• ' rnT»sovr:i	___
Mostnina plačana t gatOTiKi,
Naroinina
,B*ša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO^— UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Ste*, rač. peštne hran. 12.549
aliala vsako nodello
III. LETO
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, ' vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/0 dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo
Murska Sobota, 19. avgusta 1934.
ŠTEV. 34
General Rudolf Maister osvoboditelj Preftmurja.
V prvih popoldanskih urah dne 26 julija je prezgodaj zatisnil svoje trudne oči naš general Maister. Vest o njegovi smrti je po ožji slovenski domovini, po vsej Jugoslaviji in tudi preko njenih meja globoko pretresla nešteto src. Rudolf Maister ima v naši narodni zgodovini obširno, zelo značilno poglavje. Njegovo ime je simbol naše nacionalne revolucionarnosti, našega zaupanja v lastne moči, v najhujših časih je bilo geslo in bodrilo v hudih in nevarnih bojih, istočasno pa giasnik boljše bodočnosti in vere v pravico in svobodo. Letos 29. marca smo se v to vero še posebno poglobili, ko je general Maister v Mariboru slavil svojo gOJetaico. Vsi, ki so mu čestitali osebno pri lepi manifestaciji v Mariboru, ali v duhu iz vseh krajev domovine, so bili prepričani, da bo genera! Maister še dolgo naš vzornik in buditelj, kakor je bil v prevratnih dneh in mnogim tudi v nekdanji tia-čensfci dobi.
Rudolf Maister se je rodil v Kamniku dne 29. marca 1874. 1. Gimnazijo je študira! v Kranju ter se je že tedaj ukvarjal s pesništvom ter sodeloval pri raznih literarnih listih. Za častniški poklic se je odločil, kakor je rad pripovedoval svojim prijateljem v Mariboru, zaradi tega, ker so se mu smilili slovenski fantje pod vodstvom ljudi, ki so bili tuji njihovim dušam. Na tak način je Maister najboljše označil svoje življenje v uniformi avstrijskega oficirja. Ko je dovšil domobransko kadetnico na Dunaju, je služboval kot častnik v Ljubljani, Celovcu, Przemyslu, Celju in Mariboru. Povsod je živel življenje odločnega in idealnega Slovenca. Kjerkoli so se zbirali slovenski vojaki, da bi na kakršenkoli način siužili svojemu narodu, povsod se je med njimi kakor najprisrčnejši brat udejstvovai častnik Rudolf Maister.
Dolga leta ga je pri tem vodilo poslanstvo izrazitega narodnega pesnika, čim hujše je postajalo tlačen-stvo, tembolj pa se je izražalo in udejstvovalo tudi njegovo poslanstvo nacionalnega borca. Ko je med vojno kot stotnik služboval v Mariboru, je bil njegov oddelek najboljše zavetišče Slovencev, mobiliziranih iz raznih kra-
jev, ki so pod njegovo zaščito in mnogokrat tudi tudi v njegovi družbi dajali duška svojemu sovraštvu in odporu proti Avstriji. V Maistrovem oddelku jse je zbirala žerjavica, iz katere so bruhnili tako presenetljivi in silni plameni v prevratnih dneh.
Ko je končno došel veliki dan, se je sredi dvomov in negotovosti pojavil junaški narodni borec in voditelj z genialnim, že davno zasnovanim načrtom, ki pa je imel pred seboj samo dve poti : v zmago ali v propast.
Njegova odločnost, združena z junaško požrtvovalnostjo je dvignila in potegnila za seboj prijatelje, sotrud-nike in vse rojake. Preko noči je dobil Maribor slovensko vojaško posadko in slovensko upravo in ko je general Maister izdal mobilizacijski poziv slovenskim vojakom, ki so se komaj vrnili v svoje domove, so bili učinki čudoviti. V sleherno vas je ti-•s že tedaj podrla vest o osvcbcje«iju
Maribora in ves slovenski rod je stal za Maistrom, videč v njem vodnika, ki edini vidi v temi varno pot in ki odpira bodočnost samostojnosti, svobode in pravice.
Mi Prekmurci se pa še s posebno hvaležnostjo spominjamo velikega osvobodilnega dela generala Maistra. Danes si niti ne moremo prav predstavljati katastrofe, ki bi jo doživelo Prekmurje, ako bi se generalu Maistru ne posrečilo osvoboditi Maribora, kajti z izgubljenim Mariborom bi izgubili celotno Podravje in naša lepa Krajina bi zaman čakala osvoboditve. Za vedno bi na njo padla noč suženjstva in hlapčevstva brezsrčnemu tujcu.
Zato pa danes stoji tudi ves narod Prekmurja ob grobu slavnega junaka in svojega osvoboditelja gene-rala Maistra in mu iz dna hvaležnega srca kliče :
Večna slava!
POLIČI Kfl
Italjanski fašizem se maje.
Nevarljivi znaki kažejo, da italjanski fašizem boleha na težki bolezni, kajti njegovi stebri so se pričeli majati. Nedavno tega so odkrili veliko zaroto proti Mussoliniju. Voditelj te zarote pa je bil njegov nekdanji najožji sodelavec bivši notranji minister Arpi-nati, katerega je sedaj Mussolini poslal za 5 let na otoke. Razen tega je bilo aretiranih še 350 fašistov, večinoma glavnih funcijonarjev stranke. Vse to v zvezi z vedno veJjim opozicijskim pokretom med fašisti proti Mussoliniju. Vse to kaže, da je cela fašistična stavba že močno nagnita. Mussolini še lahko kaznuje upornike, toda samih vzrokov, ki povzročajo nezadovoljstvo ne more odpraviti.
