti Iskanje sprave verjetno še precej časa ne bodo kdove kako pristni — — vsaj na relaciji Hanoi— VVashington. Toda kljub temu je to vsekakor pomemben obisk. Posebna skupina ameriških oficirjev je prispela v Hanoi, kjer se bo s predstavniki Severnega Vietnama dogovorila o očistitvi voda, kjer so še vedno ameriške mine. Za zdaj pa še ni znano, kdaj bo. do izpustili prvo skupino ameriških vojnih ujetnikov, izmed katerih so nekateri v ujetništvu že sedem let. člani mednarodne nadzorne komisije so prispeli v štiri provincijska središča, kjer bodo v sodelovanju z lokalnimi oblastmi in predstavniki osvobodilne fronte skrbeli za izvajanje določil premirja. Začeli so se tudi stiki med delegacijami Severnega Vietnama, Južnega Vietnama in začasne revolucionarne vlade, kar vse priča o zelo intenzivni politični dejavnosti na malone vseh ravneh. To potrjuje, da poskušajo vse strani — čeprav sicer ne brez opreznosti — delovati tako, kot je to v duhu nedavno sklenjenih sporazumov. To je vsekakor razveseljivo in vzpodbudno, čeprav je treba ob tem opozoriti na vrsto težav, ki še čakajo vse prizadete, preden se bo položaj v Indokini dokončno in trdno stabiliziral. To še toliko bolj, ker boji in bombardiranja v sosednjem Laosu še vedno trajajo in ker prav tako ni znano, kaj se bo (oziroma kaj se utegne) zgoditi v Kam. bodži. DOLAR SE OPOTEKA: Na mednarodnem tržišču kapi ta. la je v zadnjih nekaj dneh znova prišlo do pojava, ki ni ne neznan in ne presenetljiv — dolar se je znova začel opotekati. Vzrokov za najnovejšo krizo je več in so tudi že stari in znani: plačilni deficit Združenih držav Amerike, velikan, ske količine tako imenovanih evrodolarjev (špekulativnega kapitala, ki se seli iz države v državo na lovu za višjimi zaslužki), neskladja v mednarodnih finančnih odnosih, ki trajajo že dalj časa. Ni verjetno, da bi sedanja kriza trajala dolgo in da bi imela hujše posledice (čeprav je bila Švica prisiljena uvesti drseči tečaj za svoj frank), gotovo pa je, da je še eno in vsekakor resno opozorilo, da bo treba končno urediti odnose na področju mednarodnih financ. HELSINKI, DUNAJ: V dveh evropskih prestolnicah se nadaljujejo seje dveh pripravljalnih teles, ki so vsaka po svoje povezani z evropsko varnostjo. Medtem ko so * Helsinkih delegati na pripravljalnem sestanku za sklicanj« evropske konference o evrop* ski varnosti in sodelovanj1' prešli že na razpravo o ni* stvenih vsebinskih proble* mih, pa se delegacije obeh blokov na Dunaju s težavo prebijajo skozi začetne, bolj ali manj proceduralne težave« Na Dunaju namreč zborU" jejo predstavniki obeh bH* kov, ki naj bi se domenili 0 vzajemnem in uravnoteženem zmanjševanju oboroževanja * Evropi. Naloga je težka i11 obremenjena s številnimi ovirami in zato ni mogoče P1"** čakovati skorajšnjih in spek" takularnlh rezultatov. Presaditve organov Prva presaditev ledvic je uspela že pred štirinajstimi leti. Živ pa je ostal vsak drugi bolnik, ki je na operacijski mizi dobil tujo ledvico. Presaditve ledvic so vse uspešnejše, bolniki pa imajo več upanja, da preživijo. Od leta /9.59 .so po svetu presadili okoli 10.000 ledvic. Prva operacija je uspela med dvojčkoma. Lovilec zvokov Nedavno tega so v Cambridgeu postavili največji radioteleskop na svetu. Z njim bodo prestrezali morebitne signale živih bitij iz vesolja. Znake iz vesolja bodo prestrezali tudi na več mestih v ZDA prav tako z raclioteleskopi. Več tisoč teh naprav naj bi hkrati za tisoč sekund usmerili na vsako med množico zvezd v naši galaksiji Upajo, da bodo prestregli signale vsaj nekaterih izmed 10.000 tehnično razvitih civilizacij, kolikor bi jih po verjetnostnem računu lahko usmerilo signale proti Zemlji. To zamisel naj bi uresničili v naslednjih desetih letih, izvedba pa bi stala 50 milijard dolarjev. Dan peš hoje Tokio ne le, da se duši zaradi gostega prometa, pač pa motorna vozila tudi krepko pripomorejo k onesnaženosti zraka. Že nekajkrat so imela posamezna tokijska predmestja dan brez avtomobilov, vendar pa so gnečo povzročali avlomobilisti ostalih predmestij. V tednu skrbi za zdravo okolje junija letos pa so že določili dan, ko v Tokiu ne bo vozil noben avtomobil. Plaz zasul smučarje Deset alpinistov, članov zahodnonemške alpinistične odprave, je izgubilo življenje v snežnem plazu na Tirolskem. Nesreča se je pripetila na 2300 metrov visokem Kirchsspitzu, okoli 40 km vzhodno od I'nnsbrucka. Dva ranjena alpinista odprave, ki jc štela 25 članov, so prepeljali v bolnišnico. Več vojne kot miru Na nedavni konferenci nevladnih organizacij posvečena razorožitvi, bila je v Ženevi, je sovjetski predstavnik povedal, da je v zadnjih tri in pol tisoč letih človeštvo živelo v miru le 204 leta. Vojne zahtevajo v vsaki vojni vse več človeških življenj. V prvi polovici 20. stoletja na primer je v 117 vojaških spopadih v raz.nih krajih sveta izgubilo življenje 42,5 milijona ljudi. Golobja nadlega Kaže, da so se v Ženevi uspešneje lotili golob-je nadlege kot pa druga evropska mesta. Zadnja leta so se meščani naveličali gledati vse bolj umazane spomenike. V z.adnjih dveh letih so po sklepu mestne uprave natrosili golobom 300 ton piče, ki je vsebovala kontracepcijsko sredstvo. Golob ji naraščaj se je zaradi takega posega zmanjšal za 90 odstotkov. V Ženevi je sedaj še okoli 30.000 golobov, tolikšno število pa menda ne ogroža čistoče mesta. Ledene gore Lani so na severnem Atlantiku našteli največ ledenih gora v tem stoletju. Labradorski tok je odnesel čez 48. vzporednik proti jugu skupno 1587 ledenih gora. Približno tolikšno število ledenih gora jc odplavalo proti jugu samo še leta 1929. V obdobju 1946 do 1971 pa znaša letno poprečje 207 ledenih gora. Lani je led z zahodne Grenlandije ogrožal plovbo kakih 400 km južneje kot znaša dolgoletno poprečje. V zahodnem delu Labradorskega morja so bile temperature zraka in vode precej nad poprečjem, zato se je odtrgalo znatno več ledenih gora kakor prejšnja leta. Milijon znanstvenikov v SZ V SZ je nad milijon znanstvenih delavcev ali kar četrtina vseh znanstvenikov na svetu. Prepolna mestn Število mestnega prebivalstva na svetu se ie samo v z.adnjih 75 letih povečalo za dvainpolkra-t-Zdaj ima skoraj že sto mest več kot milijon pt&' bivalcev, veliko manjših sosednjih mest pa 59 vse bolj zrašča. Značilno za ta pojav je na P?1' mer Porurje. Med Duisburgom in DortmundotTt je 15 mest, ki se postopoma zlivajo v eno sain° raztegnjeno velemesto. V državah EGS živi vet kot 70 odstotkov prebivalcev v mestih z več kot 20.000 prebivalci, vsak četrti prebivalec pa v tHf, lijonskem mestu. Požar v šoli V nekaj minutah je ogenj uničil stavbo gin1' nazije v severovzhodnem pariškem okraju. " ognju je našlo smrt 18 učencev glasbene šcM ki so tu imeli pouk v večernih urah. Otroci sO bili stari od 10 do 15 let. Okoli 60 otrok se jf takoj, ko je v eni od učilnic izbruhnil ogeiih še lahko rešilo, 18 trupel pa so gasilci kasiH'l& našli med ruševinami. Štiri učence pogrešaj0' Med vzroki požara, ki je v kratkem času unit't* dobri dve leti staro stavbo, omenjajo stik v električni napeljavi, ki naj bi nastal, ko naj bi s& bila stavba zaradi nesolidnih temeljev premak' nila. Lakota mori otroke V Indiji umre vsako leto zaradi podhranjt" nosti okoli milijon ljudi na leto. Umrljivost otr<>% do četrtega leta starosti je v tej državi okoli ™ odstotkov. Na nedavnih zdravniških pregledih s° ugotovili, da je 90 odstotkov indijskih otrok šib' kejših in manjših kot so njihovi vrstniki v ZDA-Samo zaradi pomanjkanja vitamina A je v IndtJ1 okoli milijon slepih otrok. Demografske napoVe' di pa niso prav nič optimistične, saj predvidi vajo, da se bodo zaradi naraščanja prebivalstvi razmere še poslabšale. Indija ima sedaj okol 550 milijonov ljudi, do konca stoletja pa jih b<> približno 89 milijonov več. Počasneje po cestah Prometni organi so z omejitvijo hitrosti rta 100 km na uro na zahodnonemških cestah za<'0'. voljni. Omejitev je doslej bila v veljavi $ilT, mesece. Omejitev spoštuje devet voznikov ° desetih. V tem času se je zmanjšalo štev>'° prometnih nesreč, mrtvih v nesrečah pa je bilo manj okoli 10 odstotkov. Na discij)lino voznik°V vplivajo tudi razmeroma visoke kazni za kršit** Vrn pri škof ji Loki je med smučarji vedno bolj priljubljen. — Foto: F. Ferdan vrh 17. in 18. februarja bo škofjeloško Jsfco športno središče prizorišče medna-unega tekmovanja v alpskih disciplinah, Uradncga evropskega prvenstva za pio- mrje "Hit- rt-' in ..,"; oKt"rfUi klubu Transturist, kj po dosedanjih dosežkih t^rUšt»VlM,S^ na9P*oh sodi v krog najprizadcvnujšlh ir,!, . "v v Sloveniji, je lani uspel edinstven podvig: i »»nlT""'0 <™ tovrstnih irjjj .v aiovenljl, je lani uspel edinstven podvig: zaupali so Se*Or>n ene najpomembnejših zimskih športnih prireditev Evropskega kriterija za pionirje na Starem Kijmanj ne pretiravamo, če rečemo, da bomo 17. Prvč"' '^ruarja pravzaprav priče neuradnemu evropskemu Pon1,j?.\Vu Mladih alpincev, katerih imena si velja dobro za-Post.... ' Mnogi izmed njih utegnejo čez osem ali deset let er naslediti Tfuinija, Collombi- Post,,. in°8i »med njih ut ha * Vrhu»sW mojstri dlic t ' *°8erta, Russija, Bachledo v'n. pripravljalnega ko-so nam na torkovi no- dj, »J*1 konferenci sporočili, saj L' f tečejo brez zastojev, ljudi aou "salone dvestotih stro.. ne manjka izkušenih Prihod ^kov- DosIeJ i° *voj rop.. "radno potrdilo pet ' ^ntanc, in sicer Bdga-f Švica, Irstka, Sovjetska PrCja ''/aslr>pniki lete so naj-°"oovorili negativno, a se nato premislili) ter Jugoslavija, vsak dan pa pričakujejo prijave. Avstrijcev, Zahodnih Nemcev, Francozov in še koga. Transturistuvi funkcionarji računajo, da bo nastopilo približno 15 ekip (s po 16 smučarji), razdeljenimi v 4 skupine: Starejši pionirji, letnik 1959-60 (5 tekmovalcev), mlajši pionirji, letnik 1961-62 (5), stare j še pionirke (3), in mlajše pionirke (3). Le Jugoslovani smejo kot gostite! i poškili A in H pOStaVO. Ker je »dirka« sestavljena iz dveh tekov veleslaloma in slaloma ter. uvrščena v uradni koledar FIS, hi boja/ni, da bi jo katerakoli država — — članica federacije bojkotirala. To bi namreč pomenijo hudo kršenje statutarnih pravil, ki ga strogo kaznujejo. Ne gre spregledati, da Evropski kriterij sodi v okvir tisocletmce skotjeioskega o-zemljo. Pokrovitelja sta predsednik občinske skupščine Tone Polajnar in tovarna Alpina žiri, ki Je organizatorjem ponudila izdatno finančno pomoč. Kot zanimi- vost naj povemo, da tudi pri iskanju mentorjev posameznih reprezentanc slednji niso imeli nobenih težav. Navzlic neugodni gospodarski situaciji je klubsko vodstvo mimogrede našlo dvajset slovenskih podjetij, ki so bila voljna sodelovali. Kakor smo zvedeli, Loča-nom krepko primanjkuje denarja. Dasi odbor ne terja zase niti pare, je seznam stroškov vendarle izredno obsežen. Predsednik Janez Šter upa, da bodo nastalo razliko pokrili z obveznimi pristojbinami udeležencev ter s prodajo vstopnic in da bo končna bilanca pozitivna. časnikarje je seveda zanimalo predvsem stanje prog. So nared? So, je pritrdil sekretar Gašper Zakotnik. Tehnični delegat FIS Oscar Fischcr ni odkril nobenih pomanjkljivosti. Edino nenadna in močna od juga lahko zaplete situacijo. V tem primeru bi morali sneg nanositi iz okoliških bregov ali pa se preselili na Soriško planino oziroma Vogel, kjer so že določili terene. Toda zadnja varianta skoraj ne pride v po-štev, kajti snežna odeja je več kot dovolj debela. Ob uporabi »cementa« bo nedvomno vzdržala. In kakšne so ši>rše kons", očaj o prodor v druščino virtuozov belih strmin. Staremu vrhu smo torej prižgali zeleno luč. Kakšen vtis bo zapustil? Odgovor na gornje vprašanje je zanj življenjskega pomena, saj so ambicije graditeljev precej velike (ureditev 3800-meirske smuk steze, ki bi ustrezala mednarodnim zahtevam, ho-mologiranje slalomskih in ve-leslalomskih prog itd.). Toda najprej kaže popraviti nemogoče slabo makadamsko cesto od Luše do spodnje postaje žičnice, polno lukenj, kjer šporlno navdušenje obiskovalcev utone v nejevolji. Smučišče namreč ni vse. če je dostop k njemu slab, brž izgubi na vrednosti. In tega bi odgovorni ne smelj pozabiti. I. Guzelj HI MBURŠKE PEČENICE I obu S nmMnBnaaMHHHH SPOMINI INVALIDA E SVETOVNE VOJNE . Kot članici upravnega odbora Društva telesnih invalidov Kranj mi je prijetna dolžnost, da včasih obiščem invalide s težjo telesno okvaro na njihovem domu. Tako me je pot zanesla tudi na Cesto Staneta Žagarja 29 v Kranju. Tam živi Franc Grošelj, ki je invalid še iz prve svetovne vojne in je že več, let priklenjen na posteljo. Izredno je bil vesel mojega obisika, saj ga razen Tončke Vodnikove in njenih učencev do sedaij ni še nihče obiskal. Zapletla sva se v pogovor, v katerem je obudil spomine, ki segajo prav v prejšnje stoletje. Rodil se je 22. novembra 1887 v Ljubnem na Gorenj-Skom. V mali revni bajti je živcJo polnajst otrok. Oče je Am.-it.-špan.-nem. koprodukcije barvnih, CS, VV vesternov mrtvi Naš film je kot ženska naših dni greši pogosto, redkokdaj rodi Janez Menart Tisti čdS sem sovražil vse. prijatelje in da bi to sovraštvo utrdil, sem celo po dvakrat gledal nekatere ital.-amer.-špan.