Te ugotovitve kažejo, da zakonodaja in izvršna oblast kljub Montesquieujevi teoriji ne moreta biti popolnoma ločeni, če hočemo zagotoviti učinkovit nadzor." Glavne oblike parlamentarnega nadzora nad izvršno oblastjo so: glasovanje o zaupnici ali nezaupnici; nadzor nad denarjem (javno porabo), soadministriranje z vlado na področju zunanje politike, obrambe in mednarodnih sporazumov; splošna parlamentarna razprava; interpelacije in vprašanja; obravnave in raziskave odborov in komisij ter različna polpravna telesa (ombudsman). Glasovanje o zaupnici ali nezaupnici se sicer še vedno uporablja in je tudi znatno izboljšano, vendar pa je pomen tega nadzornega sredstva močno upadel. Politične krize in uresničevanje načela odgovornosti se v glavnem ne rešujejo z ustavnimi sredstvi, ampak interno, znotraj večinske stranke ali koalicije. Druge oblike nadzora ne vodijo nujno takoj tudi k padcu vlade, zato so sekundarna sredstva. Vendar pa postajajo pomembnejša parlamentarna vprašanja in zahteve po informacijah in različne raziskovalne komisije, česar ne bi smeli zanemariti. Tudi oblike in praksa nadzora se zelo razlikujejo v posameznih državah, čeprav je tudi vse več posnemanj in prenosa koristnih izkušenj. 5. Tradicionalno je mogoče parlamentarni nadzor razdeliti na neposreden in posreden.24 Neposredni nadzor se nanaša na odločanje o postavljanju in odstavljanju vlade ter na individualno in kolektivno odgovornost vlade itd. Posredni nadzor je povezan z nujnostjo vladajoče partije (ali koalicije), da uveljavi disciplino in prepreči padec vlade. Nadzor nad eksekutivo ima dva zelo različna vidika: prvi se nanaša na politične omejitve postavljene vladi, drugi pomeni ukvarjanje s podrobnim izvajanjem izvršne oblasti. Nadzor nad izvršno oblastjo ni samo nek specifičen in statičen problem, ampak pomeni tudi soočanje s spremenjenimi razmerami, strukturami in težnjami družbe, v kateri živimo. Tu pa se že srečamo tudi z različnimi stiki, ki jih uveljavlja izvršna oblast pri reševanju zadev, od prelivanja in razbremenjevanja, privatizacije in deregulacije, omejevanja in širjenja proračuna itd. Pri tem ne smemo pozabiti še na dejstvo, da je eksekutiva vedno tudi interesna skupina, ki jo obremenjujejo še nacionalni interesi, bodoče potrebe, vamost, ideologija in ne nazadnje tudi ohranitev oblasti. DANICA FINK HAFNER Odprtost parlamenta za družbene pobude kot kazalec njegove modernosti (nekatere predhodne ugotovitve) Uvod Ena od pomembnih značilnosti modernega političnega sistema (in s tem tudi parlamenta) je njegova odprtost k družbi, odzivnost na družbene zahteve in pobu- 11 i. Blondcl. Upvlmvc Bchjviour. Uovcmmcm and Opotilion. Vol. 5 (1970). «i. 67-85 (Dvori celo o .vrskorooBi«. " d. «i G. South, U»o. tu.. 242-248. 321 Teorija in praksa, let. 28. ti. J-4. Ljubljana 1991 de - pa seveda prilagodljivost spremembam v družbi v najširšem smislu. Ti kazalci so pomembni tako za analizo nadaljnje modernizacije že modernih (demokratičnih) političnih sistemov kot tudi za analizo procesov modernizacije predmoderne-ga socialističnega političnega sistema v smeri oblikovanja modernega, pluralističnega, demokratičnega političnega sistema. Problematika prodornosti oziroma posredovanja družbenih zahtev in pobud v parlament je postala v osemdesetih letih na nov način relevantna zlasti v Evropi. Pojav novih družbenih gibanj, državljanskih pobud ter novih političnih tematik je v demokratičnih sistemih (zlasti v Zahodni Evropi) ob pojavu t. i. »zatona političnih strank« odprl nove kanale pritiskanja civilne družbe na parlament. Pri tem je treba omeniti nastanek novega tipa političnih strank-gibanj (»zelenih«), ki so se postopno vključile v parlamentarni sistem v nekaterih razvitih evropskih državah. Na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta so se v pomembnem delu socialističnih držav pojavili novi civilnodružbeni subjekti, ki so zastavljali