Italija se namreč naglo bliža finančni katastrofi. Njen lanski primank-Ijaj v državnem proračunu je znašal po uradnih podatkih okoli 16 milijard Din, ako preračunamo v našo valuto. Polovico vseh narodnih dohodkov požrejo država in samoupravne oblasti. Trgovska bilanca je bila v lanskem letu pasivna za preko 8 milijard Din, a v prvih treh mesecih tega leta se je dvignil trgovski primanjkljaj na 4 milijarde Din. Italija je izgubila tri četrtine svojega bogastva, je priznal sam Mussolini koncem maja v parla-
mentu, a Guglielmo Ferrerò italjansk1 učenjak in emigrant, pravi, da to še ni največja nesreča za njegovo domovino, ampak da je nesreča v nezmožnosti najti zdravila temu stanju.
Finančna slabost je vzrok vsakdanjih diplomatskih porazov fašistične Italije, kajti za močno zunanjo politiko mora država imeti denar in zopet denar. Vzgled je Albanija. V zadnjem času je Italija celo poskusila izvesti nanjo pritisk z vojnim brodovjem pred
Dračcm, ali brez uspeha. Dokler so Albance zalagali z zlatom, so bili njihovi „uspehi" v Albaniji veliki in fašisti so se širokoustili, da je Albanija sedaj za vedno njihova. Ko je pa prenehal zlati dež iz Italije, je prenehalo tudi albansko „prijateljstvo" do Italije. Albanci so sedaj napodili Italijane domov, obdržali so pa njihove topove. Celo Madžarska ni posebno navdušena nad italjanskim „prijateljstvom." Bolgarija se je že otresla varuštva iz Rima. Nemčija je prav v zadnjem času pokazala ves svoj pruski prezir za „Rimljane," ki bi jih že davno prepodila z Brennerja, ako bi ne bilo francoskih topov ob Renu. Avstrija pa plava v krvi po krivdi Italije.
Iz boljSeviškega raja. Vedno bolj pogoste in številnejše vesti prihajajo iz Rusije o uporih kmetov, ki
se tam širijo radi lakote in neznosne tiranije boljševikov. Z najhujšim nasiljem so rdeči oboroženci jemali kmetom večji del pridelka, tako da vlada sedaj v najrodovitnejših krajih Ukrajine prava lakota. Ker so se letos kmetje upirali posejati polja, ki jih bodo drugi poželi, so jih z najhujšimi kaznimi silili k delu. Posebne vojaške patrulje so hodile od vasi do vasi ter posebno odporna naselja požgale in prebivalstvo odgnale v posebna jetniška taborišča. Vse kaže, da bodo kmetje končno ona sila, ki bo napravila konec sedanjemu nevzdržnemu stanju in preporodila staro slovansko Rusijo.
Mala antanta. Naravni zavezniki in prijatelji Avstrije in Madžarske bi bile lahko samo države Male antante, ako bi se avstrijski in madžarski grofje hoteli odreči gospodstvu nad narodi, ki so se za vedno osvobodili izpod njihovega jarma. To se bo prav gotovo zgodilo, ko se bodo tako Avstrijci kakor tudi Madžari oprostili svojih grofovskih tlačiteljev, katerim ni za dobrobit lastnih narodov, ampak za lepa posestva, ki so jih na naših tleh za vedno izgubili. Kaj pa je Mala antanta ? Mala antanta je mala samo v primeri z nekdanjo Veliko antanto, kakor se je med svetovno vojno imenovala zveza ogromne Rusije, širne Britanije in močne Francije. Tudi takozvana Mala antanta je zveza in sicer zelo tesna politična ter vojaška zveza treh držav : Čehoslovaške, Jugoslavije In Rumunlje. Vse tri države zavzemajo precej več ozemlja kot nekdanja Avstro-Ogrska ter štejejo skupno približno 50 milijonov prebivalcev. Po velikosti ozemlja, po številu prebivalstva in po skupni vojaški moči, je Mala antanta prava evropska velesila, ki vzbuja povsod respekt in pri neprijateljih strah. Mi Jugoslovani smo lahko ponosni na to velesilo, katere važen steber smo tudi mi.
Avstrija. Med redkimi državami, ki se še danes grejejo v italijanskem solncu, je Avstrija. Italiji so jo usužnjili njeni knezi in grofje. Vprašanje je, za kako dolgo. Avstrijci naj pazijo, da jih še ne bo bolela glava radi italijanskega prijateljstva kakor že leta 1915. Seveda velja isto tudi za grofovsko državo Madžarov.
V NEDELJO, PWE 19. AVGUSTA OB POL 5. URI MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA
GRAZER SPORTKLUB AUSTRIA I MURA
Smrt matere predsednika vlade g. Uzunovica.
V	Nišu je umrla mati našega ministrskega predsednika in soproga pok. Uzunovič Taska, enega izmed najznamenitejših oseb srbskega juga. Dolžnosti matere in žene nacionalnega delavca in borca za osvobojenje Niša, je izvrševala kakor malokatera žena. Ko je postal njen sin minister ski predsednik, se je častita babica dobro zavedala, da so sinu naložene najtežje naloge v življenju. Materino ljubezen je stalno vezala z nacijonal-no in je stremela vse življenje samo za tem, da bi bila domovina srečna. Še pred smrtjo je dosegla izredno veselje, da je njenega sina, našega ministrskega predsednika, odlikovala francoska republika na dan državnega praznika z velikim križem častne legije.
Gasilska slavnost v Krncih.
V	nedeljo dne 12. avgusta t. 1. se je vršila v Krncih proslava desetletnice obstoja krnske gasilske čete, združena z blagoslovitvijo novega gas. doma in okrožno gasilsko vajo pod poveljstvom okrožnega inšpektorja Kfihar Štefana iz Tešanovec in pod nadzorstvom župnega načelnika in narodnega poslanca Benko Josipa.
Navzoče čete so bile: Krnci s 16 člani, Andrejci z 11 člani, Ivanovci s 13 člani, Moravci Dolnji s 5 člani, Sebeborci s 17 člani, Moščanci s 4 člani, Vaneča z 8 člani, Martjanci z 8 člani, Bokrača z 12 člani. Čete: Krnci, Andrejci in Ivanovci so nastopile tudi s svojimi brizgalnami.
