2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 15. marca 2012  Leto XXII, št. 11 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 15. marca 2012 Porabje, 15. marca 2012 DA BI SI ČIMVEČ SLOVENCEV OGLEDALO RAZSTAVO STR. 3 DOSTAKRAT JE TAK, KA ŽE ČAKAJO, AJ KOKAUŠ ZNESE STR. 6 Türk in Schmitt na obisku pri porabski manjšini Slovenski in madžarski predsednik države Danilo Türk in Pál Schmitt sta se v četrtek, 8. marca v Porabju in Prekmurju skupaj seznanila s tem, kako živita slovenska in madžarska narodna skupnost na eni in drugi strani meje. Dopoldne je v Porabje najprej prispel predsednik Republike Slovenije Danilo Türk, ki se je na Generalnem konzulatu sestal s predstavniki slovenske manjšine v Porabju. Po kratkem srečanju sta slovenskega predsednika v monoštrski mestni hiši sprejela madžarski predsednik Pál Schmitt in župan mesta Gábor Huszár. Predsednika sta nato prisostvovala podpisu sporazuma med Zvezo Slovencev na Madžarskem, Državno slovensko samoupravo in Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnostjo. Ta sporazum naj bi prispeval k tesnejšemu sodelovanju, kar je kot neposredno nalogo poudaril tudi Danilo Türk na slovensko-madžarski poslovni konferenci v Slovenskem kulturnem in informativnem centru, kjer sta gospodarstvenike nagovorila oba predsednika. Pál Schmitt je v svojem govoru izpostavil pomen lokalnih proizvodov, podporo mikropodjetjem in skupni nastop pri varstvu okolja. Danilo Türk je bil prepričan, da bo treba čim več razvoja v teh krajih povezati z evropskimi projekti, s kohezijskimi fondi. »Ne gre samo za potrebe lokalnih ljudi, tu gre tudi za vzorec odnosov, ki konstituira drugačno Evropo v prihodnosti. Mi se moramo zavedati pomena, zato moramo vse projekte, od razvoja šol do razvoja medijev, razvoja infrastrukture in gospodarskega sodelovanja povezati z evropskimi sredstvi, evropskimi programi in narediti to regijo kot vzorec razvoja Evrope« - je predstavil svojo vizijo. V hotelu Lipa je še sledil sestanek s predstavniki slovenskih organizacij v Porabju. Tu je tekla beseda naprimer o parlamentarnem zastopstvu Slovencev na Madžarskem in gradnji ceste med Verico in Gornjim Senikom. V zvezi s tem je slovenski predsednik zaprosil svojega kolega, naj pritiska na madžarsko vlado. Schmitt je odgovoril, da so že obljube in da se bo kmalu vendarle začela gradnja te povezovalne ceste. Po obisku v Monoštru sta se delegaciji preselili na Gornji Senik, kjer sta si predsednika ogledala zbirko v Küharjevi spominski hiši. Nato sta obiskala Dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča. Kratkemu kulturnemu programu otrok je sledila skupna tiskovna konferenca predsednikov v knjižnici šole. Besedo je najprej dobil Pál Schmitt, ki je povedal, da je za obisk v Porabju in Prekmurju dal pobudo predsednik Danilo Türk in je izpostavil, da tako Slovenija kot Madžarska skrbita za svoje manjšine. Slovenski predsednik je dodal, da s tem obiskom poskušata v prvi vrsti pokazati smer bodočega sodelovanja in skrbi za manjšino, za razvoj narodne kulture in za razvoj regije. »Seveda imamo tudi praktične probleme, ki jih je treba rešiti, kot je na primer gradnja ceste med Gornjim Senikom in Verico, ampak imamo tudi vizijo, kako napredovati. In ta vizija zahteva tesno sodelovanje, in razvoj evropskih projektov, na ta način bodo postali ti kraji najzanimivejša regija Evrope. Prosim, da razumete simboličnost tega obiska, ki, verjamem, da bo dal spodbudo za zelo dober razvoj v prihodnje« - je dejal. Svoj program sta predsednika nadaljevala z obiskom madžarske narodne skupnosti v Lendavi. Nikoletta Vajda Nagy Predsednik RS dr. Danilo Türk se je na generalnem konzulatu pogovarjal s predstavniki Porabskih Slovencev. Na pogovorih sta dobila največji poudarek šolstvo in gospodarstvo Ob visokem državniškem obisku sta slovenska skupnost na Madžarskem in madžarska v Sloveniji podpisali sporazum o sodelovanju. (Na posnetku z leve: dr. Danilo Türk, Jože Hirnök, Martin Ropoš, Ferenc Horváth in dr. Pál Schmitt) Predsednik Slovenije dr. Danilo Türk odlikoval Marijano Sukič BITI SLOVENKA NA STIČIŠČU TREH NARODOV, JEZIKOV IN KULTUR Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je prejšnji teden – 6. marca 2012 – odlikoval glavno in odgovorno urednico Porabja Marijano Sukič z Redom za zasluge za njen prispevek k utrjevanju slovenske kulturne identitete v Porabju. Podelitve visokega državnega odlikovanja so se v Kristalni dvorani Predsedniške palače v Ljubljani udeležili številni ugledni gostje, med njimi bivši predsednik države Milan Kučan, veleposlanik Madžarske v Sloveniji dr. István Szent-Iványi, donedavni in novi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih in Matjaž Longar, predsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Državnem zboru Republike Slovenije Franc Pukšič ter njeni kolegi, znanci in prijatelji. V obrazložitvi za visoko priznanje, za Red za zasluge, je poudarjeno, da Marijana Sukič s svojo vpetostjo v kulturno in strokovno življenje Slovencev v Porabju pomembno sooblikuje današnjo narodnostno in kulturno podobo Porabja. S svojo izjemno prizadevnostjo je postala eden od osrednjih stebrov slovenske skupnosti in njene ustvarjalnosti. »Širino duha je izkazovala že takrat, ko v Porabju niso bili naklonjeni slovenskemu jeziku. Kljub takemu vzdušju si je uporno odpirala poti do slovenskega duhovnega sveta in se učila slovenščine, v gimnaziji v okviru krožka, ker drugih možnosti ni bilo, med študijem madžarščine in animatorstva pa kot dodatno študijsko obveznost. Kot kulturna referentka v monoštrskem kulturnem domu se je z vso vnemo predala skrbi za porabsko ljubiteljsko kulturo in tamkajšnjim kulturnim zanesenjakom zagotovila strokovno pomoč iz matične domovine. Ob delu je pozneje diplomirala še iz slovenskega jezika.« Marijana Sukič je zvesta sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem vse od njenega nastanka leta 1990. »Uveljavila se je kot glavna urednica časopisa Porabje in kot urednica Slovenskega koledarja, letopisa Slovencev na Madžarskem. S svojim pretanjenim občutkom za porabsko stvarnost je uspela spodbuditi nove ustvarjalne energije in pridobiti širok krog sodelavcev, ki so se izražali bodisi v porabski ali knjižni slovenščini. Predana ideji narodnostno-kulturne revitalizacije Porabskih Slovencev se je vključila tudi v številne druge kulturne projekte, med katerimi so urejanje knjižnih izdaj, prevajanje in lektoriranje. Marijana Skukič s svojim delom utrjuje mostove med Porabskimi Slovenci in matičnim kulturnim prostorom ter v večinskem narodu širi zavest o obstoju slovenske narodne skupnosti na meji s Slovenijo.