Najvatji ▼ 7Anrtmtih državah L- Vafja nt mm lato ... $6.00 Za pot leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inoaamaMro celo loko $7.00 GLAS NARODA tirtisloveriskihiddaveevv AmerikL ■ The largest Slovenian Duly m the United States I lamed every da j except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Clssi Matter, September 21, 1982, at the Post Office at New York, N. Y-, aader Act ef NO. — STEV. af March 8, 1878 NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 3, 1938. _ SREDA, 3. SEPTEMBRA 1938 TELEFON: CHELSEA 3878 TOLUMa — LETNIK HITU!. USPEL ZRAKOPLOVNI POLET IZ PARIZA V NEW YORK FRANCOSKA AVIJATIKA STA PRELETELA RAZDALJO 3275 MILJ V 37 URAH IN 18 MINUTAH Drzna francoska letalca Costa in Bellonta Je pozdravil n a Curtisovem aerodromu polkovnik Lindbergh. — To je bil prvi direktni polet iz Evrope v Ameriko z letalom, ki je težje kot zrak. Ogromna ljudska množica je pozdravila letalca. FRANCIJA IZGNALA R. HEARSTA Izdajatelj listov je bil izgnan radi "sovražnega stališča" napram deželi tekom vojne. — Odšel je hitro v Anglijo. Francoski kapitan Dieudonne Coste in Maurice Bellonte sta pristala sinoči malo po sedmi uri na Curtis letalnem polju v Valley Stream, L. L, po čudovitem poletu brez pristanka z Le Bourget letalnega polja pri Parizu. 3275 dolgo pot sta premerila v sedemintridesetih urah in osemnajstih minutah. 2e vec letalcev je poskušalo poleteti iz Evrope v ko. ne da bi medpotoma pristali, toda razen Costi in Bellontu se je poskus vsem temeljito izjalovil. Prva sta bila pred leti dva Francoza, Coli in Nun-cesser, ki sta izginila brez sledu. Razen ter dveh je pri istem poskusu izgubilo nadaljnih osem letalcev življenje. V nasprotno smer, namreč iz Amerike v Francijo, je bil poletel leta I 927 polkovnik Charles Lindbergh in sicer v triintridesetih urah in devetindvaj-stih minutah. I oda polet od vzhoda proti zapadu je brezpri-merno težji kot pa od zapada proti vzhodu. Na Curt isovem letališču je bila včeraj ves dan zbrana tisočgla\&a ljudska množica, ki je nestrpno pričakovala prihoda drznih letalcev. Ko sta se pojavila in pristala, so ljudje v silnem navdušenju prodrli policijski kordon, in vsakdo je skušal priti v bližini novih zavojevalcev zraka. Eden prvih jima je čestital polkovnik Charles Lindbergh. Danes bosta letalca poletela v Dallas, Texas, kjer iu čaka nagrada $25,000. PARIZ, Francija, 2. septembra. William Randolph Hearst, znani ameriški izdajatelj, je včeraj popoldne zapustil Pariz ter odšel v Londcn, eno uro potem, ko mu je policisti uradnik izročil izgonilne listine. Izgon Mr. Hearsta je potrdil francoski zunanji urad ali Quai d' Orsay. Prefefctura je ugotovila, da je bilo povelje pripravljeno že dolgo časa, da so ga pa uradniki izročili šele včeraj popoldne. Agent policijske prefekture je izročil Hearstu povelje v nekem odličnem hotelu. Gotovo se ljudje spominjajo, da je Hearst osebno sprejel odgovornost, ks je dobil kopijo predlaganega francosko-angleškega dogovora glede mornariške in vojaške pogodbe pred dvemi leti. Harold Horan, poročevalec, ki je bil v službi Hearsta, je moral zapustiti Francijo kmalu po tem dogodku. Ko je sprejel Hearst odgovornost za Horanovo akcijo, je pojasnil, da je ukazal poročevalcu dobiti kopijo tega dokumenta, in da jo je slednji brzojavil v Združene države, kjer so jo priobčili Hearstovi listi. LONDON, Anglija, 2. septembra. William Randolph Hearst, ameriški izdajatelj, katerega je včeraj izgnala Francija, je prišel v London. Izgon Hearsta je bil sklenjen že pred več meseci, kot so pojasnili v ministrstvu za notranje zadeve. Hearst je dobil štiri dneve časa, tekom katerih lahko zapusti Francijo. Naprosili so ga, nai zanaprej ostane izven dežele. GREEN ZAHTEVA SKRAJŠANJE DEL0VNIKA Predsednik Amer. Delavske Federacije se je zavzel za petdnevni delovni teden in za skrajšanje delovnega dne. SYRACUSE. N. Y., 2. septembra. Včeraj je govoril tukaj predsednik ! Ameriške Delavske Federacije, Wil-| liam Green. Rekel je, da je za delavstvo prva potreba skrčenje delovnega tedna na pet dni, čemur j mora slede ti tudi skrčenje delovnega dne. 1 Čimvei ima delavec prostega ča-! sa, temlažje izvrši svoje delo, pa | tudi produkcijski stroški se bodo v tem slučaju znatno zmanjšali. Nadalje je zahteval govornik zajamčen letni dohodek za vse delavce, da bodo v času gospodarske depresije zaščiteni pred stradanjem in pomanjkanjem. KRVOPRELITJE V BUDIMPEŠTI Nezaposlene je obstreljevala policija.— Demonstranti so bombardirali avtomobile in poulično železnico. — 300 ranjenih. ŠOLA ZA SUHAŠKE AGENTE Pravice državljanov bodo prvi predmet v učnem načrtu suhačev. — Program je precej obširen. WASHINGTON, D. C., 2. sept. _ 24 preiskovalcev državnega prohi-blcijskega urada se je zbralo danes v prohibicijskem glavnem stanu za otvorjenje šole, k oje gtevni namen bo, vzgojiti inštruktorje v umetnosti inteligentnega izvajanja prohi-bieije. Prohibicijski ravnatelj, Amos Woodcock In Harry Dengler, ki sta na čelu te šole, bosta pričela takoj poučevati ljudi, kako naj rabijo pravo pamet. Ob istem času pa bosta tudi skuhala ubiti ljudem v glave nove metode pri izvrševanju prohibicije. Prva važna atvar. ki bo prišla na vrsto, tekom tridesetih dni vežbai-ne dobe, — Je reke! Dengler, — bo rabiti agentom r glave, da imajo ■državljani tudi pravice, ki so bolj wm*ne, kot baileditev kršilcev suha- DOMNEVANA ŠPIJ0NKA JE OPROŠČENA Amerikanka, ki je bila obdolžena špijonaže, je vprizorila stradalno stavko. LILLIAN G1SH BO OKREVALA NORWALK, Conn., 28. septembra. Znano gledališko in filmsko igralko Lillian Gish je ugriznil pes, o katerem so domevali zdravniki, da je stekel. Takoj se je podala v bolnišnico, kjer so ji izžgali rano ter ji vbrizgali antltoksin. Zdaj pravijo, da se ji obrača na bolje. LITTLE ROCK, Ark., 2. septembra. — Na proslavi delavskega praznika je govoril tudi Geo L. Berry, predsednik International Printing Pressmen and Assistants or North America ter rekel, da je treba delovni čas skrajšati ter sprejeti postave proti konkurenci med delom otrok in delom odraslih. Po njegovem mnenju je kriva sedanje depresije povojna aroganca ameriških trgovcev, vsled česar se je zmanjšalo število ekspertov.^^^ Največja krivda zadene tiste delodajalce, ki neprestano pridigujejo delavcem, da je prosperiteta pred vrati. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 2. septembra. — Deset tisoč madžarskih delavecv je vprlzorilo danes odhod ' po glavnih ulicah Budimpešte. i Hrumeče so zahtevali "kruha in' dela". Ko jih je policija skušala j prepoditi, je prišlo do dejanskih spopadov. John Benkič je bil ustreljen in 300 nadaijnih je bilo ranjenih. Policija se je poslužila sabelj ter je bila tudi prisiljena streljati na delavce. Delavci so pričeli žvJšgati bur-žuaziji ter zahtevali nato kruha in dela. Demonstranti so obmetavali poulične kare s kamenjem, pri čemur je bilo rajenih dosti oseb. Ko so postale demonstracije bolj bučne, so posegle vmes policijske rezerve, in oklopni avtomobili so se pokazali na cestah. Le polagoma je bil zopet napravljen mir. Demonstracije so bile objavljene že pred več dnevi. Policija je dovolila obhod, ker so voditelji obljubili. da se bodo vršile demonstracije povsem mirno. Ko je prišlo nato do nasilij, je nastopila policija proti demonstrantom z golim orožjem. Oblasti so danes objavile, da so bili izgredi delo komunističnih agitatorjev. V provinci je bilo vse mirno. ČASTNIK PADEL V MORJE PORT HANCOCK. 2. septembra. Armadni letalec je utonil danes, ko je prenehal v megli poslovati njegov motor ter je padlo letalo v morje južno od Sandy Hooka, v bližini Twin Lights. Mrtvi je poročnik William Har-' bolt, dočim se je mogel rešiti nje-, gov tovariš. Domneva se, da je iz- i gubil v gosti megli smer. Že ^eč kot dve uri so ga pogrešali na Mitchell polju. Letalo je padlo v morje par sto jardov od obali. Čolni carinske straže so bili odposlani, da spravijo mrtvega na kopno. VELIKA VROČINA V WASHINGTON!