Točno ob 13. uri 15 min. je prispel pred andrejsko šolo župni načelnik Benko Josip s tajnikom Čeh Francom, nakar je odkorakalo celokupno zbrano gasilstvo z godbo ter župnim načelnikom na čelu na mesto v Krnce, kjer so se vršile okrožne vaje, ki so bile sledeče razvršene:
Najprej so bile vaje pohodov, kjer se je prav posebno izkazala četa Krnci pod strokovnim poveljstvom poveljnika Škrilec, nato so se vršile šolske vaje z brizgalnami ter kombiniran napad na fingiran požar čete Krnci, Sebeborci, Ivanovci in Andrejci in pokazale pri tem svojo sposobnost, požrtovalnost in dobro voljo do gasilstva, nato pa se je vršil defile pred župnim starešinstvom.
Po končanih vajah se je vršila na dvorišču tovariša Fartel Jožefa svečana seja pod predsedstvom četnega predsednika Kranjc-a, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče gasilce prav posebno še župnega načelnika Benko Josipa, tajnika Čeh Franca, okrožnega inšpektorja Kiihar Štefana in predsednika Martjanske občine Vezer Gezo. Pri svečani seji so bili izvoljeni soglasno častnim članom krnske čete tov. Benko Josip, Čeh Franc, Kfihar Štefan, in Vezer Geza, pred zaključkom seje pa je pozval predsednik vse navzoče, da zakličejo
Njegovemu Veličanstvu Kralju in Kraljevskem domu: Živijo, kar so storili vsi navzoči z velikim navdušenjem.
Po končanem govoru predsednika Kranjca se je župni načelnik Benko najprvo prav prisrčno zahvalil za izkazano mu čast na izvolitvi Častnim članom čete, nato obrazložil obširneje pomen gasilstva, gasilskega zakona in je pozival vse navzoče negasilce, da tudi oni znajo ceniti samaritansko delo, ki ga vrši gasilstvo. Prav posebno pohvalno se je izrazil o gasilski četi Krnci, ki si je s postavitvijo gasilskega doma postavila večen spomin svojega desetletnega nesebičnega dela ter jo poziva, da korakajo v svoji začrtani poti neustrašeno naprej. Nato se po vrsti zahvalijo za izkazano čast izvolitvi častnim članom še Čeh, Kfihar in Vezer.
Po končani svečani seji se je vršila blagoslovitev novopostavljenega gasilskega doma, katero je izvršil č. g. Luthar Adam, župnik pucinske fare. Najprej je zapel krnski pevski zbor pod vodstvom šolskega upravitelja Ratkai pesem : „podajmo si desno občinstvo", nato je opravil č. g. župnik blagoslovitvene obrede z molitvami ter po končanih molitvah v lepih besedah obrazložil pomen dela, ki ga vrši gasilstvo, pomen spomenika, ki si ga je krnsko gasilstvo postavilo v svojem gasilskem domu in pomen ljubezni do bližnjega.
Po končanih obredih se je predsednik občine g. Vezer zahvalil č. g. župniku na opravljenem obredu, žup-nemu načelniku in okrožnemu inšpektorju na njuni pomoči ter izročil novi gasilski dom v varstvo župnemu načelniku Josipu Benko kot najvišjemu funkcijonarju gasilstva v srezu mursko-sobočkem.
200 kg. težka blagajna zakopana.
8. avgusta je imela Modruška ulica v Zagrebu prav neobičajno senzacijo, ki se komentira na različne načine. V dvorišču hiše štev. 15. omenjene ulice, je bila najdena 2 m. glo-
boko zakopana 200 kg. težka železna blagajna. Ugotovilo se je, da je ta blagajna, ki je bila pred dvemi leti ukradena, iz poštnega urada štev. 7. na Kvaternikovem trgu. V sredo, 8. avgusta so bili zaposleni delavci pri kopanju kanala. En oddelek tega delavstva je kopal na dvorišču h. štev. 15. Naenkrat je zadel z motikami in lopatami na nekaj trdega. Ko so delavci lepo odstranili zemljo, so naleteli na velik železen zaboj. Nekateri so se tega veselili češ, da je v zaboju blago. Ko pa so si zaboj natančno ogledali, so videli, da je to železna blagajna. Njih nadzornik je obvestil policijo, ki je ugotovila, da je to pred dvemi leti ukradena poštna blagajna. V blagajni sami je bilo le nekaj papirjev. Došli detektiv Hubert, je ugotovil, da sta v hiši štev. 15. stanovala
zloglasna razbojnika Franc Gene in Franc Herceg. To sta hudodelca, ki sta pred poldrugim letom izvršila ubojstvo v Vrhovčevi ulici štev. 12. Policiji pa se je posrečilo prejeti zločinca že po 24 urah in ju predati roki pravice. Oba sta bila takrat obsojena na 20 let ječe in se nahajata danes v Lepoglavi, kjer presedata kazen.
Sostanovalci omenjene hiše so vprašali takrat Genca in Herciga, ko sta kopala na dvorišču, čemu jima bo jama, nakar sta odgovorila, da bosta zakopala star štedilnik, ki jima po nepotrebnem jemlje prostor. Tatova pa sta pripravljala jamo za poštno blagajno.
Morda sta Gene in Herceg izvršila še več drznih tatvin, o Čemur bo pa poročala kriminalistika.
Naši delavci v Franciji.
Naši delavci, ki so zaposleni v raznih krajih Francije, nam poročajo sledeče: Prav z veseljem prebirajo „Mursko Krajino" in tudi v tujini ne pozabijo na domačo, ljubljeno prekmursko zemljo. Opozarjajo pa domače, da niso v Franciji taka nebesa, kakor se v splošnem misli. V pismu pošiljajo pozdrave svojim družinam, prijateljem in znancem sledeči: Mataj Janez, Hari Joško, Šantavec Ivan, Beznic Koloman iz Murske Sobote, Kocet Ivan iz Turnišča, Škrilec Janez iz Tešanovec, Krčmar Štefan iz Mo-ravec, Gabor Ivan in Kristina iz Miaj-tinec, Kerec Ivan iz Prosečke vasi in Vogrin Joško iz Lukačavec.