« V nagovoru je predsednik Republike Slovenije dr. Tanilo Türk najprej povedal, da je Marijana Sukič že dolgo znana kot aktivistka slovenske narodne skupnosti v Porabju. Znana je po svojem delu v časopisu Porabje, po svoji kulturni ustvarjalnosti, po svoji skrbi za slovenski jezik in izpostavil: »Kdor pozna razmere, kakršne so bile v preteklih desetletjih na tem območju, ve, da je tako prizadevanje zahtevalo tudi veliko državljanskega poguma in hrabrosti, ki ju ne moremo pričakovati od vsakogar. Lahko ju pričakujemo samo od ljudi izredno močnega značaja, od ljudi, ki so sposobni premagovati vsakodnevne težave in slediti plemenitemu višjemu cilju z vztrajnostjo in občutkom za pravično stvar.« Podelitev je bila tik pred obiskom predsednika Slovenije Danila Türka v Porabju in pogovori z madžarskim predsednikom Pálom Schmittom. Izpostavil je pomen podpisa sporazuma med madžarsko narodno skupnostjo v Sloveniji in slovensko narodno skupnostjo na Madžarskem: »Imeli bomo priložnost prisostvovati simboličnemu dejanju, ki bo potrdilo, da sta dva sosednja naroda dosegla novo raven medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Obe narodnosti bosta dobili skupen okvir, ki sta ga samostojno sestavili in ki definira naš skupen evropski prostor na nov način, ki daje nove možnosti razvoju obeh kultur v tem prostoru, slovenske in madžarske. Ta sporazum daje upanje, da bo prihodnost boljša, neobremenjena z mejami, kakršne smo imeli v preteklosti in takšna, da bosta oba naroda živela s polno energijo, s polno prihodnostjo in občutkom, da nam je skupna evropska domovina dala nove možnosti.« Marijana Sukič je v zahvali predsedniku dr. Danilu Türku in zbranim povedala: »Velikokrat je slišati, da Porabje ni spodbudno okolje za intelektualce od drugod. Da Porabci niso, nismo dovolj podjetni in inovativni. In tudi samozavestni ne. Zakaj smo, zakaj so taki, vemo, če poznamo zgodovino slovenske skupnosti ob Rabi. Toliko več izzivov predstavlja zato delovanje v tem okolju nam, ki smo zrasli iz te skupnosti. Da bi pokazali, da je biti Slovenec na stičišču treh narodov, jezikov in kultur dodana vrednost, ki jo kaže izkoristiti v skupni Evropi. In ta skupnost zna biti hvaležna za vsako pomoč, ceni vsako dejanje, ki je narejeno za njo. Prav pozornost naše ožje in zdaj tudi širše slovenske skupnosti je tista, ki mi daje moč za vsakodnevno delo.« Posebej se je zahvalila predsedniku: »V čast mi je, da sem iz vaših rok prejela Red za zasluge. Hvala Vam in vašim sodelavcem, da ste ocenili, da je moje delo vredno odlikovanja.« Zahvalila se je sodelavcem v uredništvu Porabja, Zvezi Slovencev in novinarskim kolegom iz Prekmurja. »Odlikovanje potrjuje moje prepričanje, da se splača delati za svojo skupnost in me bo spodbujalo, da bom nadaljevala s takšnim delom tudi v prihodnje.« Nekaj misli na koncu si dovoli tudi vaš poročevalec. In sicer: čeprav je bilo v Kristalni dvorani Predsedniške palače ob prisotnosti uglednih gostov, Marijaninih prijateljev in znancev izrečenih lepo število prijaznih stavkov, povzetih do zdaj, kaže nekatera dejanja posebej podčrtati. Predvsem, kar je povedal tudi predsednik Slovenije, v kakšnih pogojih so nastajali, se rojevali zametki sedanjih narodnostnih razmer Slovencev na Madžarskem. To so bili časi začetka osemdesetih let, ko sicer večina narodnostnih stremljenj ni bila prepovedana, bila je celo zapisana v dokumentih uradne politike, toda okoliščine za polno življenje, za uresničitev vitalnih ciljev, posameznikom, mladim porabskim izobražencem, v konkretnem niso bile naklonjene. Za vsak, še tako skromen rezultat, se je bilo potrebno posebej potruditi, se odreči času in tudi denarju, da se je vsaj rahlo čutilo, da v svetu ob Rabi živijo tudi Slovenci, s svojo slovensko dušo in čustvovanjem. V krogu mladih izobražencev je bila vseskozi tudi Marijana Sukič. Zato si je še kako zaslužila visoko državno odlikovanje iz rok predsednika Republike Slovenije Danila Türka. ERNEST RUŽIČ Dr. Danilo Türk in Marijana Sukič ob podelitvi odlikovanja Reda za zasluge S slovenskim predsednikom in kolegi »Da bi si čim več Slovencev ogledalo razstavo« V sklopu obiska ministrice Ljudmile Novak je potekala tudi otvoritev nove stalne razstave Muzeja Avgusta Pavla z naslovom »Življenje Slovencev v Porabju«. Zbralo se je večje število gostov tako s slovenske kakor z madžarske strani. Otvoritev se je pričela s porabsko ljudsko pesmijo, ki so jo zapeli učenci DOŠ Gornji Senik. Direktor Direkcije muzejev Železne županije dr. Zoltán Nagy je pozdravil vse udeležence in predal besedo vladnemu pooblaščencu v Železni županiji Bertalanu Harangozóju. Predstavnik vzdrževalca muzejske ustanove se je v svojem nagovoru spraševal o poslanstvu muzejev. Po njegovih besedah to ni le ohranjanje in predstavitev orodij in slik, temveč ohranjanjanje identite in kulture tistih, ki so te predmete uporabljali, in tistih, ki jim kot dediči sledijo. Podobne zbirke – tako na obmejnem območju kakor izven njega – so čuvarji jezika in izročila, v pomoč pa sta jim slovenska in madžarska država. »Rad bi zagotovil gospe ministrici: tako jaz osebno kakor naš urad in naša država se zavzemamo za to, da podpiramo take težnje slovenske skupnosti na Madžarskem,« - je poudaril Bertalan Harangozó in še dodal, da tako novi ustavni zakon kakor tudi narodnostni zakon skrbita za zaščito narodnosti. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak se je prav tako sklicevala na ustavne obveznosti Slovenije pri varstvu slovenskih skupnosti. Vlogo muzejev vidi v tem, da ohranjajo bogastvo, ki so ga na tem območju ustvarili slovenski in madžarski predniki. Izpostavila je pomen vključitve mladih v muzejske programe, da lahko spoznajo trajne vrednosti, povezane z načinom življenja v teh krajih. »Manjšina je tudi vedno most med dvema narodoma in državama in želim, da bi si veliko Slovencev onstran meje prišlo ogledat vašo razstavo. Naj na ta način še bolje spoznajo Porabje in okrepijo stike.