} WASHINGTON, D. C., 2. septembra. — Na Delavski praznik se je vršila po Pennsylvania Ave. velika parada, katere se je udeležilo na tisoče ljudi. Vsled neznosne vročine je dosti udeležencev omedlelo. Ambulance so odvedle v razne bolnišnice nad šestdeset žrtev vročine. CIGANKA GA JE NASMUKALA Lahkovernežu se je dvakrat podvojil denar v pasu, vtretje je pa izgubil nad tritisoč dolarjev. Še vedno se najdejo ljudje, ki mislijo, da bodo hitro in brez truda obogateli, in še vedno je dosti takih, ki so u ver jeni, da je mogoče potom copernije priti do velikega bogastva. Eden takih# ljudi je bil mizar Max Rosenthal v Brooklynu. Lani meseca aprila je bil v nekem c'ganskem taborišču, kjer mu je ciganka prerokovala, da ga čaka velika sreča. Da potrdi svoje prerokovanje, mu je rekla, naj si da vši-šti v pas dolarski bankovec. Ciganka je bila sama tako dobra, da mu ga je všila. Ko je naslednjega dne par razparal, je našel v njem dva dolarja. Ta copernija ni šla možič-ku iz glave. Zopet je šel k ciganki pas razprazal, je našeU v njem dva dolarja, kar je z veseljem storila. In naslednjega dne so bili v pasu — čujte in strmite — štirje dolarji! Želja po bogastvu ga je tako prevzela, da je šel v banko po vse svoje prihranke ter nesel ciganki tritisoč osemsto dolarjev in jo prosil, naj mu jih všije v pas. Ciganka mu je z največjim veseljem izpolnila prošnjo. Max Rosenthal je le malo spal tisto noč. Zjutraj je pa pas razparal in — nič se vam ni treba čuditi in strmeti — v pasu ni našel niti počenega groša. Ves divji je letel k ciganki, toda ciganov ni bilo nikjer. Nekaterim se osm ukani m 2iček smili, nekateri pa pravijo: — Prav mu je! NOVA VLADA V PEKINGU Governer Mandžurije je baje so-ustanovitelj. — Stališče Can g Hsue L:-anga ni še določeno. — Baje skuša posredovati v prilog Nankinga. PEKING, Kitajska. 2. septembra. Skupina nezadovoljnežev v Kuo-mingtang stranki, ki se bori proti predsedniku Kaj Šeku in nacionalističnemu režimu, je ustanovila novo nacionalistično vlado z državnim svetom sedmih voditeljev. Glavar nove vlade je general Jtn Ši Šan. eden voditeljev severn^ koalicije proti Kaj Šeku. Med drugimi voditelji se nahaja tudi Feng Ju Hsien. takozvani krščanski general ter governer Mandžurije. Če bodo mogli nezadovoljni uspeS-no izvesti svoje načrte, bj v veliki meri odvisno od staLšča generala H^e L anga, kojega soudeležbo smatrajo tukajšnji krogi za dvomljivo. Objava ustanovitve nove vlade je padla istočasno, ko so krožile številne govoric,e da je sklenil governer poseči v državljansko vojno ter se zavzeti za Nanking. Tak korak bi napravil stvar severnih za brezupno. Gibanje za ustvarjenje separatistične vlade je spravil v tek Vang Čing Vio, star revolucij on ar. katerega so vsi smatrali za logičnega naslednika Sun Jat Sena, provizo-ričnega predsednika kitajske republike. m ADVERTISE "GLAS NARODA' 24 STRANK BO POSTAVILO KANDIDATE BERLIN, Nemčija, 2. septembra. Volitev za državni zbor. ki se bodo vršile dne 14 septembra, se bo udeležilo štiriindvajset nemških strank. Ena izmed teh mnogo številnih strank se bo zavzela tudi za.prohi-bicijo. Naročite m aa "GUi Naroda" — največji slovenski dnevnik v Edra-lenih driavah. DAR PREDSEDNIKU HOOVERJU HAVANA, Cuba, 2. septembra. — Mrs. Marta Morlotte, vdova nekega eubanskega letalskega častnika, je bila izpuščena danes iz jetnišru-ce ter se nahaja na povratnem potovanju v Miami. Dvajsetletna ženska je bila 72 ur v jetnišnici, tekom katerega časa. je vprizorila stradal-no stavko, da izsili hitro rešitev vse zadeve. Obdolžena je bila špijonaže. NEWARK, O., 2. septembra. — Mrs Marta Morlotte, ki je bila danes oproščena po tridnevni ječi, izvira iz ugledne rodbine. Njena teta je izjavila, danes, da so bile obdolžitve, dhrignjene proti nji naravnost smeitne. Mlada ženska se je seznanila z mladim cuban&kim častnikom v vlaku, ko se je vračala z Iztoka. Poročila sta se malo poaieje, a častnik je umrl kmalu po poroki. V West Branch, Iowa, rojstnem kraju predsednika Hooverja, so letos paradižniki dobro obrodili. V salivate sa dober pridelek so priredili prebivalci veliko slavje, pri katerem so igrale mlade farmeriee Slavno vlo^o. Par košaric najlepših paradižnikov Je bilo poslanih v dar predsednik« Hooverju. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bres zamud* časa, bres nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene a podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne 2a posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni ji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začamo potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 1000 2500 5000 5 9.35 $ 18.50 $ 46.00 ,... 5 91.00 10,000 _________$181.00 V Italijo Lir 100 200 300 500 1000 I 5.75 S11.30 »16.30 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.-— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih. Urah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom s po razumete glede načina nakazila. Nujna nakstils izvršujemo po Cable Letter sa pristojbino 75 center, SAKSER STATE BANK 12 COETLANDT STREET NEW YORK. ML JL Telephone Barclay 0380 — 0381 NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 3, UN LARGEST BLOTDO DULY | "Glas Naroda" | r OMMI and 1 P«mMad by fimrftjQQ PTHffPjT IBXVO OOMPAJT r | CA Corp iidlml Louis 1 ^ __ Plač« of bufltn« m W. 1*4* M* m or the corporation umi »drtr—s ot above officers: p I«t Ctty. K. Y. " O LA 1 HABODA- tesa je jako dobro utemeljena, kajti MacDo-nah) m spominja velike pogreške, ki jo je bil napravil svoječasuo ameriški predsednik Wilson. I*r«-duo se je Wilson odpravil v Francijo ter se udeležil mirovnih podajanj, se posvetoval samo s «"*lani svoje stranke. tili S t«-m se je tako zameril republikancem, da niso ho-v zveznemu senatu potrditi nobene pog*>dbe, katero bil v Parizu podpisal. Ko so se zadnjič vršila pogajanja z vo- movanje vohunov se je že-pričelo, i Vsaka vlada pričakuje od svojih vohunov, da ji preskrbe čim zanesljivejše informacije o armadah in morebitnih vojnih pripravah tujih držav. Povsod se vidi, da gre za zelo važne državne interese. — iNemški vohun sam trdi, da dela, ki ga mora opravljati zdaj. ni mogoče primerjati z njegovim predvojnim delovanjem in da se zahteva od vohuna zdaj mnogo ve±, kakor v prejšnjih časih. Čimbolj se približujemo bodoči vojni, tem težje in nevarnejše je delo vohunov. Iz delovanja po-edinih vohunskih oddelkov v evropskih državah sklepa izkušeni nemški vohun, da je nova vojna na pragu. Zanimiva je tudi njegova sodba o vohunskem delovanju evropskih velesil. Pri tem je pa treba upoštevati, da je mož kot Nemec precej pristranski. Med drugim trdi, da so začeli poedini generalni štabi svoje vohunske delovanje zopet širiti, ko je prišla v drugi polovici leta 1927 v Angliji Toda samo za posredno prizadete. V Poljski n. pr., kjer imajo in morajo imeti za slične izjave prav posebno poeorna ušesa, ne bodo tako kmalu pozabili, kako mnenje je izrekel o sedanji poljsko-nemški državni meji član nemške vlade, ki niti ni ekstremno nacijonalistična. Zakaj s Treviranusovo izjavo se je znova dokumentiralo, da so ostala med Nemci kljub vsem pomirljivim govorom in člankom stremljenja, ki ogrožajo evropski mir na zelo občutljivi in važni točki. Pravzaprav pa Treviranus ni povedal nič novega, nič takega, česar ne bi Evropa že davno vedela. Saj je dovolj znano in nešteti nemški viri skrbijo za to, da se ne pozabi. kako trdovratno se med Nemci vzdržuje težnja, da se država ne sme zadovoljiti s sedanjimi mejami na vzhodu. Nemci hočejo prepri- Taka je situacija, take so emične in historične pravice Poljske do "koridorja" ob Baltiškem morja. To ni morda pristransko pogledana situacija, marveč dejanjsko stanje, kakor se more prepričati o njem vsakdo na mestu samem. Kljub temu pa Nemci ne bodo nehali zahtevati revizije vzhodnih državnih meja. zakaj njihova stara menta-; liteta se pokaže neprikrito povsod tamkaj, kjer se obeta, da