Kljub težkemu delu se počutijo vendar dobro.
Vlagateljem bivše poštne hranilnice na Dunaju v opozorilo.
Ker vlagatelji hranilnih vlog in imetniki čekovnih računov pri bivši poštni hranilnici na Dunaju še niso prejeli izplačanih vlog, čeprav bi morala biti izplačana na podlagi mednarodnih pogodb, se bo ustanovilo v Ljubljani Društvo za zaščito interesov bivših vlagateljev. Pripravljalni odbor tega društva prosi vse bivše vlagatelje hranilnih vlog, da javijo
omenjenemu druitvo točen naslov, višino vloge z navedbo ali je hranilna vloga ali vloga na čekovnem računu in ali je bila hranilna vloga prijavljena naši poštni hranilnici.
Obrnite 6e tedaj na naslov: Društvo orožniških opokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani.
lavna borza dela - ekspozitura v lllurski Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu : Iščejo delo : Moški : 17 polj. delavcev, 1 kovač, 2 stroj, ključav. pom., 9 mizarjev, 1 vrvar. pom., 1 krojač, 2 čevljarja, 1 mlinar, 2 peka, 5 zidarjev, 1 slikar, 2 tesarja, 1 knjigovodja, 3 trg. pom., 4 težaki, 2 uradnika, skupaj 54 moških. Ženske: 1. polj. delavka, 1 šivilja, 5 služkinj, skupaj 7 žen. delavk.
Delo je na razpolago : 1 hlapcu, 1 raznašalcu kruha, 4 služkinjam.
TiflSfl Kf^JIHfl
IT?urska Sobota :
—	Zaroka. Pollàk Rudolf in Trautmann Bertuš zaročena v Murski Soboti 5. avgusta 1934. (Brez posebnega obvestila.)
—	Akcija za popolno gimnazijo v Murski Soboti. Klub prekmurskih akademikov nam je poslal dopis, v katerem poroča o akciji za popolno gimnazijo v Murski Soboti. Ker je bil članek že objavljen v slovenskem časopisju, ga priobčimo v nekoliko skrčeni obliki. Za popolno gimnazijo se je izreklo okrog 15 tisoč družin. Isto so storila vsa društva ter vse občine v srezih Sobota, Leadava in Ljutomer-G. Radgona. Knjigi, ki zražata željo vseh omenjenih, je predala delegacija Kluba prekmurskih akademikov med 2. in 6. t. m. sekretarijatu Nj. Vel. kralja (Nj. Vel. se namreč mudi na zdravljenju) in g. ministru prosvett in posredovala prt večini ostalih članov vlade. Vprašanje popolne gimnazije pride te dni pred vlado. Akciji sta se pridružila tudi gg. poslanca Benko in Hajdinjak, ki sta za slučaj odklonitve sporočila kr. vladi svoj odstop od poslaniškega mandata.
—	Novi odvetnik. Z dnem 16. t. m. je otvoril v Murski Soboti g. Dr. Sbrizaj Teodor svojo odvetniško pisarno v hiši g. Hahna v Šolski ulici 1.
—	Nesreča. V tukajšnji bolnici se zdravi gospa Zelkovič Ivana iz Zadra, soproga upokojenega tng. in višjega svetnika Riharda Zelkoviča. S soprogo sta bila v Radencih v Zdravilišču. Včeraj zjutraj po zajtrku je odprla gospa vrata in padla čez 16 stopnic v globino. Soprog je zaslišal krik in hitel z naglimi koraki soprogi na pomoč, a je padel tudi sam kakor soproga. Med tem, ko je zadobil soprog le lahke poškodbe, si je zlomila gospa desno roko.
—	Popravni izpiti na drž. realni gimnaziji v M. Soboti se bodo vršili po sledečem razporedu: Pondeljek 27. avgusta: ponavljalni nižji tečajni izpiti. Torek 28. avgusta: popravni
izpiti iz francoščine (I.—III. razr.) Sreda 29. avgusta : popravni izpiti iz ostalih predmetov (I.—III. razr.) Začetek Izpitov vsakokrat ob 9. url. Prošnje za dovolitev popravnega izpita je nasloviti na ravnateljstvo. Spisana naj bo na celi poli ter kolko-vana s 5 Din in za vsak predmet po 10 Din. Prošnji mora biti priloženo zadnje šolsko spričevalo. Ravnateljstvo.
Dolnja Lendava.
—	Slovo. Pred kratkim se je poslovil od nas gospod poručnik Djordjevič Vladimir, vodnik orožniš-kega voda v Dolnji Lendavi. Poslovilnega večera se je udeležil velik krog njegovih prijateljev, kar je dokaz, da si je s svojim lepim in korektnim ponašanjem za časa štiriletnega službovanja med nami, pridobil
V MESECU SEPTEMBRU VELIKA TOMBOLA.
. ..... '■ — TABLICE a 3.- DIN., GL A V NI DO BIT E K 2000.- INN.	=-
Uporabite prilik* velikega zniienia v
BELI NEDELU
od 10—17 avgust» BAT'Ai M. SOBOTA
velike simpatije. Posebno vneto se je udejstvoval pri delu v narodnih društvih, v katerih je bil član in deloma udi odbornik. V poslovilnih govorih so se predsedniki teh društev zahvalili za ves njegov trud. Premeščen je bil za žandarmerijskega vodnika v Kru-ievac, kamor si je tudi želel. Želimo mu na novem službenem mestu vso srečo in mnogo uspehov.