« Oba govornika sta nato simbolično prerezala trakova in s tem odprla novo stalno razstavo za javnost. Tako vladni pooblaščenec Harangozó kakor ministrica Novak sta se preizkusila pri prepoznavanju muzejskih predmetov »na dotik«, nato sta jima avtorja Marija Kozar in dr. Sándor Horváth razkazala novo razstavo. V prvem prostoru lahko spoznamo predmete, ki spominjajo na lov na brinjevke, predstavljeni pa so tudi spomeniki porabskih izseljencev in sezoncev (vreča za pšenico, listek francoske ladijske družbe). Noša iz belega platna predstavlja siromašno oblačilo tukajšnjih ljudi, vidimo pa tudi kasnejšo meščansko nošo. Na ogled je še oprema za prehranjevanje kot vpogled v kuhinjo. Na nasprotni strani osrednjega prostora je predstavljeno ljudsko stavbarstvo z notranjo opremo, nekateri eksponati pa so povezani z ljudsko glasbo in igrami. V zadnjem prostoru je poudarek na predelovanju lanu in odprtem ognjišču. Edini slovenski muzej na Madžarskem je odslej odprt za obiskovalce, ki jih avtorji stalne razstave pričakujejo z madžarskimi in slovenskimi napisi ter vodenjem. -dm- Po novi razstavi o Slovencih v Porabju je ministrico Ljudmilo Novak vodila etnologinja Marija Kozar »Dvojezičnost je izjemna priložnost« V naši prejšnji številki smo na kratko poročali o uradnem obisku novo imenovane ministrice, pristojne za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak v Porabju. Tokrat objavljamo njeno izjavo za predstavnike tiska, ki jo je podala po spoznavanju s porabskimi razmerami na terenu. Ljudmila Novak je poudarila, da je naloga Slovenije tudi v tem, da pomaga reševati probleme slovenskih skupnosti in se o njih dogovarja z lokalnimi oblastmi oziroma tudi s predstavniki države. Izpostavila je, da ima Slovenija sedaj obljube s strani Madžarske, da bo v prihodnosti vendarle zgradila cestno povezavo Verica-Gornji Senik. »Potem Slovenija tudi želi, da bi postale podpore, ki jih daje Madžarska za delovanje manjšinskih organizacij, šol in drugih ustanov, sistemske. Prav tako si želimo, da bi Madžarska v čim večji meri izpolnjevala tisto, kar je njena dolžnost po meddržavnem sporazumu,« - je povedala ministrica. Ljudmila Novak je pritrdila, da je primerjava med ugodnostmi madžarske skupnosti v Sloveniji in slovenske narodnosti na Madžarskem zelo neuravnotežena. Zagotovo pa je bil narejen vsaj majhen korak naprej, je poudarila, tako v odnosu Madžarske do slovenske manjšine kakor tudi pri širitvi programa Radia Monošter. Porabski predstavniki so jo namreč opozorili na izboljšanje klime, je pripomnila in dodala: »Ob vsakem srečanju pa izpostavljamo te probleme in neuravnoteženo primerjavo. Na madžarski strani se zavedajo tega problema, izgovor pa je vedno pomanjkanje finančnih sredstev. Mi bomo vztrajali pri tem, da se razmere tukaj vendarle izboljšajo.« Ministrica Novak je izpostavila, da Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pod njenim vodstvom v precejšnji meri sofinancira programe, ki jih izvajajo porabske organizacije, društva, muzeji in šole. Na novinarsko vprašanje v zvezi z rebalansom slovenskega proračuna je izpostavila sledeče: »Razpis Urada se je že izvedel, odločbe so bile že poslane. Sedaj smo v nekem obsegu zadržali sredstva, ker bo rebalans nekoliko načel tudi naš proračun, kakor na vseh ostalih področjih. Upamo pa, da bomo lahko večino programov sofinancirali, mogoče v nekoliko manjšem obsegu.« Glede najmlajšega roda Porabskih Slovencev pa je povedala, da je nasledstvo v glavnem odvisno od tukaj živečih staršev, ki jih Slovenija moralno in tudi finančno podpira. »Biti pripadnik manjšine je lahko tudi prednost, ki jo je treba v največji meri izkoristiti. Poznati dva jezika, skoraj enakovredno dve državi, imeti možnosti tu in tam, imeti tako rekoč dve domovini, je lahko izjemna priložnost.« Ministrica je še povedala, da spodbuja mlade starše, da dajejo svoje otroke v dvojezične vrtce in šole, da jih motivirajo za učenje slovenskega jezika, za obiske v Sloveniji in morda tudi za študij v matici. Ljudmila Novak je poudarila: Slovenija želi izpolnjevati tako ustavno določilo kot tudi zakon, ki pravi, da mora matica skrbeti za svoje rojake v zamejstvu in v tujini ter jim pomagati pri ohranjanju narodne identitete. -dm- Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak OD SLOVENIJE… Po 100 lejtaj je držina pá vküper (3) Moja sestrična po drugom koleni, Kathy je bila trno vesela, gda sem leta 2009 prišo v Meriko, dapa vpamet sem vzejo, kak če bi go malo sram bilau, ka se miva morava engliški pogučavati, ka una več ne guči slovensko rejč, materno rejč svoje stare materé (Ana Horvat). Dvej sestre Ana pa Marija Horvat sta na začetki 20. stoletja odišle v Meriko, ka bi si tam stvaurile nauvi žitek. Gda so se njini mlajši narodili, so doma ešče slovenski gunčali, dapa v Meriki so tistoga ipa tak tanačivali (ešče školnicke tö), naj mlajši ne mejšajo gezike, ka te nedo dobro engliški znali. Če vejmo, ka sta sestre sebi za nauvi daum Meriko vöodebrale pa sta se sploj nej stejle vrniti v stari kraj v Europi, je nej čüdno, ka so z mlajši tö bole engliški gunčali. Politika po drugi bojni je tö dosta škaudila, stari kraj je bijo za železnov zavesov (vasfüggöny), zatok sta se Marija pa Ana Horvat nej dosta spravlale s tem, odkec sta prišle, gde mate svoje korenjé. Kathy je po oči talanjskoga pokolenja, zatok ka je Italija po drugoj bojni cujslišala k zahodnomi svejti (nyugati világ), je bole poznala svoje talanjske korenjé. S Talanjskoga je žlata prišla na gledanje že v šestdeseti, sedemdeseti lejtaj prejšnjoga stoletja. Dapa o svoji porabski koreninaj je skurok nika nej vedla, trno dosta časa je odišlo od leta 1910, gda je njena baba prišla v Meriko pa do tistoga časa, ka so v Europi podrli železno zaveso. Pa tau tö trbej vcujdati, ka sta Marija pa Ana Horvat v West-Virginiji mrle med tejm cajtom. Marija je mrla 1967. leta, Ana pa 1976. leta. Tak so vnuki več nikoga nej meli, steri bi njim leko gunčo o žlati v Števanovcaj pa o tom, odkec je držina prišla. Prva kak sem odišo v Meriko, je Kathy dala o tom glas drugi žlati tö. Na drugi den po tistim, kak sem prišo, sem se že srečo z vsemi vnuki Ane Horvat. Ana Horvat je mejla 5 mlajšov, dva sina (Jessie in Frank) pa tri čeri (Goldie, Marie pa Ann). Ann DiMaria je bila mati od Kathy pa sestrična (unokanővér) mojoga očo po prvom koleni. Od pet mlajšov Ane Horvat je že samo ona živala leta 2009, gda sem tam bijo. (Na žalost je od tistoga mau že ona tö mrla, 2011. leta, gda je bila 81 lejt stara.) Gda me je una najprvin zaglednila, mi je včasin pravla po slovenski »Poj, pa djej palačinte!« Istina, ka sva se potistim engliški pogučavala, dapa zamé je bila tau velka čest, ka me je pozdravila s tistimi slovenskimi rečami, stere se je navčila ešče kak dejte od svoje materé Ane Horvat. Pa pripravila mi je takšno gesti (palačinte pa orejove bejgline), ka se je navčila küjati pa pečti od svoje materé. Gda je pa njena hči Kathy prinesla glavno jed, se je vidlo, ka je njina künja bole talanjska, prinesla je lazanje, kanelone pa pršut (pármai sonka) s solato Caprese. Gospa Ann DiMaria mi je pripovejdala o držini. Dva njeniva brata (Jessie pa Frank) sta ranč tak kak njini oče, začnila delati v premogovniki (szénbánya) v West-Virginiji. Frank je v drugoj bojni slüžo v meričkoj soldačiji kak podoficir. Gospa DiMaria pa dvej sestri (Goldie pa Marie) so se preselile na vzhodno obalo Merike, zatok ka v West-Virginiji za ženske trno nej bilau dela. Tü so se oženile, dapa mlajše sta mele samo Ann pa Marie. Njini mlajši (Kathy, John, David in Jimmy) so moji bratranci in sestrične po drugom koleni. Z njimi sem se srečo že na drugi den, kak sem v Meriko prišo. (se nadaljuje) Tibor Horvat Vlada sprejela zlato