alternativne politične pobude in zahteve ter pritiskali v smeri modernizacije monističnih socialističnih sistemov. Pomembna razlika med temi dogajanji in dogajanji v Zahodni Evropi je seveda ta, da so omenjeni pritiski v socialističnem kontekstu bili a priori nezakoniti, stigmatizirani. nezaželeni, protisistemski. Zato nikakor niso mogli prodirati v skupščine po običajnih političnih poteh. V začetku osemdesetih let so se na Slovenskem porajala, sredi tega desetletja pa celo zelo močno okrepila, nova družbena gibanja, ki so s svojim solidarnostnim omrežjem ustvarjala družbeno opozicijo monističnemu socialističnemu političnemu sistemu. Ideološka, politična in državna represija so bile tako močne, da oblikovanje novih političnih strank ni bilo mogoče. Vsaj delen prodor civilnodruž-benih zahtev in pobud v skupščino je bil možen le s posredovanjem katere od obstoječih (»sistemskih«) političnih organizacij. Za »najslabši člen« togega socialističnega političnega sistema se je izkazala mladinska organizacija, ki se je sprva edina vsaj delno odprla za transformativna družbena gibanja in je s tem sprožila tudi proces lastne politične modernizacije. Tako je odprtost te politične organizacije do civilnodružbenih zahtev in pobud po našem mnenju tudi kazalec posebne kvalitete ZSM glede na druge tradicionalne politične stranke v osemdesetih letih. Prodor druibenih pobud in zahtev v republiški parlament - analiza empiričnih podatkov Za osemdeseta leta v Sloveniji je, kot smo že omenili, značilen izjemen porast števila civilnodružbenih pobud, pa tudi njihove javne in politične odmevnosti. Obdobje konstituiranja nove oblasti to težnjo na specifičen način še potencira. Na to nas opozarjajo že skopi in delni empirični podatki. V našem prispevku bomo poskušali analizirati ta pojav v okviru dejavnosti družbenopolitičnega zbora slovenske republiške skupščine. Podatki kažejo, da je bilo v tretjem mandatu (1982-1986) v tem zboru zastavljenih trideset delegatskih vprašanj oziroma sproženih delegatskih pobud. Podatki za obdobje maj 1986-junij 1989 (tri leta in pol četrtega mandata) govorijo o izrazitem povečanju, saj je bilo zastavljenih kar 143 delegatskih pobud oziroma vprašanj. Že v manj kot enem letu prvega mandata nove oblasti (na voljo so nam podatki od junija 1990 do februarja 1991) pa so 322 poslanci zastavili kar 382 delegatskih vprašanj oziroma pobud.1 Očitno je, da je četrto mandatno obdobje (od maja 1986 do izvolitve nove oblasti 1990) s stališča obravnavane teme prelomno. (Prim. tabelo 1.) Izjemnost tega obdobja je, da gre za čas pomembne javne odmevnosti in politizacije novih družbenih gibanj, za obdobje resnejšega sprožanja procesov modernizacije starih političnih institucij (zlasti ZSMS). V tem obdobju se je še okrepila družbena opozicija, vznikla v začetku osemdesetih let, ob koncu tega obdobja pa se je porajala tudi politična opozicija monističnemu socialističnemu političnemu sistemu. Ta je čedalje bolj pritiskala na razkrajajoče se zakonite politične institucije. Če je ZSMS s posredovanjem dela teh pritiskov v skupščini odpirala vprašanja simbolnega in konkretnega transformativnega pomena (transformacije ekonomije, skupščinskih »pravil igre«, razmerij med državnimi represivnimi organi in skupščino ter civilno družbo, javnih politik na področju ekologije itd.), pa so se druge tradicionalne politične organizacije temu, kar se je le dalo, izogibale. ZSMS je v raziskovanem obdobju, kot kažejo tudi druge raziskave (npr. Fink Hafner D., 1989), opravljala nekatere pomembne aspekte vloge, ki so jo novonastale »zelene« stranke sprejele v kontekstu razvitih parlamentarnih demokracij v osemdesetih letih. Tabela 1: Vsebinska struktura pobud, delegatskih vprašanj političnih organizacij v republiškem DPZ v obdobju maj 1986—junij 1989 (1. do 40. seja DPZ) vsebinsko področje politične organizacijo ZSMS SZDL ZSS ZZB ZKS drugi skupaj ft. % ekonomija 15 3 6 2 5 - 31 21,7 mednarodni odnosi 10 - - 2 2 - 14 9.8 družbene dejavnosti 4 2 5 4 - - 15 10,5 socialna vprašanja 1 3 2 - 1 - 7 4,9 komunalna vprašanja 1 - 2 1 - - 4 2,8 ekologija 11 1 1 - 1 1 15 10,5 človekove pravice 1 - - - - - 1 0,7 razmerja Slovenija - Jugoslavija 5 2 - - 1 - 8 5.6 politični sistem 1 - - - - 1 2 1,4 nadzor nad državnimi organi (JLA) vojaš. sodišča, SOV itd.) 9 3 - 1 - - 13 9,1 metode dela republiške skupščine 9 2 - - 3 - 14 9,7 razno1 1 7 1 4 3 3 9 13,3 skupaj št. 68 23 17 14 16 5 143 100.0 V% 47,5 16,1 11,9 9,8 11,3 3,4 - 100,0 In kaj kažejo podatki o omenjeni zvrsti politične prakse družbenopolitičnega zbora v spremenjenem političnem sistemu po svobodnih volitvah spomladi 1990? 1 Viri podatkov: administracija pri DPZ rcpubliike skupttine za obdobje maj 1986-juni) 1989 ter junij 1990-februar 1991. » tretji mandat pa D Zaje. 1990:212. 3 Vsebina rubrike »razno« v tabeli je tudi uma po sebi lahko indikativna. V to rubriko smo namreč uvrstili vrsto posebnih pobud in vpralanj. ki jih nismo mogli uvrstiti v celoviteje opredeljene rubrike Gre npr- za pobude in vpraianja. ki se oanalajo na vpis mladoletnikov v potne listine, solidarnost s kraji, kjer je pozeba uničila pridelek, vpra&inje o tem. ali naj bo božič dela prost dan. o uvedbi vstopnine v Triglavski narodni park. o opravljanju verskih obredov v neccrkvenib javnih prostorih, glede primernosti podeljevanja posameznih odlikovani itd. umestnosti podeljevanja določenih zvrsti odlikovanj itd 323 Teorija in praksa, let. 28. ti. J-4. Ljubljana 1991 (Tabela 2.)' Politična pluralizacija skupščine oziroma parlamenta je očitno pomnožila potencialne politične kanale vstopanja pobud in vprašanj v osrednjo nacionalno politično institucijo. Deloma se je spremenila vsebina političnih tematik, izraženih s poslanskimi vprašanji in pobudami. V tem obdobju so se ohranile »staro-politične« tematike, ki so bile prisotne že v prejšnjih obdobjih (ekonomija, politični sistem, družbene dejavnosti ipd.). Hkrati smo priča odkrivanju v povojni slovenski zgodovini neobravnavanih tematik - tematik eksplicitne politično-tekmo-valne in politično-opozicijske narave. Deloma se je ohranil relativno pomemben delež t. i. »novo-političnih« tematik, prvotno sproženih že v zadnjem mandatu skupščine v sistemskih okvirih stare oblasti. »Zelenost« nekdanje mladinske organizacije in sedanje Liberalno demokratične stranke je nekoliko zbledela, Zeleni pa skorajda »monopolno pokrivajo« področje ekološke problematike. Posluh za novopolitične tematike so si deloma oblikovale še nekatere druge politične stranke - zlasti prenovljena - nekdaj komunistična stranka. Tabela 2: Vsebinska struktura poslanskih pobud in vprašanj v republiškem DPZ v obdobju junij 1990-februar 1991 (1.-12. seja DPZ) razi. drugi nefamki psiročja ZSMS szs- acs- SDS SDZS za- SDZ SKZ SKD ihp «Lupa Ikup. ffvca SKU * -LS SZDL SDf ENI Mjdt (al. M DPZPAJ IT. - ekonomija 2 5 3 5 1 1 0 10 2 4 0 0 3 36 9,4 - mednarodni odnosi 3 4 2 1 1 0 0 1 2 1 1 3 0 19 4.9 - družbene dejavnosti 4 2 6 0 3 2 4 5 0 1 0 0 0 27 7,1 - socialna vpraianja 5 1 5 0 2 i 0 4 1 1 0 0 0 20 5,2 - ekologija 1 0 8 0 0 25 0 0 0 1 0 0 1 36 9,4 - razmerja Slov ./Jug. 1 4 3 4 1 1 1 0 0 0 0 0 0 15 3,9 - politični sistem 1 1 2 1 4 0 0 3 3 1 1 0 0 17 4,5 - nadzor nad drž. org. (JLA, SDV itd.) 2 1 2 1 0 2 l 0 0 0 0 0 0 9 2,4 - metode dela republ. skupičine 2 2 3 3 0 2 1 2 3 0 0 0 0 18 4,7 - simbolno - ideološka vpraianja (spomeniki, poimenov. ulic ipd.) 2 1 0 0 0 2 1 3 0 0 0 0 0 9 2.4 - manjšine (Madžari. Italijani. Romi) 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 2 0 6 1,6 - lastninjenje 0 0 1 0 1 0 0 3 0 3 0 I 1 10 2.6 - davki 2 1 4 1 3 1 0 1 2 0 0 0 0 15 3,9 - sečnja gozdov 0 2 6 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 11 2.9 - nadzor nad vlado (kot celoto ali posamez- nih ministrov)2 3 9 1 0 0 2 5 0 0 0 1 0 23 6.0 - afere (Snaga. Elan. F.S.Hlasiec. Trend, LES-banka) 0 5 1 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 9 2,4 J V tabeli politične subjekte uvajamo po imenih, ki «o veljala ob razdelitvi mandatov v rcpubliikem družbenopolitičnem ¿boru Poslanske pobude in vpraianja so bila doslej tematsko relativno zelo pestra Zato jih je bilo ob predhodni obdelavi zelo težko razvrstiti po vsebinsko zaokroženih celotah in je tako osula relativno velika skupina pod oznako ■razno«. Posebej smo uvedli vsebinsko področje »nadzor nad vlado«. V tem primeru gre za poslanska vpraiaa|a in pobude, ki se nanaiajo na nadzor nad delovanjem vlade kol celote ali posameznih imenovanih ministrov. Cc so btla poslanska vpraianja ali pobude, naslovljene na vlado, zastavljene kot predlogi za zakonsko urejanje določenih problemov na konkretnih vsebinskih področjih, smo jih uvrstili v ustrezna druga vsebinska področja, kol so npr. družbene dejavnosti, ekonomija ipd. 324 nchuskj podrodja ZSMS SZS- ZKS- SDS SDZS ZH- SDZ SKZ SKD ilspi stupe itop aw» SKU t -LS SZDL SDP ENI Uadl tat. pol DfZTAJ IT. - množini mediji - razno 2 0 1001000005 1,3 9 6 19 2 2 10 6 17 11 4 2 6 3 97 25,9 Št SKUPAJ % 39 38 75 19 18 49 17 57 26 17 5 14 8 382100,0 10,2 9,9 19,6 5,0 4.7 12,8 4,5 14,9 6.8 4,5 1,3 3,7 2,1 Sklep Nedvomno lahko govorimo o pomembnih modernizacijskih težnjah pri spreminjanju slovenske skupščine v osemdesetih letih oziroma slovenskega parlamena v začetku devetdesetih let. V prispevku smo se osredotočili na en pokazatelj takšnih teženj. Na podlagi predhodne obdelave razpoložljivih podatkov o delegatskih oziroma poslanskih pobudah in vprašanjih ter drugih javno dostopnih informacij glede aktualnih civilnodružbenih pobud lahko nanizamo naslednje temeljne ugotovitve: - da so se v zadnjem desetletju pluralizirali subjekti, pa tudi tematike in možni kanali vdiranja civilnodružbenih pobud in problemov v (vsaj formalno) osrednjo nacionalno politično institucijo; - da so politične stranke v obdobju po vzpostavitvi nove oblasti prevzele pomembno vlogo posredovanja med družbo in državo, čeprav je očitno, da imajo tudi posebne, strankarske interese; - da se odpirajo tudi novi kanali neposrednega sodelovanja (če že ne tudi odločanja) alternativnih civilnodružbenih subjektov (npr. mirovnikov).4 Modernizacijski procesi pa odpirajo tudi nove probleme. Tako bo po našem mnenju modernizacija parlamenta slej ko prej postavila na dnevni red problem »governabilnosti«. Gre v bistvu za vprašanja glede zmožnosti parlamenta, da »politično predela« in se prilagodljivo odzove na čedalje množičnejše družbene pritiske v obliki konkretnih pobud in zahtev, pa tudi nadzora nad delom vlade. VIRI. LITERATURA: Fink Hafner. Danica (1489). SZDL. ZSMS in nova družben» gibanja, raziskovalno poročilo. Center za politoiatkc raziskave. RI FSPN. Ljubljana Fink Hafner. Danica (1990). Učinkovito« političnih organizacij pri posredovanju civilno družbenik pobud v tkupttino SRS. razlikovalno poročilo. Center za polttoloike raziskave. RI FSPN. Ljubljana Frank land. E. O. (1988). The Rotte of the Greens in West German Parliamentary Politic*. 1980-1987. The Review of Politics. Vol. 50, No. 1. Winter Grant. W. (1989). The Erosion of Intermediary Institutions. The Political Quarterly. Vol. 60. No. I. January Zaje. Drago (1990). Nekateri tspekti delovanja zbora združenega dela SkupKine SRS. raziskovalno poročilo. Center za politoioUce raziskave. RI FSPN, Ljubljana * Gre zlasti za oblikovanje novih parlamentarnih komisij oziroma odborov na področju i. i. »novopolitičnih« tem kol su npr mirovna ali ženska politika Predstavniki vsaj nekaterih novih družbenih gibanj to dobiti možnost sodelovati v taktnih skupščinskih telesih, mirovntki pa so si pridobili celo mesto govorca v komisiji pri predsedstvu Republike Slovenije, ki se ukaija z vojallumi vprrtaftjt. 325 Teorija in praksa, let. 28. ti. J-4. Ljubljana 1991