- V kateri roki je oreh? CSl||par sedem jih je bilo pri Podlesnikovih in pri Stoparjevih vsak llgP*!^ dan, pozimi in poleti, največ v nadlego. Mislimo namreč otrok,. ^K^ takih kot jih ni izlepa. nPod cesarjem jih ni — in jih ni", so rekli Podlesnikov stari oče. Res je težava s takim drobižeml Če so v sobi, vpitjc in divjanje sem-intja, kot bi bil sodni dan. Eden za peč, drugi pod peč. Nekateri po mizah,. drugi zopet po omarah, toliko časa, da kdo kaj prevrne — potem je pa_ jok in stok . .. Če sta dva ali trije, se že še prestane, toda s sedmerimi je pa križ; in križ je bil tudi s Podlesnikovimi in Stoparjevimi, zlasti še, ker so bili vedno skupaj kot mravlje. Kamor je šel eden, so šli tudi drugi kar v pro-cesiji; in če jim je prišel pes pred oči — gorje mu! Toliko časa so se — 39 — • - zaletavali vanj, da je miroljubna žival izgubila potrpljenje in prijela kogfa za hlačnico ali za krilce tako nesrečno, da ni bilo vcč celo, kar je bilo zgrabljeno. Pri Podlesnikovih so imeli gostilno in prodajalnico, zato so imeli starši še več sitnosti s svojimi štirimi. Rezika je bila res malo večja — hodila je prvo leto v šolo — toda igrala se je še vedno rada z drugimi. Največkrat so se spravili vsi štirje v shrambo za žito, in pridružili so se še Stoparjevi vsak s svojim premoženjem — igračami. Dveletni Tonček se je pripeljal s konjičkom, ali boljše — konjiček se je pripeljal ž njim, ker ga je Tonček vlekel na vrvici za seboj. Tonček je torej vlekel konjička, konjiček voziček, na vozičku pa je oblastno sedel — lesen kočijaž z bičetn ob strani. Če si vprašal Tončka, kadar je vlekel svojega konjička z vozom proti Podlesnikovi prodajalni, je vselej moško odgovoril: nPo blago!" To je slišal večkrat od voznika, ki je vozil Podlesniku blago s postaje. ln Tonček je tudi večkrat vozil na svojem vozičku blago. Čc je dobil od očeta novec, ga je hitro del v voziček ter ga peljal k Podlesniku. Nazaj pa je pripeljai sladkorja. — Toda opravilo voznikov je težavno in naporno. Tončkovo je bilo tudi. Prav pogosfo je Tončka zadela nesreča. Ali je izgubii do Podlesnika novec, ali pa je nazaj grede prevrnil sladkor in sicer najrajši v gnojnico, mimo katere je moral peljati, da je prišel do veže. Ob gnojnici je steza malo visela in iz tal je molelo debelo kamenje. Največkrat je deček zavozil na tak kamen in sladkorček se je potopil na dno gnoj-nicc. Tonček jc v takem slučaju ves žalosten sedel na rob gnojnice in je žalostno gledal v kalno vodo, kamor se je potopil njegov zaklad. Včasih mu je ušel celo jok, a takrat so se najrajše oglasile žabe s svojim kva, kva . . . Tonček je bil tako hud nanje, da se jim je skril v skedenj, ker je mislil, da se gostijo z njegovim sladkorčkom in se mu posmehujejo . . . Nekega dne je dobil Tonček od očeta zopet dva vinarja. Šel je k Podlesnikovim, da bi si kupil fig. A v veži ga je prestregla družba otrok in ga odvedla s seboj v Podlesnikovo shrambo. Rezika se je naučila od svojih tovarišic novo igro in je hotela še druge naučiti. Od matere je dobila šest orehov ter dala vsakemu enega, samo za Tončka ga ni imela. „Ali imaš krajcar?* vpraša Rezika Tončka. ,,Še dva", odgovori ta in privleče iz žepa dva vinarska novca. ,,No, dobro!" pravi Rezika ,,Kupili ti bomo iig, da boš lahko z nami igral." BLajsi bi jih jedel", se odreže Tonček. Rezika pa mu pojasni, da lahko dobi še orehe, če bo igral z njimi. S tem je bil deček zadovoljen, kajti orehe je še posebno ljubil. Šel je eden iskat fig, potem so pa začeli. Rezika je vzela v roke en oreh ter stopila pred Tončka. Dala je naprej roki na hrbet, potem je pa rekla Tončku: nSedaj mi povej, v kateri roki imam oreh. Če uganeš, ti dam oreh, če ne, pa ti meni figo." Tonček pa je bil vesel, da nikdar tega, ko je pomislil, da lahko dobi z eno besedo oreh. Sladko se je nasmejal in pokazal desno Rezikino roko. Uganil je. Dobil je oreh in skočil s klopi, • ali boljše: kar zavalil se je in vesel tekel k igračam. Toda drugi so ga pre- \rik-------- --------------------------------------ifTlf I u&J ll^ 1L {~=\L— ^ i.V kateri roki imam oreh?" ^ ==^jr=^j VS_____ II :— . ' I JJ — 42 — stregli in ga nagovorili, naj igra še dalje, češ, da iahko dobi še kak oreh, A on je bil zadovoljen z enim orehom. KonČno se je pa le vdal in je šel igrat Še dalje. Prišla je vrsta nanj, da je vprašal svojega soseda, Podlesnikovo Pavlo, v kateri roki ima figo. Rezika, ki ni mogla igrati, ker je izgubila edini oreh, je naučila TonČka, da je lepo vprašal: ,Ena, dve, tri, kdor ugane, ta dobil" Pavta. pa je bila prebrisana. Ogledovala je Tončkovi roki tn opazila, da je ena pest bolj debela kot druga. Uganila je takoj, v kateri je figa, in Tonček jo je zaigra!. Moral je sedaj igrati šc naprej;' kcr je izgubil, dasi-ravno ne kaj rad. , Tudi drugi otroci so kmalu opazili, da Tonček ne more popolnoma skriti fige v pest. Vsakdo jo je lahko videl mcd prsti, in Tonček je vedno izgubil. Vendar poguma pa le ni izgubil — pač pa kmalu vse fige . . . To je pa reveža užalostiio. lgral bi bil rad, saj za fige mu tudi nt bilo toliko, a revež ni mogel več, ker je vse izgubil. Pustil je vse igrače v shrambi in stekel domcv, kjer je jokaje potožil materi. da je izgubil vse fige. Prosil je, naj mu dajo krajcar, da kupi drugih. Pa sedaj ni prošnja nič pomagala. BBoš vsaj vedel za 'drugič! Na ta način lahko izgubiSxše dva krajcarja", reko mati. Tonček je bil sedaj še bolj žalosteri. Sedel je na vežni prag in jokal še bolj kot takrat, ko je pritekel v hišo povedat, da mu je konj Butonil" v gnojnici. Pozabil je na konja in na vse igrače, tako mu je bilo žal za izgub-Ijenimi figami. Sredi najhujšega joka se pa naenkrat oglasfe žabe v gnojnici. Tonček je mislil, da se mu posmehujejo, in hotel se jim je zopet skriti v skedenj. V tem pa opazi pred Podlesnikovo vežo svoje tovariše, ki so ga obrali za fige. Rezika je vlekla njegovega konjička, drugi so pa šli veselih obrazov za vozičkotn, na katerem se jenekaj svetilo. Tonček ni vedel, kaj naj to pomeni, posebno, ko je videl, da gredo proti njetnu. Razjasnil se mu je obraz, ker je vedel, da ga imajo vsi otroci radt, zlasli Podlesnikova Rezika, ki mu je že večkrat princsla sladkorčka. Vedel je, da bo tudi sedaj kaj zanj. Otroci pridejo pred Tončka in Rezika ga nagovori: ,,Ker vemo, da žaluješ po figah in orehu. poscbno pa še po naši družbi, in da še ne misliš opustiti nfurenge" mimo te nesrečne luže, smo ti pripeljali voziček in konja, ter vse iige in povrhu še svoje orehe, da se boš zopet po-tolažil." Tonček je bil tega tako vesel, da je kar skakal v svoje prijateljčke in prijateljice in da je iz same neokretne prijaznosti prevrnil Podlesnikovo Pavlo čez vežni prag. Hudega ni bilo niČ; le sam se je nekoliko dolaknil praga z nosom, a kri ni tekla. . . — 43 — Otroci so vsa darila, ki so jih pripeljali TonČku, previeki z zlato peno, Te je bil Tonček Še posebno vesel. Rezika je rekla, da je to plašč za konja, da se ne bo prehladil, kadar bo vsega mokrega privlekel iz luže... Tonček je šel od tedaj še večkrai igrat s svojimi prijateljčki. Pa vedno samo za fižol, da ni bilo zdražbe. Sedaj je Tonček črevljarski vajenec. Prav priden in varčen deček je. Vsako kronico nese v hranilnico, ki jo imajo v župnišču za cclo župnija. Včasih igrajo njegovi tovariši za denar kako nedolžno igro. »Pojdi še ti, Tonček", ga vabijo. nZa fižol grem'', odgovori ta modro. nNemaram namreč denarja, ki ga nisem dobil z rokami, arnpak po sreči. Tudi izgub-ljati ne maram po nepotrebnem." , ^*fi^* In tak bo ostal Tonček tudi naprej Vsaj tako upamo. Morda g^a je izpametovala otroška igra? Bog ve? Slavko Slavič .