pravilo Vlada je v skladu z napovedmi sprejela predlog spremembe 148. člena ustave, s katerim bo Slovenija v sladu z medvladno pogodbo o fiskalnem paktu v ustavo vnesla fiskalno oziroma zlato pravilo, po katerem mora biti državni proračun uravnotežen ali v presežku. Minister za finance Janez Šušteršič je pojasnil, da je v vladnem predlogu spremembe ustave dopuščena izjema od fiskalnega pravila v primerih naravnih ali drugih nesreč in ostalih izjemnih okoliščin. Pri tem vlada sledi določilom fiskalnega pakta, ki ga je pred kratkim v Bruslju podpisalo 25 članic EU. Vlada si želi, da bi fiskalno pravilo začelo veljati leta 2015, vendar pa morajo biti vsi proračuni od sprejetja ustavne spremembe taki, da bodo omogočili poznejše učinkovanje tega pravila. Že kmalu naj bi vlada skušala predlagati še ustavni zakon, s katerim bi natančno opredelili izvedbo tega pravila, zanj pa bo v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina. Slovenija znova v recesiji Državni statistični urad je objavil prvo oceno obsega bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije v lanskem letu. Podatki so pokazali, da se je realno zmanjšal za 0,2 odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju je bil padec na letni ravni 2,8-odstoten, potem ko je v tretjem četrtletju BDP upadel za pol odstotka. To pomeni, da je Slovenija tehnično znova v recesiji. V letu 2011 je Slovenija zabeležila dve četrtletji z gospodarsko rastjo in dve četrtletji z gospodarskim padcem. BDP na prebivalca je znašal 17.361 evrov. Padec gospodarske aktivnosti je po pojasnilih statistikov posledica dveh dejavnikov - šibkejšega zunanjega povpraševanja in padajoče domače potrošnje. Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je poudaril, da Slovenija tako ostaja v skupini držav članic EU, kjer se je aktivnost med krizo najbolj zmanjšala. Tveganja, da bo gospodarska rast upadla tudi letos, se po njegovem mnenju povečujejo. Ekonomisti so zdrs Slovenije v recesijo pričakovali, med razlogi pa navajajo nesprejem strukturnih reform v letu 2011. Na mali kejpah vsi mlajši Marije pa Ane Horvat Moj oče pa sestrična gledata kejpe o familiji … DO MADŽARSKE Aleksander Ružič VRAJŽA ŽETEV Civilna iniciativa proti nasilju v družini Do 1. maja je potrebno zbrati 50 tisoč podpisov, da bi madžarski parlament dal na dnevni red prob-lematiko nasilja v družini. Pobudniki akcije želijo doseči, da bi se nasilje v družini obravnavalo kot kaznivo dejanje. Prošnjo za zbiranje podpisov je vložila fundacija Življenje-vrednota, in jo je državna volilna komisija prejšnji teden odobrila. Pobudo podpira tudi svetovno kozmetično podjetje Avon, formular za zbiranje podpisov se najde na spletni strani Avonanokert.hu. Po mnenju ekspertov bi tak zakon in sodniš-ka praksa v veliki meri zmanjšala število primerov nasilja znotraj družine, kajti družba še zmeraj gleda na nasilje v družini drugače kot na nasilje proti drugim, neznanim ljudem. Na Madžarskem umreta zaradi nasilja v družini ena ženska tedensko in en otrok mesečno. Stranka LMP zbira podpise za referendum Stranka LMP (Politika je lahko tudi drugačna) zbira podpise za razpis referenduma, na katerem bi volivci odločali o štirih vprašanjih. To so: naj bo šola obvezna do 18. leta starosti (nova šolska zakonodaja je to mejo znižala na 16 let); naj dobivajo brezposelni podporo za iskanje nove službe spet 260 dni in ne le 90, kot je v novem zakonu; poskusna doba na delovnem mestu naj ne bo daljša kot 100 dni; o koriščenju dveh tretjin dopusta naj odloča delojemalec. Večina meni, da bi moral odstopiti Večina vprašanih (41 odstotkov) meni, da bi predsednik države zaradi domnevnega plagiata v svoji doktorski disertaciji moral odstopiti. To je ugotovila agencija za merjenje javnega mnenja Medián. 38 odstotkov je na strani predsednika, po njihovem lahko ostane na svoji funkciji. Večina ljudi (87 odstotkov) je slišala za primer, toda zanj se zanima le vsak četrti državljan. Tou se je zgoudilo v tisti časaj, da smo ešče v našoj okroglini z njive pa od štale živeli, nej pa z bautoški koulic, kak je tou v gnešnjoj, modernoj doubi. Žetev je bila plačilo za vsakšoga pavra, in nej njemi je bilou z rožicami prek zime poslano, če njemi je na pšenico ali žitno sejadev kakša kaštiga prišla. Ali se je kakši beteg po njivi razpaso ali je grda zijma bila, pa je pouv slabo vö prišo, ešče üjše nevoule je pa divji vijer znau napraviti, gda je zlato vlatovdje do téla doj vdaro, kak da bi kakši norci cejlo noč z valejkami po njivi lejtali. Če je v takšom časi ešče zrnje nej dozorilo, je nej trbelo dugo čakati, ka sta slak pa perje pouv prerasla; in te je žetev ena sama muka bila, prpouvalo pa se je tüdi malo. Najvekša kaštiga je pa za pavra toča bila. Kakšoga vroučoga popoudneva so žmetni oblaki na ednok vö z babjoga kouta prleteli kak husarje. Te se je vrejlo sunce za nje skrilo, nébo pa so začnile rezati žrjave spotrejte črte. Praskalo pa bobnjalo je kak na fronti. Narod se je v iže potegno, živina pa pod strejo. Ešče psi so se skrili v najbole skrite koté pa tam drgetali kak šibe na vodej. Ženske so pri stouli molile pa prosile Boga, naj je obvarje vsake kaštige, gazda je pa v takšon časi najprlej na srejdo dvorišča sekiro lüčo, te pa na kloupi na trnaci sedo pa vüpo, ka njim ne tresne v ižo ali pa njim toča letine vküp ne vdari. Tisto leto je sunce že eno par kednov prpejkalo pa žarelo od zazranka do večera kak v pek-li. Števan je z veseljom znao po obedi stopiti tam ta za ižo, gé sta z njegvo Trejzo mela posejano velko tablo pšenice. Da je prek potegno ledeni piš in je njegva pšenica, štera je vsakši den bole žuta gračüvala, tak lepou vzvalovila, ka njemi je srce od radosti zaigralo, si je znao zgučati: »Tou je moje morje!« Če glij je nej nikdar pravoga morja vido, je v svoje zadovolstvo ešče ednok oči prek svojga zlatoga morja se pa ta vrgo, te pa friško okouli vog-lov v zamanico zavino, naj ga ne bi Trejza vidla, pa si je s čepa eden kriglin ladnoga klitona natočo. Eden popoudne, da je že Števan meo kosou sklepano in grable na kosišče za žetev pripravleno, je malo glij pod orejom zadrejmo, da se je s praga zdrla na njega Trejza: »Števan, z babjoga kouta se takši črni oblaki vö tiskajo, ti pa samo smrdiš kak konj pod tem drejvom.« Števan je gor skočo, kak da bi bijo na peraj. Stoupo je okoli vogla in zagledno bejle pa sive oblake, šteri so se vsigdar bole vö tiskali. Naednok se je sunce skrilo in že se je čüla globka grmlenca. Vijer je nébo prekrijo z oblaki. Kusta toča je začnila ružiti po streji in skakati po dvorišči, kak da bi štoj s košare djajce sipavo. Za tistim se je ešče sipo dež, kak da bi se oblak vtrgno in dvorišče je bilo v kratkom ijpi cejlo v vodej. Nej je tou dugo trpelo. Proti večejri se je razvedrilo, kak da bi se pred tem nika nej godilo, le spotrejto veje pa zmlačeno listje je ležalo vseposedik po srtejli, in šanci so se z vodov na ednouk napunili. Da je sunce tam nizko v babjom koti skrivoma, kak da bi je bilou sran té kaštige, štero sta toča pa vijer napravila, vö pokuknilo, je Trejza s skuznatimi očami pravila: »Boug moj, zakaj si nam pa tou kaštigo poslo. Števan, ti trdi konj, vej pa idi poglednit, kak je z našov pšenicov!