—	Proslava petnajstletnice osvo-bojenja Slovenske Krajine. Narodna društva v D. Lendavi priredijo v dneh 8. in 9. septembra 1.1. proslavo petnajstletnice osvobojenja Slovenske Krajine. Ta proslava ni sicer zasnovana na najširšem obsegu, vendar pa
zamišljena tako, da bodo sodelovala vsa društva in vse prebivalstvo. Želimo, da bi bila ta proslava pravi narodni praznik tu ob meji, ki naj bi združila vse k čim veiičastnejši naci-jonalni manifestaciji za kralja in domovino, za naše jugoslovensko edin-stvo. Pričakujemo, da bo vsak posameznik razumel velik pomen te proslave in bo pripomogel k najlepšemu uspehu. Podroben program proslave bo objavljen v časopisju in na posebnih plakatih.
—	Puconci. Puconski orožniki so nekaj poizvedovali v Rituperjevem mlinu na Vaneči, seveda v vezi z nji-
o službo. Naenkrat jim pade kar ■ roke znan tihotapec N. iz Doline, prav dobro opremljen. Imel je pri sebi I200 paketov ogrskega tobaka in 48 vžigalčnih kamenčkov. Seveda so mu zaplenili vse in predali finančni upravi.
—	Pertoča. V noči od 7. na 8. t. m. je razsajal pri nas strašen vihar, ki ga je spremljalo neprestano blis kanje in grmenje. Strela je udarila tudi t klet g. Cantala Janeza,- pos. v Per-toči štev. 61. in je ostrešje'kakor tudi precejšnja zaloga krme zgorela. Ro-počki in domači gasilci so požar kmalu lokalizirali. Posestnik je utrpel cà Din. 10.000 škode, ki je le deloma krita z zavarovalnino.
—	Nič ji ne pomaga, če se še bolj drži in skriva — umazanost v perilu. Bela in gosta pena Zlatorog-ovega mila jo gotovo najde, raztopi in odplavi. Zato vse vpitje nič ne pomaga : Kdor hoče poceni prati in imeti belo in duhtečo perilo, mora prati z Zlatorogom ! V Zlatorogu tiči vsa tajna in umetnost imeti snežno-belo in trdno perilo. Gospa, poskusite tudi Vi prati z Zlatorog-ovim milom in kmalu bosta nerazdružljiva prijatelja. Zlatorog-ovo milo je res dobro in — domače. Zato zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo!
—	Vpisovanje v meščansko Solo v Lljutomeru bo : za t. razred dne 1. septembra od 8. ure dalje. Prinesti je šolski izkaz, krstni list in potrdilo
davčne uprave o višini davkov. Plačati je šolnino (po tabeli na šolskih vratih), 20 Din za zdravstveni fond in 5 Din 50 p za vpis. Za ostale razrede bo vpisovanje dne 3. septembra. Prinesti je izpričevalo in potrdilo davčne uprave. Plačati je kakor za 1. razred.
— Prosenjakovci. Pomladna suša je močno škodovala letošnji žetvi. Kmetje so se nadejali1 dobre žetve, a so se varaji. Lanski kozolci slame so še vedno večji od letošnjih. Tudi krompir bo obrodil bolj slabo. Članek, ki je izšel v prejšnji številki „Murske Krajine" in govori o katastrofalnem' razširjenju krompirjeve bolezni, je bil posebno važen. Potrebno bi bilo, da bi naše oblasti s kmetijskimi organizacijami posredovale, da dobimo dobro, zanesljivo in zdravo seme. — Drugače je življenje v naši obmejni občini prav pestro. Streljačka družina je imela 12. avgusta t. 1. svoje redno streljanje na lastnem strelišču. Ciani se pridno vadijo in so dosegli prav lepe uspehe. Škoda, da je naša prestolica predaleč in jih ne moremo poslati zaradi slabih finančnih razmer na 23. Zemaljsko streljanje. Prepričani smo, da bi se naša streljačka družina častno izkazala. — Igleda, da gospodarska kriza polagoma popušča. To dokazuje poslovanje Kmečke hranilnice in posojilnice, katera ima vedno večji promet. Vidi se tudi, da se vrača zaupanje v naše denarne zavode. Kmetje vlagajo plodonosno prihranjeni denar. Mnogo zaslug ima pri tem g. Varga. — Pri tukajšnjem poštnem uradu je nastopil službo upravnika pošte g. Perš Zoltan.
delavcev. Šele tvorniška industrija pa omogoča izdelovanje v velikem, kar upliva neposredno na razvoj prometa, napravo novih prometnih cest in po* Stanka novih prometnih služb. Tako da je vsled strojne industrije gotovo zaposleno več delavstva kakor pa bi ga bilo brez nje. To dokazuje tudi statistični pregledi. Prebivalstva Nemčije je v letih od 1882—1896 naraslo za 14o/o, število delavstva paza44°/o-Oni,' ki svarijo pred preobilico človeštva, kaj radi navajajo za primer razne analogije v živalstvu in rastlinstvu, češ tudi tamkaj se razploditev vrši nerazmerno hitro» Potomstvo samo enega zajčjega para bi lahko v zelo kratkem napolnilo cel svetovni del. Raditega je nujno potrebno, da že priroda sama omejuje preveliko razmnoževanje z vročino in mrazom, z mokroto in sušo in še po raznih živih sovražnikih. Ni izključeno, da je gorenja trditev resnična, a za okrepitev Maltusovega nauka nam pač ne more služiti, temveč ravno nasprotno, kajti če je razmnoževanje v živalstvu in rastlinstvu takorekoč neomejeno, potem ga lahko človek kar najbolj pospešuje ali vsaj obvaruje pred zatiranjem in si na tak način pridobiva vedno novega živeža.
(Dalje.)
in
na
Na vsakem m2 pač lahko stojijo najmanj štiri osebe. Površina Skader-skega jezera meri 370 km2, kadar zamrzne bi pa imelo na njegovem ledu prostora vse človeštvo cele zemlje in če bi se led vdrl in vse človeštvo potopilo bi se gladina jezera ne dvignila niti za en m.