-uem. filme, kot Sovraži svojega bližnjega, 'Oropaj svojega bližnjega, Dolgi dnevi sovraštva, Dnevi jeze, Bog odpušča — jaz ne in še nekaj podobnih stvaritev. Po vseh teli filmih sem dodobra vedel, kaj je to sovražiti. Nekoč zjutraj med prebujanjem sem se zalotil, da iz. golega sovraštva pljuvam osebo, ki mi je kazala zobe v ogledalu. Med napadom jeze sem spotnai, da sovražim samega sebe. Občutil sem, da se mora nekaj zgoditi. Obsedlo me je. Hodil sem v kino. Sedel sem med izbranci svoje vrste, ki So se poenotili s platnom, ko je to oživelo. Takrat, med filmi kot: Zakon brez zakona. Noč nasilja v Tdvnosionu, Cena oblasti sem se pripravljal na tisto. Doma sem z vsem žarom pisal nekaj knjigi podobnega. Na dan sem privlekel štiri kanone iz vojnih časov, jih lepo očistil ter napolnil z zlato rumenimi zrni. Utrujen od pisanja sem te stvarce razporejal in z ljubeznijo zopet spravljal na skrit kraj. Treba je bilo narediti natančen načrt. Vedel sem, da najlažje razmišljam med tistimi, ki so ■tolkli ob sedeže, ko je platno v kinu rdelo od krvi. Proučeval in vbijal sem si v glavo vse podrobnosti kadrov iz zgodb Tujec — imenovan Pokopališče, Plačanec, Cawboy King, Rattler Kid, Pravi mož Z zahoda, Balada o revolverašu, Smrt ne izbira, Smrt Irka dvakrat, Mrtvim prehod prepovedan, Polnočni obračun, Bes vetra, Ta prekleli obračun (Vendetta al Davvn), Mrtvega prosi — živega ubij. Počutil sem se nmiuega in začel sem se zavedati, da sem nekaj velikega, da sem poklican napraviti nekaj izjemnega. Nisem se hotel enačili s tistimi, ki so ubijali za tisti nepomembni denar. Koval sem svoj načrt, načrt resničnosti. Ne, filmi kot Lov za 100.000 dolarjev, Ti i je dolarji sejejo smrt, Za 1000 dolarjev dnevno, 7 maščevanj za 7 dolarjev, Za dolar več, Dolarska ploha mi niso pomenili nič. Delali so jih hlapci ■ dolarjev. Pff? Bil sem globoko v delu. Nič več nisem govoril. Mimo ljudi sem hodil kot sveča, oči sem imel steklene od vž.ivljanja v kadre. Mislil sem samo še na dogodek, ki ga bom izpeljal jaz, ki sem večji od velikih ljudi -filmskega platna, ki se igrajo film. Hotel sem postati večji kot Django v svojih podvigih: Django proti Sartani, Viva Django, Django ne pozna milosti in bolj zvit kot Djangov sin ter silnejši kot Sartaua v svojih filmih Pogreb ti plača Sarfana, Jaz sem Sartana — tvoja smrt, izvi me j ši kot Diuamitar Joe, bolj enkraten kot Garingo, Ringo in njegova zlata pištola', CjantangO, Nezgrešljivi Shango, Ma- ščevalec iz. Caroliue, Volk Sierra Blance, Chuck Mool — maščevalec, Joe iz Havane, Pet maščevalcev, Viva Cangasiero, Ciak-Mull maščevalec (i:. družine Chuck Mool) in Banditi — desperinlosi skupaj. Načrt o dogodku leta, ki se bo pomnil v filmskih krogih, je zorel v meni ludi tisti čas, ko so me zaradi čutne odtujenosti prisiliti na redne preglede pri specialistu z.a duše vi i os t. Preiskoval je moje odzive m obnašanje na kraju samem v predmestnih kinodvoranah. Po končanih filmih kot Sladkobni koli, Sugar coll, Prva Strojnica divjega zahoda, Lola colt, Kralj strojnica si je doktor dolgo umival roke in bil zaskrbljen nad mojim pulz.em. Predpisal mi je neke tablete roinate barve. Nisem čutil njihovega vpliva. Mislil sem na moj največji načrt. Dokončno sem zgradil svoj plan Že teden dni pred festivalom najboljših ameriško-italijanskih vestem filmov. Da bi svojo nalogp izpeljal brez napak, sem zadnje podrobnosti prcmleval med festivalskimi filmi. Dokončno sem sklenil izključiti vsako podobnost, enakovrednost š temi filmi. Hotel sem bili prvi in največji. Spominjam se, da so se filmi razvrstili po priljubljenosti takole: Do zadnje kaplje krvi, Ubij vse in vrni se sam, Živi ali ie bolje mrtvi, Zlega mož.a reka, Mladenič, zakaj ubijaš, Počivaj v miru. Pokazali niso nič novega. Dvorana ni bila nič bolj bučna kot ponavadi. Prišel je moj čas. Snemanje mojega lastnega prvega barvnega, CS, pustolovskega, akcijskega, vojnega vdevesterna se je začelo Z množično sceno kopalcev v znanem turističnem mestu. Igralci, ki sem jih skrbno izbral izmed gledalcev filmov, ki smo jih gledali skupaj, so napravili pravi poboj na kopališču. Vživeli so sc v igro kot nekoč na svojih sedežih. Smrt v mojem filmu je bila resnična. Mrtvi niso več oživeli. Moje pištole niso imele slepih nabojev, kot sem izjavi! mojim štirim maščevalcem. Kamere, ki smo jih razmestili, so zabeležile vsako podrobnost ubijanja. Kakšna resničnost življenja in smrti. Res enkraten kader. Neponovljiv. S snemanjem bomo nadaljevali, brž ko dopolnim neke podrobnosti scene »pokol z mačetami«. Tu v sobi z zamreženimi okni in zaklenjenimi vrati se koncentrirava s pomočnikom režije. Tako je podoben tistemu specialistu za dnševnost, s katerim sva skupaj gledala filme. Za boljšo delovno vnemo mi vsak dan vbrizga •vitaminske injekcije« v žilo na roki. Kar ne morem verjeti moji navdušenosti za moj prvi film. Pri drugem bom hladnokrven kot tisti štirinajstletni maščevalec pri množični scen v turističnem mestu. Podlegel jc ranam od policijskih kroge! med spopadom. Težko,ga bom nadomestil z drugim. Imel je tako mladosten obraz. M. štempihar v zimskem času drvaril, drugače pa sta z materjo pomagala pri sosedih izdelovali krtače. Zaradi številne družine so morali otroci že zgodaj zapustiti domače ognjišče. Ko je bil star še ne dobrih osem let, so ga starši dali za pastirja k bogatemu kmetu. Za zaslužek je imel hrano, spal pa jc kar v hlevu. S štirinajstimi leti je šel v Radovljico z.a USpJarskega vajenca. Njegov delovni dan se je Začel z zoro, končal pa, ko je bila že trda noč. Ker se je hranil pri mojstru in dobil kako ponošeno obleko, mn je mojster pod a'! j šal učno dobo za 3 in pollela. Delo je bilo zelo naporno, saj so delali vse ročno. Do doma je imel le uro hoda, vendar je le redkokdaj obiskal rojstno vas, saj v /ipu ni imel prebite pare. Brez denarja pa je nerad hodil domov. Ko se je izučil z.a usnjarja, je odšel na Vrhniko in se tam zaposlil. Toda na delovnem mestu ni dolgo osla!, ker so ga kmalu poklicali k vojakom. Tri leta je služil vojaščino pri XVII. polku. Ko se je vrnil iz vojske, je delal po raznih krajih, med njimi v Kranju, Tržiču, Gradcu in Celovcu, ker je dočakal prvo svetovno vojno. Dobil je poziv in mora! takoj oditi na fronto v Galicijo. Usoda pa mu ni bila naklonjena. Že v avgustu 1914 je bil v Galiciji hudo ranjen. Ujeli so ga ruski kozaki jn ga zaprli v Lvovu. Od tam so ga poslali v Kijev, nato pa v Moskvo. Zadnja postaja v Rusiji je bi! Novgorod, kjer se je leto dni Zdrav}] v bolnišnici zaradi treh hudih ran. Najhuje je imel ranjeno nogo, saj je bila prestreljena stegnenica. .Med zdravljenjem je zelo oslabel in ob odhodu iz bolnišnice tehtal komaj 52 kilogramov. Poslali so ga v taborišče Turmo, nedaleč od bolnišnice. Približno čez dve meseca pa so ga premestili v osrednjo Azijo v Turke-stan, od tam pa v Taškent. V tem taborišču je v treh mesecih umrlo za tifusom 18.000 ujetnflkov. Tu je bil do leta 1917, nekar se je spet vrnil v Rusijo, kjer se je prijavil k sanitetni četi in hi! dodeljen štirim zdravnikom kot sluga. Za plačilo je dobival tri rublje na mesec. Medtem se je v Rusi j j začela revolucija. Dodelili so ga k sanitetni četi v Lvov. Spoznal je nekega Poljaka, s Katerim sta zamenjala obleki. Tako je pi išel do ruske uniforme in v njej brez. posebnih ležav prekoračil mejo. Prišel je v Judcnburg, kjer so ga dali za dva meseca v karanteno, nato pa v njegov polk. Franc Grošelj Po končani vo nil v domači k je po dolg Zanj gem času spet . čeio normalno življenje, k ■ trgovski potnik se je zapo*7 pri firmi Singer. Domača 11 s;i v Ljubnem je bila pra*'1* saj je v njej živela samo s. njegova mati, ker jc nekw Otrok padlo med vojno, I i pa so se razkropili po S>* nem svetu. Zato se je P01' čil in še nukaj časa živel . Ljubnem. Ker ga je še V^rj rib bolela miga in je 'n^, daleč dO žele/niske post&r' se je po materini smrti Z &x\\ Žino preselil v Kranj in -s". zaposlil kot vratar v tova''1'1 Sava. Tudi druga svetovna v. mu ni prinesla nič dobreffr Sin ediuce je odšel v i111'^ z.ane. Ker se mu sem /a'':U, □Oge "i mogel pridni/'ti, jI vseskozi po svojih možnosti* podpiral, osvobodilno' bof*# Z zdravili, denarjem in '_l3 no. Ljubezen in skrb za si° sta bili tako veliki, da SC leta 1944 podaj na pot V ti/ansko Cerkno, in tO Z -. kilogramov težkim nahrbtfl* kom. Prek Škofje Loko '* šol v Poljane, kjer je bil * domačinko Minko Strelo?" domenjen, da ga bo spremo" la na nadaljnji poti. ^iL'' oče je peljal nahrbtnik m;'11" nemških si raž v ročnj m v!' ZiČkU, na katerem jo bil P*T pel. V Cerkno sta srečno P1'1' spela. Bolečine zaradi ranjene ge so postale tako hude, O* se je moral leta 1950 odloču1 z.a amputacijo; Nekaj česa -v še hodil s protezo. Ko pa ni!j je začel slabeli še vid, je 11 j' priklenjen na posteljo. Kij11 lemu pa ni izgubil dobre v0[ 1 je do življenja. Zelo rad z." poje in posluša radio. V iw večjo tolažbo pa mu je uje;'0' va žena Antonija, ki z lju'K>z' nijo skrbi zanj in ga 1K':"l."fj Njena prisotnost in obi®f* njunega sina mu kraj-^V, dneve v jeseni njegovega W ljenja. ■ £ Radio obr?jia-PosmšaJtc vsak dan dWcL; 6,'.7' 8' 9' 10 13' 14> 15- 23 24 " odmevi), 17, 18, Vs i °,bn nedeljah pa ob 6, 1?. I93(i/ 12' 13' 14' I5' 22 p (radijski dnevnik), ' *3 in 24. 10. FEBRUARJA Gl^bcnn°br° jUtr° - 810 sirski matmeja - 9.05 Pio-V r£L tod"ik _ 9.35 Godala c j?" - 10.20 Pri vas doma sl'-omRTv1,okoliev z orke" Km, , V ^JUbijana - 12.30 d°mae' naSVCli ~ 12A0 Po Vam C ~~ Priporočajo °csLVi~~ 14il° S pesmijo in Po jo P° Ju«°«^viji - 15.40 16.00 V^S °Pcl'ni P€Vd — v'til.iak — 16.40 S knjiž- ne t lom J** - 17-W Z ansamb-GrMl "'° Mendes — 17.20 »no sr° ^ kino ~ 18-15 Dobi" g0st 00 »ti uri — 18.45 Naš ci "T«19-"00 Lahko noč, otro-lonr, 15 Minule z ansambli jzcta Slaka — 20-00 Kxy iS ^'csniin orkestrom Prjipt pijana - 21.15 Za °Utla ° razvedrilo — 22.20 23.05 s /a n;,sc izseli«nce — *iovi , Pesrnijo in plesom v 1 teden Program S0l', Uvodni akordi — 8.40 *ann na valu 202 — 12-40 °arvrlria zvok,,v — 14.00 I4.20 7 Ulko' kako pa mi — u ans''miblom Hkseption I5.35 7 Glasbcni variete — abavni zbori, filmska nes 111 še kai — 16-05 Da-imanSm° izbrali — 16.40 Rad Slasbo — 17.40 Instruja 1 v ritmu — 18.00 Odda-j^uogresivne glasbe — 18.40 pet na U. programu — 19.00 2a vm'nut humorja — 19.05 sakogar nekaj fcdaiT "-- st, in tiska CP Gorenj § *isk Kranj, Ulica Mo-Ur-J'iatleja 1 — Naslov »ta. J-StVa in "Prave B-Ja j V Kranju 51500-601-10152 - ua; Kranj, Moše Pijade TJ: - Tek. rač. pri SDK \ branji *lel°r»t: glavni urednik, zgovorni urednik in Prava 21-190, uredništvo J"835, novinarji 21-860, 0!,'°°glasni In naročniški «Uelek 21.194, — Naroč- 30 h Ietna 60 din- P°lletna ?ft d,n, cena za 1 številko bu P«r. Mali oglasi: do 10 JJJu1 15 din, vsaka nato* beseda 2 din; na-„*mki imajo 25% popu-h *• Neplačanih oglasov a* objavljamo. Tretji program 20.05 Okno v svet — 20.20 .Modest Musorgski: Boris Go-dunov (opera v štirih dejanjih) — 00.10 Iz slovenske poezije 11. FEBRUARJA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke: Medvedek zleze vase — 8.40 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Popularne operne melodije — 14.30 Humoreska tega tedna: Nasredinove anekdote — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Radijska igra: Poseben poklic — 18.00 Letite z nami — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z. nami —- 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za VSi Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mo/aik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Igramo, kar sle izbrali — 23.55 Iz slovenske poezije 12. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja ,<— 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 9.40 Cicibanov svet — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Elegija in balada — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V galeriji lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Zvoki in barve orkestra Bad Kissingcn — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavnih melodij — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z Beneškimi fanti — 20.00 Ti in opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 Sprehodi instrumentov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah —■ 16.05 Popevke s slovenskih festivalov zabavne glasbe — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Pota našega gospodarstva — 17.50 Kitara v ritmu — 18.00 Izložba hitov — 18.40 Dvajset minut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Bizctova Carmen v Ščedrinovi preobleki — 20.50 Literarni večer — 21.40 Kon-certantni jazz — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Darijan Božič — 23.55 Iz slovenske poezije 13. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za sivdnjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Padale so cvetne sanje — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom The Spotnics — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Od melodije do melodije — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek: Dresura — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Prodajalna melodii (steieo) — 20.30 Radijska igra: Amfitrion — 21.30 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Komorni koncert pri skladatelju Urošu Kreku Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Lahka glasba na našem valu — 16.05 Radi smo jim prisluhnili — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Ljudje med seboj — 17.50 Deset minut v ritmu Latinske Amerike — 18.00 Parada orkestrov — 18.40 Jazz iz studia 14 — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Zabavni zvoki za vse Tretji program 20.05 V korak s časom — 20.15 Slovenski zborovski skladatelji: Zorko Prelovec — 20.45 Minute z altistko Milko Evtimovo — 21.40 S hambur-ških glasbenih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije 14. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.40 Glasbeni spomini Emericha Kalmana — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Odlomki iz hrvaških oper — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital violinista Igorja O/ima — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Listi iz albuma orkestra Hugo Montcnegro — 17.10 Naša glasbena galerija — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Glasbene vinjete — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbena medigra — 20.15 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v Slovenski filharmoniji (stereo) — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola z.a srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 16.05 Srečanja melodij — 16.40 Mladina sebi in vam — 17.40 Mejniki v zgodovini — 17.50 S slovenskimi instrumentalnimi an-simbli — 18.00 Popevke na tekočem traku — 18.40 Z beat ansambli in pevci — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Izbrali smo vam Tretji program 20.05 Kultura danes — 20.20 Operni koncert — 21.40 7. jugoslovanskih festivalov jazza — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 15. FEBRUARA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Slovenske narodne poje Slovenski oktet — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Pisane koncerlantne miniature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladina poje — 14.30 Sestanek instrumenlov — 14.40 Med šolo, družino in delom — 15.40 lit ude na koncertnem odru — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek: Vrač — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvoki z orkestrom Ron Goodvvin — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minule z anasamblom Latinos — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Koncert ansambla I musiei — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Levo, desno, naokrog — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Naš intervju — 17.50 Novi posnetki ansambla Atija Sossa — 18.00 Sestanek ob juke-boxu — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes Tretji program 20.05 Večerni concertino — 20.55 Mednarodna radijska univerza — 21.05 Iz nemške zborovske zakladnice — 21.40 Rafael Ajlec: Srečko Kosovel in njegovi skladatelji — 3. oddaja — 22.25 Ob 25-letnici godalne"! kvarteta Amadeus — 23.55 Iz slovenske poez'je 16. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Koncert za mlade poslušalce — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Giuseppe Verdi: odlomek iz 3. dejanja opere Aida — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Za otroke otroške pesmi — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Marijan Lipov-šek: iz cikla Dvanajst narodnih pesmi za nizki glas in klavir — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Morton Gould — 17.10 Operni koncert — 17.50 Človek in zdravje — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Tekmovanje amaterskih pevskih zborov — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Vedri zvoki z orkestrom Metropole — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variele — 15.35 Vodo, ne t melodij — 16.05 Beat glasba po svetu in pri nas — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Svet in mi — 17.50 Deset minut s slovenskimi ansambli zabavne glasbe — 18.00 Glasbeni cocktail — 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Klavir v ritmu — 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretji program 20.05 Radijska igra: Magnetofonski trakovi — 20.46 Jane/ Matičič: Godalni kvartet — 21.40 Zbori Johannesa Brabmsa — 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.30 Sanjarija — 23.55 Iz slovenske poezije 10. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Nosečnica in mati, 11.30 Spoznavajmo računalnike — do 12.00 (RTV Sarajevo), 16.30 Košarka Lokomotiva : Železničar — prenos (RTV Zagreb), 18.00 Obzornik, 18.15 Kraljevič in berač — serijski film, 18.45 Filmska burleska, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3 2 1 in TV barometer, 20.30 Arsene Lupin — serijski barvni film (RTV Ljubljana), 21.30 Kbln: evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju; tekmovanje žensk — barvni posnetek in prenos (EVR-Ljubljana), 23.00 TV kažipot, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) 11. FEBRUARJA 8.55 Mestece Pevton — serijski film (RTV Ljubljana), 9.45 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.30 Mozaik, 10.35 Po domače z dobrimi znanci, 11.00 Otroška matineja: Mač-kon in njegov trop, Gvajana, deždla voda — barvna filma, 11.50 Poročila (RTV Ljubljana), 11.55 St. Moritz: smuk za moške — barvni prenos (EVR-Ljubljana), 13.15 TV kažipot, 14.00 Ljudje in zemlja (RTV Ljubljana), 15.00 Kbln: evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — barvni prenos (ERV-Ljublja-na), 17.45 Za konec tedna, 18.00 Poročila, 18.05 Potovanje z balonom — barvni film, 18.55 Gonja — romunski serijski film, 19.45 Risanka, 19.50 Ciikcaik, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 in TV barometer (RTV Ljubljana), 20.35 Šofcrjj — humoristična oddaja (RTV Bex>grad), 21.30 Jugoslovanski jazz danes (RTV Zagreb), 21.45 Športni pregled (JRT), 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) 13. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Zvonček palček — 2. del oddaje TV Zagreb, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Gvajana, dežela voda — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade Ta teden na TV Torek, 13. februarja, ob 21.30: NENAVADNE ZGODBE, STOLETJE KIRURGOV — serijski barvni oddaji; V ciklu dramatiziranega svetovnega romana vam bomo v prihodnjih tednih predstavili dve barvni nanizanki — Nenavadne zgodbe in Stoletje kirurgov. V Nenavadnih zgodbah so zbrane dramatizirane novele znanih svetovnih avtorjev. V seriji se bodo zvrstile priredbe del Turgenjeva, Tolstoja, Wil-dea, Dumasa, Poeja in drugih. Zgodbe iz življenja kirurgov nenavadno privlačijo bralce in gledalce, saj so bili ti ljudje v neštetih primerih prisiljeni odkrivati različne novosti; ukrepali so pogumno, se upirali preteklosti, zaostalosti in raznih predsodkov. O tem pripoveduje serija firmov, posnetih po romanu Jur-gena Thornvvalda. Sreda, 14. februarja, ob 20.30: KOSILO V TRAVI — francoski barvni film; režiser Jean Renoir v gl. vlogah: Paul Meurisse, Catharine Rouvel, Jacque-line Morane; Režiser filma je sin enega najslavnejših slikarjev impresionizma Augusta Renoira. To jc tudi omogočilo najrazličnejše strokovne analize o likovnih vplivih na kinematografski stil Jeana Renoira. Čeprav je težko približati dve umetnosti, ki se ne izključujeta, pa tudi ne ujemata, bi vendar lahko rekli, da se je to zgodilo v filmih Izlet, French Can-can in Kosilo v travi. Izlet je nenavadno delo, čudna medigra, mojstrovina, ustvarjena leta 1936, ki pa ni bila dokončana. Prikazuje malomeščansko družino iz Pariza, ki se odpravlja na izlet v naravo; oče je trgovec, mati ženska, ki hrepeni po avanturi, pa se ji prepušča samo poltno, hči nežna in čustvena, zaročenec pa je očetov poslovni sodelavec. Po več kot dvajsetih letih, leta 1956, pa je Renoir ta film dokončal oziroma ga vsaj ponovil s filmom Kosilo v travi. (RTV Skopje), 19.45 Riisanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.30 Z. Dirnbach: Harmonika — drama TV Zagreb, 21.30 Po sledeh napredka, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 12. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Deklica z vžigalicami — barvna oddaja Srečni metulj, 18 00 Risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Melodije za vse čase: George Ger-shvvin, 18.55 Mozaik, 19.00 Prehrana dojenčkov: Prednosti dojenja, 19.20 S kamero po svetu: Ameriška Ljubljana danes (Cleveland) — barvna oddaja, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.35 Diagonale, 21.20 Nenavadne zgodbe, Turge-njev: Prva ljubezen — serijska barvna oddaja, 21,55 Thormvald: Stoletje kirurgov — barvna oddaja, 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) 14. FEBRUARJA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.15 Mačkon in njegov trop — serijska barvna risanka, 17.40 Obzornik (RTV Ljubljana), 17.55 Košarka Crvena zvezda : S im men t hal — prenos (RTV Beograd), 19.30 Kratek film, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in T V barometer, 20.30 Kosilo v travi — francoski barvni film, 21.05 Nogomet Škotska : Anglija — barvni posnetek iz. Glasgovva, 23.35 Poročiila (RTV Ljubljana) 15. FEBRUARJA 9.35 T V v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šolj — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 P. Golia: Jurček — nadaljevanje in konec, 18.15 Obzornik, 18.30 Druščina Je-hu — serijski film, 18.55 Čudežni čut — barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 Na valovih Mure — film, 22.00 Igre — polljska barvna baletna oddaja, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) 16. FEBRUARJA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina — ponovitev, 16.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Otroci pojejo o zimi — glasbena pravljica — 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Profesor Baltazar — barvna risanka, 18.40 Vzgojni problemi, 18.50 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Mozaik, 19.00 Sporazumi in nesporazumi, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.30 Rimljanka — italijanski film, 22.05 XXI. stoletje — barvni film, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) Kranj CENTER 10. februarja amer. barv. film DIVJA DEŽELA ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. barv. filma KO SO SE ŽENSKE UČILE LJUBITI ob 22. uri 11. februarja amer. barv. film DIVJA DEŽELA ob 15., 17. in 19. uri, premiera angi,-amer. barv. CS filma DEMONI ob 21. uri 12. februarja angl.-amer. barv. CS film DEMONI ob 16., 18. in 20. uri 13. februarja angl.-amer. barv. CS film DEMONI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 10. februarja angl.-franc. barv. CS film NORMANSKI MEČ ob 16. in 20. uri, amer. barv. film PARADA NORCEV ob 18. uri 11. februarja angl.-franc. barv. CS film NORMANSKI MF.Č ob 14. in 18. uri, amer. barv. film PARADA NORCEV ob 16. in 20. uri 13. februarja premiera slov. filma VESNA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 10. februarja amer. barv. film SI ERA TORIDE ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. filma MORILCI V IMENU ZAKONA ob 22. uri 11. februarja amer. barv. film SI ERA TORIDE ob 15. in 19. uri, amer. barv. film MESTO NASILJA ob 17. uri 13. februarja amer.-ital. barv. film NEZGREŠLJIVI SIIANGO ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 10. februarja amer. barv. film KRVAVA MAMA ob 16., 18. in 20. uri 11. februarja ital.-špan. barv. CS film 7 ŽENSK ZA 7 KAVBOJEV ob 15. uri, amer. barv. film KRVAVA MAMA ob 17. in 19. uri Krvavec 11. februarja amer. bajj: film DVOBOJ NA PACIl*'**" ob 16. in 19. uri Škofja Loka SORA 10. februarja amer. film NAVARONSKA TOF^ VA ob 18. in 20. uri 11. februarja amer. ba£v film JUNAKI RISANE"* FILMA ob 16. uri, barv. film NE MOTI KA*" BOJA, KO LJUBI ob 18. fi 20. uri p, 12. februarja kinoteka H*11 DI ob 19. uri < 13. februarja kinoteka HEA' DI ob 20. uri Železniki OBZORJE 10. februarja amer. ban* film NE MOTI KAVBOJ*' KO LJUBI ob 20. uri 11. februarja amer. ba1* film NAVARONSKA TOP^ VA ob 17. in 20. uri 12. februarja amer. bar** film JUNAKI RISANE^ FILMA ob 17. uri Radovljica 10. februarja mehiš. Wgl film BELE ROŽE ZA CRN" SESTRO ob 18. uri, i1^ barv. film PRIDITE K NA^ NA KAVO ob 20. uri 11. februarja franc. bar*' film RDEČE SONCE ob 1* uri, amer. barv. film VEL KE PUSTOLOVŠČINE SK*' RAMUšA ob 18. uri, meh'*' barv. rilm BELE ROZE *•* ČRNO SESTRO ob 20. uri 12. februarja amer. bar*' film V SLUŽBI NJENEM VELIČANSTVA ob 20. uri 13. februarja ital.-j1'?' barv. film SESTANEK Z N^ ČASTNIM ob 20. uri Bled 10. februarja amer. bai^' film NED KELLY ob 17. »* 20. uri 11. februarja amer. bar* film NED KELLY ob 15., i* in 20. uri . 12. februarja amer.-it*r barv. film SONČNICA ob i7' in 20. uri 13. februarja amcr.-i*3' barv. film SONČNICA ob l7' in 20. uri Jesenice RADIO 10. in 11. februarja franc-* ital.-špan. barv. film REVOL* V I".RAŠICE 12. in 13. februarja fran* barv. film PREKLETA MARIJA Jesenice PLAVŽ 10. in 11. februarja franC« barv. film PREKLETA MARIJA 12. in 13. februarja frartf" ital.-špan. barv. film REVOl> VERAŠICE Dovje Mojstrana 10. februarja franc. bar** CS film UM CARUJE 11. februarja angl. bar*' CS film BAROUERO Kranjska gora - 10. februarja angl. barv. C* film BAROUERO 11. februarja franc. bar*« CS film VDOVA COUDERC Javornik DELAVSKI DOM 10. februarja ital. bar* film DJANGOV SIN 11. februarja franc. bar** CS film UM CARUJE nT T' TI ■ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE EMoVaAFON' 7' KSAVER, 13. R AMONA, 14. RETINA, 15. Moisu i 16 PETELIN, 17. CORD, 18. NATO, 19. ADA, 20. ANE-TA 34 n °ST' 26- EUEN> 27 • VIST, 31. KVARTET, 33. MIR-• REGRES, 35. PROCES, 36. ATENKA, 37. ARNIKA. V Tržiču spet nedeljski pSesi IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 136 rešitev. Izžrebal] smo: 1. nagrado (50 din) dobi Janez Kvas, Dom Albina Drolca, Preddvor; 2. nagrado (40 din) Igor Jugovic, Kranj, Kidričeva 20; 3. nagrado (30 din) pa prejme Robert Rozman, Medvode 109. Nagrade bomo poslali po pošti. j^^pDORAVNO: 1. indijanske trofeje, kože z lasmi, POtegnje- ^C j „• -----. ------J-------- . . ~.~ , ..w«~ .......... streli- j Preniaganih sovražnikov, 7. lastnina, imovina, 13. 16. iv^C 2 'okom, 15. francoski pisatelj, Claudc (»Ariana«), 18, ana "ola a, 17. rastlinska zajedavka, snetljaj, snetjava, Ocvjri.a , st> kračina, 21. grška boginja nesreče, 22. Anton tiea ' J™ ■ avtomobilska oznaka za Rijeko, 24. nekdanja kra-konoo* '^sko moč (konjska sila), 26. Ivan Minatti, 27. ože, delu: '\C' strokovno osebje, 34. pozdrav v slovo, adijo, 36. 39. vi?r v"Ikan na Havajih, 37. najvišje mesto na Siciliji, i J nadzornik, višji kontrolor, 42. stara ženica, 43. podze- mska »zplaka, kanal. 3 H « « 7 S 9 10 N 12 16 1? 21 24 ■ 29 30 31 32 33 H 38 '.i 'ti ^ržav^ °: P°ze,enJc' strast, 2. sporazum, pogodba med v An»?° P°la.«;tjo >n katoliško cerkvijo, 3. ploskovna mera Dose' .in ""Svernl Ameriki, 4. ime nekaj vladarjev in knezov, tiijj, J?° v2 dinastije Karolingov, 5. pripis v pismih, post serip-8. pj. • že tako, tudi tako, tako in tako, 7. stisnjena dlan, SiCj,jJ.j a starih Slovanov, 9. enaki soglasnikl, 10. vulkan na nje • ' signalna naprava na morju, 12. plemensko znameni, 'r nU'Ji>ns! i emblem ali lik živali 14. znan lokal v Ljublja-22' a v španščini, 19. predstavnik določene vrste, 20. če, heža °n,at"'ja, predplačilo, 25. drug Izraz za snedeža, požreš-30. sL8net'a' 28. žensko ime (Prešernova pesem »Lepa . . .