« »Nédem nikan,« je, kak da bi se s ken srdo, ostro nazaj povedo Števan. »Če pa ti nédeš, te idem jaz!« Zasüknila se je na petaj in se napotila za vogle, proti njivi. Začnila je gledati pa po njivi naokouli ojti, in vse bole je na pamet jemala, ka njim je pšenico zvekšega toča vse ta vdarila. »Bog moj, naša zlata pšenica je vse fundana. Ka mo pa zdaj,« si je z rokami roubec na glavi popravlala. »Tüj pa tam ešče samo kakše betvo gor stoji, drügo je pa se vničeno,« se je nadale žalostila v svojoj nesreči. Te pa jo je na ednok čemer zgrabo, pa je na glas skričala: »Tou, ka je pa ostalo, pa naj vrag vzeme!« A vrag nej bi bijo vrag, če nej bi tou čüjo. Nej njemi je trbelo dvakrat praviti, zatou je včasi po tistom, kak je Trejza z njive odišla, pšenico, ka je je ešče od toče ostalo, zaistino k sebi vzeo. Trejza je domou prišla pa v žalosti svojemi Števani doj pravila, kakšo škodo njima je toča napravila: »Tak sam bila žalostna pa čemerna, da sam najno njivo zaglednila, ka sam si zgučala, naj ešče tou, ka je ostalo, vrag vzeme!« Števan je vseeno ščeo videti, kak je na njivi, zatou je tüdi on okouli vogla stoupo. »Rejsan je vse vrag vzeo. Niti eno betvo več gor ne stoji. Noura baba, ešče je tou, ka je ostalo, vse vragej ta dala,« si je gučo pa se friško prouti domi napelo. »Trejza, od iže te stiram, če tou, ka si vragej ta dala, nazaj ne spraviš. Če si njemi znala ta poniditi, te ga zdaj znaj nazaj sprositi,« je s čemerami, štere je pri Števani ešče nikdar nej vidla, začno Števan na svojo ženo kričati. Trno se je prestrašila in znouva odletejla na njivo. Malo je brodila, te pa začnila po meji se pa ta ojti pa se nevolivati: »Aj, zakoj sam vraga zvala. V cerkvi nam gospoud vsigdar znajo praviti, ka je vraga nej dobro k sebi spravlati. Ka mo pa zdaj, ka mo pa zdaj!« Tüdi zdaj je vrag Trejzo čüjo pa jo je etak sküšavo: »Ja sam že dugo na etom svejti, pa trufi, kelko sam star. Če mi boš tou znala povedati, te ti škodo povrnem.« Trejza je vrageče reči najprle dobro puslüšala, te pa friško, tak ka se je v straji niti nej vüjpala nazaj zgledniti, domov odletejla. Celi večer je brodila pa čakala, ka se Števan v krpe zavlače. Da je začno frkati kak repnjek na šparati, je stoupila v špajzo in se je z mejdom vse not namazala. S krbüle je na srteo obrnoula goseče perje in se v njem skobacala, tak ka je več za spoznati nej bila. Glij je mejsec tam z Vogrskoga začno vö iti, da je stoupila na svojo njivo. Vrgla se je na štiri pa zač-nila gor pa doj po njivi koracati. Nej je trbelo dugo, ka jo je na pamet vzeo vrag. En čas je prikazen gledo, ali je nej mogo spoznati, ka bi tou moglo biti. Malo ga je začnilo že straj biti, pa si je prle, kak bi gé indrik zač-no nevoule delati, zguočo: »Že sam stou in eno leto star, pa sam ešče takšoga strašila nej vido. Ešče de me od toga stvoura nazadnje straj!« Drügo je Trejzi nej trbelo. Od veselja je gor skoučila, pa se postavila pred vraga: »Tak, vrag! Pravo si, ka če ti povem, kelko si star, mi pšenico, štero si mi vzeo, nazaj povrneš. Star si stou in eno leto. Tak ka znaš! Če ne boš svoje rejči držo, te naj vrag vzeme,« je s čemerami zabrüjsila Trejza vragi. Vrag se je prikazni, štera je bila sčista Trejzi slična, zaistino zbojo, in kak da bi migno, je škodo povrno. Trejza je kak ftič zletejla domou, v kot vrgla pernate cote in se friško k svojemi Števani pod blazino potegnila. Ka se je te dale godilo, niti vrag gnes den ne vej. Samo tou se zna, ka po sakšen slabon zna tüdi dob-ro priti. Dostakrat je tak, ka že čakajo, aj kokauš znese Dostakrat se pravi po vasaj, tak je mrzlo, ka ešče kokauši ne nesejo. Pa tau je rejsan tak bilau zdaj, gda so tej mrazi bili. Ešče tisti so djajce kipüvali po bautaj, šteri majo doma kokauši. Istino, tej je že od leta do leta tö menje, zato ka ležej je küpti, kak se doma s kokauši mantrati. Kak de vsigdar menje djajec, tak do vsigdar bola drakše, sploj pa zdaj, da je že v zakoni predpisano, kak trbej tiste kokauši držati, štere djajce nesejo. Leko ka te zakon vala samo za tiste, šteri več stau kokauši držijo v klonji tak intenzivno, dapa brezi njij bi, tak mislim, varašanci brezi djajec ostali, pa pomalek po vasaj tö, zato ka vsigdar menje je kokauši. Andraš Dončec iz Varaša že več lejt ma kokauši pa odava djajce. Zaka si je tak zmislo, ka de se s tejm spravlo, od tauga mi je prpovejdo med tejm, gda je ranč kokauši polago. • Andraš, kak so te kokau-ši nesle, gda je tak fejst mrzlo bilau? »Zdaj je rejsan fejst mrzlo bilau, ešče tiste cevi so zmrznile, gde voda teče kokaušom. Dja sem tö vpamet vzejo, zato ka na den dvajsti, tresti djajec je menje bilau, kak ovak šegau ma biti.« • Kelko kokauši maš zdaj? »Zdaj samo tristau mam, dapa pet lejt nazaj sem šeststau emo. Leko bi zdaj tö več emo, samo za volo EU predpisov ne smejm telko držati. Če stoj več kak tristau petdeset kokauši ma, te že tiste klonjice mora meti, štere so predpisane. Te so pa fejst drage, na edno kokauš pet gezero forintov pride. Brezi tauga pa več kokauši ne moreš meti, zato ka zavole nagausta pridejo kontrolirat. Vsakši, sto se s tejm spravle, je registrirani pa ma edno število na sedež. Vse moram dojnapisati, kama odavam djajca, pa na vsakšo djajco se pečat mora djati. Če te zaodijo, ka brezi te klonjic držiš kokauši, te pa taši štraf plačaš, ka te vse na rit liči. Ranč za volo tauga mam dja zdaj samo tristau kokauši.« • Gda si se začno ti s tejm spravlati? »Tau je že davnik bilau, več kak tresti lejt je tauma, gda sem prve kokauši emo. V fabriki sem delo, plača je tö nej baug vej bila, pa za volo tauga sem si tak zmislo, ka mo kokauši držo za djajce. Zato sem mislo kokauši, ka nega dosta dela z njimi, na den samo pau vöre, tau pa leko napraviš pri slüžbi tö. Na vodau nejmaš brigo, zato ka po cevaj teče pa te pidjejo, gda škejo, djesti pa na den gnauk dobijo telko, kelko njim trbej. Tak ka cejli den smo fraj, leko delamo v fabriki, gda domau pridem, te spolagam kokau-ši pa dolapoberem djajce. Dosta je tisti, steri domau k nam odijo po djajce, tej so zvekšoga vsi iz Varaša.