Maltusova trditev o preobilici človeštva pa je našla nekoliko opore v teorijah Marks-ovih učencev, ki pravijo, da prištedi vsak napredek v tehniki nekaj človeške sile in spravi vedno več delavcev ob delo in kruh. Tudi ta trditev pa je le na videz pravilna in samo tako dolgo, dokler se splošne razmere z veljavo strojev ne izpremene. Razmere se pa vsakokrat izpremenijo; kajti produkcija po stroju mora delo poceniti, ker sicer bi je nihče ne uveljeval ; s tem s t pocenijo pa tudi izdelki in poveča uporabo. V tem slučaju p» je zopet treba več surovin. Pri izdelovanju strojev je tudi treba mnogo" celo kvalifikovanlh
Organizacija
Vsem občinskim organizacijam J. N. S.
Vsled preobilega kmečkega dela pri žetvi, mlatvi, oranju in setvi, je naše politično življenje v srezu nekako utihnilo, ne pa drugod. Veličastni manifestacijski shodi v poslednjem mesecu nam kažejo, da stoji narod čvrsto na strani političnega življenja in da se je tesno oprijel programa Jugoslovenske nacijonalne stranke. Posebno veličasten je bil shod v Krškem, kjer je 4000 glava množica
manifestirala za narodno edinstvo. Tudi v našem srezu bomo zopet pričeli z resnim in stvarnim delom. V upanju, da bo kriza, ki že dolgo ča sa vlada med nami, ako ne ravno odstranjena, pa vsaj omiljena. Zav* damo se težkih časov in velike odgovornosti, ki jo nosi stranka, a prav ta zavest, da hočemo pomagati, nas bodri, da naše lepo započeto delo nadaljujemo z nezmanjšano silo in upom v lepšo bodočnost. Pošiljajte poročila o vaših sejah stranki in obravnavajte čim več gospodarska vprašanja v Vaših občinah. Oglašajte se tudi v Murski Krajini, da s polemiko razvijemo večjo delavnost.
ÖA5IL5TV0: .
Proslava desetletnice gasilske čete v Petanjcih. Dne 12. avgusta 1.1. je proslavila tukajšnja gasilska četa lOletnico obstoja. Ob tej priliki je daroval sv. mašo novomašnik g. Šo&tarec v kapelici na Petanjcih. Po sveti maši je imel slavnostni govor predsednik čete g. Antauer Evgen, šolski upravitelj v Tišini, ki je orisal zgodovino našega gasilstva in njegovo samaritansko delo v prid človeštvu. Slavnosti so prisostvovale čete iz Tro-povec, Tišine, Rankovec in Murskih Petrovcev. Zastopana je bila tudi ljutomerska gasilska župa po predsedniku čete iz Gornje Radgone, g. Hrastlju.
Šalovci. Dne 2. septembra 1934 proslavi gasilska četa v Šalovcih 10-letni ljubilej. Pri tej priliki se bo blagoslovil četni prapor, podarjen od župnega starešine g. Josipa Benka. Tovariško se vabijo vse čete v župi, da se te proslave v čimvečjem številu udeleže. Obširnejši program bo objavljen v prihodnji številki.
Puconci. Prostovoljna gasilska četa v Puconcih ima v nedeljo 19. avgusta ob 13. uri »Gozdno zabavo*. Zabava se vrši v prijaznem gozdiču blizu Rimske čarde (levo od nje). Veselico priredi gasilska četa v lastni režiji. Postrežba bo vsakega zadovoljila. čisti dobiček je namenjen izpopolnitvi gasilskega orodja.
Nesreča ali samomor.
V bližini Sv. Marjete niže Ptuja so našli na železniški progi razmesarjeno truplo 23 letne posestniške hčerke Lize čuševe iz Mezgovcev. Dekle je umrlo takoj, ko ga je povozil vlak. Preiskava bo ugotovila, če gre za nesrečo, samomor ali zločin.
Naročajte in oglašajte v „MURSKI KRAJINI" !
Rezultat svetovne vojne:
60 miljonov mobiliziranih, 10 miljo-
nov ubitih, 30 milijonov ranjenih, 110 milijard frankov uničenih, 90 miljard delovnih dni zgubljenih, 300 miljonov ljudi izročenih grenkosti poraza ali preizkušnji svobode. Zemljevid Evrope popolnoma izpremenjen, človeška občutljivost vsepovsod prežeta s čustvom krhkobe in nestalnosti — to je bila vojna.
Naša naloga je, da ozdravimo svet vsega tega.
SFORČ
Panontja — Železničar rez. 5:2 (2:0).
Velika reklama o nastopu prvega moštva zmagovalca na nogometnem turnirju za pokal prometnega ministra je vzbudila za nedeljsko tekmo veliko zanimanje. Kljub dežju se je zbralo na igrišču lepo število gledalcev, izmed katerih so mnogi prezrli v časnikih, da igra* prvo moštvo
Halo, dne Z6.8-1, i m na Borico v gostilno 9. Sedanja na veselico, vstop prost!
Železničarja v Celju. Občinstvo je bilo že v prvih minutah razočarano, proti domačim je nastopilo 10 nogometašev s prav skromnim znanjem in vsak laik je moral opaziti, da je najavljeno prvo moštvo Železničarja ostalo — doma. .
Vslep razmočenega terena je bila igra na skromni višini in je potekla večinoma v premoči gostov. Domači so poskušali le s sporadičnimi napadi in dosegli so 5 golov, ki so bili izdelani po istem kopitu. Ko so bili Mariborčani v največji premoči, je dobil soboški napad na sredi igrišča žogo, preigral branilca, ki je edini ostal odzadaj in je po večji ali manjši krivdi vratarja, ki v svojem življenju ie ni igral na golu, spravil žogo v mrežo.
Zmagovalci od zadnje tekme niso prav nič napredovali, defenzivna igra kot so jo predvedli v nedeljo, je bila proti slabemu nasprotniku uspeina, toda proti dobremu napadu bi utegnila biti katastrofalna. Pri Panoniji je ugajala le ožja obramba, ostale formacije niso pokazale mnogo.
Sodil je g. Kopič Iz Maribora.
Gostovanje graSke Avstrije.