odpor proti šovinističnim revindikacijam ne bo dovolj močan. Moramo na žalost zapisati tako sodbo, zakaj če bi bilo drugače, ne bi bilo kampanje zoper poljski "koridor" in bi | Peter Zgaga | MEDENI TEDNI Kdor je že užival medene tedne, ne bo nikdar pozabil užitih sladkosti. Ker so sladki, jim pravijo, da so medeni in imajo torej ime po treh najslajših stvareh, ki jih pozna naš narod: cuker, med. tržaške fige. Koliko časa pravzaprav trajajo medeni tedni, ni dezdaj ugotovil še neben znanstvenik in noben uče- ne bilo pojavov, kakršen je zopet; n'ak- S. N. P. J., kjer je počivala pokoj-niča med zelenjem vedno cvetoče- ga Juga Navzoča sta bila njena dva j ^ sebe in syet da ^ j]m jp na sinova, katerima sem izrekel svoje , y2hodu zgodUa kriv-ca in da SQ 3e sožalje. Pokojnico sem dobro po-« tu dodelUe Poljskqi pokrajine, *i zna! kot skrbno mater svojim otro- kom. Umrla je ravno eno leto po smrti svojega moža. Zdaj sta oba rešena trpljenja m v miru počivata. Otrokom, ki so i2gubili tako skrbno mater, izrekam svoje iskreno sožalje. Matija Pogorele. Girard, Ohio. Ker se malo kdaj'čuje kaj iz naše naselbine, se nekoliko oalasim. Z delom se v splošnem ne moremo pohvaliti, akoravno tukajšnja stroj arna še dosti dobro obratuje. Zato pa jeklarne delajo zelo slabo, nekatere pa nič. Sem ne svetujem nikomur hoditi za delom, ker ako je slučajno kako mesto prazno, jih že l čaka .sto. V društvenem oziru pa še neka-! kc gre. Doba piknikov je skoro pri na krmilo zopet konzervativna via- { kraju in kmalu bomo nazaj v dvo- indijskim ilitHjt-m Mahatmo Oandhijeni, ki je zaprt zavoljo pro. parami«' za civilno n-epokorš«'inot je bil navzoč tudi zastopnik angleške vlade. Voditelj indijskih naeijonalistov se je pri tej priliki i/kazal, tla je dosti bolj zmeren in preudaren kot je veri na njegovih pristašev. Uandlii je obljubil Angliji vsakovrstne koncesije, ler v imenu indijskega naroda izjavil, da bo v Indiji ta-Uoj zavladal mir, ee Anglija v principu prizna Indiji do-ininijski status. fiandhijevi prijatelji izven zapora, predvsem njegov ; .i>lednik in vodja naeijonalistieoega gibanja, Vitlialbai 1'atel, pa pravi, da ga Oandhijeva obljuba ne veže ter zahteva od MacDonalda definitivno obljubo glede takoj--njega priznanja dominjskega statusa za Indijo. Ker pa zastopnik miglešk** vlade ni mogel oziroma da in ko se je v Franciji Poinca-reu pos-ečilo stabilizirati valuto. Anglija je organizirala posebno vohunsko službo v sovjetski Rusi- ranah Slov. Doma. Slovo iz proste narave bo pa menda 6. septembra, ko bo imelo društvo "Slovenska Bistrica", št. 42 S. N. Z. zvečer "corn ji, pa tudi poedinih evropskih dr- roast", ali podomače, pekli bomo nt v a žav ni prezrla. Velik napredek francoskega militarizma, zlasti pa vedno boljša tehnična oprema francoske armade, je začela Anglijo vznemirjati. Letos je angleška vohunska služba v Franciji že tako agilna, da je začela francoska javnost energično protestirati proti nji. Pod drugo Macdonaldovo vlado se angleška vohunska služba v tujih državah bistveno ni iz-premenila. Angleško zunanje ministrstvo sicer o tem noče ničesar videti, toda evropska javnost ti tako naivna, da bi se dala preslepiti. Kdor je količkaj informiran o koruzo in druge stvari, ki so za pe-c^zraven se bo pa videlo, kakšna je letošnja kapljica. Prosi se. da pridete bližnji in daljnji, kraj vam je gotovo znan. namreč ob potoku, znanem kot Slcv. Bistrica, Avon Park. Pozdrav in nasvidenje! Frank Gantar. Pine City, Minn. V tukajšnjem kraju žiiavostjo si Poljska gradi na Baltika svojo iu-ko Gdynjo. ki postavlja vedno boij v senco staro pristanišče ob Visli ošabni Gdansk, ki je hotel trdovratno kljubovati poljskim prirod-nim pravicam, pa ga je zato doletela nezavidna usoda, da se njegova luka prazni, nova luka v Gdy-nji pa raste veličastno. Ponekod trajajo štiri tedne po poroki, ponekod malo več ali malo manj: nekateri zakonci so pa malo preveč valiji in požrešni ter se jih že zdavnaj pred poroko nauži-jejo. Mlada zakonca se običajno podata po poroki na poročno potovanje in na pjtovanju uživata medene tedne. Medeni tedni pa niso vedno tako sladki kot bi kdo domneval. Nevestin jok jih kali takoj ob pri-čeku. ko se pa nevesta potolaži, začne ženin preklinjati svojo nesrečno use do. T^da nevesta ga običajno potolaži. in začne preklinjati šele potem, ko je medenih tednov že zdavnaj konec. Vsi nemški sosedje, ki smo imeli nezaželjeno historično priliko, tla smo na svojih plečih čutili breme ; Neveste so namreč za tak slučaj tisočletne nemške ekspanzije.! pripravijene ter imajo na razpola-spremljamo z največjimi simpati- ( g0 nebroj tehtnih izgovorov, kate-jami poljsko borbo za okno v svet. i rim ženin sevfcda slepo ne verjame, za svoboden dohod do Baltiškega morja, ki mu garantira gospodarsko' nezavisnost. USMILJEN SODNIK 27-letni Harold Legncn je včeraj priznal v sodišču v Brooklynu, da se smatra krivim tatvine. Ko je zjutraj vstal, je ukradel s stopnic sosednje hiše dve steklenici mleka. Bil je lačen in žejen ter se je skušal nekoliko okrepiti, da bi lažje poiskal delo. Scdniku se je zasmilil, nakar ga je oprostil in mu še daroval en dolar. Drugi uradniki na sodišču so zbrali zanj $2.50. PRIJET MORILEC WHITE PLAINS, N. Y., 2. sept.— V Elsmfcrdu so aretirali nekega neznanca, ki je priznai, da je dne 4. julija leta 1923 usmrtil s čevljarskim nožem Miss Dorothy Kauf-mann. ZAHVALA. V prijetno dolžnost si štejem, da se prisrčno zahvalim vsem, ki so me tako gostoljubno sprejeli in mi tako požrtvovalno stregli za časa mojega bivanja v gorenjem delu države New York. Predvsem se iskreno zahvaljujem družini Mr. Johna Terčfca v Fly Creek, N. Y., ter družini Mr. Franka Masleta v Little Fallsu. Tako dobrih in postrežljivih ljudi nisem srečala še nikdar v življenju. Prisrčna Vam hvala! Zora I. Put rich, Brooklyn, N. Y. . Ce imate lote in Jih hočete prodati, pišite po podrobnosti m: — mi* 1, tj* Glas Naroda, 216 W. 18. St„ New Task, N. Y. (2x 3&4) NOV DOKAZ VARNOSTI PRI NAS NALOŽENEGA DENARJA Finančna uprava države New York je priznala našo banko onim, pri katerih lahko država New York nalaga svoja denarna sredstva. S tem odlokom je postala Sakser State Bank "OFFICIAL DEPOSITORY of the STAT£ of NEW YOfeK. Da je naložila država New York denar pri nas, je noV dokaz za varno in solidno poslovanje našega zavoda. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street ' New York, N. Y. vendar ga potolažijo za nekaj časa. Značilno je tudi. da medeni tedni ne mmeto pri obeh hkrati. I Včasi se jih nevesta prej nave-j liča ket ženin, ponavadi jih je pa i ženin prej sit. Tako mi je naprimer znan slu-! čaj dveh mladih zakoncev, ki sta . šJa k poroki, vesela kot dva ra2po-sajena otroka in sta po porok:: še dolgo, dolgo časa mislila, da sta prišla v deveta nebesa, ko sta prišla v zakoniki jarem. Pri njima niso trajal? medeni časi samo pet ali šest tednov, pač pa celili dvanajst. In kdo ve. koliko bi še trajali, če bi se ne začela pri možu trinajsti teden ljubezen nekoliko ohlajati. Je že ta£o na svetu. Vsake stvari se sčasoma naveličaš, pa b: se ljubezni ne. O. tudi ljubezni si polagoma sit. Ko je napočilo jutro prvega dne v trinajstem tednu po poroki, je on že udobno sedel pri mizi in čital časopis. Kmalu za njim ie tudi ona vstala in je bila silno zapeiiivi v svoji zidani jutranji obleki. Ce je imela na s^bi pajamas in vse. kar se spodobi, ali samo ošpe-telj in kratke hlače, ne vem, ker me ni bilo pjleg in ker se v sološnem dosti ne zanimam za take reči. Po prstih je prišla k njemu, prisrčno ga je objela in ga trikrat zaporedoma poljubila. On ji je pa samo dva poljuba vrnil na mestu treh. Strašno se ji je pomračilo lice, in vsa obupana je bruhnila v jok_ — Oh, saj vem, tla me nimaš rad, — je jecala, — dozdaj si mi vsako }utro prisegal, da si z menoj v devetih ne-besih, danes mi pa se vseh poljubov nisi vrnil. Oh, saj vem, da me nimaš več rad. On je pa odložil časopis ter zadel govoriti trezno in dostojanstveno: — Draga moja, prisegam ti, da te imam rad. Prisegam ti, da sem s teboj v desetih, enajstih, dvanajstih trinajstih nebesih. Ljubim te, ljubim te čez vse na svetu, ljubim te iz vsega svojega srca. Ti si moje življenje, moje solnce, moja sreča, moje vse. Odkar sem s teboj poročen, šele vem, kaj se pravi živeti. Vedno, neprestano mislim nate, samo nate. Tako, zdaj sem ti povedal, zdaj me pa pusti toliko časa pri miru, da bom Zgagovo kolono prebral, če ne, ti bom treščil v glavo kanglo kofeta in vse, kar je na mizi. Vidite, dragi rojaki in drage rojakinje. tako kruto se ponekod končujejo medeni tedni.... K> il BITA BO 9 A« NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 3, 193« LARGEST SLOVZHB FRIGID: Qospod Jeraj je ležal ±e sedmi dan. zmerom od jutra do noči in do due. in polagoma je postajal že vsega sit. Okrog sedme zjutraj je žena vselej stopila v sobe In mu vrgla list proti vzglav-ju, on se je zdramil iz svoje dobr* bolestno lenobne, dremave omotice in brez besede segel po njem, ga prevrgel v rokah, okrenil dnevne vesti proti luči prvega dne, ki je skozi okni padala v sobo. in zači-tal v poročilo o napredovanjih. In vselej >>pet ni bilo nič. Odvrgel je list, kar tako je zazeval v strop, pretegnil se je malo in si pomel o-či. Jaz ne vem. ali bo ali ne bo. si je tiho mislil, kaj so me morda nalagali, hudiči0 Potem je spet segel in začel iskati po inseratih, pogledal v i v/man in videl, da se začenja že XXIII. poglavje — to bo pa dolga stvar, si je mislil — pogledal naposled Se na prvo stran, politično vesti, pa se mu ni dalo citati. Hudič naj vzame vse skupaj, si je mislil, se prevalil z boka na bok, pa pet na hrbet, zgrabil blazina pod glavo — bila je vsa vroča od večnega ležanja — in jo obrn»l. I>lj ležim, bolj sem bolan, si je mislil, jaz ne vem, kako je to. In je ležal dalje. Proti deseti uri se je spet zdramil. Skozi okno je videl prvo nadstropje rumene hiše onkraj ceste, mlada zgornja gospa je pospravljala, zdaj pa zdaj se je njena podoba vzravnala iz mraka za okn2 dna srca nenadoma vstal občutek. da bo približno takole nekoč umrl tudi on, in na vsem lepem so se mu zameglile oči. "Ana!" Je zaklical proli kuhinji, "Ana!" V kuhinji, onkraj rjavih, stanh le skoraj trhlih vrat. je gospa Ana sedela pri švalnem stroju in robila pol ducata novih brisač — nazadnje so le priill do njih, zadnje tedne se človek te ni imel več kam c-brisati. Hitela je, zdaj pa zdaj je u gledala na okroglo, krožnikasto uro. ki ji je tiktakala na steni za hrbtom — nekatere ure. ki visijo po takihle mestnih in napol mestnih kuhinjah, pa %e tako dobro, tako domaČe tiktakajo, da pogosto človeku naravnost pomagajo, da Se vzdrži — mudilo se jI je, ves čas ji je že hodilo na misel, da mora pristaviti za kosilo — bila je pač ena tistih majhnih, bornih gospa, kakršnim skoraj vse življenje samo voda v grlo teče. Ah, sitnost sitna, je zamrmrala polglasno, ko je za-čula motev klic, potuhnila se je. PFTDRSFT PAR zavrtela stroj in se zavila v pesem, mislim, da mora biti v žepu še ne- njegovega drdranja. . "Ana!" je v sobi kričal mož. -Nekaj tako lepega so imena na ljudeh — da. dokler je človek mlad, mu je lahko dobro, njemu je zmerom vsega dovolj; naj bo še tako sam, še tako brez vsega — vsaj kako majhno ime bo zmerom imel. da si ga bo lahko v obupu klical na ustne. Gospod Jeraj pa njenega i-mena skoraj ni več znal lepe izgovoriti — ah, da. on se je pač privadil polagoma, da Je klical Ano samo še, kadar Je bil bolan ali kadar mu je pri ovratniku nagajal gumb. "Ana!". "Kai pa je?" se je nazadnje o-glasiia, ne da bi odprla vrat ali da bi vsaj odjenjala s strojem. "Jaz ti bom že dal," Je lagodno, pomirjeno govoril s svoje postelje gospod Jeraj, "saj mi bo Bog dal, da bom kdaj še zdrav, le čakaj. Ali je že šel kdo v lekarno?" "V lekarno?" je izza zaprtih vrat vprašala gospa Ana. "Saj vendar veš, da so otroci v šoli, jaz se pa tudi ne morem utrgati v mesto." Gospod Jeraj se je na rahlo razburil — o, ti moj ljubi Bog, takole so vsi pozabljali nanj. ležal je tam brez upa in brez moči. bil je pač bolan. Vzpel se je v postelji in je zbral svoj glas. "Lej, takale si, ti si pa tudi čisto brez srca," je napol jokaje kričal proti vratom, "človeK bi lahko poginil vpričo tebe, pa ne kaj drobiža." Gospa Ana je prišla bliže, vzela hlače v roke In potipala v žepe — bila je vajena takole iskati, pogosto je na tihem hodila v te žepe. kadar ni imela za peka in za solato. "Saj ni nič," je rekla in iskala še kar naprej, "saj nimaš nič." "Kaj da res ni nič? Ah, da. saj sem res včeraj poslal po cigarete, saj res. Pa saj imaš gotovo še sama kaj, le kar lepo priznaj." Gospod Jeraj je bil pač na vse pripravljen, ne. njega ni moglo potreti kako neznano razočaranje. Bil je uradnik, dobro, stalno, državno službo je imel, nekje Je bila pisarna in miza s predali v nji, zraven stol in mehka blazina na njem — nekje je bil prostor, v ka-trem je delal, živel in kraljeval, in zdaj ga je čakal ta prostor in mu e bilo morda dolčas po njem. To je res. živelo se je samo tako, tako — toda človek ima tudi svojo avtoriteto in svoje nade, ne saj ni nikoli tako, da bi človek ne mogel naprej. Gospa Ana si je počasi nadela plašč in klobuk, vzela je torbico v roke in začela brskati po nji. Nekaj bi vendar še moralo biti nekje, si je mislila in pretresala vso to drobno, pisano šaro, ki jo je vse življenje nosila s seboj. In sredi vseh teh reči, sredi gumbov, koncev sukanca in svile, živank in dveh. L "j ni bi zganila z mezincem. Ampak saj treh napol umazanih robcev, ki jih bom se kdaj zdrav, saj se bova še j po navadi nosila s seboj, je nazad-pomenlla o vsem, le čakaj, baba. j nje odkrila dinar, sam zadnji, po-Ali mi ne gTeš precej v lekarno, ali • zabljeni. skoraj zgubljeni dinar. mi ne greš, kaj?" Gospa je zagnala brisače v kot, zaropotala s stolom, stopila par moških korakov po kuhinji, pogledala v štediinik — da. in ogenj je "Saj res." je vzkliknila, "glej no — kaj imaš vsaj petdeset par?" Nimam," je odvrnil gospod Jeraj, "če nisi ničesar našla, potem mi lahko verjameš, da nimam." tudi pošel. Takle je bilo vse naro-1 In tako je gospa Ana vzela re-be in ves 'an in vso noč v postelji cept s kredence in je šla. In komaj mož in jadikuje in kriči — ah, m:>j je prve hiše domače ulice pustiia Bog. ali se res nikoli ne bo prelo- za seboj, je bila naenkrat vsa hu-žil ta križ? Kaj pa še, prav zda tie de volje na vse. Saj je vendar vse mu bo na vrat na nos letala v le- skupaj brez smisla, si je mislila, karno, kaj mu ne pride na misel, pogledali bodo recept in ji bodo vr-Kar takoj, če če. i gli zavojček nekakšnega božjega "All si že Sla?" je čez čas z ža- čaja. on pa je bil navsezadnje ven-lostno, obupano mehkobo vprašal darie nekaj bolan ln bo Se ležal do-gospod Jeraj. "Kaj res še nisi šla? ma in jadikoval bog ve do kdaj. Da. Kaj ti res niti pred Bogom ni prav da, vse te bolniške blagajne in vse nič do tega, da si mojo smrt kop- te stvari, ki so menda za to na sve-Iješ na dušo? Ana!" j tu, da bi bilo laže ljudem — saj j človeku nikjer ničesar ne dajo, či- "Saj bi šla," je napol premagana odvrnila gospa Ana, "potem pa spet kosila ne bo o pravem času, pa bo spet ogenj v strehi. In še za tramvaj nimam." Ah. kaj, če kosila ne bo — bol- : mer bi se dak) živeti. In ko se je čez dobro uro vrnila, je spal. Tiho, rahlo je dihal — člo- kadar '*,, , " , w I vek je pač najbolj dober, kadar ni* je prvi," Je dejal 8oSpod Jf rai 1 £ hudi. ubog. si Je mi- Za tramvaj pa se mora, imetij 1 dobrotno okrutnostjo. r £ "V""1 ' ' Kakor jo poznajo talcele majhne desetak. Ta»eo hitro pa menda ven-1 . ^ . __ dar ne gre." "No, če ti rečem, da nimam," je odgovorila gospa Ana, odprla vrata in stopila na prag. "Če mi vsaj za tramvaj daš, pa grem, da bo te mir." Gospod Jeraj se je sklonil s postelje ln se ogledal po sobi. po vseh teh napol gosposkih, napol beraških rečeh, sredi katerih je živel. Malomarno prevrnjene so njegove hlače visele čez stol — kakor pač imajo bolniki navado, da zmečejo s sebe svoje reči. "Tamle poglej, jas gospe iz predmestja, in je stopila v kuhinjo, da zakuri. Mali Oglasi imajo velik uspeh i brezplačni pouk. BOARD OP EDUCATION D Ud) brezplačen pouk, Id at tele naučiti »ng1**** in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglftau ae za pojasnila v IJadskJ fell fetv. 121 Kast 41. eesta v potek zjutraj •d II. i« It, MM ttr. M6, aH pa v pondeljek bi we#» eft S. •» S« se-te ill. i mm H Prepričajte se! CENA DfL KERKOYEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (RNOVJBB SLOVENE ItllOT) 18. avgusta je hilo sto let, odkar je toll rojen nadvojvoda in poznejši avstrijski cesar Franc Južef. mož, ki je z zgodovinsko zmoto začel in končal svojo vladarsko pet. Kari Tschuppik je napisal o Francu Jožefu in njegovem vladanju obširno zgodovinsko delo. večinoma na podlagi avtentičnih podatkov in dokumentov iz bivšega dvornega arhiva. Iz tega, doslej menda naijteme-ljitejšega dela o avstro-ogrski monarhiji Franca Jožefa, smo posneli nekaj poglavij, ki bodo gotovo zanimala naše čitateije. Otroška leta. 18. aivgusta 1830 je bil rojen v Schcenbrunnu kot sin nadvojvode Franca Karla, drugega sina cesarja Franca ki nadvojvodinje Zofije, hčerke bavarskega kralja Maxa I. Na svet )e prišel pod budnim očesom starega očeta, obdan od njegove rodbine, v malomešanski atmosferi takratnega cesarskega dvora. Skozi okna očetovega stanova -naj se je videl obsežen lep grajski park, delo Marije Terezije, s hodnika je objel pogled grajsko dvorišče in visoko baročno ograjo z o-beliski ob glavnih vratih, rta katere je dal Napoleon posaditi tako drzno dvigajoče se orle. Franc Jožef je bil star 5 let, ko je umrl cesar Franc. Komaj je dobro hodil, je dobil kakor vsak princ iz cesarske hiše svojega "ajo". Tako so imenovali po italijanskem in španskem "ayo" (vzgojitelja in dvornega mojstra. Za "ajo" Francu Jožefu je bil izbran po dolgem rodbinskem posvetovanju Henrik grof Bocnbelles, ariitokrat onega mednarodnega kova', ki je bil lasten habsburški dverni aristokraciji, katere moč je in ugled sta datirala od uničenja pre testantovskega praplemstva. Pr-voiJio je bil grof Bombeiies vzgojitelj treh sinov nadvojvode Franca Karla. Najbolj je označil tega moža njegov pokrovitelj Metternich, ki ga je po smrti leta 1850 pohvalil takole: "Grofa Bombellesa prištevam k onemu malemu številu ljudi, ki so zaradi svojega prirojenega mišljenja mislili, kar sem" mislil jaz. in hoteli, kar sem hotel jaz". Poleg "ajo" je imel vsak princ še svojega posebnega vzgojitelja. Franc Jožefov je bil grof Coro-nini. Od tega oficirja je prevzel Franc Jožef več. kakor od Bombellesa. Coronini je znal privzgojiti nežnemu, dovzetnemu in plahemu dečku ponos in samoobvladanje. Aristokrata je bilo treba v Francu Jožefu šele vzbuditi. Oče in stric tega nista zmogla, priti sta morala mati in grof Coronini. Z izbiro učiteljev mladim princem Bombeiies ni imel sreče. Boljša je bila vojaška vzgoja Franca Jožefa in zato ni čuda, da ga pozna zgodovina v prvi vrsti kot vojaka. Redko je nosil generalsko uniformo. Za vojaka pa ni bil rojen. Kot' deček je kazal vse znake svoje rodbine. Bil je molčeč, dovzeten in plah. Pred konjem je imel velik respekt. Na konja ga je bilo treba spraviti s silo in večkrat -je pri tem točil bridke solze. In tz tega plahega dečka je moral napraviti polkovnik voci Hauslab vojaka. Polkovnik je bil mož temeljitega znanja, obvla-dal je vse evropske jezike, tudi ruščino in tur-ščino, bil je inštruktor v Turčiji in profesor na višji oficirski šoli. Mnoge navade, tako rano vstajanje, točnost in vestnost v vsakdanjem delu je imel Franc Jožef od vegoje v otroških letih. Poleti se je pričenjal pouk v Schoenbrunnu ob 6. zjutraj in je trajal a kratkim presledkom do večeru. Bolj pendantič-no, kakor v drugih knežjih hišah so mučili mladega nadvojvodo z najrazličnejšimi učenostmi, katere so mu pa vtepali v glavo brez pravega sistema« V izobrazbi Franca Jožefa ni bilo sicer nobenega sistema, vendar jo je pa vodila volja matere zagotoviti prrorojenemu "Francku", kakor so ga klicali doma, habsburški prestol, okrog katerega so besneli viharji časa. jalo od pol 6. do četrt na 8. zvečer. Profesor Ortner, ki je čakal s pL Prileszkym in Kettrtosn v kabinetu komornega sluge, je omenil, da je cesarjevo spanje tako trdno, da bila je sobota — častniki v gala uni- drugo uro v avdijenci. V soboto 18. j utegne bolnik bolezen prestati. Hud nistrov, ki so mu hodili vsak dan poročat, generalnega polkovnika pl. Hazaia in vnukinjo kneginio Elizabeto Windischgraetzovo. Na- j so hiteli 12. decembra zjutraj —| slednjega dne je bil pL Conrad pol- ^ bila je sobota — častniki v gala uni- drugo uro v avdijenci. V soboto 18. i uiegne ooinuc ooiezen presta«, nuo , formah, dvorne dame in ordonan- novembra je kašelj močnejši, cesar ] kašelj je cesarja zbudil. Ketterl mu j ci čez trg -v Olomucu proti knezo- j skoro ničesar ne je, popije samo i je v posteiji pomagal in ga skušal I Skofijaki rezidenci, je bilo znano kozarec tckajca in dve čaši šam-j dvigniti. Obenem mu je ponudil ča-samo toliko, da se morajo zbrati J panjca. Dela ves dan. kramlja s • ja. Kašelj se je ponovil, prešel je v zjutraj ob 8. v knezoškofijski pala- SV0j0 vnukinj.} grofico Waldburg- j hrepenje. Bolnik je omahnil nazaj ci cesarske hiše in dvor, feldmar- Zeii in posluša celo uro zunanjegai na zglavje. Ob 9 20 je cesar Franc šal knez Windischgraetz, feldcajg- ministra barona Buriana. V nede- i Jožef izdihnil, mojster Jelačič, ministri, prezident ij0 je deij časa Koerber pri njem. | deželne uprave in grof Lažansky, Naslednjegao dne ima cesar hudo j okrajni glavar grof Mercandin, vročino. Sicer je pokonci, čita ak-j višji državni uradniki in oficirji, te, toda zaradi utrujenosti se ne ! Olomuška posadka je dobila pono- more lotiti dela. Na zahtevo oseb-1 či povelje, da mora biti ob 9. zju- nega zdravnika, dr. Kerzla so po-: traj pripravljena za parado. Ob pol j 3Vali v Schoenbrunn dunajskega ; 8. sc odprli prestolno dvorano rezi- univerzitetnega profesorja dr. Ort-i dence in sosednje sobane. Tu zbra- ; nerja. ki je ugotovil, vnetje pljuč, 'na družba je slutila, da se priprav- v ponedeljek 21. novembra je ce-Ija nekaj izrednega, nihče pa ni ve- sar vstal pj svoji navadi ob pol 5. del, čemu so se zbrali. Šepetanje. LjUtraj, pregledal pet aktovk spi-mrmranje in vpraševanje je bilo sov jn sprejel v prvih dopoldanskih glasno, da je morai legacijski svet- urah dvornega'marsala kneza Mon-nik Huebner prositi gospodo, naj tenucvo, kabinetnega direktorja bo mirna. Schlie^sla in pl. Boifrasa. Šef voja- Ob 8. zjutraj so se odprla stran- ške pisarne je prinesel poročiia ge-ska vrata., vodeča iz pre^tolne dvo- neralnega štaba: Zavezniške čete j rane v sobane, kjer je prebivala generalov Falkenhajrna in Arza so j cesarska dvojica, in za generalnim zavzele glavno mesto zapadne Via-j pobočnikom knezom Jožefom Lob- cke, Crajovo. .Iz zunanjega urada j kowitzem sta se prikazala cesar so poročali. Državni tajnik von Ja-Ferdinand in cesarica Marija Ana. gCw je odstopil, državni podtajnik za njima pa vrhovni dverni mar- Zimmermann je njegov naslednik, šal Friderik Egon, deželni grof Fuer- ob 10. je bila najavljena nadvoj-fitčnberg in vrhovna dvorna duma vodinja Marija Valerija. Cesarjeva deželna grofica Fuerstenberg. Ne- hčerka zdravnikom ni povedala, da kaj korakov za njima so stopali hoče očeta presenetiti. Javila mu nadvoj-vodinja Zofija, nadvojvoda je, da ga je papež brzojavno blagso-Franc Kari in njun sin Franc Jo- slovil in naročil papeški ntincija-žef. Cesar Ferdinand, kakor vedno turi na Dunaju, naj mu izroči nje-v črni promenadni obleki, je bil ne- gov blagoslov. Cesar je prosil, naj siguren in morali so ga odvesti k pošljejo po dvornega duhovnika, njegovemu sedežu. Knez Lobkowitz škofa ar. Seydla. Spovedal se je ter mu je pomolil listino, katero je Fer- prejel zadnjo popotnico in papežev dinand prečital s tihim, opetovano blagoslov. Kmalu sta prišla Kari prekinjenim glasom: "Važni razlo- 1 Franc Jožef in nadvojvodinja Žita. gi so nas pripravili do nepreklicne- | opoldne je naročil dvrrni gespo-ga sklepa odi—: „sarsko krono!" J di rs ki upravnik vitez p!. Prile-zky, Obmolknil je, se ozrl po prisotnih naj prineso cesarju kurjo juho. Juha cesarju ni teknila, vroima je naraščala. Zdravniki so ga skušali pregovoriti, naj gre v posteljo. Na poti od pisalne mize do sosednje spalnice so ga morali podpirati. V rcrtelu je ce^ar naro?il svojemu slugi Ketterlu: "Zbudite me prosim eb pol štirih, dela še nisem končal!" Kmalu je zaspal. Spanje, ki ga je parkrat prekinil kašelj, je tra- KNJIGARNI 'CLAS HAK0DA tU W«fft It Kak« je V torek, 5. decembra 1848 opoldne je tešla posebna izdala "LJoy-da', v 'kateri je uredništvo sporočalo, da objavi popolno poročilo o zasedanju državnega flbora s dne 2. decembra. Tako je Dunaj zvedel, da se je cesar Ferdinand odpovedal prestolu in da Je zasedel prestol ■njegov nečak nadvojvoda Franc Jo-ief. Izprememba na prestolu ni o-stala prikrita samo na Dunaju. Ko I in po kratki pavzi nadaljeval: "Potem, ko so naš ljubi brat, presvetli gesped nadvojvoda Franc Kari, o-' če presvitlega nadvojvode izjavili, da se nepreklicna odrekajo po obstoječih rodbinskih in državnih za-: kenih pripadajoči jim pravici pre-. stole nasledstva v prid poprej omenjenemu presvitlemu sinu". Skr:vno'.t je^bila pojasnjena. Ministrski predsednik Schwarzenberg je devršil ta akt. Prebral je listino, s katero se proglaša nadvojvoda Ptanc Jcžef ea polnoletnega, s katero se Franc Kari odreka preslolo- nasledstvu, Ferdinand pa "naši. doslej v blagor naših preljubih narodov nošeni kroni cesarstva Avstri-' je !n sploh vseh pod njim združenih kraljevin in drugih tako ah drugače imenovanih dežel". Sledil je neznaten rodbinski prizor, oči-vidno pod režijo nadvojvodinje Zofije. Mladi cesar je stopil k svojemu stricu in pokleknil pred njim. Ferdinand ga je pobožal po glavi in dvignil, rekoč: "Bodi priden, rad sem to storil". Za vse drugo je poskrbel Windischgraetz. Pred r^tov-žem in na stolnem trgu si obvestili ljudstvo o izpremembi na prestolu, vršila se je parada vojske, po ulicah zbrana množica je navdušeno manifestirala za novega cesarja. Mladi nadvojvoda Franc Jožef je bil cesar. Kdo ga je poznal, kaj se je vedelo o njem? Cesarjeva trma. Franc Jožef tudi >v mladosti ni bil sentimentalen ne rahločuten, toda dogodek leta 1852 je monarha tudi kot človeka približal njegovemu staremu svetovalcu Kuebecku. Po pose tu Benetk je bilo določeno vrniti se po morju in 5 bojnih ladij bi moralo spremljati cesarja. Ker je pa nastal strahovit vihar, so začeli razmišljati, da bi vožnjo po morju opustili. Franc Jožef se pa nikoli ni hotel zmeniti ea skrbi svoje okolice. Tako je .torej zapovedal odpluti. Cesarjeva in tri spremljajoče ladje so komaj prispele na cilj, ena ladja in sicer "Marianne" se je pa v viharju potopila. Nikoli ni nihče zvedel, kako se je ladja potopila. Na "Marianni" je bil Kuebeckov edini sin mornariški častnik. Franc Jofeef je prišel osebno h Kuebecku s samoobtožbo, češ, da je s svojo trmo zakrivil katastrofo ladje. Cesarjeva smrt. 11. novembra zvečer je bilo u-radno objavljeno, da se je cesarjevo stanje zaradi katarja poslabšala, toda njegova dnevna razdelitev dela ostane neizpremenjena. Franc Jaief Je ostal pri svojih življenjskih navadah, v pondeljek 13. novembra Je sprejel nadvojvodo Karla, prestolonaslednika, ki se je zahvalil za imenovanje za generalnega polkovnika, 15. novembra pbtafe mi- Ko je umrl, ni bil razen profesorja Ortner j a, gospodarskega u-pravnika Prileszkega in Ketterla nihče pri njem. Nato so pozvali riadvoivodo Karla, novega cesarja, nadv jvodinjo Marijo Valerijo in bližje sorodnike. Cesarjeva želja je □:Ia. naj Schrattove med njegovo boleznijo ne pokličejo v Schoen-brunnn, češ, da ji hoče prihraniti "pogled na bolnika". Po smrti so obvestili tudi njo. Cesar Kari jo je pri vedel k smrtni postelji Franca Jožefa. Mala dražba, klečeča ob železni postelji, miadi cesar, hčerka, prijateljica in stari sluge, v tistem hipu n slutila pomena cesarjeve .-mrti. Franc J žef ie skušal uveljaviti rek dvornega pesnika Grtlpar-zerja: "Kar je umrijivega, sem iz-lcJiil in sem samo nesmrtni cesar!" Kc: dedič 600 let žive habsburške misli, ki je bila 400 let ena največjih sil. je skušal cesar Franc Jožef v 68 letih vzdržati to moč. Začetek njegovega vladanja pa spada v ono d:bo. ko je razvoj Evrope začel napovedovati habsburški sili smrtno bs.;abo. Vsi važni dogodki tega dolgega žlivljenja so bili proti Habs-buržanem: 1848. 1859. i860, 1871, 1912. 1843: Samoodločba narodov. 1859 Emancipacija Italije od habsburške vladavine. 1866: Slovo nemškega naroda od Habsburžanov. 1871: Padec ugleda Hab^burzanov v očth Evrope. 1912: Konec habsburškega vpliva na Balkanu. Franc Jožefovo vladanje je bilo vladanje proti zahtevam časa, njegova umetnost je pa bila, da je proti objektivnim silam obdržal to, kar je ustvaril njegov rod. Dve generaciji sta ga poznali samo kot menarha. ga priznali kot središče države, kot "nesmrtnega cesarja". Vcjna je pc=rpešila pot zgodovine ln v prekipevajočem pohodu dovršila to. kar je zahteval razvoj narodov. POZOR, ROJAKI lx naslova na listu, katerega prejemate, ie razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih aaših sastopaikov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob lanshln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culls. A. Baftlč. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. i. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Bliah, J. Bevčlč Mrs. F. Laurlch, Andrew BplUar. Cicero, J. FabLPO. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamhlch. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. 8pellch. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Btrborieh. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovftek *n Jože Zelene. KANSAS Olrard. Agnes Močnik. Kan wan City, Frank 2a«ar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. KitxmlUer, Fr. vodopftvte, MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular, Ant Ja-nesich. MINNESOTA CbUhoimn. Frank GouAs, Frank Pucelj. My. Jos. J. Peshel, Fr Bekula. Bveleth, Louis Qoelt. Gilbert, Louis Vessel Bibbing, Jofan Potit Virginia, Ftauk Hrvati ch, Sheboygan, Johr Zorman. West Allls, Frank Bkok. St. Louis, A. Nahrgoj. MONTANA Klein, John R. Bom. Roundup, M. if. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Hroderlck. NEW YORK Oowanda, Karl Sterulaha. tattle Falls, Frank MaaU. OHIO Barberton. John Balant, Joe Hltt. Cleveland, Anton ttobek, Chas. Karlinger, Anton 81mc!ch. Math. 81apnlk. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. KumAc Niles. Frank Kogovftek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton KJkeij. OREGON Oregon City, J. Kohlar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank JakS«. Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavee. Clarldge, A. Yerlna Conemaugh, J. Bresovec. V. Ro-vanftek. Crafton, Fr. Machek. Export. G. Prevlč. Louis Jupan-< člč. A. SkerlJ. FarreD, Jerry okorn. Forest City, Math. Kamln. Qreensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank F»-renchack. Irwin, Mike Pauahek. Johnstown, John Polanc, Martin Korosheta. Krayn, Ant. TeuielJ. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demahar. Meadow Lands, J. KoprlvML Midway John 2ust. Moon Pun, Fr. Podmlltek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Afh In U. Jakobich. J. Pogačar. Presto, F. B. Demshax*. Reading J. Pesdtro., Steel ton, A. Hren. Unity 8ta. in okolico. J. BfedHL Fr. Schlfrer, West Newton, Joseph Jovaa Wlllock, J PeternsL UTAH Helper. Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River. Antoa Mi WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik M Jos. Korsn. Racine in okolica. Frank Ji WYOMING Rock Spring« Louis numnridvins. F. «C19lilVRP NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 3, 113« 6 DRUGA ROMAN DE ŽIVLJENJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje. > UARAVNO BOGASTVO RUSIJE Naslednjega jutra je odšla, dočlm je Sla teta kupovat, v edini urad mesU, da naprosi za službo družabnice, bone ali kaj sličnega. Le proč od Bergmeistrovih, le prod iz Schlohstadta! Potekli pa so tedni, predon je prišla sploh kaka ponudba! Teta Amalija je aeveda že da>vno izvedela za korak Lore, a smatrala za dobro molčati o tem. Zelo dobro bi bilo, če bi se na tak način iznebili vsiljivke! Ne le radi Rudija! Študiral je hvala Bogu, na življenje in smrt za skušnjo in oči tete Amalije niso mogle zapaziti ničesar. ž Lora se mu je izogibala. Sedaj jo je komaj pogledal. In drugače! Dosti je bilo drugih mladih ljudi v Schlohstadtu, ki so se zaljubili v beraško princesinjo. Medtem pa je Šivala Lira kot zamaknjena ter pridno šivala in šivala. Kostum za kostumom je prihajal iz njenih spretnih rok, dokler ni bila. skoro dogotovljena vsa garderoba Gerte. Skoro krčevito se je oprijemala tega Šivanja. Le ne misliti! Ne gledati na desno ali levo! Ničesar ne sme sliSati! — Ko bo končana zadnja obleka ter ne bom imela do tedaj še ni-kake službe, — si je mislila, — potem končam sama ... Kot moj ubogi yapa.... Nato pa je prišei tak veseli dan, ki je pustil pozabiti vse dosedanje trpljenje. To je bil dan. ko je moral Rudolf položiti svoj izpit. Oblečen v črno, je komaj odšel zjutraj, ko je prinesel brzojavni sel jrssojavko za Oerto. Bila je od Kreplinga. V Brnu je nenadomar zbolela neka pevka in potrebovali so nado-l« estila. Vprašali so Gerto, če je pripravljena nastopiti takoj? Mora pa peti že jutri zvečer Lenoro v operi Fidelio. Ce bo ugajala, ni izključen engagement. Mama je prelivala solze veselja. Vse tri deklice so pripravljale potrebne stvari. To se pravi, Lora in I MarkSka sta spravljale skupaj stvari, a Gerta je urejala. Še isti večer naj bi odpotovala. Ko se je vrnil Rudolf ves srečen domov po prestani skušnji, je na-.šel vse stanovanje narobe. Vse je bilo zaposleno in nikdo ni imel niti časa. da mu čestita. Na kolodvoru so se zvečer zopet poslavljali. Le Gerta sama je bila i kra j no mrzla ter stisnila vsem roke. Kako srečna je bila, da je konečno ušla iz tega "gnezda Kako se je veselila, da odhaja iz domače "ožine"! Brno seveda ni še Dunaj ali Berlin! Vsaj pa je prva postaja v širni svet slave in užitka! Ko so prišli domov s kolodvora ter je postavila gospa Amalija na mizo krompir v oblicah, so mislili vsi, da sedajo za mie;> k pojedini po končanem pogrebu. Tedaj pa je potegnil oče Bergmeister iz žepa pismo ter rekel; Moram vam sporočiti nekaj, kar se tiče posebno Lore. Gospa Rickmers je konečno pisala. Gospa Amalija je skočila pokonci. — Gospa Ethel Rickmers? In to praviš šele sedaj? — No. da, v zmedi je prišel človek popolnoma iz zavesti. Popolnoma sem pozabil na pismo! — In kaj piše? Obraz gospe Amalije je kazal naravnost smrtni strah. — Zame ni prav nič posebnega. Medtem je bila v Amsterdaml, kjer be je vršila poroka njene edine hčerke. Pred osmimi dnevi se je vrnila v Hamburg ter je sedaj v 2enevi, kjer namerava ostati vse poletje. Še-!e tam je našla časa, da se mirno peča z usodo Lore ter mi odgovori. Gospod Bergmeister je pripravil svoj sčipalnlk ter potegnil pismo iz omota. — To pismo nate Je bilo priloženo. Ker je bilo odprto, sem si dovolil čitatl ga. Gospa Ethel Rickmers ti ponuja mesto v svoji hiši. Izza poroke svoje hčerke se čuti zelo osamljeno ter si želi imeti družabnico, ker je vajena preživeti večino leta na potovanjih. Mislim, da bo ta ponudba zelo koristna zate in tudi zanjo. Čeprav ne govori o plači, bos prišla vendar v ozračje, ki boljše odgovarja tvojim navadam in običajem. Tukaj je pismo. Prečitaj ga ter mi reci jutri, za kaj se boš odločila. Lora je postajala izmenoma bleda in rdeča. S hitro roko je posegla po pismu, ki je bilo le kratko ter je vsebo-^alo le to, kar je rekel stric, — nobene besede več. Z zmedenimi očmi je zrla na črke. Dobro je slišala vzklik oiajša-* ja Isto tako je videla tudi strah Rudolfa, ko je zrl nanjo ves preplašen ter skušal razumeti vse to. Trpek usmev je obkrožil usta Lore. Bil Je sicer zopet milostni kruh, katerega ji ponujajo a vendar odrešenje proti temu, kar Je morala prestajati tukaj! Trši, trpkejši ne more biti nikdar! Vstala je. — Ni mi treba čakati do jutri. — je rekla naglo. — Seveda sprejmem. Takoj bom sporočila teti Rickmers svoj sklep. Ona ni hotela uživati zadovoljstva zakonskega para. Neki glas jo Je napotil, da Je hitro zapustila sobo. Peto poglavje. NI ie dospela v svojo lastno sobo, ko je že stal ob n$eni strani Rudolf Bergmeister, gluh za klice, ki so doneli za nJim. ~ Lora, to ne more biti resnica! Ti veš, da te ljidilm, ter ti sedaj lahko nudim bodočnost, čeprav ponižno. Lora. najdražja, kaj ne da ni resnica? — Ne. Rudolf, to ne more biti, kajti jaa te ne ljubim! — Se bad ie naučila, Lora. Tako strašno te ljubim! — To v*m, — a nikdar te ne bom mogla ljubiti, kajti moje srce je mrtvo. 6e nikdar nisem tako občutila vse ostudnosti tega gostoljubja kot ko aem prečita la to pismo tete. Vfcdihnila Je od olajšanja, ko je do&la to pismo! -- t* on trpi vsled njenega odhoda, On ji ponuja vse, kar ima: — Dom. prostost ter «v**je srce! Ali ni bilo to v»e? Ali naj ne eagrabi, slepo in nepremišljeno ter se posiliti morda zadnje prilike, ki se jI bo nudila, da se ohrani te večne odvisnosti? Lom je aria, lagubljena v mjegov obraz. On je zmeden in njegovi ustnici sa postali naenkrat bolj zgovorni Inž. S. Vereščak je priobčil v eni zadnjih številk beograjskega "Trgovinskega glasnika" zanimiv članek o premogovnem bogastvu sovjetske Rusije. Članek se glasi: "V Rusiji je premog večinoma v Sibiriji, in sicer ga je 80% vseh svetovnih zalog. V evropskem delu Rusije je več premogovnih okra- ha površine, kar odgovarja četrtini vseh gozdov na zemlji. Skozi sibirske pragozdove doslej še nihče ni prišel. Razumljivo je torej, da naravna bogastva teh krajev še niso raziskana. To, kar krije sibirska zemlja v sebi, lahko prinese še velika presenečenja. . . . , . _ Sibirski premog je po svoji ka- jev. Glavni je donecki. Drugi po _______ « . J . . J . kovosti izboren. Docim daje pre- svojem pomenu je podmoskovski, tretji tvarčelski < Transkavkaz), četrti kizelovski (Ural) itd. V vseh teh okrajih je po mnenju raziskovalnega zavoda okrog 150 milijard ton premoga. mog doneckega bazena 6.6 odstotkov pepela, ga daje kuznecki samo 2.8, donski ima 0.8 procentov žvepla, kuznecki pa samo 0-32. Gospodarska vloga kuzneckega pre- ^ j. ... , . , mogovnega bazena je zelo velika. Tudi v Sibiriji je vec premogov- . . _ ... , ____ , M 1 J v ° Ta kraj postane sčasoma veliko nih lezisc, ki so pa mnogo večja od1 ,___^j,-i« . . . . , , .. * , ,, 1 | središče kovinske industrije. Zelez- omh v evropski Rusiji. Tako zavze- ma čeremhovsko ležišče 30,000 kvadratnih km. To ležišče se razprostira od Bajkalskega jezera do KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. ' no rudo bodo dovažali z Urala, iz takozvanega "Magnestroja" (Magnetna gora na Uralu), ki je oddaljen od Kuznecka 2372 km. Že ta razdalja samo po sebi priča, kakšne naravne ovire leže na poti razvoja ruske industrije. V Kuznecku grade zdaj veliko tovarno, v kateri bodo izdelovali 1,000,000 ton brona letno. Razvoj premogovne in kovinske industrije v centralni Sibiriji s pomočjo si-birsko-turkestanske železnice bo vplival tudi na gospodarski razvoj Turkestana. Istočasno bo pa vplival kuznecki industrijski rajon tudi na razvoj čeremhovskega in mi-nusinskega premogovnega rajona. Ti rajoni se kot rečeno lahko iz-premene v velika središča petro-lejske in kemične industrije. Res, da te prognoze niso za bližnjo bodočnost, kajti poleg naravnih o-vir, ki igrajo važno vlogo, so še druge, mnogo večje ovire, ki tudi zadržujejo gospodarski razvoj države. Te ovire so boljševizem in nered v državi. mesteca Nižneudinsk. V tem leži-žišču je okrog 150 milijard ton premoga. Premog v tem ležišču i-ma velik odstotek petrolejskih e-lementov. Zato se da iz njega pridobivati nafta in razne kemikalije zelo visoke kvalitete. Ob vznožju Minsinskega pogorja ob reki JeniseJ imamo drugo ležišče, v katerem je okrog 6.000,000,000 ton premoga. Tretje ležišče je pri Kuznecku. To je najbogateljše ležišče po količini premoga. Strokovnjaki so izračunali, do je tu okrog 400 milijard ton premoga. Stari poznavalec Sibirije prof. Usov pa trdi v svojih delih celo, da je v Kuz-neckem bazenu nad 1000 milijarl ton premoga. Po podatkih raziskovalnega zavoda je torej v Sibiriji nad 550 milijard ton premoga. Sibirska ležišča premoga so pa slabo izkoriščana. jlzvzemši Kuznecki bazen, ki je nekoliko bolj izkoriščan in ki daje letno okrog 6,000,000 ton premoga, se druga ležišča v gospodarskem obiru skoro sploh ne izkoriščajo. Kuznecki bazen je pa za eksploatacijo zelo prikladen. Tu je premog (večinoma v podzemnih plasteh 100 m globoko. Premogovna plast pod zemljo je debela 20 do 24 m. Tudi zemljepisni položaj kraja je zelo prikladen za gospodarsko eksploatacijo. Ležišče premoga je v centralnem delu Sibirije, blizu glavne sibirske železnice. Ima tudi svojo železniško progo Kuzneck — Ta j ga. Treba je pa omeniti, da podatki o premogovnem bogstvu Sibirije niso popolni. Vse to, kar smo navedli, je samo približno, kajti Sibirija večinoma še ni dovolj raziskana. Celo sibirsko naravno bogastvo, ki je na površini, kakor so pragozdovi, ni točno raziskano. Nihče točno ne ve in tudi ne more vedeti, kakšne so vse vrste sibir. pragozdov. Sibirske pragozdove so merili doslej pa zemljepisni dolžini in Svetozar B a n o v e c, širini in zavzemali so 850,000,000 6233 St. Clair Ave., Cleveland, O. SEZNAM ARANŽIRANI H KONCERTOV. 21. septembra: S. N. D., Cleveland, Ohio. 12. oktobra: Newburg-Cle/eland, Ohio. 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. ' 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki žele imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: ixx*a se Je L ' " . pedsnterije strica Bergmeisterja ter tudi ribje oči naenkrat (Dalje prihodnjič.) £ r r.;it Na obisk v staro domovino samore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor Je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enema naših skupnih izletov, pa bo udobno In brezskrbno potoval. To leto priredimo ie sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "lie de France" preko B&vre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 8. oktobra 1930 Nadaljni izleti po isti progi: 2S. novembra—"SATURNIA* 1«. decembra—"VTJLCANIA" Za cene. sa pojasnila in navodila glede potnih listov, vteejev, per-mltov itd., pilite na najstarejše slovensko tvrdko, preko katere so ie sto In sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa. kar je naj važne je, da boste o vsem točno lb pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 92 OOBTLAHDT ST., NEW YORK TeL Barclay MOLIT VENIKI: Marija Varhinja: v platno zvezano................90 v fino platno ..............1.00 ▼ usnje vezano ...............1JW v fino nanje vezano ........ 1.70 Rajski kumvi: ▼ platno Tesano ................1.— t fino platno vezano................1.10 v usnje vezano ....................1.00 v fino usnje vezano ........ 1.70 Skrbi za duše: ▼ platno vezano ............ .80 v fino platno vezano................1 .'jb v usnje Tesano..............l.Ofi v fino usnje vezano........1.S0 Kretanje Parnikov — Shipping News — Sveto Ura (s debelimi >: v platno vezano ..... v fino platno vezano v fino usnje vezano , Nebesa Nai Dom: .00 1.00 1.00 v usnje vezano ............ 1.50 v fino usnje vezano ........ 1.80 Kvifikn 5. septembra: Fran«.-«, Havre Bremen. Cherbourg. Bremen Homeric, Cherbourg Roma, Napol i. Genova C. septembra: Leviathan, Cherbourg New A msterdajn, Boulogne Sur Mer Rotterdam 8. septembra: Resolute. Cherbourg. Hamburg 10. septembra: Atjuitunia, Cherbourg Prtaideni Koosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg v platno vezano ..................80 v celold vezano ............l.'JO v fino usnje ves...........1.50 Hrvatski molitveniki: Ctjeha starosti, flns ves. ........ najfinejša vea ..............1.60 paraike. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. j Kdor je namenjen potovati v star! kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo- 12. septembra: 11« de France, Havre Olympic, Cherbourg Stateiidiiii, Boulogne »ur Mer, Kot-ter dam 13. septembra: Gevrge Washington, Cherbourg. Hamburg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Come Uriuiilr, Napoll, Genuva 15. septembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 16 septembra: Eur pa, Cherbourg, Bremen 17. septembra: lier.ngLiria, Cherbourg Albert lialiln, Cherbourg, Hamburg Slava Bogu 9 mir ljudem, flns ves 1.50 najflnejS ^ves ..............1.60 Zvoočee nebe&ki, v platno .80 Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda 18. septembra: Berlin, B-ulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris, Havre Saturn la. Trst Majestic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne sur Msr, Rotterdam 20. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 22. septembra: Reliance, Cherbourg. Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 24. septembra: Mauritania, Cherbourg Amirlia, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 25. septembra: Dresden, Cherbourg, Bremen 26 septembra." France. Havre Homeric, Cherbourg F*-nr»l:iri.i, Ch«-rliourg. Anlwtr|irn Volendam. Boulogne aur M*r. Kotler- d;i m Auguxtua N'.npoll, Cenova 27. septembra: Levlathao, Cherbourg fina ve« ....................1._( preskrbeti si morajo dovoljenje 7.a VIenae. najfinejša vea ..........l.CS povrnitev (Return Permit) iz Wash- ingtona, ki je veljaven za eno leto ?k*?}>r,V ™ * AfjUKatila, Cherbourg Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj *.udi v teku 6. mesecev bu.rg . ., , ^ . Deutschland. Cherbourg, Hamburg in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto- Angle&ki molitveniki: (za mladln«) Child's Praycrbook: v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano ..........1.10i Key of Heaven: v nanje vezano ........ v najfinejše usnje vezano President Harding, Cherbourg. Hani* 3. oktobra: lie 0 Spretna kuharica, trdo vezana ....1,15 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ..............S.— Sadno vino .....................40 Spolna nevarnost................23 Sadje v gospodinjstvu............75 Učna knjiga in berilo laškega jezika ..........................so J| Uvod v Filozofijo (Veberr) ......1J0 2 JO j Veliki vsevedež ................ JO J-JI Veliki slovenski spisovnik trgov- in drugih pisem ..........2.55 8. oktobra: / Vuli-;tni;», Tr?«t Kerengaria, Cherbourg Columbus, Cherbourg, Br^mrn President Kooaevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: Stuttgart, Cherbourg. Hremen Hot- 10. oktobra: Paris, Havre Majestic, Cherbourg Statendaru, BouJogn« aur Mer, terdam Komu, Napoll, fSenc/va 14. oktobra: Bremrn, Cberbourg. Brum en 15 oktobra: .M-iur.-tanta. Cherbourg Ot-orge Wasbingiun, Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 16. oktobra: Berlirt# Boulogne sur Mer, Bremen 17. oktobra: France, Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne «ur M«r, Rottar-dum 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Cout«, urunde, Napoll, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 23. oktobra: Dresden, Cherbourg, Bremen 24. oktobra: lie de France. Havre Saturnia, Trst Kuropa, Cherbourg. Bremen Pennland, Cherbourg, Antwcrpen 25. ektobra: ClfeveUnd, Cherb (7 P. M.) lie de France 12. sept.; 3. okt. (Opoldne) (4 P. M.) PARIS 19. sept.; 10. okt. (4 P. M.) (« P. M.) Najkrajša po« 90 S*mmtmL I« v pOMbnl kabini z vmbU Modaral-adubDoUi — PiJaCa trn (raaooaka kakteja. Izrodno atake FRENCH LINE n otatc otrict HkW YMK, K. V.