« • Kakšne kokauši maš, štere ti nesejo? »Tau so Bábolna Tetra Sl nesnice. Že od začetka mau te mam, zato ka so te najbaukše za nesti. Osemnajset kednauv stare so, gda je küpim, pa té že za dva kedna začnejo nesti. Sprvoga samo male, potistim pa že vsigdar vekše. Edno leto so pri meni, gda se vöznesejo, te je dolamenim pa znauva djarice prpelam. Tau je pa zato, ka če vsikši den več ne nesejo, te že nejmaš haska. • Ka vse njim polagaš? »Dja samo kukarco, pšenico, sojo, vapno, sončnično semen pa premiks njim vküpzmelem pa tau njim polagam. Etak je falejše, kak če bi njim krmilo kipüvo. Kukarco doma pauvam, pšenico, sončnična semena pa tau drügo vse küpim. Tau je baja, ka vse je drago, pa od dneva do dneva vsigdar zdigajo cejne. Ešče je tau dobro, ka djajce so tü vsigdar dragše, istino, dja je vsigdar bola falej davam, kak je v bauti leko küpi, gde so štirideset pa petdeset forintov. Zdaj, do tejga mau sem je za tresti forintov odavo, dapa tak mislim, ka cene so se tak zdignile, ka par forintov dja tö moram zdigniti, ovak nemo emo nika haska.« • Vse leko odaš? »Ešče več bi leko audo, če bi več djajec emo. Sé k mena radi odijo djajce kipüvat zato, ka sem falejši, kak so baute, pa vejo, ka vsigdar friške djajce dobijo. V bauti je dosta taši djajec, štere tak vözgledajo, kak če bi friške pa lejpe žute bile, dapa tau je vse umetno. Tašo polagajo s kokauši, aj djajce žuta baude, dapa gda tau djajco stereš, te tisto žuto vse rancrazteče, ne ostane tak vküper kak domanje.« • Dostakrat čüti, ka gda je dosta kokauši na ednom mesti, te edna drügo klüka, pri tebi je tašo ešče nej bilau? »Nej, zato ka dja je že tak küpim, ka klüne dola majo zoškipkeno, aj se ne morajo klükati. Ovak, če so taše, te tak nagnauk vse vösklükajo, če včasin je ne vzemeš v pamet, te tak nagnauk raztrgajo edna drügo. Zaka delajo tau, tau stalno ešče ne vejo, dapa nika njim ne paše, vrauče je, štres majo, ali njim nika fali, kakšni vitamini.« • Tau edno leto, ka kokau-ši nesejo, rejsan vsakši mili den edno djajco znesejo? »Tau je tak, ka te kokauši vsakši den edno djajco znesejo, dapa zato gnauk, gnauk edna vöostane kak zdaj, gda je tak fejst mrzlo bilau. Nej vseedno, če sonce sije ali je fejst oblačno ali vzimi, gda so kratki dnevi. Moje so znautra v klonjaj, dja njim s posvejtom svejtim. Najprvin gda so djarice, te deset vör na den, potistim pa vsigdar več, zato ka te bola nesejo. Pri meni vzimi ranč tak dugi so za njij dnevi kak v leti, zato ka pri meni posvejt svejti pa nej sonce.« • Vzimi je nej bilau mrzlo kokaušom? »Etak, kak je dja držim, je njim nej mrzlo, zato ka so bola na gausta. V edno klonji tri kokauši mam, pa edna drügo segrejvajo.« • Dostakrat vidim, ka so djajce tak meke, zakoj? »Tau je leko zato, gda djarice prvin znesejo ali zato, ka malo vapne dobijo kokauši. Djestejo taše, štera velke djajce nesejo pa duplansko žuto majo znautra, dapa tau je tö nej dobro, zato ka tista kokauš brž zdjine.« • Gda bereš dola djajce, gda nasejo najbola kokau-ši? »Zadvečerek je dolapoberem, dapa najbola tak v desetoj, edenajstoj nesejo. Pri meni djajce nej trbej tak nagnauk dolapobrati, zato ka kokauši ne morejo do nje pridti, ka bi je zele. Gda znesejo, te se djajce dolakobacajo na edno mesto, gde je potistim dja vküppoberem.« • Ne zmišlavaš na tejm, če tak fejst iščejo djajce, ka bi več kokauši emo? »Nej, zato ka če bi več kokauši emo kak tristau petdeset, te bi je že po nauvom sistemi mogo držati, tau je pa fejst drago, več lejt bi trbelo, ka bi se tau mena splačalo.« Karči Holec Andraš Dončec ma tristau kokauši V vsakši klonji so tri kokauši MRAVLAK LEJKI OTROŠKI V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Ena takša mravla Mravlak Lejki je šou tadale vcejlak po svoje po toum našom svejti. Gor je prišo, ka sunce po svoje dé, mejsec ranč tak, pa je gor prišo, ka ne more nej z enim pa nej z drugim vküper ojditi. Ojdo je pa li ojdo, ka bi nikan dun prišo. Neje vedo kama, depa, samo ka njegve tenke mravleče noge déjo pa li samo déjo. Zmejs je mogo malo dola stanoti, ka ga ne bi stoj poklačo, ga poodo. »Na toum svejti niške več doj ne gleda. Vsi samo nikan naprej gledajo. Name pa niške skrb nema. Eške dobro, ka ge na sebe skrb mam,« se je čemeriu na srne, ka so ga skur zmuždjile. »Zdaj si pa moram malo odejnoti, ka so me trno postrašile,« se je nut pod skour-djo staroga djaliča potegno. Tam si je na velke zdijavo. Kuman, kuman se je zmiriu. Pa gda je vcejlak mejren grato, je skur že zaspo. Že je skur spau, gda se vcejlak pri njemi nekak tö na glas zdejne. Mravlak Lejki gora skouči. Tak je skoučo, ka se je v glavou pejno. »Ja, té srne, ka nej? Edna mi je na prejgnjo lejvo nogou stoupila,« se je čülo vcejlak skrak njega. Mravlak Lejki je gledo, gledo pa kcuj trouso svojo bolečo glavou. Tam spod skourdje je kmica bila pa je nej vido, sto si zdijavle pa sto guči. »Sto si ti, ka si me skur tak postrašila kak tiste srne?« je naraji pito. Ja, je vcejlak naraji pito. Neje vedo, aj se čemeri ali po bou postrašeni. Tisto tam skrak njega pa si je eške gnouk zdejnolo. Si je eške gnouk zdejnolo pa vcejlak naraji začnolo gučati. »Ge sam samo ena takša mravla. Mravla kak vsikša druga mravla. Od takšne male mravle se dun niške ne more postrašiti. Ja, če bi srna bila, bi te redno v stra zejla. Depa, ge sam samo edna takšna mala mravla, ka vcejlak sama ojdi po toum svejti. Na, zdaj veš, sto sam ge.« Tak je prajla pa je po tejm več eden čas nika nej gučala. Je pa mravlak Lejki začno na velki pripovejdati. »Vej sam pa vedo, ka si mravla,« se je tak malo zlažo. »Ti si mravla, ge pa sam mravlak Lejki. Ka boš vejdla, nejsam mravla, ge sam mravlak. Ja, pa moje menje je Lejki. Na, ge sam tö vcejlak sam na toj svojoj pouti po svejti. Ge ne morem živeti v mravlišči. Tam mi je nej dobro bilou, zatoga volo sam odišo iz njega. Ti, vejn, tö zatoga volo?« Mravla, ka go je v kmici sploj eške nej mogo videti, si je na velke zdejnola. Samo zdejnola si je pa nika nej prajla. »Ka, ne vejš več gučati?« go je za eden čas pito mravlak Lejki. »Ka bi nej,« se je mravla dun zglasila. »Samo tou je gé, ka sam se navolila vcejlak sama tadale ojditi po toum svejti. Kak aj povejm … Ja, više mi je prišlo. Aja, moje menje pa je gé Lejpa.« Venej je tiüča gratala. Srne so se več nej tam naganjale. Nikam inan so odišle. Lejki pa Lejpa sta se potegnola tavö na sveklino. Mravlak Lejki go je gledo. Go je gledo pa nej mogo vörvati, ka takšna mala mravla geste na svejti. »Ti bi se mogla zvati Lejka, nej pa Lejpa, ka si tak mala gé,« njoj je pravo. »Njaj zdaj tou! Ge bi rada domou! Lejki, mi pomoreš najti moj doum? Lepou te prosiiiiiiiiim!« se njemi je molila mravla Lejpa. Mrvalak Lejki go je gledo, go je gledo pa obečo. »Depa, po tejm, ge dem vcejlak po svoje tadale po toun našon svejti, vrejdi?