V nedeljo bomo imeli v Murski Soboti pravo športno atrakcijo. Mura je povabila znano graško prvorazredno moštvo Avstrijo, ki tvori z GAK-om in Sturmom elito avstrijskih amaterskih moštev. Avstrija je že često igrala proti naiim klubom in je zabeležila nešteto lepih uspehov, tako je zmagala proti našemu podsavezne-mu prvaku Iliriji s 5:1, z istim rezultatom je odpravila tudi Čakovski S. K. ter je premagala mariborska in celjska moštva
Proti nedeljskemu nasprotniku bodo domačini nastopili sicer brez upanja v zmago, toda s trdno voljo prisiliti nasprotnika, da pokaže vse svoje vrline.
Poleg mednarodne nogometne tekme priredi Mura medmestno teniško tekmo med Mursko Soboto in Lendavo. Tekma obeh prekmurskih rivalov, ki bo prav gotovo zelo zanimiva, se začne ob 8. uri zjutraj.
Nc.
Iz delovanja Združbe trgovcev v TTiurski Soboti.
Seja uprave in nadzorstva Združbe trgovcev v Murski Soboti se je vršila dne 11. avgusta v posebni sobi restavracije Benko v Murski Soboti s
sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo predsednika, 2 ) Odobritev zapisn. zadnje seje, 3.) Razprava o predlogih za glavno skupščino zveze trg. združenj, ki se bo vršila dne 25. in 26. avgusta t. 1. v Konjicah,
4) Predložitev seznama članov po vrstnem redu njihovega poslovnega uspeha v letu 1933, davčni uprave v smislu § 17 davčega zakona,
5.)	Tečaj za člane davčnih odborov iz treh srezov,
6.)	Prošnja občine Murska Sobota za posojilo za gradnjo kopališča,
7.)	Prošnje za znižanje članarine, 8 ) Slučajnosti.
Vsi sklepi sprejeti na tej seji so vsem članom na vpogled v pisarni Združbe.
i
Redna letna skupščina
Zveze trgovskih združenj
Dravske banovine.
Kakor vsako leto, se vrši v dneh 25. in 26. avgusta t. 1. redna letna glavna skupščina zveze trgovskih združenj Dravske banovine v Konjicah.
Kot delegati na to skupičino so določeni za Združbo trgovcev v M. Soboti sledeči člani:
Čeh Franc, Brumen Jožko, Fürst Vladimir, vsi iz Murske Sobote, Golob Ludvik iz Morave in Šnurer Josip iz
Cankove.
Dnevni red Zvezne skupščine je sledeči :
1.)	Poročilo predsednika
2.)	Poročilo tajnika
3.)	Računski zaključek za leto 1933 in poročilo nadzornega odbora
4.)	Proračun in določitev Zvezne doklade za 1. 1934
5.)	Izprememba Zveznih pravil
6.)	Resolucije.
Ovire za sadni zvoz so vendarle odpravljene.
V Maribor so že dospela carinska potrdila za izvoz 100 vagonov jabolk v Nemčijo. Sedaj se tudi pojasnjuje, zakaj so nastale težave pri izvozu sadja. Pravi se, da so se zakasnile priprave za izvoz, ker se je izpremenila uprava Prizada. Utemeljenost tega opravičila ni ravno jasna. Prizad pa je moral intervenirati, ker mora Jugoslavija izvoziti v Nemčijo le 100 vagonov jabolk v razsutem stanju, preferenčne ugodnosti pa veljajo za 1200 vagonov po 10 ton za jabolka, ki so pakirana v zabojih po 40 kg. Sedaj so odpravljena vsa nesoglasja in je določeno, da dobi od prvotne količine preferenčnega izvoza 1200 vagonov v zaboje po 40 kg pakiranega sadja in 100 vagonov razsutih jabolk Dravska banovina prvih 100 vagonov, 750 dobi zasebna trgovina, 75 vagonov združenje v Mariboru, 375 vagonov pa drugi kraji v državi.
Upamo, da bo prihodnjič razdelitev sadnega izvoza šla gladkeje od rok in da bodo tudi vse priprave za sadni izvoz končane v pravem času, da ne bodo doživeli naši sadje-rejci te izgube ko letos, ko so prišli s svojim sadjem za dva tedna prepozno na trg, ter zamudili najboljši čas, ko so bile cene sadja še visoke in ko še ni bilo na trgu nobene konkurence !
GOSPODARSTVO
Naš sadni trg.
To velevažno vprašanje našega kmetijstva je danes v ospredju diskusije. Trgovec, kateremu je krizi prizanašala do poslednjih časov toži, da mu slabo prede. Za njim se oglaša kmet, katerega je kriza zgrabila najmočnejše češ, da ne more prodajati svojih pridelkov in če jih, tedaj jih prodaja po najnižji ceni. Zastoj v trgovini pomeni veliko zgubo na vse strani. Namenil sem se razpravljati o sadnih trgovskih razmerah, ki se pojavljajo v Puconcih, v kraju, ki bi ga lahko imenoval eno izmed središč naše sadne trgovine. Razprava bo kratka in upam, da se bo ujemala tudi z ostalimi trgi Slovenske Krajine. Pomisliti moramo, da se je lansko leto naložilo na železniški postaji v Puconcih 18 vagonov sadja, čeprav je bilo to leto za sadje izredno slabo in se je kljub našim protestom nalagalo tudi v Radkesburgu na škodo naši železnici. Cene sadju so bile od 0 75 do 1 Din. To leto se je naložilo do sedaj 8 polovičnih vagonov (50 - 60 metrov) ranega sadja. Bila pa je to
Kmetska hranilnica in posojilnica v Predanovcih naznanja tužno vest, da je preminul danes ob 9. uri po večletnem muka-
polnem bolehanju član upravnega sveta gospod
JONAŠ ŠTEFAN
posestnik in kovaški mojster v Predanovcih Naj mu bode lahka domača zemlja.
P r e d a n o vc i, dne 10. avgusta 1934
edina postaja, kjer se je nalagalo sadje. Nekaj sadja se je naložilo tudi v Cankovi tako, da bi zna|al ves dosedanji izvoz 9 vagonov.
Povzročeni zastoj radi Prizad-a v letošnjem letu je toliko škodoval, da bi lahko znašal sadni izvoz na naši postaji do zdaj najmanj 50 vagonov.
Delovanje „Prizada" se silno kritizira, ker je baš on vzel v roke vso sadno trgovino in jo deli komur hoče. Na drugi strani se kritizira tudi bančno zaporo, ki indirektno vpliva na sramotno nizke cene našega sadja. Kakor kaže pa je dovoljen že konti-gent tudi za Prekmurje. Upamo, da se prične kmalu živahna kupčija, katero čakajo naši sadjarji s prav velikim veseljem.
ZA eospoDime
Kako konserviramo naribane kumare ?
Naše gospodinje skrbé, da imajo tudi v zimskem času kaj zelenega. Navadno stavijo v steklene posode prve majhne kumare in sicer cele. Večje kumare stavijo tudi cele v kis in jih po preteku osem dni, ko se skisajo, dajo družini v hrano. Za zimo se poslužujemo tudi naribanih kumar. Popolnoma dorasle kumare olupiš, naribaš in potrosiš s soljo, potem prideneš na koščeke zrezano čebulo in poper. Vse to dobro zmešaš, deneš v platnen prtič in obesiš za en dan, da se voda odteče. Na to zavreš vinski kis, kateremu primešaš nekoliko esence, pridaš nekoliko soli in celega popra. Ocejene kmumare spraviš v steklenico s širokim vratom, ako teh ni, pa v čist prsten lonec. Nato jih zaliješ z ohlajenim kisom toliko, da stoji kis čez kumare. Če se kis posuši, je treba kumare na novo zaliti.
čržne cene:
Žitni trg.
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad Din 104-106, bač. okol. Sombor 102 106, in gorbač. 104 do 106, bač. ladja Tisa in Begej 115 do 117.50, slav. 102.50-105, srem. 101 do 103, gorban. 104-106, bač. in ban. ladja Donava 112.50-115, vse je nova po 79 kg in 2°/0. Oves bač. srem. in slav. Din 62.50-65, ban. 60 do 62.50, bač. ladje 68-70. Rž. bač. Din 80 —82 50. Ječmen bač. srem. novi 65-66 kg Din 92.50 95, bač. poletni 67-68 kg Din 102.50—105. Koruza bač. Din 85-87, bač. okol. Sombor 86—88, ban. 83—85. srem. par Indjija 85-86, bač ladja Šid 94-95, bač. ladja Tisa in Donava 95-96 Moka bač. in ban. Og in Ogg Din 180 - 200, št. 2 160-180, št. 5 140—160, it. 6
120—140, št. 7 105-110, it. 8 105 do 107 50, srem. in slav. Og in rw 180 -190, št. 2 160 170, št. 5 un do 150, št. 6 120-130, št. 7 105 do 110, št. 8 105-107.50. Fižol bač in srem. brez vreč, 2% Din 125—130 Otrobi bač. in srem. v juta vrečah 74 do 76. ban. v juta vrečah 72-74 bač ladja 80-82. Tendenca neizpreme-njena. Promet srednji.
Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor Din 104-108. gorbač 107 do 111, srem. 105-109. slav. 103 do 107, gorban. 107—111, ban. pot. 119 do 121, bač pot. 120-122, oves bač. srem. novi 68—70, ječmen bač. srem novi 63 - 64 kg Din 88 - 90. bač. pol. 76-78 kg Din 100-105. baranj. 115 do 120, koruza ban. srem. žel. promet 84- 86. za avg. 85-87, bač. kanal ladja 92-94, bač. Donava in Tisa šlep 94— 96, moka Og in Ogg Din 185-205, 2. 165-185, 5 145-165, 6 125-145, 7. 105-110, 8. 105 do 107 50, otrobi bač. pienični Din 72.50 do 75. Tendenca neizpremenjena.
Živina.
Mariborski svinjski sejem 10. avgusta. Pripeljanih je bilo 307 svinj, katerih cene so bile sledeče: mladi prašiči 5-6 tednov stari komad 80 do 100 Din, 5-9 tednov stari 120 do 150, 3-4 mesece 250—300 8-10 mesecev 400-540, 1 leto 580-620 Din. 1 kg žive teže 5-6 Din. mrtve 8 50-9 50. Prodanih je bilo 108 svinj.
Ptujski živinski sejem. Prignanih je bilo 851 glav živine. Od prignane živine se je prodalo 352 glav. Cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: voli prve vrste Din 3 50-4, druge vrste 2 50—3 tretje vrste 2-3, biki 2 50 -4, telice 3 4 50. krave prve vrste 3 - 4. druge vrste 2.50—3. tretje vrste 2-2.50. Konji so se orodajali po kakovosti od 500 3500 Din.
Ptujski prašičji sejem. Pripeljali sv 164 prascev in 110 svini. Cene za
1 kg žive teže so bile sledeče: debele D'n 5 75-7, prolenki Din 5—6, prasci stari 6 do 8 tednov stari so prodajali po kakovosti in sicer od 70 do 120 Din komad.
RAZGLAS.
Občinska gostilna v Šalovcih se bo dne 9. septembra 1934 zjutraj ob 8. uri na licu mesta v Šalovcih oddala v najem za dobo od 1. oktobra 1934 do 30. septembra 1939 Izklicna cena 3 000 Din. Kavcija 2.000 Din Dražbeni pogoji so na ogled med uradnimi urami v občinski pisarni.
OBČINSKA UPRAVA 3	v Šalovcih.
Krajevni šolski odbor v Križevcih razpisuje cfertalno dražbo za nabavo
novih Šolskih klopi,
ki se vrši v nedeljo, dne 19. avgusta 1934 ob 13. uri v šoli v Križevcih. Pridrži si pa odbor pravico oddati delo onemu, katerega bo odbor sam določil. Pojasnila daje preds. kraj. šol. odbora v Križevcih.