«•), fii0? pj^P^-ki kraj v južni Italiji, po katerem so se imenovali 32, 1 a'eati, 31. tovarna koies v Ljubljani, tudi trobilo, para,£er,ski mikrolog, iznašel cepivo proti virusu otroške 35, . ?c'> Jonas Edvvard, 33. tuje žensko ime (Ma<*nani, Karina), krati!!atlca *■ opravek, 38. izraelska luka, 40. Rdeči križ, 41. ,Ca za element. % R_j<. r£ e-'tev pošljite do četrtka, 15. februarja na na-^ °v: Glas, Moše Pijadcja I, Kranj, z oznako Na-8radna križanka. Nagrade: 1.: 50, 2.: 40, 3.: 30 din. Višja šola za organizacijo dela v Kranju razpisuje prosto delovno mesto bibliotekarja **ogoj: visoka izobrazba za področje organizacijskih in družbenih ved in vsaj pasivno znanje angleščine in ruščine. ^.iave sprejema tajništvo Višje šole za organizacijo "*da v Kranju, Prešernova c. v 15 dneh po obJavi razpisa. Nedeljski plesi so bili pred leti v Tržiču običaj, ki nd bil zanimiv le za domačine, saj so prihajali v Tržič tudi ljudje od drugod. Žal so Tržičani plese opustili. Letos bodo nedeljski plesi spet zaživeli. Prva takšna pri. roditev bo v nedeljo, 11. februarja, ob 18. urj v domu TVD Partizan. Plesi bodo popestreni z zabavnimi in hu-morističnimi točkami. Na nedeljskem plesu bo nastopil tržaški pevec Janko Roprot, ansambel Radia Tržič in gost Mirko Bogataj iz Ljubljane. Obiskovalcem sc obeta prijetna zabava. -jk Kranjski alpinisti praznujejo Letos praznuje alpinistični odsek Planinskega društva Kranj 25. obletnico uspešnega delovanja. Med največji- loterija rečke s so zadele ončnicami din 0 10 47800 810 59540 610 71490 1.010 350b40 5.010 81 20 6131 200 07551 600 14071 800 535341 5.000 42 30 9352 300 27962 800 99552 600 078382 150.000 185072 5.000 63 40 73 20 02303 1.000 08203 600 32793 800 409853 5.000 14 20 684 80 06804 800 21574 600 90534 800 286844 10.000 580514 10.020 5 10 11335 1.010 57595 810 66245 1.010 76225 610 515745 5.010 56 30 76 40 206 60 3746 500 94506 600 565886 10.000 57 20 04597 1.000 12107 600 32977 800 47177 1.000 172917 5.000 285737 5.000 38 30 558 60 05528 800 43998 1.000 57198 600 300418 10.000 352248 10.000 09 50 89 20 629 100 719 80 11529 1.000 52869 600 95029 800 056329 5.000 mi uspehi jc bila lanska nadvse uspešna samostojna alpinistična odprava v vzhodno afriško pogorje Killman-džaro in Mavvenzi. Kranjski alpinisti bodo proslavili srebrni jubilej v torek, 13. februarja, ob 19. uri v prostorih Delavskega doma v Kranju. Na proslavi se bodo predstavili najvidnejši kranjski alpinisti. -jk M ~ Sledališee k^^ SOBOTA, 10. februarja, ob 19.30 za IZVEN — V. Zupan: BELE RAKETE LETIJO NAD AMSTERDAMOM; gostuje Ju-goslovensko dramsko pozori-šte iz Beograda; NEDELJA, 11. februarja, ob 16. uri za IZVEN — F. Prešeren: KRST PRI SAVICI; gostuje Slovensko primorsko gledališče iz Nove Gorice; PONEDELJEK, 12. februarja, ob 19.30 za IZVEN — Levstik—GrUn: KASTELKA; gostuje Slovensko narodno gledališče iz Maribora; TOREK, 13. februarja, cb 16.30 gledališki razgovori: VLOGA IN POMEN GLEDALIŠČA V NAŠI DRUŽBI; ob 19.30 za IZVEN — I. Tavčar: LUNA V MEGLI; gostuje SNG — Drama iz Ljubljane. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMB1NA1 KRANJ Obrat komercialni servis prodaja v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 (bivši Bcksel): krmila za kokoši (briketi) krmila za krave molznice koruzo pšenico Cene konkurerčne! Se priporočamo vsem kmetovalcem. JESENICE Solata 5,50 din, korenček 3,50 din, jabolka 5,40 din, pomaranče 6 din, česen 19 din, čebula 4,50 din, fižol 8 do 15 din, pesa 2,50 din, kaša 8,10 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,10 do 1,25 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 66,50 din, klobase 5,30 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 2,80 din, kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,20 din, cvetača 6,30 din, krompir 2,50 din. KRANJ Solata 7 do 8 din, špinača 9 do 10 din, korenček 5 din, slive 8 din, jabolka 6 do 7 din, pomaranče 6 do 8 din, limone 10 din, česen 18 din, čebula 5 din, fižol 8 do 10 din, pesa 5 din, kaša 8 do 9 din, suho meso 4 din, kokosi 28 do 30 din, med 25 din, žganje 28 do 30 din, slanina 22 din, ajdova moka 8 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,20 din, sinovo maslo 28 din, smetana 18 din, orchj 70 din, klobase 12 din, skuta 8 din, kislo zelje 6 din, sladko zelje 2,80 din do 3 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 2 din, TRŽIČ Solata 7 do 8 din, korenček 6 din, slive 10 din, jabolka 7 din, pomaranče 6,40 din, limone 9 din, česen 20 din, čebula 7 din, fižol 13 din, pesa 5 din, kaša 8 din, peteršilj S din, zelena 8 din, ajdova moka 3 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 30 din, smetana 10 din, orehi 20 din, jedrca 70 din, klobase 15 din, sladko zelje S din, kislo zelje 6 din, kisla repa 4 din, krompir 2 dinarja. oročiti &• V KRANJU Markič Ivan in Zorman Francka, Zupan Peter in Zupane Olga V TRŽIČU Belhar Peter in Miklič Judita, Košniek France in Sobe r Frančiška V KRANJU Burgar Ana, roj. 1898, Ko-kalj Ivan, roj. 1908, Tarman Marija, roj. 1894, šilar Janez, roj. 1902, Vidmar Anton, roj. 1890, Jeraj Justina, roj. 1909, Bobnar Katarina, roj. 1889, Krišelj Marija, roj. 1891, Glo-bočnik Pavla, roj. 1912, Drak-slar Helena, roj. 1937, Pogačnik Marija, roj. 1890, lepi na Janez, roj. 1936, Jagodic Marjana, roj. 1889, šumi Kristina, roj. 1888, Uršič Antonija, roj. 1887, Škofic Ivana, roj. 1888, GašpcršiČ Katarina, roj. 1890 V ŠKOFJI LOKI Omejc Martina, roj. 1972, Bertoncelj Marija, roj. 1894, Proj Antonija, roj. 1888 Literarne ure v Pionirski knjižnici Lojzetu Gostiši v slovo Pred dnevi je za vedno ugasnil prijazen smehljaj na tega dobrega človeka. Zares dobrega, saj ga ni bilo, ki J* bi vedel in cenil nekdanjega ravnatelja Prešernovega &e lišča. Se vedno so nam v lepem spominu ona, tal prekrat** leta, ko smo imeli v Kranju poklicno gledališče z izvrstni repertoarjem in s složno igralsko družino. .h Da, složno — kajti to je v gledališčih in tudi v driiPn umetniških združbah res redkost. Tu, v Kranju, v Prešert** vem gledališču, pa je vzorno složno deloval dosti pestf ansambel, sestavljen iz starih amaterjev-praktikantov in i*}* dih šolanih igralcev. Vsekakor je osebnost Lojzeta Gostiš? iz katere je vela topla blagost, imela tu svoj odločilen vP^' Spomin na zlata leta kranjskega poklicnega gledališča ostal hkrati tudi trajen spomin na njegovega ravnatelje- , V enem od prihodnjih Gledaliških listov nameravam obSM neje in strokovno prikazati Gostišev delež, ki ga je prispe* k Prešernovemu gledališču v Kranju. Zato se danes poslavljam le od človeka, prijatelja. Spominjam se, kako je pred desetletji, še pred drUS0 svetovno vojno, prišel v Ljubljano mlad Notranjec, sic6* nešolan pevec-tenorist, a veliko obetajoča nada za našo opef* A že po prvih nastopih je moral utihniti; zbolel je na glast kah in tako Slovenci žal nismo dobili še enega velikelr tenorista... Ostal pa nam je dober človek, zvest prijate*/' sposoben organizator na najrazličnejših kulturno-prosvetfl™ področjih. Morda nimam prav, če trdim, da so izmed slovcnsk1*1 rodov prav Notranjci najbolj trdnega, dobrega in zanesljivi, značaja? Mnogo Notranjcev poznam, vsi imajo tak znafM^ Zdaj umrli Lojze Gostiša jc bil tudi eden od takih doka'J^' milo mi je bilo pogovarjati se z njim in poslušati njegov pojočo notranjščino. Skoro tri desetletja sva drugovala J sence med nama ni bilo nikoli nobene. .. Zdaj se odpočij, dragi prijatelj in tovariš! Prišla bo V0" mlad, kot poje pesem, a tebe več ne bo, ker so te djali v črno zemljo... A misel nate in na tvoje delo bo še doli0 Uvela. To so bile besede za slovo, ki ti jih nisem mogel spreg°\ voriti ob odprtem grobu. Prerod sem te imel, da bi mog? na ftfts iztisniti te misli prš/i tvojo potjo v neznano. La:.ic mi je bilo napisati jih, saj sem se tako še poslednjič pogovO" ril s teboj. Kmalu bo Kranjsko polje ozelenelo, travniki bodo zacv* teli in bližnji gozdič bo oživelo petje ptic. Tako ti bo lažji — cvetje in ptičje ivrgolenje bosta blažila to naš* grenko slovo ... č. Z. Delo jeseniške delavske univerze Tako kot že lani jc tudi letos Pionirska knjižnica v Kranju uvedla kot poživitev svoje redne dejavnosti predavanja za osnovnošolce. Tokrat so predavanje Pesniki in pisatelji Gorenjske, imela ga je prof. Berta Golobova, posrečeno povezali s proslavljanjem spomina na pesnika Prešerna. Predavanja, ki so se zvrstila v treh dneh v tes- Med predavanji, namenjenimi staršem, ne manjka zarij-mive in aktualne problematike. Prof. Mira Novak iz Ajdovščine, dr. Marjan Pajnicr in prof. Vladka Jan bodo v treh samostojnih nastopih govorili o pomenu znanja, o vlogi staršev pri čustvenem dozorevanju mladine ter o mladost nikovih stiskah. Še bolj pester je izbor tem, posvečenih izpopolnjevanju in izobraževanju samih dijakov. Vanj so sestavijavci uvrstili informativni pomenok o poklicnem usmerjanju in o značilnosti posameznih strok, nadalje razgovor s študenti ter razprave o globalnih konceptih obrambe socialistične Jugoslavije, o alkoholizmu (dr. Tone Košir) in o notranjih zagatah najstnikov (slednji sta avtorici, prof. Novakova in prof. Janova, dali okvirni naslov »Nihče me ne razume«). Kar zadeva kulturno-umct-ni&ko dejavnost, velja omeniti zlasti četrtkov »Večer umetniške besede«, s katerim so gojenci loške hiše učenosti požlahtnili svečano pode-littev Prešernovih nagrad le- nih prostorih Pionirske knjižnice v Kranju, je poskušalo več kot 300 učencev osmih razredov osemletk iz kranjske občine. Nekaj več o tej vsekakor moderni povezavi knjižnice s šolo je povedala v razgovoru prof. Golobova. »Samo izposojanje knjig jc vsekakor le del dejavnosti neke knjižnice, saj je treba bralca navezovati na knjigo tošnjim gorenjskim izbrancem in hkrati počastili spomin na velikana slovenske poezije. Slovesnost je bila v galeriji Loškega muzeja. Dobrodošlo spodbudo in poživitev svobodne aktivnosti gimnazijcev pa bo nedvomno sprožila tudi bližnja otvoritev prikaza likovnih stvaritev Edija Severja in Marije Kajzer ter udeležencev lanske Male Groharjeve slikarske kolonije. Razstavo mislijo odpreti v prostorih šole. O Dijaškem mozaiku naj povemo le to, da je najnovejša številka že peta po vrsti in da so jo prikrojili jubileju mesta. Dva od nosilnih člankov sta posvečeni Koroški ln Vietnamu. Sledijo prispevki, k| obravnavajo različne plati življenja na zavodu in dosežke posameznih krožkov, ter številni literarni zapisi, pesmi, humor, šale, križanka in modni kotiček. Vsebinska pestrost in precejšnja kvalitetna raven časopisa do kazujeta, da se kolektiv loških srednješolcev ponaša s celo vrsto članov, ki znajo izborno sukati peresa. I. G. tudi drugače. Zato imamo pri nas ure pravljic ln zdaj drugo leto tudi literarne ure kot nekakšno dopolnilo šolskemu pouku. Lani smo za učence pripravili predavanje, v katerem so zvedeli še kaj novega o Prešernu, letos pa so poslušali kronološki pregled literarnega ustvarjanja v 200 letih na Gorenjskem. Zanimanje za takšno dopolnilo k učnemu načrtu za predmet slovenščine je bilo med šolami veliko, celo večje kot pa nam prostorske in tudi časovne zmogljivosti dovoljujejo.« Potemtakem so učenci podeželskih šol zaradi oddaljenosti od centra glede takih dopolnilnih oblik izobraževanja prikrajšani? »Vsekakor. Resnična škoda jc, da kljub zanimanju takih predavanj ni mogoče izvesti prav za vse učence. Te vrste predavanja so za učenec zanimiva, ker slišijo povsem nove stvari, ki dopolnjujejo njihovo dosedanje znanje. Prav radi bi k tem literarnim uram pritegnili prav vse učence, praktično pa to ni izvedljivo. Slavisti so bili s temi literarnimi urami zadovoljni, zelo pa so podprli to našo dejavnost tudi na Zavodu za šolstvo.« Pionirska knjižnica v Kranju bo v aprilu pripravila literarne ure o slikanicah za nižje razrede osnovnih šol, posvečne pa bodo pravljičarju R. C. Andcrsenu. Ob tej priložnosti bo v Prešernovem muzeju tudi razstava o Andcrsenu. Takšne oblike povezovanja s šolami, kar obenem še bolj povezuje mladega bralca z dobro knjigo, imajo že tudi druge knjižnice, kranjska pionirska knjižnica pa je, kot pravi njen vodja prof. Golobova, šele pri začetku. Ta pa je videti spodbuden, dosedanji rezultati pa vredni napora. Želeli bi le, da bi bile takšne oblike sodobnega povezovanja s šolo kar najbolj pogoste. Trenutno pa, ker ni kadra, te vrste dejavnost ne more biti pogostejša, pa tudi prostor sam ni najbolj primeren. L. M. Gostovanje Jeseničanov v Podnartu Jutri, 11. februarja, ob 19.30 bo v kulturnem domu v Podnartu gostovalo gledališče Tone Cufar z Jesenic. Predstavili sc bodo z dramskim delom Forda Kozaka — Vida Grantova, Predstava sodi v program letošnje kulturne akcije, ki jo izvajata kulturna skupnost Radovljica in občinski sindikalni svet. JR Na jeseniški delavski univerzi so že začeli s šolo za samoupravljavce, za katero se je prijavilo kar precej slušateljev iz raznih jeseniških delovnih kolektivov in organizacij. Na delavski univerzi pa poteka tudi šiviljski tečaj, v ponedeljek bodo začeli v okvuiru programa izobraže- Na knjižni trg so prišle nove slikanice — dve japonski: DOBRO JUTRO in ZIRA-FA PRIPOVEDUJE. Med domačimi velja omeniti 105 LUBENIC (B. Zupančič), POTOVANJE ZA NOSOM (L. Ko-vačič), BRATEC IN SESTRICA (B. Jurca), KONJIČKI IZ IZ KROMPIRJA (N. Major). Učencem osnovne šole so namenjene KOROŠKE PRIPOVEDKE, BILO JE NEKOČ (F. Milcinski), PRIPOVEDKE IZ DAVNINE (Brlič Mažura-nič), UHAC IN NJEGOVA DRUŠČINA (B, Jurca) ter še nekaj povesti, ki so izšle v 4. letniku zbirke Moja knji/.ni-ca. Za mlade bralce, ki imajo radi grozljive in pustolovske knjige, sta priporočljivi MASKA RDEČE SMRTI (A. E. vanja z 8. razredom osnovfl5 šole, naslednji petek pa z na' dal jnjevalnim tečajem ne"1' škega jezika. Za osnovnošolsko izobrazb vanje, za 8. razred osnovi* šole bodo sprejeli še nekaJ kandidatov. Sprejemajo P tudi prijave za tečaj nem*** ga jezika. D. S. Poc) in POTA MORJA (&) Armstrong). Kdor pozna Ou* bekova Vsa čuda sveta, bo rad segel po njegovi knjigi GLAVNA MESTA EVROPE. S pO* hk ja zaščite narave je P'1 MK izšla knjiga SOS ZA NAŠO ZEMLJO, ki je izrecno namenjena mladim ljudem-Pred nedavnim je izšel 2. djj KNJIGE O ŠPORTU, P"'1' zanska knjiga pa je prvi U'£' nik Matjaževe knjižnice za| ključila z Vipotnikovinil ZGODBAMI O DIKU. Ivo Zorman je izdal n°v° mladinsko delo V SEDEMNAJSTEM. Obravnava živli^ nje sodobne Mflednješolsk' mladine in problem zgodnji* ga materinstva. B. G. Pionirska knjižnic3 Kranj Delavska univerza Tomo Brejc Kranj vpisuje kandidate v naslednje izobraževalne oblike: # V TEČAJ STROJEPISJA % V TEČAJ ZA SKLADIŠČNO POSLOVANJE O V TEČAJ ZA PRIVATNE GOSTINCE Prijave sprejema do 20. februarja 1973. Podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi vsak dan od 7. do 16. ure. Loški gimnazijci za tisočletnico Med »Dijaškim tednom« se bo zvrstil cel niz kulturno-umetniških in drugih prireditev V skladu z načelom, naj bi praznovanje 1000-letnice škofje Loke, ki jc že steklo, zajelo čim širši krog občanov, so se škofjeloški gimnazijci — seveda ob izdatni pomoči vodstva šole — odločili pripraviti poseben »gimnazijski teden«. Trajal bo do vključno 16. februarja, prireditve, ki so predvidene, pa bi lahko razdelili v tri osnovne skupine: predavanja za učence in starše, obiski in izvedba kulturnih dogodkov ter izdaja glasila Dijaški mozaik. Med mladinskimi knjigami Pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (11. zapis) »teki t0 POt In Še enkrat b0 Str ^ ^eseda ° simpatičnem viJ* U' vesclcm patru Bcn-JnUtu Crobathu. Tem to znov še Pisem, ker a m znova pokaže v raje mož zarad" P,rijazne-»ši luči- Ne le ne Ul se ne docela raziska-in £°Vczanosti s Prešernom raai anjeni' pač pa tudi za" mu ■ ,ic-kc zbadljivosti, ki dr,i-J? ^c sProžild iskreno ro- TlCJOREPCl, MIŠJEGLAVCI 2a Primer navajam »Pe-Slm od Teržičanpv«, na-Takr Plsano 5. oktobra 1860. ^n*rai- je bilo v Tržiču še ,sk^i°so hov; nikj ^nškutarski podrep-^ večino v občinskem od- sCnfkle 1 1912 JC Pr0drla isKa večina in izvolila Slo /uPa»a — zavednega le fVen.Ca Franca Ahačiča. Sete vy jc uvedel v. urade slo- nemškutar. jev. Vse-imeli Nemci in nji- .Maš imel tari i »Poet« Benvenut jc v mislih sevc nemšku-2bUj0 Svojega časa — torej nje Uivka ne leti na danaS-njo ^ane in m za danaS. rabo. Da ne bo zamere! Takole pika naš Strašan: Teržičani sami so cigani, to so sami izdajavci. Tič j ore pci, miš jeglavci! Za patrone, zbrali so nemškone, z njih Globočnik kuha nemški močnik. Tam Klofutar, pervi je nemškutar. Dež.man laja, on mu hvalo dajal Izveličan težko bo Teriičan; dnar v£up zbira, Kranjce pa zatira, Naj skerbijo, da se spokorijo, scer jih bomo kniali u Frankobrod pognali, kljune njim pa prej pobrali, Slekli hlače, jim pobrali krače, vzeli kose, porezali mrse. Vrag vzemi izdajavce, ličjorepce, mišjeglavce! Ce je pričujoča »pesnitev« umetniško res brez cene, je vendarle zrcalo svojega časa. Lastniki velike trziške predilnice bombaža in šenlan-skega rudnika živega srebra pod Ljubeljem, kakor tudi imetniki peterih kosarnie (kovaških delavnic za kose) so bili tujci; vsi pa, ki so bili gospodarsko odvisni od teh gospodarjev, so bili hočeš nočeš nemškutarsko usmerjeni. Eden takih hudih »Nemcev« je bil lastnik ene od kosarnie z zelo »nemškim« imenom: Anton Globočnik! Klofutar pa je bil tržiški dekan in — po Crobathu — »pervi nemškutar«. Omemba Frankobroda meri pač na takratno vsenem.ško akcijo za združitev nemških dežel z enotnim državnim zborom v Frankfurtu (slaroslov ensko Frankobrod!). TRDINOVA PRIPOVED enavadno sporočilo o odnosih med Prešernom in .Benvenutom nam je ohranil pisatelj Janez Trdina. O patrov! pomoči, da bi Prešeren dobil advokatu.o v Kranju, se\eda v res-.icm. pivšernoslovju ni nič dogna-nega. Vendar, kot anekdoto, pa le povejmo: Ko je Prešeren svojemu poslednjemu' ljubljanskemu so-govorcu v začetku 1. 1816 povedal, da sc poteguje za advokaturo v Kranju, jc pater menda dejal: »France, tvoja bistra glava ti ne bo pri tem nič pomagala. Pri ljudeh si znan kot frajgajst, kot slabo-verec in svobodnjak. Vlada bo seveda poizvedovala, na kakem glasu si — Ljubljančani pa te bodo le črnili. Veš, kaj ti svetujem? Začni hoditi vsaj za nekaj časa v našo cerkev. Jaz bom že poskrbel, da te bodo videli patri in tudi gvardijan. In ko bo vlada vprašala samostance, kakov Člo.vek si, DO zvedela, da si strogo moralen, da zahajaš redno v cerkev in da se ti sploh nič slabega ne more očitati.« Prešeren se je na te besede le nasmejal: »Morda poskusim — ta manever se mi ne zdi tako napačen. Brez svetosti se v Avstriji res nikamor ne pride.« In Prešeren je menda pričel Še tisti teden redno hoditi v frančiškansko cerkev sredi Ljubljane. (Tako sta Trdini pripovedovala Prešernova ljubljanska znanca Lo-žar in Vojska.) Pobožnost Prešernova res ni dolgo trajala ali mu je vendar hasni-la. Ko je vložil prošnjo ?a advokaturo, je prišlo do vlade tudi nravstveno spričevalo (nedavne »karakteristike!«* od vodstva frančiškanskega samostana. In Prešeren jc dobil zaželeno advokatsko mesto v Kranju! — Pozno, a vendar, star je bil tedaj že 4'6 let.'.. Tako Trdina. Hčerka pesnikova, Ernestina Jelovškova, pa v svojih spominih trdi drugače: nravstveno spričevalo za Prešerna je napisal šentpetrski župnik Svetličič. Morda je pesnik le kako ustregel Crobathovim nasvetom, vendar se nam upira misel na Prcšcrna-svetohlinca in pobožnjakarja, pa četudi le v igri. Moral je biti pesnik pokoncu-mož in se mu je taka hinavščina gotovo upirala. Zato raje ne verjemimo — ne Trdini, ne Benvenutu. ORGLARČEK BENVENUT rijaznejše je primerjali našega Strašana s Prešernovim orglarčkom iz znane pesmi. Tudi Benvenut sc pogovarja s svojimi ptiči-pevei. — Preden pa navedem dve. taki pesmi, moram brž opravičiti brumnega verzifi-katorja. Njegov jezik je poln hrvatizmov in vulgarnih izrazov, ni kultiviran kot je bil Prešernov, ne preprost kot jc bil Vodnikov. Pater Benvenut je namreč dolga leta služboval v hrvaških krajih, od tod toliko hrvaških izrazov med njegovo trdo gorenj-ščino. Crobathov svet je bil očitno ozek, zaprt med samostanske zidove. Do Prešerna najbrž ni imel literarno razgledanega sogovorca. Vse to moramo imeti pred očmi, ko ocenjujemo Benvenutovo »poezijo«. Črtomir Zoreč gorenjski kraji in ljudje ];Q !cš- vse bolj utrujen od samega sledenja baj: SarJevemu raztegnjenemu govorjenju, vse bijJ zamorjen od težkih, pretežkih nalog, ki so k0 *^0sb*vljene predenj, je proti koncu le z mu-VeT, ,e Poslušal zgovorneža. Ko je le-ta nazadnje Zas''\'V nclla|. je sklonil nabito polno glavo in se 'toisa • V tla' z rokami na nrbtu. Kako naj ko-Za«r!'IU sam sestavljam okrožnice, jc pomislil Piu-)LnKno' ko mi še s tistim prevajanjem pri SkoioSl!!u,lslu m šlo! Kako naj hodim zaradi 0Kqj . .....'m ni bio; x\.ar.o naj iiuunu Loiaui inest ,ln zaradi kontrole daleč po komandah privj'. Sc|n se še iz bolnice do sem komaj POpno. *n te komande mest, sem slišal, so k0sto celo v premikih . .. Počasi je spet dvignil glavo, brez sledu poprejšnjega veselja pogledal Pavlu za tren naravnost v oči, komaj opazno odkimal in razočarano zavzdihnil: — Ne, tovariš komisar — za takšno delo nisem, se ne čutim sposobnega .. a bil bi sposoben, je nadaljeval čez čas, zroč nekam skozi sogovornika, vsaj mislim, da bi bil, za komisarja bolnice — veš, naša bolnica je brez komisarja, tovariš Knap se je ponesrečil — povedal sem, da bi bil to rad, že tovarišu komandantu in tovariš komandant je bil tudi za to — res, in tovariš komandant je rekel, da bo samo še tebe vprašal in ... Čedalje v hujšo zadrego je prihajal Aleš, kajti opazil je, kako ga komisar bolj in bolj pisano pogleduje. In zdajci je Pavel jekleno modre oči tesno priprl ter z glasom, za korenjaško postavo nenavadno \ isokim in predirljivim, ko da bi pre-paral kos svile, zasikal: — Tovariš Aleš — to jc karierizem! Le za šarže na rokavih mu gre, strcmuhul je naglo in brez priziva razsodil v sebi. — O tem se bomo pogovorili v štabu! je pribil, prebodel zaprepadenega mladeniča z jeklenim pogledom in srditih korakov odšel v hišo. Alešu je obsodba zarezala v živo. Potolčen od udarca se je sesedel na klop pod lipo, sc naslonil na razkrečena kolena, se zazrl s kalnimi očmi, zgubljeno v sedaj zanj breziično daljo in usta so se mu v bolečini živčno spačila. Cemu, oh, le čemu mi je bilo treba na pol ozdraveti? se jc spraševal v navalu obupa. Kaj bi nc bilo bolje, čc bi me bilo tedaj, ko me je že moralo zadeti — tudi pokončalo do kraja? A odgovora ni bilo, ni hotelo biti od nikoder. (Konec) »Pokaži, kaj znaš« v Žireh Srečanje pevskih zborov Svobo]1,1' \ noc'c'i°. februarja, popoldan ob 15. uri bo v dvorani kina konrjtea 2iri javno oddajo »Pokaži, kaj znaš«, ki jo organizirata občinski ^adj j7- ^kofja Loka^ in mladinci Alpinc. Sodeluje 11 ekip, predstavnic karSk? j n aktivov tovarn Niko in Alpina Železniki, Peksa Škofja Loka, Cip-si°Pih 6t C- ^n'' simnazije škofja Loka, Centra za rehabilitacijo in varstvo te'k1Vl "*wja Loka in garnizije škofja Loka. Nastopajoči so razdeljeni v tri in v ^^l00 skupine: v instrumentaliste, v interprete narodno-zabavne glasbe Pr°dilni!r?k.a' J?bčinska konlerenca ZKS Škofja Loka, ABC Loka, Gorenjska "ca in Transturist), I. G. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Kranj in delavsko prosvetno društvo Svoboda Stražiščc bosta v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika drevi ob 19. uri v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju pripravila kulturni večer z naslovom Tradicionalno srečanje pevskih zborov. Nastopili bodo moški zbor prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple pod vodstvom Jožka VVrulicha, moški pevski zbor prosvetnega društva Svobode Stražišče pod vodstvom Jožeta Močnika, moški pevski zbor delavskega prosvetnega društva Svoboda bratov Milavec iz Brežic pod vodstvom Franca Boškoviča in moški pevski zbor prosvetnega društva Vasilij Mirk — Prosek iz Kontovela pod vodstvom Ota Ignaca. Vsak zbor bo zapel pet narodnih in umetnih pesmi, nazadnje pa bodo vsi zbori zapeli pesem Jakoba Aljaža Triglav. Program bo vodil in povezoval Rado Kokalj. A. Ž. Iskanje Prešernove hiše Ni lepo, da človek na slovenski kulturni praznik preklinja, in to zaradi naključja, ki je povezano s praznikom. Morda bo kdo rekel, da je vse skupaj več ali manj nepomembna zadeva. Morda? Vendar samo do trenutka, ko se sam srečaš z neprijetnim naključjem. Nisem pretirano občutljiv, vendar menim, da zavesi narekuje slehernemu Slovencu, da v življenju pozna, in spozna Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Preveč pa bi bilo najbrž zahtevati, da bi vsi že v rosni mladosti obiskali zibelko našega največjega pesnika. Hočem reči, da bodo naši najndajši, ki hodijo v prvi ali drugi razred osnovne šole, imeli prav gotovo še priliko obiskati Prešernov rojstni kraj; S šolo ali s starši. Najbrž pa je prav, da tudi tem malčkoni skušamo vsaj deloitia zadostiti njihovi radovednosti in pokazati pesnikovo rojstno hišo. Ne mislim Z obiskom v Vrbi, pač pa s Društvo upokojencev Škofja Loka razpisuje delovno mesto vodje bifeja Zaželena praksa v gostinstvu. Nastop službe 1. marca 1973. Stanovanja ni. Informacije v sredah in sobotah od 9. do 11. ure. sliko oziroma fotografijo. Tako se je zgodilo tudi v teh dneh, da so številni mladi Kranjčani prihiteli domov z naročilom, da morajo v zvezek nalepiti rojstno hišo dr. Franceta Prešerna v Vrbi. Malčki, ki je še nikdar niso videli, si sami seveda niso znali pomagati. In tako je naloga padla na starše. Tisti, ki so jo imeli doma in jo našli, so jo zlahka rešili. Nekateri, ki so morda imeli možnost in čas, so se z malčkom lahko odpeljali tudi v Vrbo in tamkaj kupili razglednico. Kaj pa drugi? Ko prelistavanje po časopisih, revijah', iskanje po vseh mogočih in nemogočih prostorih v stanovauju ni rodilo uspeha, so se spomnili še na zadnjo možnost. Poskusili so sliko Prešernove rojstne hiše dobiti v knjigarnah oziroma prodajalnah z razglednicami. In prav ti številni so lahko ugotovili, da teh razglednic v kranjskih prodajalnah ta čas žal ni. Z malo sreče bi lahko dobili kvečjemu pesnikov portret, fotografijo spomenika v Kranju in sliko Prešernovega gaja. Tu pa se potem začne tisto preklinjanje, ki kaže na nekulturno plat kulturnega dogodka. Komu bi potem navsezadnje lahko zamerili? Morda nikomur? Ali pa? Morda sebi, ker nimamo fotografije Prešernove rojstne hiše v stanovanju, morda učiteljici, ker je dala takšno nalogo (?); morda pa tudi tistim, ki v knjigarnah in drugih prodajalnah skrbijo za nenehno zalogo in izbor takšnih in drugačnih, lepih in manj lepih, kičastih razglednic, med katerimi pa ni Prešernove rojstne hiše v Vrbi?! A. Ž. Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj prodaja dvosobno stanovanje v bloku C 5 Mlakarjeva ulica 24 v Kranju za izklicno ceno 150.522 dinarjev Pogoj: takojšnje plačilo cele kupnine. Ponudbe pošljite na naslov: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. Na kuverti označite, da gre za javni natečaj. Sprejeta bo ponudba, ki bo vsebovala najvišjo ceno, vendar ima sedanji imetnik stanovanjske pravice prednostno pravico. Rok za ponudbe je vključno 26. februar 1V73 do 12. ure. Odpiranje ponudb bo 28. februarja 197? ob 9. url v SoW št. 4 Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospoda rs Ivo K ra n J. Kljub dobro označenemu semaforskemu križi šču pri kranjski obvoznici, saj so prometu' znaki podvojeni, se že zgodi, da trenutna nepazljivost zakrivi prometno nezgodo. Da pa bi bil° križišče še varnejše in kar najbolje označeno, je pristojni občinski organ v Kranju naročil pri Javni razsvetljavi večja svetila za semafor je. — Foto: F. Perdan Obširen program Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Kranj je na svoje drugi seji ta teden sprejel obširen program dela za letošnje leto. Program so vsaka /a svoje področje pripravile komisije sveta. V delovnem programu za letos se komisija za prometno vzgojo v šolah zavezuje, da bo razvijala prometno vzgojno dejavnost predšolske, osnovnošolske in srednješolske mladine. Razen vsakodnevnega opozarja;1 ja predšolskih otrok v vrtcih in doma na nevarnosti v prometu, naj bi najmlajše letos vključili še v akcijo Varnost prometa v naselju, ne bo pa izostalo tudi že tradicionalno tekmovanje s skiroji. Za izvajanje programa s področja prometne vzgoje naj bi na šolah skrbele komisije, ki jih naj sestav'jajo učitelji, starši, predstavniki v svetih KS in drugih organizacij, na sred. njih šolah pa tudi učenci. V tem šolskem lotu bo več pro- metnih tekmovanj Kaj veš 0 prometu, ki jih bodo izvedle šole, v Kranju pa bo tudi medobčinsko tekmovanje in pa občinsko medšolsko srečanje pionirjev prometnikov. Letos' bo tudi organiziran seminar za pionirje prometnike. Za večjo zaščito 01 rok na cesti bodo poleg rumenih rutic najmlajšim učence nižjih razredov osemletk opremili s posebnimi opozorilnimi znaki za pešce. Med prizadevanja za večjo varnost otrok v prometu spada tudi organiziranje akcije dan zaščite otrok v prometu. Med ostalimi naloga.mi v programu dela te komisije je tudi spodbujanje k temu, da bi srednješolci ob zaključku šolanja opravili vsaj teoretični del izpita za voznike motornih vozil. Celo vrsto nalog je zapis v svoj program rudi 1 »mi za delo s kri Revnim skupno- il mi. d ..... m m družbe r. :- i.u orgii ii/.aeijami, AMD in ZSAM. Krajevne skuonosti Po češkem podzemlju S predavanjem Od Tater do Prage je v torek zvečer planinsko društvo Kranj zaključilo letošnji zimski ciklus predavanj, ki so bila redno vsak torek začenši že od decembra lani. Zadnji večer je dr. Franc Habc, predsednik speleolo-gov Jugoslavije, z živahnim pripovedovanjem in prikazovanje m izredno uspelih barvnih slik vodil obiskovalce skozi mnoge podzemne krasote kraškega sveta v čeških T.t/.rah. Kot strokovnjak in poznavalec podzemskih lepot širom po BvrOpj in še dlje, je predavatelj zelo po doma- če znal razgaliti bisere podzemskega sveta. Ob vsem tem turističnem bogastvu v Ta-trah je mimogrede primerjal tudi naše jame. Poudaril je, da se pri nas nikakor ne moremo primerjali s lahkim bogastvom kot ga hrani podzemni svet na Češkem. Kar pa je najhuje, še to mailo kar imamo, ne znamo uporabiti, urediti, opremiti in odpreti turizmu. Mnoge naše jame sploh niso zaščitene, zavarovane in so kot take prepuščene uničevanju tistih lepot, ki nam jih je priroda ustvarila skozi milijone let- K. M. bodo po tem programu sodelovale s šolami in vzgojno varstvenimi zavodi, izvedle pa naj bi tudi nekaj opozorilnih akcij tako za otrok* kot za odrasle. Pomembno je vsekakor delovanje KS pr« pregledovanja prometne ui-e" ditve na svojem področju-Program dela nalaga med drugim naloge tudi DelavsJO univerzi. Ta naj bi pripravil* vrsto predavanj za starše, * krajevnih skupnostih, v ml* dinskih aktivih, v šolah za odrasle itd. Komisija za prometno varnost pa si je s programom zastavila naloge, da bo Pre" gledovala prometno uredit** v občini, sodelovala z in' š;>: kci jskimi službami, P*** loge za izboljšavo pa bo P°* sredo vala svetu. L. M. OPOZORILO Vzgojno varstveni zavod Kranj opozarja vse občane, da neznana ženska pobira po terenu prostovoljne prispevke za vrtce. Ker je za pobiranje prispevkov ni pooblastil naš zavod niti krajevne skupnosti, prosimo, da ji prispevkov ne izročate. Uprava Vzgojno-varstvenega zavoda Kranj Kako bit' hočeš poet in ti pretežko J* v prsih nosit' al9 pekel al' nebo! ^ ako pravi veliki mož slovenskega naro-g0 r-. France Prešeren. Doma je iz trdnega re . nJskega kmečkega rodu, katerega koso lne 80 bile načete prav z njim. Domači p0 j1 srčno želeli, da bi nadarjeni France ftiat • cfUnovru'£- Vendar pa se je navzlic pr ,erin'm solzam in nasvetom stricev nai en odločil za študij prava na Du-je ^: Tam je preživljal težke čase. Cesto Živi & ^0n- Tedaj se jc zavedal, da svet ga se vedno v utesnjenih okovih srednje-San^e^a. razredne družbe, ki je delila ljudi ,° med bogate in revne. Zavedal pa b JC tudi, da je sam: brez doma, družine, v bobrih prijateljev in celo z malo vere ■Oirf8'* živlJcnJa- Takrat so nastali nje-Tu(j- nern'n'Jivo veličastni Soneti nesreče. ' 1 takrat je Prešeren hrepenel po do-v?]l. ^z te vroče in neizpolnjene želje je w_ naJ'epša slovenska domoljubna pe-Sem Vrba. k Vrn7j° se je po končanem študiju Prešeren 11 v domovino, je nastopil službo in n.e Proti koncu svojega kratkega življe-Od t'OD" svojo prvo in zadnjo samostojno Uvetniško službo v Kranju. be ^.°rc'a bi brez nesrečne Prešernove lju-11 do ošabne in gosposke Primičeve Jul 'Je Slovenci ne imeli edinstvenega bi- sera venc Sttirti Po ^srečah in razočaranjih, se je Prešeren Vcdal, kam gre odslej v slovenski književnosti — Sonetnega a. morda bi brez prezgodnje Čopove ne imeli Krsta pri Savici? 'zgubi zvestega prijatelja, po toliko eren njegova pot: spremljati mora svoj narod in izraziti v pesmi, kar občuti. Po tem spoznanju je vnovič stopil na svojo življenjsko pot krepkeje — pripravljen jc bil sprejeti vse, kar mu bo življenje ponudilo. 8. februarja 1849 ob osmih dopoldne je preminilo življenje velikega slovenskega pesnika in borca za pravice. Prešernovo življenje je bila ena sama velika borba. To je bila borba proti nazadnjaškim družbenim in političnim duhovom takratne dobe, proti kulturni zaostalosti, ki je oklepala naše ljudstvo. Takega si moramo predstavljati Prešerna. V nas mora biti njegov duh, blago morajo zveneti njegovo večno lepe pesmi. Včasih jih težko razumemo. Ko pa se poglobimo vanje, spoznamo prečudovito misel, izvirno izraženo občutje in dogodke. Prevzamejo nas prelepe besede. O, Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila, gol j 'f iva kača! Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b' igrača! Te besede velja le občudovati in o njih premišljevati. Kako neskončno lepe so! 8. februar je slovenski kulturni praznik — spomin na velikega pesnika. To bo hkrati tudi naš praznik — praznik Gorenjcev, kajti Prešeren je bil Gorenjec. Takrat bomo mislili na prezgodaj umrlega pesnika, na njegovo žalostno življenje, polno razočaranj in krivic, bede in siromaštva in si zaželeli tako kot on, naše gore list: da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan da rojak, prost bo vsak ne vrag, le sosed bo mejak. Marta Klanjšek, 8. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Tudi jaz sem včasih osamljen ^a , °s»rn]-VetU Je mno6° 1Judi g. ^ Jenih. A pri nas na va- fcw OSa'nljenosti skoraj ne lamo mnogo pri stih 'n SOrotmikov. V me *t*ljev Pt *anj Je vse drugače. Prav "mi IVO Je, da si sredi mno- Ijudj lahko osamljen. Maj večja knjiga Lon?ntanskem muzeju v jfcjj?! °nu imajo največjo tickf°u na svetu> sicer ta jbolandski atlas iz le-ie i •te' Nivgova velikost kiilŽČ1'75 metra- Mcd «Ho/ m 1830 so tiskali l9i)ZmSki atlas- ki meri v' n*,0'90 metra. Atlas je Zejil dunajskem mu- rabl • *1' se r,a>več UP°~ „e l)a v vseh jezikih, je Med to množico si ne moreš izbrati prijatelja, kajti za nikogar nc veš, kakšen jc. Brez prijateljev pa si podoben ptici brez kril. Na nikogar se ne moreš opreti, z nikomur ne moreš deliti žalosti in veselja. Tudi jaz sem bij nekoč zelo osamljen. Ko sem bil star sedem let, sem odšel s kolonijo na morje. Z vrstniki sem se takoj seznanil, a nikogar si nisem mogel izbrati za pri. jatelja. Nikomur nisem mogel zaupati svojih skrivnosti. Res, da som večkrat pisal domov, a to me ni rešilo iz osamljenosti, kakršno sem čutil takrat. Čeprav je bilo kopanje prijetno, sem komaj čakal, da mine deset dni in bom zopet videl svoje prijatelje. Šele zadnje dni bivanja na morju sem si našel prijatelja, ki je bil vreden mojega zaupanja. Osamljenost je minila in dnevi so postali lepši. S tem prijateljem si še sedaj dopisujem. A nekateri ljudje si nikoli ne najdejo prijatelja in so večno osamljeni. Iztok Komovec, 7. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor a soba Moja soba je grdoba, v njej omara, ki ji ni na svetu para, zraven miza, kakor rta motorju »diza«, pa še postelje naj ne pozabim, ki jo za spanje vedno rabim. V sobi je tudi peč, ki skoraj ne greje več. Tale soba ni sobana, oh, kako je razmetana! Na tleh je parket, ki komaj nosi naš skakajoč balet. Kljub temu sobe ne zapustim in dan za dnem v njej čepim. Več o sobi jaz ne vem (ne povem), ker predolg je ta sistem. Maks Romih, 5. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Na lovu Oče jc strasten lovec. V jeseni je prišel k nam sosed. Dogovorila sta sc, da gresta nad jazbeca. Od samega navdušenja sta govorila zelo glasno. Poslušati sem. Sosed je odšel. Očeta sem prosil, naj me vzame s seboj na lov. Mračilo se je že. Mesec je že vzhajal. Kmalu je bila pokrajina vsa osvetljena. Pod cerkvijo sv. Miklavža v Mačah je čakal sosed z nabiito puško. Tiho smo se plazili globoko v gozd. Oče je naprava! razpored, kje naj čaka sosed na jazbeca, in pokazal, kje je najino lovišče. Oče je menil, da bomo počakali jazbeca, ko sc bo vračal sit z njiv. Čakali smo dolgo in meni je bilo že hladno in dolgčas. Naenkra/t som zaslišal očetov glas: »Pst!« Vedno glasneje se je čulo, kako nekaj šumj po listju in lomi dračje, Zagledal sem zavaljenega kosmatinca. Oče je zavpil sosedu: »Streljaj!« Istočasno je gozd odmeval od dveh strelov. Cez nekaj trenutkov smo se znašli s sosedom na kraju, kjer smo malo prej zagledali jazbeca. Toda jazbeca nismo našli, oče pa je menil, da ga ni mogel zmesi ti. Naslednji dan zjutraj sem šel zopet v gozd. Prišel sem na kraj, kjer sem prejšnji večer zagledal jazbeca. Na tleh sem opazil kri. Sel sem po sledi in v bližnji grapi sem našel mrtvega jazbeca. Valentin Erjavec, 7. a r-osn. šole Matije Valjavca Preddvor i ptički pozimi Izza vogalov je bril hud veter. S svojimi sestricami smo si hotole poiskati zavetišča in hrane. Na Tončkovem oknu ni bilo niti enega zrna več. Premražene smo se prestopale z noge na nogo. »Ko bi imele vsaj nekaj krušnih drobtinic,« je zastokala najstarejša sinica. »Samo nekaj!« smo skoraj vse v en glas zajokale. Nič ni pomagalo. Morale smo se pognati proti mrzlemu vetru. Cez nekaj časa sem ugotovila, da letim čisto sama. »Poiskati si bom morala hrano,« me je prešinila misel. Ob robu gozda sem zagledala moj domek. V njem jc bilo dovolj hrane. Kako slastne so bile buČničel še danes se mri po-cedijo sline, če pomislim nanje. V hipu sem se tudi ogrela. Na desko mojega domoka sem se zleknila in zaspa la. Najraje bi zavrisnila od ve. serija. Moj želodce k je bil zjutraj poln ko sodček. Vsem otrokom se bom s pesmijo zahvalila spomladi, saj me zdaj nič več ne zebe in tudi lačna nisem. Aljana Jocif. 4. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor No, kaj pa je spat to, si boste mislili! Nič posebnega. Zimski meseci so najprimernejši za klanje prašičev. Otroci se tega zelo veselimo. Tudi pri nas smo zaklali dva prašiča. Zgodaj zjutraj som zaslišala vesel mesarjev glas. Brž sem skočila iz postelje in stekla proti svinjaku. Mesar si je že privezoval predpasnik. »Ali si ti tudi že vstala?« je brž vprašal. »Seveda, saj je že čas!« sem mu odgovorila. Kmalu sta prisopihala še soseda. Stopili so v svinjak. »Tale bo šel prvi!« je dejala mati in pokazala na prašiča, ki je čepel pri koritu. Možaki so ga hitro prijclri in ga odgnali iz svinjaka. Cvili! je na vse pretege, kakor bi bi! že na mesarskem stolu, čeprav so ga nesli šele proti njemu. Cviljenja sem se tako prestrašila, da sem stekla v kuhinjo. »Je že stekla,« je dejal eden od sosedov. »Mislil sem, da ga bo držala.« »Kje Pa, je preveč strahopetna!« je odvrnil oče. Medtem sem zaslišala cviljenje. Mati je pristavila posodo in lovila kri. »Za vse na svetu ne bi bila tam. Ubogi revež, kar tako pod nož,« sem dejala sama pri sebi. Kmalu je cviljenje prenehalo. Mesar je odi- ral prašiču kožo. Nato so ga obesili. Mesar je začol s prašiča rezati meso. Oče in mati sta gulila kremplje, rep in glavo. Kar hitro jima je šlo od rok. Kmalu je zacvirLid še drugi prašač. Popoldne je mesar začel de-lat-i krvavice, nato pa še mesene klobase. Tudi ta posed mu je šel hitro od rok. Mati je krvavice sproti prekuhava-la. Bratca sta prav radovedno glodala mesarja. Rezala sem meso za mesene klobase. Dan se je kmalu iztekel in mesar jc pozno ponoči odšel domov. Trudna sem odšla spart. Dnevu, ko na kmetiji koljemo, pravimo domači ali hišni praznik. Miri Remic, 7. b r. osn. šola Stanka Mlakarja, Šenčur Mimogrede se nakvačka tale brezrokavnik, ki pravzaprav to niti ni, saj se ramenski del nekoliko podaljšuje tudi na roke. Vzorec je^bolj zimski, tak z zankicami, ki jih tudi lahko pre-stri/.emo, pa imamo »volneno krzno«. Ce se zankic lotimo s škarjami, kasneje pletenja seveda ne moremo več sparali. Pletenje na sliki je enobarvno, še bolj veselo pa je, če uporabimo ostanke volne različnih barv. Kotiček za ljubitelje cvetja Piše ing. Anka Bernard Siljenje gomoljastih begonij Za lepo okrašena cvetlična okna v senčni in polsenčni legi so zelo priljubljene gomoljaste begonije. Treba pa jih je pričeti siliti že v februarju, da do maja zacvelo. Gomoljaste begonije napravijo velike posamezne ali polnjene cvetove, nakodrane ali celo nazobčane v raznih barvah. Obstajajo pa tudi malocvetne ali veče\etne begonije in viseče begonije. Vse neutrudno cveto do pozne jeseni in ne prenesejo sončne pripeke. Zato so gomoljaste begonije najlepše na deželi, kjer je zrak svež in vlažen. V morju mesinih hiš, kjer je zrak suh, pa se slabše počutijo in jih hitreje napade pepelasta plesen. V februarju, najkasneje pa v začetku marca, posadimo gomolje (z jamico navzgor) v plitve zabojeke ali lončke napolnjene z vložno šoto. Zelo primerni za siljenje so šotni lončki imenovani tudi jiffy-pots. Begonije silimo sprva na toplem in senčnem prostoru. Ko pa pirčnejo odganjati liste, jih preselimo na topel in svetel prostor na okenski polici. Skrbimo, da zrak ni preveč suh. Ko rastline zrastejo, jih presadimo v večje cvetlične lonce ali cvetlične jabojčke. Preden jih postavimo na prosto, rastline poprej utrdimo, da se privadijo na svež in hladnejši zrak. Pred sredino meseca maja ni priporočljivo prestavljati na prosto, ker lahko še vedno nastopi mraz. Kot sem se omenila, je za bogato cvetenje gomoljastih begonij pomemben svvž, vlažen zrak. Nikoli jih ne postavimo na južno steno hiše, kjer so izpostavljene močnemu soncu. Pepeljasto pelsen, ki so ji bolj ali manj podržene vse gomoljaste begonije najuspešneje zatiramo s škropljenjem s tekočim kaiatanom, lahko tudi s sumporolom ali karatanom v prahu, ki pa sta manj učinkoviti škropivi. Rastline redno škropimo, ko jih prestavimo na prosto. Prav je, če jih škropimo, še preden jih bolezni napadejo. Iz starega novo V omari se je nabral kup moških srajc z oguljenimi ovratniki in manšetaml. NI treba, da bi to odpisano blago prav zares vrgli med smeti, če ni pri hiši prav majhnih otrok, za katere bi iz odsluženih srajc sešili prav lepe srajčke za igro, te odslužene srajce še vedno lahko koristno uporabimo. Izberimo take bolj živahnih barv in vzorcev in po možnosti iz mešanice sintetike ln bombaža. Iz dobrih delov srajce lahko 7. malo truda v eni uri sešijemo predpasnik zase ali za kakega kuhinjskega pomagača. Srajco prerežemo pod rokavnim izrezom. Prednji del srajce bo pri predpasniku zadaj, potem ko smo prej odrezali trak blaga z gumbi in gubnicami. Ta del zarobimo, nato pa iz delov rokava sešijemo daljši trak in ga prišijemo na zgornji rob predpasnika. Vedno ostane blago tudi za ž.ep ali dva. Trak in žepe pa lahko izbere, mo tudi v drugi barvi, ki se z ostalim blagom sklada. Tak predpasnik bo še bolj živahen in mičen. Ribja enoločnica Potrebujemo: 1 kg ribjih fi-lojcv, limonin sok ali kis, sol, 25 dkg riža, slan krop, 4 dkg moke, 8 dkg maščobe, juha iz kocke, paradižnikova mezga, paprika, olive. (Recept je za 5 oseb) Ribje fileje, lahko kupimo tudi zmrznjene, razdelimo in zrežemo na koščke, pokapamo z limoninim sokom ali kisom, solimo in pustimo stati pod ure. Medtem v slanem kropu na pol skuhamo riž in ga odcedimo. Moko spenimo na maščobi, zalijemo z juho, dodamo paradižnikovo mezgo in kuhamo 5 minut. Nato začinimo s soljo, papriko in limoninim sokom. V pomaščeno ko/.ico nadevamo riž, naložimo nanj ribje meso, zalijemo s precej tekočo omako in v pokriti posodi dušimo na šibkem ognju do mehkega. Jed lahko okrasimo še z olivami in ponudimo. Gube na vretu Pri redni dj3£vni negi obraza kaj radi pozabljamo tudi na vrat. Koža na vratu pa včasih še bolje kot obraz izdaja naša leta, posebno še, ker ženske obleke navadno vratu ne pokrivajo. Pri delu, ki ga opravljamo sede, se zaradi sklonjene glave kaj rade na vratu napravijo gube, njim pa se pridruži še podli radek. Da bi bila koža na vratu prožna, se vsak večer umiva- mo Z mlačno vod", nato pa vrat opljuskamo še z mrzlo vodo, ki ji dodamo malo kisa. Kremo, ki jo zvečer nanesenu) na obraz, razmazano tudi po vratu in pri tem vrat rahlo masiramo navz \or in navzven. Zelo važna je tudi telovadba vratnih mišic. Z razgibanjem teh mišic poživimo krvni obtok in mišice s tem okrepimo. Nekaj vaj: 1. Glavo vrtimo v krogu od leve proti desni in nato nazaj. 2. Pustimo, da nam glava pade na prsi, nato pa jo sunkovito vržemo nazaj. Pri tem raztegnemo spodnjo ustnico čez zgornjo. 3. Malo težja, a učinkovita je vaja, pri kateri ležemo na hrbet na klop ali počez čez posteljo, da nam glava visi čez rob. Nato dvigujemo glavo, tako da se z brado dotaknemo prsnice. Mišice zdaj popustimo, da nam glava pade spet nazaj. Vajo ponovimo desetkrat ali dvajsetkrat. Tudi za vrat kot za kožo na obrazu lahko pripravljamo različne obloge. Učinkovit je topel kamilični obkladek, prav tako tudi stepen jajčni beljak. Dobra je tudi obloga Z ogretim olivnim oljem. Alenka C. — Prosim, 'J tujte mi kroj obleke, kjj] jo nosila na valeti. sem 166 cm in tehtam 5° Marta — Ohleka je po^J jetega kroje do prsnega -t reza. Od pasu navzdol zvončasta. Rokavi so n 1000 kg semenskega KROMPIRJA (igor jn desire). Sf-Brnik 3 W Prodam KRAVO bohinjl<° s teletom. Dvorje 38, Cerkj'JJ* Prodam tri BIKE. Lahovče 44, Cerklje. Prodam 15 mesecev stareg? BIKA. Lahovče 61 Cerklje „ 722 Prodam nov PUHALNlK (ovola) z motorjem ali bre* Pozen i k 39, Cerklje 125 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Cerkljanski Dobrava 1, Cerklje 72 Prodam brejo TELlčgj Adergas 27, Cerklje Prodam dobro ohranje0 vprežni TROSILEC za UBl«£ no gnojilo, motorno gnojnic.' no ČRPALKO in dvobrazdoj vprežni PLUG. Zg. Brnik * kroparske 20 k°; ' 727 Prodam »gavtre«. menda Prodam stare Nasovče mlado KRAVJO pred telitvijo. Strahinj h'' Naklo lJ> Prodam 2 m3 smrekov''1 PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku 7>y te£S '"^ tri KRAVE pred PW?,' Bled 730 .NOSILEC za osnn 111 manJšo eno- C PRIKOLICO. Koželj, P SČe 21 - Žirovnica 731 in ORpT^ddwncSa KONJA Skon ACALNIK- G^ič 18, ,prJa Loka 736 BUe1'^ kombinirane gra- h_ *fOlla« Zn tr.-iltor ali •fella« Za traktor ali --nj. Nastran, Studena 1 4e,lezniki 737 ani dele za venecijan-KTmeni t l °v v p, k0 "uarn d ttas£mcnicc. osi in lcžaJ'c-■ rVv v podružnici Glasa v fer« rab'Jen TRAKTOR slov od 40 do 60 KM- Na" v oglasnem oddelku 677 avtoUpi^n novejši RADIO za tel«* ^°nudbe popoldne na **\8?\ Dad 200 kS tCŽkCga Tm- , A za zakol. Polajnar, g«3, Škofja Loka 679 LET cm BETONSKI MEŠAJO u- St. Loka 52> škofja Lo-K 739 Sil km,™ ni:il° rabljeno KO-Sen!.. 0 Bcs- Zaanlen Ivan, 678 U'Jrska gora 9, Cerklje IMv m RENAULT R4 in ^ kombj kasonar. Oster-n Ivan, Britof 120, Kranj ll 732 Mc nI?0 Prodam AUSTI.N •1300, letnik 1970 ali zame- k'.11. za-manjšega. Mežak, ^nćeva 36, Kranj 733 Jori°dain FIAT 600. Koselj J*. Doslovce 21, Žirovnica nirr°dam ZASTAVO 750, let-. 1969 v zelo dobrem sta- o'r, Stular, Ljubno 44, Pod-p 629 bn,°Cni Prodam AMI6/67 Ulk- Lebar, Britof 72, Kranj p 680 lavrodam FIAT 750, leto izde- apc I%6. Stular, Britof 15 I965°dam FIAT 75U' lclnik Ci (rahlo karamboliran). °oočnik Franc, Šenčur, Volovska 31 682 t Prodam PRIKOLICO za av-*a 2000 din. Gartner Niko, Y^ 31, Škofja Loka 683 k.^80dno prodam VW kombi vSafr kesonar. Informacije ^delavnik od 9. do 14. ure. telL anez' Črnuče, Titova 415, e£fon 061-341-727 684 deb^0dam osebni AVTO stu-ac*er. Drulovka 12, Kranj O,, . 685 sta m GARAžO. Sire, Četona Klanec 8 c, Kranj 686 I959 dam .vVW 1200, lctnik regi".. *.enrueno pregledan in Kran-an- Jczerska cesta 89, Pr ^ 687 letn-u am AVT0 NSU 1200< Kra • 69> Mitrovič Vojislav, pdnJ. Jezerska cesta 87 688 Pok am VW 1200> letnik 68-*°rn, Stražiška 27 a, Kranj p 689 brn "Sodni ceni prodam do-forrn anjcn pIAT 600 D. In-2i macije vsak dan od 15. do ' Ure na telefon 23-337 690 Prodam OPEL KADET. Praprotna polica 23, Cerklje 691 Prodam FIAT 750. Bodc.šče 17, Bled 692 Prodam PRIKOLICO za avto 2 X 1,5. Kokriea, Betono-va 3 693 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Ogled v sobotah in nedeljah. Rakovec Franc, Pot na Jošta 31, Kranj 694 Prodam FIAT sport coupe, zelen, letnik 1969 v odličnem stanju. Tišov Edo, Cankarjeva 1 a, Koroška Bela, Jesenice 695 Prodam zadnje STEKLO za renault 8. Frelih Milan, Brezje 55 696 stanovanja Iščem neopremljeno SOBO v Skofji Loki. Dvakrat na teden pomagam v gospodinjstvu in plačam. Naslov v oglasnem oddelku 697 Trgovska pomočnica išče SOBO v Skofji Loki ali okolici, lahko tudi v Kranju. Ponudbe poslati Ozenič Anici, poslovalnica Ciciban, šk. Loka 698 Oddam opremljeno SOBO dvema fantoma. Naslov v oglasnem oddelku 740 posest! Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku 634 V Kranju ali okolici kupim dvostanovanjsko HISO. Naslov v oglasnem oddelku 699 izgubljeno ■ V okolici Nemilj se je izgubil lovski PES brak jazbečar. Javite Šolar, Podblica 9 POPOLDANSKO VARSTVO vsak drugi teden od 13. do 17. ure iščem za dve leti starega fantka. Ing. Vončina, Kranj, Partizanska 25 735 Sprejmem priučenega AV-TOKLEPARJA ali FANTA za priučitev. Slak Alojz, avtokle-par, Zg. Bitnje 168 (pri gasilnem domu) 736 Sprejmem dekle, ki bd se rada zaposlila v Ljubljani in ji pomagam. Kaplan, Ljubljana, Galjevica 14 578 Sprejmem DELAVCA za cementarsko obrt. Likozar Marjan, Bcnedikova 18, Kranj 6.^ V popoldanskem času instruiram angleščino za sred nje šole (v Radovljici). Naslov v oglasnem oddelku 637 Za delo v KEMIČNI ČISTILNICI v Kranju iščemo' ŽENSKO DELOVNO MOC, lahko tudi mlajša izučena šivilja. Kemična čistilnica Er-bežnik Vlado, St. Žagarja 5, Kranj 638 OBRTNIKI! Vodim knjige z vso korespondenco. Opravljam tudi potniške posle. Obmooj c Lj ublj ana — Kranj. Ponudbe poslati pod »ažurnost« 639 Iščem vestnega KLJUČAVNIČARJA za delo in vodenje delavnice. Lahko tudi upokojenec. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »dober zaslužek« 640 ROLETE, lesene, plastične z zimskim popustom, žaluzi-je in PARKET naročite zastopniku ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 454 VSE TAPETNIŠKE STORITVE, šivanje zaves ter montaža karnis. Se priporoča Grilc Vinko, Kranj, Mlaka 78 583 tlMrecJitve MLADINSKI AKTIV TR-BOJE priredi vsako soboto ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 95 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGER. Vljudno vabljeni! 96 MLADINSKI AKTIV DUPLJE prireja v sobotah ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel ALBATROS iz Ljubljane." Vabljeni! 705 MA ŠENČUR priredi vsako nedeljo ob 16. uri PLES. Igrajo TEKTITI. Vabljeni! MA ŠENČUR bo v soboto, 10. februarja, ob 18. uri v domu kulture v Šenčurju priredi] kviz »MLADINA 73«. Vodil ga bo Milan Kalan. Sodelujejo sc: ELDA VILER, TONE DEZMAN in drugi. Vabljeni! 707 KUD ZALOG pri Cerkljah ima v nedeljo dve prireditvi. Ob 15. uri bo igra v treh dejanjih — kriminalna drama »PLINSKA LUČ«. Gostuje KUD jz Besnice. Od 17. do 19. ure bo MLADINSKI PLES. Igral bo ŠENCURSKI KVARTET, pel bo LOVRO. Vabljeni! 708 S Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. osebni avto simca 1000 GLS leto izdelave 1967 s 76650 prevoženimi kilometri, začetna cena je 13.CO0 din; 2. osebni avto austin 1300 leto izdelave 1970, s 33.200 prevoženimi kilometri, začetna cena je 8.700 din; 3. osebni avto VW 1300 leto izdelave 1968, s 47.000 prevoženimi kilometri, začetna cena je 11.000 din; 4. osebni avto citroen GS club leto izdelave 1972, z 10000 prevoženimi kilometri, začetna cena jc 33.000 din; 5. osebni avto peugeot 204 break leto izdelave 1967, začetna cena je 7.200 din. Ofled vozil jc možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 14. februarja, do 12. ure. Zavarovalnica SAVA, PE Kranj Za redne prevoze blaga sprejmemo zasebne prevoznike s tovornimi avtomobili z nosilnostjo 5 do 7 ton. Ponudbe z navedbo znamke in nosilnosti tovornega avtomobila pošljite do 15. februarja 1.1. na oglasni oddelek časopisa Glas pod »STALNO DELO« Vsem sodelavcem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki in težki bolezni v 70. letu starosti zapustil naš dolgoletni sodelavec Jernej Mrak gozdar gozdnega obrata Škofja Loka Na zadnjo pot ga bomo spremili v nedeljo, 11. februarja 1973, ob 16. uri izpred skupščine občine Škofja Loka na loško pokopališče. Do pogreba \eži pokojnik na domu, Log 27. Vestnega delavca in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Člani delovne skupnosti in družbenopolitične organizacije GOZDNEGA GOSPODARSTVA KRANJ Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi dobrega moža, skrbnega očeta, brata, strica in svaka Antona Starmana po domače Žargarjevega ata iz Godešiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegov] zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodoma duhovnikoma, gasilcem z.a spremstvo in vsem dobrim sosedom. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. žalujoči: žena Ana, hčerke Anka in Pavla z družinama, Marinka, sin Janez in Tone GodcSič, 5. februarja 1973 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, brata in strica Antona Vidmarja Kobasarja iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh dneh pomagali, darovali cvetje in počastili njegov spomin ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej smo dolžni zahvalo zdravnici Ivanki Stenšak, cerkvenim pevcem in gasilcem, Francu Golobu za poslovilne besede ter duhovnikom za spremstvo in slovo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Angela, sestri Kat i in Angela in nečak Janez z družino Šenčur, 6. februarja 1973 Zahvala Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica Janeza Sitarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Posebno/zahvalo smo dolžni dr. Gorazdu Zavrniku za dolgoletno zdravljenje in gospodu župniku z Brega ob Savi za obred. žalujoči: žena Micka, sinova Ivan in Franci z družinama in drugo sorodstvo Breg ob Savi, 5. februarja 1973 Zahvala Ob nenadni izgubi tete Antonije Kalan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, g. duhovniku, domačim pevcem, znancem, trgovini delikatesa Žirovnica za venec. Posebna zahvala TVD Partizan Žirovnica za venec in poslovilne besede predsedniku tov. Klcmcncu. žalujoči: družini Pogačar in Sterle Žirovnica, 18. januarja 1973 Zahvala Ob nenadni m težki izgubi naše ljube nepozabne mame Justine Jeraj roj. Štular se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili ustna in pismena sožalja. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom, ki so nam ob težkem trenutku priskočili na pomoč. Zahvala dr. Robiču in dr. Martinčiču za prizadevno zdravljenje na domu. Zahvala tudi g. župniku, pevskemu zboru Duplje, gasilcem, AMD Kranj in sodelavcem, dežurni in vratarski službi BPT Tržič in Iskri — Avtomatiki Ljubljana. Vsem, ki ste jo spremili v poslednji dom, darovali vence in cvetje, še enkrat prisrčna hvala. Zadraga, 5. februarja 1973 žalujoči domači "Ti Voznik umrl V četrtek, 8. februarja, popoldne se je na cesti prvega med Hruško in Dovjem pripetila huda prometna nes re* Vir Voznik avtobusa avstrijske registracije Johann Leltner iz " statta je vozil od Jesenic proti Kranjski gori po sredini ceS Ko se je srečeval z osebnim avtomobilom nemške registrac»rj vozil ga je VVerner Dittmar, sta vozili trčili. Osebni avtom0 a je pri tem obrnilo za 180 stopinj, voznik Dittmar pa Je tako hudo ranjen, da je na kraju nesreče umrl. Škode tia zilih je za 60.000 din. Industrijsko in montažno podjetje za izolacijo TERMIKA LJUBLJANA, Kamniška cesta 2* razglaša prosta delovna mesta 10 IMK delavcev (moški) za; proizvodnjo v treh izmenah v obratu Trata in Bodovlje pri Skofji Loki. Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov Termika, obrat Trata pri Skofji Loki. Ivan Tepina Kruta smrt je minuli lorek med telovadno uro najmlajših (cicibanov) v telovadnici nenadoma iztrgala skrbnega vodnika TVD Partizan Stra-žišče (SD Sava) Ivana Tepi-no. Več let je vadil v stražl-ški telovadnici mlade naraščaj nike. Dajal jim je prve osnove telesne vzgoje, zato so ga imeli otroci radi ter ga ubogali in poslušali. Tam, kamor je najraje zahajal, je končal svoje življenje v 37. letu starosti. V mladih letih je bil aktiven telovadec Partizana Stražišče, po končani tekmovalni dobi pa se je vključil v aktivno delo pri vzgoji mladih telovadcev. jc bila njegova nit življe"!9 mnogo prekmalu pretrga"19' da bi še več ustvaril na Po£T ročju telesne vzgoje v S trs*1 šču. Za vedno se je poslov od mladih cicibanov in šP°Vj nih delavcev, med kateri«*1' je ob skromnem prostem * ' •U zelo rad prebival. Vsi sU'3 žiški telovadci in prijatelji s ga bodo radi spominjali *aJ je bil primer človeka Je jj nega značaja, poštenih mIs in dober tovariš. Spornih3' se ga bodo s spoštovanj^ in hvaležnostjo kot velik*-"? ljubitelja telovadbe. i. h Slovenska moška kegljaška liga Jesenice : Celje 7041 : 6938 Med tednom so kegljači .Jesenic v okviru slovenske moške kcgljaške lige na domačem asfaltu odpravili Celjane. S to zmago so osvojili še drugi par točk, kar jim daje lepe možnosti, da se obdržijo v ligi. Najboljši v je- seniškem moštvu je bil SP bivši reprezentant Slibar. Jesenice: (Slibar 973, ŽeJfJ nikar 912, Oblak 899, M. H* ner 864, Smid 838, Lang" 867, Savnik 884, J. Hal«14' 804); Celje: (Kranjc 929) —o» 150 tekmovalcev na prvenstvu Iskre XXVIII. državno prvenstvo v klasičnih disciplinah Dornik pred Kalanom in Jelencem dJ^di Ietos so imeli člani EleUnega ko'ektiva Iskre - ^ndSmehanLke 12 Kranja liscih prvenstvo na srau-hje V Begun-Jah- Tekmova-Ses ^a bl'lo tudi izbirno za DC V? okipe kranjske tovar- naktar,1b° Čez štirinaJst dni Žgjj p"la na prvenstvu zdru- ^rankv ******** Iskre v Se v gon- Pomerili so H&h PetiJl starostnih skupi- Vrstni rod: — ženske: razred I.: 1. Sušnik, 2. Bohinc, 3. Udir; razred II.: 1. Kavčič, 2. Finžgar, 3. Tabar; moški — razred IV.: 1. Smole, 2. Mokorel, 3. Vehovec; razred III.: 1. Jaklič, 2. Benedik, 3. Kobler; razred II.: 1. Jamnik, 2. Stritih, 3. Stare; razred I.: 1. Nadižar, 2. Sova, 3. Za-plotnik. J. J. Prvaki: Bevc, Bizjak, J. Galjot in Zelnik Okolj 40 mladih skakalcev čin vnih kranJske ob-a;ae Se je v četrtek pomerilo /laslove osnovnošolskih kiha V V smucarskih sko-V .2f~mcllski skakalnici . Csnici. Pomerili so se v ^led staro:itn:ih skupinah. ^ mlajšimi mladinci je rei4;lal Janez Zelnik, pri sta-loej Pionirjih Jože Galjot, Biz • nilai^inii pionirji Miro 3eJak ter med cicibani Leon borbk ZIasti je bi,a hucla Ilju v ekipnem Ukmova- Osn^ Sa' Je "Spelo ekipi k/'o\nc §ole Lucijan Sel j noZa 3 točke prehiteti osnov-Tr ■ S°^° France Prešeren. r..etJa je 5j]a osn0vna šola Jtnon Jenko, četrta pa eki-a »snovne šole Predoslje. cRezultati — ML. MLADIM-* '• *• Janez Zelnik (F. Pre-fii 202>l (20,5 20), 2. đnko Finžgar (L. Seljak) 201,0 (20,5, 19,5), 3. Simon Rozman (F. Prešeren) 186,1 (18,5, 19,5), 4. Stane Polanič (L. Seljak) 183,2 (18, 18), 5. Darko Robida (L. Seljak) 165,4 (17,5, 17); ST. PIONIRJI: 1. Jože Galjot 200,9 (21, 21), 2. Dominik Polanič (oba L. Seljak) 181,7 (19,5 19), 3. Franci Jeglič 173,1 (17,5, 18), 4. Tone Fende (oba F. Prešeren), 150,2 (16, 17,5), 5. Tone Erlah (S. Jenko) 150,1 (16,5, 16,5); ML. PIONIRJI: 1. Miro Bizjak (S. Jenko) 192,9 (21, 21), 2. Vilko Bučan (Predoslje) 180,4 (19,5, 20), 3. Bojan Jošt (F. Prešeren) 179,0 (20, 20), 4. Aci Šink (S. Žagar) 158,3 (18, 16), 5. Slavko Vesel (Predoslje) 147,5 (17, 15,5); CICIBANI: 1. Leon Bevc (L. Seljak) 172,2 (19,5 19), 2. Du-Ško Korenčan (F. Prešeren) 127,7 (13,5, 15), 3. Aleš Bogataj (L. Seljak) 97,3 (16, 15,5). J. Javornik _ Za jugoslovanski hokejski pokal Slavija : Jesenice 1 : 7 ^Hokejisti tudi med tednom v ^"o.jejo. V okviru tekmo. sJcj Ja ?a Jugoslovanski hokej- ^ Pokal so v sredo Jeseni v slovenskem finalu v Tivoli brez težav odpravi vevško* Slavijo, Olimpija pa Je v Zagrebu v jugoslovanskem polfmalu premagala oslabljene domačine. Za £rugega finalista sta se sino-Cl Pomerila pod Mežakljo Je- Mladi skakalci Bizjak Smučarski klub Triglav je 0r8aniziral minulo soboto tradicional no tekmovanje mladih skakalcev za pokal Kranja na 25-metrski skakalnici v Besnici. Nastopilo je Vcc kot 80 starejših in mlajih Pionirjev iz 10 klubov. V ekiPni konkurenci je letos 2maga]a ljubljanska Ilirija prcd ekipo Triglava. Med ^arejšimi pionirji se je naj-°0,j odlikoval Ljubljančan Anžel, med mlajšimi pionirji senice in Partizan. V primeru zmage (železarji so izraziti favoriti) se bodo Jeseničani v finalu spet pomerili s starim rivalom Olimpijo. Rezultati: Slavija : Jesenice 1:7 (0:4, 0:1, 1:2), Medve-ščak : Olimpija 2:14 (0:3, 0:7, 2:4); za mladinski pokal SFRJ Kranjska gora : Medveščak 5:5 (1:3, 1:0, 3:2). —dh za pokal Kranja in Anžel pa je presenetil domačin Bizjak. Vrstni red — st. pionirji: 1. Anžel (Ilirija),. 2. J. Galjot (Triglav), 3. Prešeren, 4. Lan-gus (oba Jesenice), 5. Bcrčič (Ilirija); ml. pionirji: 1. Bizjak (Triglav), 2. Ribnikar (Jesenice), 3. Krolnik (Alpina); ekipno: 1. Ilirija (Galič, Baje, Anžel, Bcrčič) 708,9, 2. Triglav (Bizjak, Bučan, J. Galjot, Jeglič) 697,2, 3. Jesenice 689,8, 4. Ilirija II 6293, 5. Triglav II 623,0 itd. J. J. S tekom članov na 30 km se je v Delnicah začelo v četrtek letošnje XXVIII. državno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah. V prvi disciplini ni prišlo do presenečenj, saj je Gorjan Pavle Dornik, sicer član ljubljanske Olimpije, prepričljivo odpravil vseh 28 konkurentov. Drugouvrščeni Kalan je zaostal kar za 1,35 minute. Odlično tretje mesto pa si je pritekel Maks Jelene Triglav. Nasploh pa lahko rečemo, da so največ uspeha imeli gorenjski tekači, med prvo de-setorico jih je kar osem. Rezultati: 1. Dornik (Olim- V nedeljo skoki v Dupljah TVD Partizan Duplje bo organiziral v nedeljo, 11. februarja, ob 13.30 tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih za prehodni pokal Du-peij za mlajše in starejše pionirje na 25-metrski skakalnici v Zgornjih Dupljah. Organizatorji so povabili mlade tekmovalce iz 25 slovenskih klubov, pričakujejo pa tudi udeležbo i/ Avstrije. Ker je v nedeljo prost termin za pionirje, bo udeležba zelo močna, zmagovalce pa je treba iskati med pionirji kranjskega Triglava in Ilirijo iz. Ljubljane. J. Kuhar Šahovski turnir v Šenčurju Pred kratkim se je začel v Šenčurju šahovski turnir če-trtokategornikov. Na njem nastopa 18 šahistov, ki se borijo za osvojitev 3. kategorije, šest prvouvrSčenOi bo namreč prejelo 3. kategorijo. Turnir je vsako sredo in nedeljo v domu kulture. V začetku marca pa bo organiziral šahovski klub Šenčur odprto prvenstvo Šenčurja, na katerem bodo lahko nastopali tudi šahisti brez kategorije. B. Remic Začetek nogometne sezone Danes ob 15. uri bo na pomožnem igrišču stadiona Stanka Mlakarja v Kranju zanimiva nogometna tekma med Bežanijo iz Beograda in domačim Triglavom. Gostje, ki igrajo v srbski republiški ligi, so se za spomladanski del prvenstva pripravljali na Bledu. Domačini bodo nastopili s pomlajeno ekipo, ki jo trenirata Gros in Perkovič. Glede na to, da bo to prvo gostovanje beograjskih nogometašev v Kranju, se nam obeta zanimiv nogomet. R. Gros pija) 1:25,31, 2. Kalan (Gorje) 1:27,06, 3. Jelene 1:29,40, 4. V. Lotrič (oba Triglav) 1:31,05, 5. Mlinar (Jesenice) 1:31,10, 6. Dretnik (Fužinar) 1:31,54, 7. Gortner (Triglav) 1:33,02, 8. Krišci j (Alples) 1:34,43, 9. Reš (Radovljica) 1:35,36, 10. F. Grašič (Alples) 1:35,36. Danes sc bo prvenstvo nadaljevalo s soli teki v vseh kategorijah, jutri bođo štafet ni teki in skoki na 75-metrski skakalnici. -dh Šahovske vesti SIMULTANKA MATJAŠICA V CERKLJAH Šahisti šahovske sekcije iz Ccrkel j so se pred tednom dni v gostišču Bolka Grad na dvajsetih deskah pomerili z Matjašičcm (SK Borec K: eni). Zmagal je Matjašič z rezultatom 16,5:3,5. Premagala sta ga le Jaiicžič in Jože D- te-lak, pol točke pa so osvojili Plevel, Jereb in Brane Deželak. To je bila letos že druga Matjašičeva simultanka. V prvi je premagal šahiste Šenčurja. V teh srečanjih le/ul-tat' nj pomemben, ampak je njihov namen povečati sodelovanje med šahovskimi klubi in sekcijami. TURNIRJA ZA KATEGORIZACIJO ŠK Borec organizira v svojih prostorih z.a brezkategor-nike in četrtokategornike tur- nir, na katerem bo določen odstotek igralcev dobil tretjo kategorijo in turnir treljeka-tegornkkov, ki se bodo lahko potegovali za osvojitev druge kategorije. Začetek obeh turnirjev bo 20. februarja ob 17. uri. Prijave sprejemajo v klubskih prostorih do začetka turnirjev. TROBOJ TELESNIH INVALIDOV Da bi pož'vili šahovsko sodelovanje med organizacijami telesnih invalidov, so v Kranju organizirali prijateljski šahovski troboj telesnih invalidov iz Kamnika, Ljubljane in Kranja. Zmagali so gostitelji z 11,5 točke pred Kamnikom 6 in Ljubljano-Šiška 03 točke. Za zmagovalno ekipo so igrali Bukovac, Djordjcvič, Lazar, Novak, Kovačevič in Štagar F. M. G. Hribar : Do konca prvenstva so še tri kola. vendar morajo nekateri odigrati še nekaj prekinjenih partij i/, prejšnjih kol. Zato je trenutni vrstni red nekoliko varljiv, saj je število odigranih partij pri posameznih igralcih različno. Najbolj je presenetil mladi Hribar, ki je zasluženo premagal Matjašiča. Slednji je izgubil tudi s Paunovim in tako poskrbel za razburljiv zaključek prvenstva, kajti predvsem Bukovac in Paunov lahko še enakovredno posežeta v borbo za prvo mesto. ašič 1 Rezultati: Viđali : Deželak 0:1, Matjašič : Murovee 1:0, Hribar : Lazar 0:1, Murovee: Deželak remi, Bcrčič : Vidali 1:0, Valjavec : Hribar 1:0, Matjašič : Naglic remi, Naglic : Murovee 0:1, Paunov : Matjašič 1:0, Hribar : Požar 1:0, Bukovac : Valjavec 1:0, Deželak : Bcrčič remi, Vidali : Lazar 0:1, Murovee : Bcrčič remi, Matjašič : Sire 1:0, Požar : Deželak 1:0, Hribar : Matjašič 1:0, Naglic : Paunov remi. Vrstni red: Matjašič 8,5, Murovee 6, Lazar, Paunov in Naglic 5,5, Bukovac in Bcrčič 5, Hribar 4,5, Deželak in Požar 3,5 itd. M. G. Danes in jutri na naših smučiščih Za tekmovalce v smučarskih disciplinah ni počitka, saj se tekmovanja vrstijo kar po tekočem traku. 2e v četrtek so tekači startali na XXVIII. državnem prvenstvu v klasičnih disciplinah, alpski tekmovalci se v Kranjski gori borijo za najboljša mesta na mednarodnem univerzitetnem prvenstvu. Sankači so odpotovali na evropsko in svetovno prvenstvo, štiričlanska skakalna reprezentanca pa bo nastopila v CSSR druga garnitura v Grcnoblu, medtem ko bodo ostali trenirali v Planici in se v nedeljo udeležili državnega prvenstva v Delnicah. LANCOVO — Danes ob 9. uri bodo startali tekmovalci gorenjskih osnovnih šol v teku in veleslalomu v okviru prireditev »Po stezah partizanske Jelovice.« MOSTEC — Ob 11. uri bo na 25-metrski skakalnici republiško prvenstvo za m!:: jše pionirje, ob 13. uri pa na 35-» metrski skakalnici starejši pionirji. KRANJ — SK Triglav je moral državno prvenstvo za mlajše mladince na 45-metr-ski skakalnici zaradi poman j* kanja snega preložiti na po znejši datum. —dh SOBOTA — 10. februarja i**3 Končno lathdaO upamo, da bo dobil Kranj po dolgih letih spet mdečno restavracijo, Veletrgovina Živila iz Kranja jo namerava zgraditi na Maistrovem trgu v prostorih nekdanje trgovine Hrana. Z gradbenimi deli so zacelil v ponedeljek, 29. januarja. Izvaja jih Obrtno podjetje 4z Cer-kelj, financira pa Podjetje z.a stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Potrebno opremo bo kupila veletrgovina 2i-viila. Restavracija naj bi bila gotova junija letos. Ker je mlečna restavracija za vsako večje mesto pomemben objekt, smo tri Kranjčane vprašali, kaj sodijo o njoj. i > i % Avgust BENEDIK, vratar: »V Kranju je mlečna restavracija potrebna. Najbolje bi bilo, če bi jo imela mlekarna, ker bi bile na ta način cene lahko nižje. Nova mlečna bi morala biti večja od stare, cene pa naj bodo primerne za vsakogar, ne pa tako visoke kot v gostilnah. Spominjam se, da smo v staro mlečno restavracijo radi zahajali na zajtrk in na malice, v nJej pa je pogosto posedala tudi mladina in matere z otrold« % Ivan MARINŠEK, kurjač: »Mlečno restavracijo pogrešam! Če je denar za celo vrsto bifejev, bi moral biti tudi za mlečno. Ker sem kurjač, grem od doma že ob dveh zjutraj in se ob 6. uri zajtrk že prileze. V gostilno dan za dnem ne moreš hoditi, ker je predrago, v mlečno pa bi zanesljivo Šel. Tako sem delal včasili, ko je v Kranju mlečna še bila. Tudi izbira jedil in pijač bi morala biti v novi mlečni vsaj taka kot je bila v stari.« % Tiilka VOLČINI, krojač i ca: »Kranj mora mlečno restavracijo vsekakor dobiti. Precej otrok in mladine se nima kam zateči. V gostilno pa že tako prehitro zaidejo! Nova mlečna bo morala biti večja od stare, sodobnejša in tudi izbira jedil naj bi bila po možnosti večja. Alkohola v njej ne bi smeli točiti! Tudi cene bi morale biti nižje od gostinskih!« J. Košnjek VI. zimske športne igre v veleslalomu 17. in 18. februarja v Mojstrani Pisali smo že, da bo občinski sindikalni svet Kranj tudi letos organiziral zimske športne igre v veleslalomu. Lente bodo takrat šestič. Zaradi pomanjkanja snega jih ni bilo moč izvesti januarja in so sc zato organizatorji odločil!i za 17. in 18. februar. Tako kot lani bo tudi tokrat srečanje članov kranjskih sindikalnih organizacij v Mojstrani. Pokrovitelj letošnjega tekmovanja bo tovarna Planika Kranj. Na občinskem sindikalnem svetu v Kranju so naai povedal?, da se je lotos prvič v organizaciji, zimskih športnih iger prijavilo prek 500 tekmovalcev — članov sindikata. Prav zato bo tekmovanje trajalo dva clnii in bo razdeljeno na več starostnih skupin. V soboto se bodo pomerile ženske od 25 do 35 tet in moški do 25 let, na krajši progi pa ženske od 35 do 45 let in moški od 35 do 45 let. V nedeljo pa bo tekmovanje Žensk do 25 let, moških od 25 do 35 let, na krajši progi pa tekmovanje žensk in moških nad 45 let. Tako v soboto kot v nedeljo bodo po končanem tekmovanju najboljšim posameznikom in ekipam podelili priznanja iin praktične nagrade. Zmagovalci posameznih starostnih skupin pa bodo sestavljali ekipo obojnske-.ga sindikalnega sveta Kranj, ki se bo pomerila na republiškem tekmovanju v veleslalomu. A. Ž. Tudi to četrtkova seja obeh zborov kranjske občinske skupščine je bila nedvomno ena najkrajših, če ne celo najkrajša v tej mandatni dobi. štiri točke dnevnega reda so odborniki odpravili v slabe pol ure. Pa naj Se kdo reče, da tudi seje občinskih skupščin z daljšimi dnevnimi redi ne bi mogle biti včasih prej končane kot so. Dr. Ivan Hribernik sodi vsekakor med znane kran; ske zdravnike, tudi zalo, ker tu opravlja zdravniški poklic že 24 let. Za ta poklic sc je odi \' že kot gimnazijec, ko je bolan leia\ v bolnišnici, zdravn ki pa so se mu tedaj zdeli nekakšna vzvišena bitja. »Pa to ni res,« takoj hudomušno pristavlja, »reveži smo kot vsi drugi ljudje,« in pri tem vsekakor misli na včasih v 24 ur vkljenjeni delavnik, trdo delo z.drav-nika, ki s skalpelom včasih pa le z d' bro besedo vrača zdravje. »Ne veste,« pravi dr. Hribernik, »koliko ljudem pomeni že samo to, da jih nekdo posluša, da ima čas zanje, ko pa v tem hitrem tempu skoraj nimamo časa niti zase, kaj šele za druge« Kljub zaposlenosti pa dr. Hribernik rad prime zrt pero, da zapiše verze, črtice ali tudi daljši tekst. Z literarnim ustvarjanjem je začel takoj po vojni, ko si je sprva zapisoval svoje vtise iz časa, ko je kot partizanski zdravnik Matjaž skrbel za ranjence v Prešernovi brigadi in drugod. Mnogo kasneje so nastali njegovi lirični teksti, ki jih je objavljal v literarnem delti Zdravniškega vestnika, v_ koroških časopisih, Naših razgledih in drugod. Izbor njegovih tekstov je bil predstavljen tudi na njegovem literarnem večeru v okviru Prešernovega tedna. Dr. Hribernik se pri svojem literarnem snovanju med drugim posebno rad ustavlja ob problemu Koroške iz razumljivega razloga — ker je sam Korošec, rojen v Celovcu. »Koroška je moja ljubezen in moja bolečina,« pravi prizadeto, ker ni nikoli, razen kratki čas, živel na Koroškem. Ljubezen do Koroške, ki mu jo je vcepil njegov oče, napredni in preganjani učitelj, pa je ostala in v njem našla tudi literarni odraz. Trdno pa je prepričan, sam sicer vzgojen v narodnostno mešani družini, ki ni poznala narodnostne nestrpnosti, da bo čas prerasel take težnje in zgrešene ideje. »Ne bi rekel,« pravi dr Hribernik, »da sem posebno literarno ambiciozen. Pisanje je zame le sproščanje notranjih napetosti, iskanje življenjskega ravnovesja, ki nam je v tem modernem času še kako potrebno. Ne skrivam, da imam polno načrtov, rad bi še posebej zapisal spomine na znane kranjske zdravnike, kot so bili dr. Bežek in dr. Fajdiga. Upam, da bom te zamisli ob svojem poklicu ki me vsega prevzema, lahko uresničil.* L. M.