« Mravla Lejpa je pravla, ka je vrejdi, tak pa sta šla iskat njeni zgübleni doum. Miki Predsedniški obisk na naši šoli 8. marca smo na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča lahko pozdravili predsednika Madžarske dr. Pála Schmitta in predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka. Najprej je ravnateljica šole Ildikó Dončec Treiber predstavila zgodovino šole in govorila tudi o sedanjem šolskem sistemu, potem pa se je začel kulturni program naših učencev. Delegacija si je nato ogledala šolo. Na koncu obiska sta predsednika imela skupno tiskovno konferenco in sta zapisala nekaj misli v knjigo gostov. DOŠ Gornji Senik KAUT KOTIČEK PETEK, 16.03.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PIŠČALKARJEVA AMINA, RIS., 10.15 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!: MAKARONI S SIROM, RIS., 10.25 TONI IN BONI, RIS., 10.35 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.50 NOČKO II.: ZGODBA O ŽELVJEM OTOKU, 11.00 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 11.25 SANJSKA DEŽELA: REKA ŽIVLJENJA (CERKNICA), 12.00 POROČILA, 12.05 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 SLOVENCI V ITALIJI, 16.30 BABILON.TV: ČAS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.50 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.25 ZORAN IN ŽARKO, RIS., 18.35 BALI, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 BRANJA: GUY DE MAUPASSANT: NJENO ŽIVLJENJE, DOK. SER., 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.50 DNEVNIK, 1.15 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL PETEK, 16.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.55 BIATLON – SV. POKAL, 12.25 ALPSKO SMUČANJE - FINALE SV. POKALA, 13.25 BIATLON – SV. POKAL, 14.50 NORDIJSKO SMUČANJE - FINALE SV. POKALA, 17.05 BIATLON – SV. POKAL: SPRINT (M), 18.30 DESKANJE NA SNEGU – SV. POKAL: KROS, 19.20 KNJIGA MENE BRIGA, 20.00 ARHITEKTURA SPOMINA: SPOMENIKI BOGDANA BOGDANOVIĆA, DOK. ODD., 20.50 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.10 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 22.00 MATILDA, AVST. FILM, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 17.03.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: RIBIČ PEPE: CCC... CELJE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.25 NOČKO II.: ZGODBA O RIBIČU, KI JE NAŠEL STEKLENICO, PRAVLJICA ZA OTROKE, 7.40 BINE: KAMEN, LUTK. NAN., 8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ: OČISTIMO KRTINICO, 8.55 PALČEK DAVID, RIS., 9.20 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.00 NEKEGA DNE, DOK. FILM, 10.15 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 BILO JE …, 14.40 BLEDI MESEC, SRBSKI FILM, 16.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 17.40 TISTEGA ČISTEGA DNE, DOK. FILM, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 VIKTORJI 2011, 22.30 POROČILA, 23.05 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 23.20 BRANJA: LORD BYRON: KO HLAD TA BEDNI PRAH ZASTRE, DOK. SER., 23.25 GANDŽA, AM. NAD., 0.20 OZARE, 0.25 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL SOBOTA, 17.03.2012, II. SPORED TVS 6.40 SKOZI ČAS, 6.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA AVSTRALIJE - KVALIFIKACIJE, 8.20 POSEBNA PONUDBA, 8.50 ALPSKO SMUČANJE - FINALE SV. POKALA, 9.35 NORDIJSKO SMUČANJE - FINALE SV. POKALA, 11.40 ALPSKO SMUČANJE - FINALE SV. POKALA, 12.10 NORDIJSKO SMUČANJE – FINALE, 12.20 ALPSKO SMUČANJE – FINALE, 13.10 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 14.30 LONDONSKI VRTILJAK, 15.00 ŠPORTNI IZZIV, 15.30 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK.SER., 16.10 DESKANJE NA SNEGU – SV. POKAL, 16.50 NAŠ NOGOMET, 17.25 NOGOMET, PRVA LIGA: MARIBOR : MURA, 19.15 PLANET ŠPORT, 19.55 ODBOJKA (M): POKAL CEV, POLFINALE: ACH VOLLEY LJUBLJANA : ASSECO RESOVIA RZESZOW, 21.55 NA LEPŠE, 22.20 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 23.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.35 INFOKANAL * * * NEDELJA, 18.03.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 SLEDI, 11.20 OBZORJA DUHA: ODRASLOST, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.15 PRVI IN DRUGI, 15.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.00 VAN DIS V AFRIKI, DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI: TUDI JAZ ZNAM IGRATI!, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NAD., 20.35 DRUŽINSKE ZGODBE, 21.30 NE HODI MI TRKAT, AM. BARVNI FILM, 23.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 0.10 BRANJA: META KUŠAR: SVILA IN LAN, DOK. SER., 0.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.45 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL NEDELJA, 18.03.2012, II. SPORED TVS 6.40 SKOZI ČAS, 6.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA AVSTRALIJE, 8.50 ALPSKO SMUČANJE - FINALE SVETOVNEGA POKALA, 9.35 NORDIJSKO SMUČANJE - FINALE SVETOVNEGA POKALA, 12.20 ALPSKO SMUČANJE - FINALE SVETOVNEGA POKALA, 13.10 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 14.40 NAŠ NOGOMET, 15.10 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA AVSTRALIJE, POSNETEK IZ MELBOURNA, 17.25 ODBOJKA, LIGA PRVAKOV: FINALE, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.25 ROKOMET, LIGA PRVAKOV: KIELCE : CIMOS KOPER, 22.10 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 23.05 ZLATI TEPTAČI, DOK. FELJTON, 23.35 SREČNO POT NEDIM, KRATKI FILM, 23.50 LUKNJA, KRATKI FILM, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 19.03.2012, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BALI, RIS., 10.25 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 10.35 BACEK JON, RIS., 10.45 IZ POPOTNE TORBE: POTEP PO MONGOLIJI, 11.05 POLNA HIŠA ŽIVALI: KONJSKE MOČI, 11.40 SPREHODI V NARAVO: DREVESA PO KROŠNJAH, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.55 NA LEPŠE, 14.20 OBZORJA DUHA: ODRASLOST, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PRVI IN DRUGI, 16.00 DRUŽINSKE ZGODBE: NINA ZIDAR IN GORAN KLEMENČIČ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 POGLED NA …, 17.55 ZAČNIMO ZNOVA: TEMA DNEVA, SLOV. NAN., 18.25 POKEC, RIS., 18.30 JANEZEK IN SAMUEL, RIS., 18.40 ZORAN IN ŽARKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.30 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OPUS, 23.35 BRANJA: SAMUEL BECKETT: NOVELE IN BESEDILA ZA NIČ, DOK. SER., 23.40 GLASBENI VEČER, 0.40 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 19.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 12.00 DOBRO JUTRO, 15.00 SOBOTNO POPOLDNE, 15.30 TISTEGA ČISTEGA DNE, DOK. FILM, 16.35 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 17.10 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 17.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.00 ARHITEKTURA SPOMINA, DOK. ODD., 18.55 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: DAPHNE, ANG. FILM, 21.30 NA UTRIP SRCA: MEDNARODNI BALETNI GALA KONCERT, 22.20 NATAŠA, SRBSKI FILM, 23.50 ARITMIJA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 20.03.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 ANČINE NOGICE, RIS., 10.30 BARNI, RIS., 10.35 PINGU - PINGVIN, RIS., 10.40 PRIGODE VIKTORJA IN VIKTORČKA, RIS., 10.45 STUDIO KRIŠKRAŠ: OČISTIMO KRTINICO, LUTK. ODD., 11.30 IZ POPOTNE TORBE: MEHURČKI, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.20 OPUS, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 STUDIO CITY, 14.30 BABILON.TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KNJIGA MENE BRIGA, 16.00 PANOPTIKUM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST: Z VITAMINI V POMLAD, 17.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.00 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 KANOPKI, RIS., 18.40 TIMI GRE, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.30 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NADOMESTNE VOLITVE ŽUPANOV, 21.30 POZOR! NADZOR!, DOK. FELJTON, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 BRANJA: ISAAC BASHEVIS SINGER: SOVRAŽNICE, DOK, SER., 23.40 MARŠAL, S TEBOJ SMO: PROPAGANDA VICHYJSKE FRANCIJE, DOK. ODD., 0.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 1.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 1.15 DNEVNIK, 1.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL TOREK, 20.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.50 ARITMIJA, 13.35 BLEŠČICA, 14.05 VIKTORJI 2011, 16.40 SLEDI, 17.10 NA VRTU, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 GLASNIK, 18.35 SLOVENSKI VODNI KROG: IŽICA, DOK. ODD., 19.00 POZDRAV Z NOTRANJSKE: PIHALNI ORKESTER LOGATEC, 19.15 GODEC, ZAIGRAJ NA ŠKANT, DA POKAŽEMO NOV GVANT!, DOK. ODD., 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: KONCERTNA TOLKALA, 20.30 ZDRAVJE SLOVENCEV: BIOLOŠKA ZDRAVILA, DOK. SER., 20.55 TAKVA - STRAH PRED BOGOM, TURŠKI FILM, 22.35 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 21.03.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 KRTJI SESTRICI, RIS., 10.20 LARINA ZVEZDICA, RIS., 10.35 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 10.40 KAJETAN IN PLAVI LISJAK, RIS., 10.50 RIBIČ PEPE, OTR. NAN., 11.10 ZLATKO ZAKLADKO: GOBJI PRINC V MLINU, 11.25 HABIB: NA MORJU DIVJA NEVIHTA, DAN. NAD., 12.00 POROČILA, 12.05 BESEDE ONKRAJ VIDNEGA, DOK. ODD., 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 TEDNIK, 14.35 DUHOVNI UTRIP, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST: Z VITAMINI V POMLAD, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 TURBULENCA, 18.00 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.30 ZORAN IN ŽARKO, RIS., 18.40 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.50 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOBRO UREJENI MRTVECI, BOS. FILM, 21.30 NEBO NAD BLOKOM, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 BRANJA: SAUL BELLOW: HENDERSON, KRALJ DEŽJA, DOK. SER., 23.40 TURBULENCA, 0.10 ZDRAVNIČIN DNEVNIK, NEMŠ. NAD., 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL SREDA, 21.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.10 DOBRO JUTRO, 14.15 VAN DIS V AFRIKI, DOK. SER., 15.45 BILO JE ..., 16.40 MUZIKAJETO: KONCERTNA TOLKALA, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 NOGOMET: PRVA LIGA, OLIMPIJA : MARIBOR, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 22.20 BIG BAND RTV SLOVENIJA, BOJAN Z, ERIC VLOEIMANS IN IZIDOR LEITINGER, 23.00 LJUBLJANA JAZZ SELECTION, 23.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 22.03.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 METKA IN ZVERINKO ZVER,, RIS., 10.35 KARLI, RIS., 10.40 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU: ŽIRAFA, RIS., 10.40 MAMA MU IN VRAN: MAMA MU SE SANKA, RIS., 10.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.35 NEKEGA DNE, DOK. FILM, 12.00 POROČILA, 12.05 SLOVENSKI VODNI KROG: IŽICA, DOK. ODD., 12.30 UGRIZNIMO ZNANOST: Z VITAMINI V POMLAD, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 MEDNARODNA OBZORJA, 14.20 ZLATI TEPTAČI, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.20 PRAVA IDEJA!, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 BABILON.TV: ZAVEST, 17.50 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 TIMI GRE: PLOČEVINKE, RIS., 18.40 SVETOVALKA HANA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 REFERENDUM 2012: DRUŽINSKI ZAKONIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 BRANJA: EUGENIO MONTALE: PESMI - MEDITERAN VI, DOK, SER., 23.40 INTIMNE IZPOVEDI, DOK. FILM, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL ČETRTEK, 22.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.50 DOBRO JUTRO, 13.55 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 15.40 GLASBENA ODDAJA, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 EVROPSKI MAGAZIN, 18.25 UNIVERZA, 18.55 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 OTROCI NOČI, ČEŠ. FILM, 21.20 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 22.15 IRENE HUSS: STEKLENI VRAG, ŠVED. NAD., 23.45 ZABAVNI INFOKANAL Poslanci so se srečali Poslanec madžarske narodne skupnosti László Göncz je na Hodošu na neformalnem srečanju gostil pomurske poslance: Dejana Židana, Jožefa Horvata, Jasmino Opec in Branka Ficka (Franc Jurša je bil zadržan) in tri poslance madžarskega parlamenta iz Zalske in Železne županije: Lászla Pintérja, Ferenca Kovácsa in Lászla Vigha. Srečanja so se udeležili tudi predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth in predsedniki vseh petih občinskih narodnostnih svetov. Namen srečanja je bil popestriti in poglobiti sodelovanja v širšem geografskem območju, na stičišču dveh madžarskih županij in Pomurja, je po končanem sestanku povedal László Göncz in dodal, da so sogovorniki ugotavljali, da je politično sodelovanje na visoki ravni, manj pa ga je na področjih gospodarstva in turizma. Na srečanju so sprejeli nekaj neformalnih stališč. Sklenili so, da se bodo srečevali vsaj enkrat letno, tovrstni sestanki naj bi bili tematski, posvečeni posameznim temam. Izpostavili so pozitivne primere evropskih in nekaterih drugih skupnih projektov, pri katerih sta obe narodni skupnosti, Porabski Slovenci in pomurski Madžari, velikokrat že odigrali pomembno vlogo pri povezovanju partnerjev z obeh strani meje. Sogovorniki so izpostavili nekatere konkretne projekte, katerim bi morali v bližnji prihodnosti nameniti več pozornosti. Menili si, da bi bilo v Porabju treba zgraditi že vrsto let obljubljeno cestno povezavo med Verico in Gornjim Senikom, vzpostaviti železniško povezavo Rédics-Lendava-Beltinci, celot-no železniško omrežje pa bi bilo treba elektrificirati. Poslanci so se strinjali, da je na obmejnih območjih obeh držav treba poskrbeti za nova delovna mesta, pri čemer bi bilo treba izkoristiti še neizkoriščene možnosti na področju kmetijstva in pri delovanju nacionalnih parkov. se Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu