jv (11)485 8, SNOPIČ, (III. zvezka pola i.—13 */4.) L_J • IZDALA-IN-ZALOŽI LA- 5LOVEN5IXA /V\ATICA V LJUBLJANI, 1904. NATISNILA ZADRUŽNA TISKARNICA Pripomnja. tem snopičem se začenja III. zvezek »Narodnih pesmi«. Vse¬ bina so mu obredne pesmi, to je I. razdelek III. dela vsega gradiva. Ta razdelek razpada na štiri oddelke. V prvem so priobčene kolednice, v drugem krčsnice, v tretjem pa ostanki pesmi, ki se pojo ali so bile pete ob drugih obredih ali šegah. Tem trem oddelkom sem pridružil se četrtega ter zbral vanj zagovore, ker so bili nekdaj in so še zdaj spojeni s posebnimi obredi, dasi nimajo dandanes več toliko starinskega odčla in take stare vse¬ bine, kakor bi vtegnil kdo pričakovati. O vredbi posameznih oddelkov sem povedal potrebno v delu samem na začetku vsakega pododdelka. Marsikaj je v stvari kajpada dvojbeno, nekaj pesmi je celo — sumljive narodnosti. Toda še le natančneje preučevanje bo pokazalo, kaj je in kaj ni naše, kaj so stvariii naši pravi narodni pevci in kaj še le njih posiljeni nadomestniki: orgljavci, Cerkveniki in njih pomagači. Mnogo sem vendar že izpustil, kjer ni bilo nenarodno lice preveč zakrito in zalito; da bi bil hotel porabiti vse, bi bil že prvi oddelek sam obširen za dva taka snopiča, kakoršen je ta. Potrebno se mi zdi opomniti posebe o vredbi samo še to, da obsega oddelek o božičnih kolednicah tudi božičnice sploh, ker se te pojo rade ob koledovanju prav tako, kakor se pojo tudi kolednice pred jaslicami. Od zadnjega poročila so mi poslali nove zbirke pesmi in drugega narodnega blaga ti-le gospodje: Ivan Baloh, kooperator v Mengišu (2 pesmi, ki sta jih zapisala kmetiška fanta); F. B. v Ko¬ stanjevici na Dolenjskem (33 pesmi); Jožef Cejan, železniški uradnik na Savi (zbirko VI. in VII.); Jožef Glonar, stud. phil. v Gradcu (pesmarico, pisano v okolici Slov. Gradca); dr. Fran Ilešič, c. kr. profesor na učiteljišču v Ljubljani (nekaj starejših zapisov in pri¬ spevkov za zgodovino nar. pesmi); dr. Jožef Kolšek, odvetnik na Laškem (6 pesmi); Pavel Koschier, učitelj v Greznici (Grasnitz) pri Jablancu na Gor. Štajerskem (71 pesmi); Frančišek Kotnik, stud. phil. v Gradcu (14 pesmi in starejši rokopis zbirke BI. Ranca); Alojzij Kralj, semeniški duhovnik v Ljubljani (36 pesmi); pokojni Gašpar Križnik, trgovec v Motniku (22 pravljic): pokojni Vladimer Levec, nemškega prava profesor na vseučilišču v Freiburgu v Švici (še ostalo zbirko pokojnega Iv. Kunšiča); Jožef Malnar, stud. phil. v Gradcu (8 pesmi); Slovenska Matica v Ljubljani (zbirko Lipeta Vrhovskega in nekaj pesmi iz ostaline Simona Rutarja); dr. Fran Mohorič, c. kr. sodni pristav v Ormožu (55 pesmi, na¬ peve zapisal Domicijan Serajnik); J. Stibler, učitelj pri Sv. Antonu na Pohorju (10 pesmi) in Nikolaj Ivan Vrabl v Mariboru (1 precej obširno zbirko in rokopis o Kristusovem trpljenju v štaj. narečju). Vsem tem pomočnikom se prisrčno zahvaljujem za njih trud ter se njim kakor drugim rodoljubom priporočam v podporo tudi v bodoče. Počasi sicer napreduje moje delo, toda pri naših raz¬ merah moramo biti zadovoljni s tem, kar je. Saj se še pri mogoč¬ nejših naših sosedih ne godi bolje v tem oziru! V Nemškem Gradcu, konec decembra 1904. 1 . Prof. Dr. K. Štrekelj (Graz, Universitat). *> H7-'fs~ 97 Mr 9* jm m . V p«' o Z I' » 3 ir,- /Jr . si-sz 7 o-?l S, 9. SNOPIČ, (III. zvezka pola 14 b — 27.) • IZDALA- IIM-ZALOZI LA SLOVENSKA /V\ATICA V LJUBLJANI, 1905. NATISNILA ZADRUŽNA TISKARNICA. Pripomnja. J pa snopič obsega nadaljevanje pesmi za posebne prilike, in to v II. razdelku pesmi, ki se pojo na kolu in plesu, v III. raz¬ delku pesmi svatovske, potem pa prve tri oddelke razdelka IV., v katerega so povzete pesmi pivske in pesmi v veseli družbi. Vredba je razvidna že iz dela samega; le glede i. oddelka v II. razdelku opominjam, da se nekoliko loči od druge, sicer v vsem delu navadne. Zgodilo se je to zategadelj, ker bi se bili sicer morali raztrgati popisi kola, ki se je pri nas ohranilo samo v Belih Kranjcih, pa ni povsod popolnoma do pike enako. Zato so se morali ti popisi sprejeti v zbirko, četudi zdatno okrajšani; to pa je dalo povod, da so se na kolu pete pesmi objavile tudi v redu, kakor se v njem kje pojo. Ta red je ob strani zazna¬ movan z grškimi črkami. Svatovske pesmi so vrejene po prilikah, ob katerih se pre¬ pevajo na ženitovanjih. Od snube in pogajanj za doto prehajajo polagoma k drugim delom svatbe: k vabilu na svatbo, k pri¬ pravam za njo, k venčanju neveste, k odhodu po nevesto, k odhodu v cerkev itd. itd. do tistih navad in šeg, s katerimi se svatba neha. O vredbi pivskih pesmi sem opomnil potrebno že v knjigi sami na str. 333. Tri ostale oddelke tega razdelka prinese snopič 10. Tudi v teh razdelkih, zlasti v III. in IV., se vtegne skrivati marsikaj nenarodne tvarine; vendar bo nje umetni vir pokazalo šele natančneje študiranje naših narodnih pesmi, o katerem mo¬ ramo reči, da ni danes pravzaprav še niti — v povojih! Od zadnjega poročila so mi poslali nove zbirke pesmi in drugega narodnega blaga ti-le gospodje in gospodične: Fran¬ čišek Brleč v Kandiji pri Novem mestu (1 pesem); Janko Bratina, stud. phil. v Gradcu (50 pesmi); France Francetov v Kranju 62 pesmi; Jožef Glonar, stud. phil. v Gradcu, 1 rokopis raznih narodnih stvari; dr. Fran Ilešič, prof. na učiteljišču v Ljubljani, 1 pesem; Rožica Janc v Kožentavri v Rožni dolini, 4 pesmi; Janez Kokošar, mestni župnik v Gorici, več zbirk vojaškega ku¬ rata Ivanetiča; dr. Jož. Kronvogel, c. k. dež. sodnije svetnik v št. Lenartu v Slov. Goricah, i pesmarico; Jurij Lulek, učitelj pri sv. Večeslavu poleg Slov. Bistrice, 90 pesmi z melodijami in 2 pesmarici (Lojze Šalamunove iz Makol na Štajerskem in Neže Sierčeve s Suhe na Koroškem); Franč. Milčinski, sodni tajnik v Ljubljani, nekaj zagovorov; Izidor Modic, stud. jur. na Dunaju, 151 pesmi, n nar. pravljic in 35 vraž (z Blok pri Cerknici); Radosl. Murnik, kand. med. v Gradcu, 2 rokopisa raznih narodnih stvari; Viktor Steska, kn.-šk. tajnik v Ljubljani, 16 pesmi iz za¬ puščine Jos. Benkoviča; Anton Štuhec, stud. iur. v Studencih pri Mariboru, 6 pesmi; Ivan Šašelj, župnik v Adlešičih, 28 pesmi; Al. Trstenjak, gimn. v Mariboru, 24 pesmi, in Jos. Wieser, stud. iur. Podgoro, 36 poskočnic iz Slovenjega Plajberga. Vsem tem pomočnikom se prisrčno zahvaljujem za trud ter se njim, kakor drugim rodoljubom priporočam tudi za naprej. V Nemškem Gradcu, o božiču 1905. 1 . Prof. Dr. K. Štrekelj (Graz, Universitat). 10, SNOPIČ, (III. zvezka pola 28 — V241.) L_> IZDALA-IN-ZA LOŽI LA SLOVEI\l5IXA JV \ATICA V LJUBLJANI, 1906. NATISNILA ZADRUŽNA TISKARN1CA. Pripomnja. tem snopiču je objavljeno najprej, kar je lani še ostalo pesmi pivskih in v veseli družbi. Na vrsto prihajajo pred vsem zdra¬ vice pobožne, potem pesmi, ki se nam v njih kažejo pivci, kako se bahajo s svojo pivsko močjo in silo, kako se svoje strasti vesele in ponašajo ž njo, pa kako jih za njo čaka zaslužena revščina. V poslednji oddelek pivskih pesmi so posnete druge na pitje se nanašajoče pesmi in razne pivske šale, v dodatek pa za¬ četni verzi tistih pesmi, ki se zde izdatelju nenarodni iz tega ali drugega ozira; o resničnosti ali krivičnosti te sodbe se bo mogel preiskovavec prepričati, ko bodo tudi te pesmi priobčene v do¬ datku ponarodnelih pesmi, seveda v drobnem tisku. Zatem obsega ta snopič peti razdelek III. dela vse zbirke, to je pesmi, ki se pojo, kadar vmrlega človeka varujejo ali ga pogrebajo ali pa se ga spominjajo pri zadušnicah. O vredbi tega razdelka sem omenil potrebno že v pripomnji na str. 526 in nasl. Da sem nekaj očitno nenarodnih sloves, s kterimi se umrli »po¬ slavlja« od svojcev ali jemljo od njega slovo drugi podal v po¬ sebnem dodatku A že tukaj, ne da bi jih prihranil za razdelek o ponarodnelih pesmi, v to sem bil prisiljen zato, ker nimajo do- zdanje zbirke skoraj nič podobnega, in pa zategadelj, da more spoznati bravec sestavo in značaj takih sloves, ki niso povsod v navadi, že zdaj. Izbral sem kajpada v to le nekaj bolj značilnih in takih, ki imajo vendar že nekako starost, ker so ohranjene v zbirkah iz prve četrti prejšnjega stoletja, ter zanimajo bravca tudi po čistem narečju. Večina meni došlih, v oddelek sloves spada¬ jočih stvari pak je zabeležena samo z začetnimi verzi v dodatku B petega razdelka. S tem snopičem je dokončan tretji del vse moje zbirke, ne pa tretji zvezek, ki bo obsegal tudi še četrti del vse zbirke (po¬ božne pesmi), ter izide, če Bog da in — Matica, drugo leto; ž njim še le bo dokončan tretji zvezek. Od zadnjega poročila o doposlanih mi novih zbirkah in roko¬ pisih se mi je zopet nabralo nove tvarine, ki je deloma prav za¬ nimiva. Spomnili so se me in mi izročili svoje zbirke ti-le gospodje: Jožef Benkovič, župnik v Gročani (1 pesem); Jožef Cejan, želez¬ niški uradnik na Savi (VIII. zbirko = 26 pesmi); A. Ekar, vrednik »Mira« v Celovcu (popis i plesa); dr. Frančišek Ilešič, c. k. prof. na učiteljišču v Ljubljani (i pesem); Franč. Kotnik, stud. phil. v Gradcu (i pesem); Slovenska Matica (zbirko Lavoslava Jerina iz Zagorja ob Savi =: 95 pesmi); Izidor Modic, stud. phil. na Dunaju (3 pesmi); Adolf Robida, stud. phil. v Ljubljani (r pesem); Mat. Rode, stud. jur. v Ljubljani (52 pesmi); Ivan Šašelj, župnik v Adlešičih (3 pesmi); dr. Janko Šlebinger, c. k. gimn. prof. v Novem mestu (12 starejših pesmaric Naratovih in Kržanovih in 2 pesmi); Alojzij Trstenjak, gimnazijec v Mariboru (13 pesmi); Nikolaj Ivan Vrabl, gimnazijec v Mariboru (12 pesmi). Vsem tem gospodom izrekam prisrčno zahvalo in se jim priporočam tudi v bodoče. Dozdaj izdano gradivo je že prekora¬ čilo polovico vsega, kar sem ga zbral sam ali kar se mi ga je do- poslalo; končana vtegne biti moja zbirka, če bo izhajala v zmanj¬ šanem obsegu, kakor zadnja leta, sicer še le v petih letih, pa torej vendar v doglednem času. Spoznavši važnost narodnih pesmi je tudi ministrstvo za bogočastje in nauk pričelo misliti na njih nabiranje in zapisovanje kakor pri vseh avstrijskih narodih, tako pri nas, ter jih hoče o svojem času izdati v znanstveni zbirki. Če sodimo pak po dozdanjih, že nad dve leti trajajočih pripravah, ne bo ta velevažna podjetba dovršena tako kmalu; saj ji je glavni namen, da se v najbolj skritih kotih poišče vse, kar je vredno, da se zapiše in otme pogubi, zlasti gledč muzikalne strani: za to pak je treba ne le mnogo denarja, ampak tudi časa. Potem takem ostane glede tekstov tudi še nadalje moja zbirka za dolgo vrsto let aktualna, in zategadelj jo priporočam tudi še nadalje v pod¬ poro vsem, ki imajo za njo kaj pripravnega gradiva. V Nemškem Gradcu, 28. novembra 1906. Prof. Dr. Karel Štrekelj, (Humboldtstrasse 29). SLOVENSKE NARODNE PESMI IZ TISKANIH IN PISANIH VIROV ZBRAL IN VREDIL D5 KAREL ŠTREKELJ PROFESOR SLOVANSKE FILOLOGIJE NA VSEUČILIŠČU V GRADCU ČLEN DOPISNIK IMPERATORSKE AKADEMIJE ZNANOSTI V ST. PETERBURGU IN DRUŽBE NARODOPISNEGA MUZEJA ČEŠKO$LOVANSKEGA V PRAGI ^ ZVEZEK III. ^ IZDALA IN ZALOŽILA SLOVENSKA MATICA V LJUBLJANI NATISNILA ZADRUŽNA TISKARNICA 1904 — 1907 %, 3£J4a. L ■i 030006A^S Predgovor. —— J T ^retji zvezek slovenskih narodnih pesmi obsega dva nadaljna njih dela, to je tretjega in četrtega. V tretji del so povzete pesmi za posebne prilike. Po raz¬ ličnosti teh prilik in po vsebini so ločene na petero razdelkov, vsaki razdelek pa na več oddelkov. Tako obsega prvi razdelek obredne pesmi ter razpada na štiri oddelke, v kterih prvem so priobčene kolednice, drugem kresnice, tretjem pesmi, ki se pojo ali so bile pete ob drugih obredih, šegah ali navadah; tem trem oddelkom je pridejan še četrti, ki so vanj zbrani zagovori, ker so tudi ti bili nekdaj in so še zdaj spojeni s posebnimi obredi, dasi nimajo več dandanes toliko starinskega odela in tako sta¬ rinske vsebine, kakor bi ta ali drugi pričakoval. — Drugi raz¬ delek pesmi za posebne prilike hrani take, ki se pojo na kolu in na plesu; glede prvih je opomniti, da se njih vredba nekaj loči od druge, v tem delu navadne; zgodilo se je to, da se niso raztrgali popisi kola, ki je sicer ohranjeno samo v Belih Kranjcih, pa ni povsod do pičice enako. Zategadelj so pesmi objavljene v redu, kakor se kje pojo; podobno je bilo kresnice, ki se pojo pred hišami, vrediti po župnijah. — Pesmi tretjega razdelka, sva¬ tovske, so vrejene po prilikah, ob kterih se pojo na ženitvah : od snube in pogajanja za doto se prehaja polagoma k drugim delom svatbe: k vabilu na svatbo, k pripravam za njo, k ven- čanju neveste, k odhodu po nevesto, k odhodu v cerkev in tako dalje do tistih navad in šeg, s kterimi se svatba neha. — V če¬ trti razdelek so povzete pesmi pivske in v veseli družbi ter so po različni svoji vsebini razdeljene na šestero oddelkov. O njih vredbi je povedano potrebno na str. 333 knjige same. — Peti razdelek tretjega dela obsega pesmi, ki se pojo o smrti in ob smrti; razdeljene so v troje oddelkov: na pesmi pri mrličih, na ostanke nafekanja za mrtvimi in pa na narodne nekrologe. O vsem tem je obširneje poročano na str. 526. Da sem nekaj očitno nenarodnih sloves, s kterimi se umrli »poslavlja« od svojcev ali jemljd ti od njega slovo, podal v posebnem dodatku že v tem oddelku —• kakor je tudi že v prejšnjih oddelkih tu pa tam pod črto priobčeno kaj nenarodnega — ne da bi vsega tega pri- IV hranil za končni razdelek o ponarodnelih pesmih, v to me je napeljalo to, ker nimajo dozdanje zbirke skoraj nič podobnega, bravcu pa je treba spoznati sestavo in značaj takih sloves, ki niso povsod v navadi, vendar že zdaj, da more prav presoditi tudi res narodna slovesa. Izbral sem kajpada v to le nekaj bolj značilnih in takih, ki imajo vendar že nekako starost, ker so ohranjene v pisanih zbirkah iz prve četrti prejšnjega stoletja. V četrtem delu so priobčene pobožne ali svete pesmi, v ko¬ likor jim ni bilo najti primernega mesta v kterem prejšnjih delov in oddelkov te knjige, zlasti ne v delu I. in III. Razdeljene so na troje razdelkov, to je na pesmi o Bogu, sv. Trojici, sv. Duhu, življenju in trpljenju Jezusovem in Maidjinem in raznih praznikih, potem na razne narodne molitvice, v kolikor se kaže v njih ve¬ zana oblika, dasi zelo porušena, in pa na romarske pesmi. Na¬ tančneje ti to vredbo razjasni pripomnja na str. 649. O marsikteri pesmi more kajpada bravec dvojiti, ali ji je mesto določeno prav in ali ji je sploh dati mesta med narod¬ nimi pesmimi. Tako je kot nenaroden izpustiti v kolednicah ob¬ razec F. (št. 4741), ker je pesem, že na rečenem mestu osumljena za nenarodno, zares le umotvor Slomšekov (objavljena najprej v Drobtinicah I. [1846] str. 198, potem v »Šoli veseli lepega petja« št. 31 in v Slomšekovih pesmih št. 15). Št. 6186 spada v resnici k številkama 6483 in 6484. Navzlic vsi opreznosti se mi je marsikaj vrinilo v zbirko, kar bi bilo potisniti med ponarodnele in umetne stvari. Tako sem po neprevidnosti, opazivši kajpada sumljivost glede narodnosti, priobčil pod št. 4795 in d. pesem »Ta noč (dan) ie vsiga veselja«, o kteri primerjaj opomnjo, ki stoji pod črto na str. 649. Enako je brez pravice prišla med narodne božičnica »Enu je dete rojenu, * Notri u mestu Betlehem«, priobčena v št. 4850 do 4852, ker je to le svobodna preloga stare latinske, oziroma nemške božične pesmi, slovoče v glavnih kiticah tako-le: Puer natus est in Bethlehem, Ein kind ist gborn ze bethleem, unde gaudet Jerusalem. Des frovvet sich iherusalem. Cognovit bos et asinus quod puer erat dominus. Hic iacet in praesepio, qui regnat sine termino. Reges de Saba veniunt, aurum, thus, myrrham offerunt. Tudi nekaj drugih K nam so se razširile Bekant hat esel vnd dz rind dz gott der herre wz dz kind, Hie lit es in dem krippfelin des rich sol iemer ewig sin. Die kiing von Saba koment har, gold, myrren, wyrouch broch- tentz dar. 1 ) božičnic, zlasti pastorel, bo preloženih, iz nemščine ne toliko po posredovanju ') PrimAVackernagel, Das deutsche Kirchenlied II. št. 759, pa tudi št. 904 in d. cerkve — njih ton nikakor ni cerkven —• ampak po božičnih igrah, ki so se predstavljale prej in (menda še danes) zlasti med koroškimi Slovenci; na to kažejo šaljivi, tu pa tam z dobrim hu¬ morjem osoljeni govori nastopajočih oseb, ki so se ohranili v teh pesmih (primerjaj številke od 4805 dalje). Natančnejše in kritično preučevanje naših narodnih in umet¬ nih pesmi, ktero je dandanes pri nas še le v povojih, bo gotovo dokazalo isto, kar o ravnokar omenjenih številkah, tudi še o mnogih drugih, celo takih, kjer nisem bil niti tako oprezen, da bi bil v opomnji povdaril sumljivost njih narodnosti. Vendar sem mnogo umetne robe, ki sem jo dobil med pristno narodnimi pesmimi, kot očitno nenarodne izpustil že zdaj, zlasti kadar mi je bila na razpolago samo v enem edinem zapisu, kar že a priori kaže, da ni prešla globoko v narod, ampak je služila morda le kakemu orgljavcu, romarskemu vojevodi in enakim ljudem. Ker sem želel podati nabiravcem pregled take nenarodne tvarine, ki je niti med ponarodnelo ne moremo prav šteti, in ker sem hotel olajšati nekaj bodočim preiskovavcem naše narodne in umetne poezije njih študije, sem priobčil začetke takih pesmi v posebnih dodatkih na koncu dotičnih razdelkov. Ker pa so pesmi oddelka Avl. raz¬ delku tretjega dela (kolednice) večinoma pobožne vsebine, sem začetke umetnih pesmi, ki bi spadale po vsebini tje, združil z začetki pobožnih pesmi sploh ter jih objavil na koncu teh (od str. 819 dalje). Kjer sem pesmi mogel določiti očeta, sem pri- dejal njegovo ime ali vsaj opomnil, kje sem našel nje najstarejši natisek. Kajpada je pri večini teh pesmi ostal pesnik nepoznan tudi so pesmi včasi take, da bi se njih oče, če bi še živel, najbrž ne poganjal s posebno vnemo za to, da mu pripoznamo njegovo literarno lastnino in ga razglasimo za nje stvoritelja. Za presojo duha in okusa dotične dobe pak imajo tudi te stvari svojo ceno. Tudi v drugem razdelku četrtega dela, obsegajočega na¬ rodne molitvice, vtegne to pa ono biti le na videž pesem. Zapi- sovavci so zlasti dajali po krivici obliko pesmi takim molitvicam, ki niso apokrifne. Tako sem dobil z Nakla na Gorenjskem mo¬ litev k sveti Barbari, razdeljeno na verze, ki se nikakor ne glase nenarodno, če se pomisli, kako so verzificirane molitve porušene tudi sicer; toda Kastelčeve »Buqvice sv. Roshenkranza« (1682) so me prepričale, da imamo tu opraviti s čisto cerkveno molitvo v prozi, 1 ) od ktere je narod zavrgel le to, kar mu je bilo odveč ali pa razpeljano preveč na široko. *) Zapis z Nakla slove: Spreluba sveta Barbara, 5 Ne pust’ mi brez prave spovd umret, Nebesta Jež’šova! Preh cartanga rešnjega Telesa! K’ bom j est na smrtni postlji ležal Moje uči na vdo več vid’le, V umirovanj in zdihovanj’, Moj jezik se na bo več obračal! VI Prijetna dolžnost mi je, da morem tudi ob dovršbi III. zvezka izreči prisrčno zahvalo mnogim pospeševavcem tega dela, kar mi je zopet lep dokaz priznavanja za nemali trud, ki ga imam ž njim. Doposlali so mi v porabo zanje veče ali manjše zbirke: Častiti g. Ivan Baloh, kooperator v Mengišu (2 pesmi, ki sta ju zapisala kmetiška fanta); čast. g. Janez Benedik, vpokojeni župnik v Gradcu (rokopis 1 pesmi od Sv. Jošta pri Kranju); čast. g. Jožef Benkovič, župnik v Gročani (1 pesem); g. Emil Bizjak v Trstu (24 pesmi iz goriških gor); g. Janko Bratina, stud. phil. v Gradcu (50 pesmi z Otlice); g. Frančišek Brleč v Kandiji pri Novem mestu (1 pesem); g. Jožef Cejan, železniški uradnik na Savi (tri veče zbirke [VI., Vil., VIII.] obsegajoče po 25 — -50 pesmi); g. A. Ekar, vrednik v Celovcu (popis 1 plesa); gosp. Jožef Glonar . stud. phil. v Gradcu (pesmarico iz okolice Slov. Gradca in rokopis raznih narodnih stvari iz mariborske okolice); g. dr. Fran Ilešič, c. k. profesor na učiteljišču v Ljubljani (nekaj starejših zapisov in prispevkov za zgodovino narodnih pesmi, zbirke učiteljiščnikov A. Lovšeta in Ferd. Bobšeka ter delavca Ivana Muhe in 2 drugi pesmi); gčna. Rožica Janc' v Kožentavri v Rožni dolini (4 pesmi); g. Frančišek Jazbinšek, dijak v Mariboru (33 pesmi); g. dr. Jožef Kolšek, od¬ vetnik v Laškem trgu (6 pesmi); čast. g. Janez Kokošar, mestni župnik v Gorici (več zbirek vpokojenega vojaškega kurata Iva¬ netiča); g. Pavel Koschier, učitelj v Krasnici (Gresnitz) pri Jab¬ lancu (Aflenz) na Gor. Štajerskem (71 pesmi s Koroškega); g. Fran¬ čišek Kotnik , kand. prof. v Gradcu (15 pesmi in prvotni rokopis zbirke BI. Ranca); čast. g. Alojzij Kralj, kaplan v Veliki dolini (36 pesmi z Dolenjskega); pokojni Gašper Križnik, trgovec v Motniku (22 pravljic); gosp. dr. Jožef Kronvogel, c. kr. dež. sodni svetnik v Št. Lenartu v Slov. Goricah (1 pesmarico svoje matere); Prid’, s\et žegen, z nebes, V toje presvete ročice, 10 Odžen’ vse p’klenšče pcšast’, Pel jo v nebešk’ kraljestvu. Amen. Prim’ mojo ubcgo d’šico_. (Zap. M. Mohar; dal Iv.Vrhovnik.) Zapis iz Ihana ni razdeljen na verze in slove: »O v’sok’ častitliva, zvo¬ čna d’vica martirnica, luba sveta Barbara! Prid’ na pomoč, kadar bom jast ližava (ježu) v mojmo zad’nmo zdihvajnt, vmerajnt, kadar bojo vači gvažu- nate postale, zastopnost bo prešva, počutkr, se na bojo več obračval’: tačes prid’, o v’sok’ častitliva, zvohma d’vica, martj.rnica, luba sveta Barbara iz sojim že- nxnam J%žxšam, de preženeš vse piklčnske škušnave, de peleš mojo dušo v svet’ rej. Amen.« (Zapisal Ant. Breznik, molila Lovrenčevka.) S tem se mestoma skoraj do besede strinja Kastelčev natisek v BBSR. 132, ki slove: »O sveta Barbara, ti izvolena Divica, inu nevesta lubezniva, tvojga zalubleniga Jezusa, tebe prossim: kadar bodem jest ležal u’ tem sadnim umi- raniu, inu zdihovanlu, de tvoi lubeznivi ženin, ne pusty mojo dušico se ločiti od trupla, prež prave spuvidi, inu prež S. Reišniga Telessa, de kadar moie Očy bodo ottemneile, moi jezik nebo več govoril, zastopnost bo prešla, počutki se ne bodo več obračali: ta čas, ti vissoku hvalena Divica, inu maternica 6 S. Bar¬ bara, pridi meni h’ pomuči, nai tvoi lubeznivi Jezus, režene od mene use hude skušnjave, inu peklenske pošasti, inu spreimi moio dušico u’ Nebešku krailestvu. Amen.« Primerjaj tudi natisek v Majarjevi CP. 177, ki se pak precej loči od Kastelčevega. VII pokojni Vladimer Levec, nemškega prava profesor na vseučilišču v Freiburgu v Švici (še ostalo zbirko pokojnega Ivana Kunšiča); g. Jurij Lulek, učitelj pri Sv. Večeslavu (Venčeslu) pri Slov. Bistrici (go pesmi z melodijami in dve pesmarici, ki sta jih pisali gospo¬ dični Lojza Šalamun v Makolah na Štajerskem in Neža Sierčeva na Suhi na Koroškem); g. Jožef Malnar, gimn. učitelj v Ljubljani (8 pesmi iz Osilnice); slavna Slovenska Matica v Ljubljani (zbirko Lipeta Vrhovskega s Pohorja, nekaj pesmi iz ostaline pokojnega Simona Rutarja in zbirko Lavoslava Jerina iz Zagorja ob Šavi); j g. Frančišek Milčinski, c. k. sodni tajnik v Ljubljani (nekaj zago¬ vorov); g. Izidor Modic. stud. phil. na Dunaju (154 pesmi, n nar. pravljic, 35 vraž in nekoliko narodnih pregovorov in rekel z Blok pri Cerknici); g. dr. Frančišek Mohorič, c. k. sodni pristav v Ormožu (55 pesmi in 2 zbirki, zapisani iz ust igrca Fr. Tučka, oboje z napevi, ki jih je zapisal g. Domicijan Serajnik); gosp. Radoslav Murnik, kand. med. v Gradcu (2 rokopisa raznega narodnega blaga in vojaških zaljubljenih pisem); g. Frančišek Praprotnik, nadučitelj v Mozirju (5 zbirek in nekaj pesmi, ki so mu jih izročili: g. M. Dedič v Bočni, g. Fr. Zemljič v Lučah, g. Fr. Kolšek na Vranskem, gčna. Rezika Pfeifer, g. Frančišek Žunter, g. Frančišek Pečnik in g. J. Puntar v Mozirju, in pa 2 starejši pesmarici): g. Anton Rabuza, gimn. učitelj v Trstu (1 pesem); g. Adolf Robida, stud. phil. v Ljubljani (1 pesem): g. Matija Rode, stud. iur. v Ljubljani (52 pesmi); g. Frančišek Stele, abiturijent v Kranju (62 pesmi); j čast. g. Viktor Steska, knezolkofijski tajnik v Ljubljani (16 pesmi iz zapuščine pokojnega Jožefa Benkoviča); g. J. Stibler, učitelj pri Sv. Antonu na Pohorju (10 pesmi); g. Anton Štuhec, stud. iur. v Studencih pri Mariboru (6 pesmi); čast. gosp. Ivan Šašelj, župnik v Adlešičih [OrličičihJ (31 pesmi); g. dr. Janko Šlebinger, c. k. gimnazijski profesor v Novem mestu (12 starejših pesmaric [Fr. Kržana in Nerata] in 2 pesmi drugih zapisovavcev); g. Matevž A. Trnovec, c. k. najviše zborne in kasacijske sodnije svetnik na Dunaju (1 pesem iz Grgarja); g. Alojzij Trstenjak, abiturijent v Mariboru (37 pesmi, ki jih je zapisal sam, in 8 pesmi, ki jih je zapisala sestrana mu Frančiška Trstenjak z Obriža pri Središču); g. Nikolaj Ivan Vrabl, stud. iur. v Gradcu (1 obširnejšo zbirko, rokopis o Kristusovem trpljenju v štaj. narečju in vnovič 12 pesmi) in g. Jožef Wieser, stud. iur. v Slovenjem Plajbergu - Pod goro (36 po¬ skočnic). Vsem tem gospodom in gospodičnam priporočam svoje delo v podporo tudi še nadalje. Daši se namreč bliža ta zbirka pola¬ goma koncu, preostaneta za četrti — kakor mislim, zadnji — zvezek vendar še dva dela, to je pesmi stanovske, od kterih pa so mnogobrojnejše le vojaške in otroške, in pa pesmi šaljive in zabavljive. V ta zadnji zvezek pak se privzame tudi še vse, kar sem dozdaj spregledal ali se mi je doposlalo še le, ko je bil že dotični oddelek dotiskan. Ako bo le mogoče, se sprejmo v zadnji VIII zvezek tudi vsa v I. zvezku obljubljena kazala, brez kterih je knjiga le težko porabna, in pa # zgodovinsko-literaren pregled, v kolikor je potreben za razumevanje nabranega gradiva. Spoznavši veliko važnost narodnih pesmi je tudi ministrstvo za bogočastje in nauk začelo misliti na njih zbiranje in zapiso¬ vanje kakor pri vseh avstrijskih narodih tako tudi pri nas in jih misli o svojem času izdati v znanstveni zbirki, kakor se zatrjuje. Če pak sodimo po dozdanjih, že na tri leta trajajočih pripravah, ne bo ta velevažna in vse hvale vredna podjetba dovršena tako kmalu in vtegnejo celo priprave same trajati še leta in leta; saj je ti nameravani zbirki glavni namen, poiskati najprej tudi v naj¬ bolj skritih kotih vse Avstrije, karkoli je vredne, da se zapiše in otme pogubi, sosebno glede na muzikalno stran. To zahteva kajpada ne samo mnogo denarja, ampak tudi časa; prvega pak nimajo dotični nabiralni odbori na razpolaganje toliko, kolikor ga je res treba. Potemtakem ostane glede besedila moja zbirka tudi še nadalje edino aktualna za dolgo vrsto let ter jo smem zatega¬ delj priporočati tudi nadalje v podporo vsem, ki imajo za nje kaj pripravnega gradiva in ne marajo odlašati ž njega objavo. V Nemškem Gradcu, io. dne decembra 1907. Prof. dr. Karel Štrekelj. (Humboldtstr. 29.) VSEBINA. Predgovor.,. . Del III. Pesmi za posebne prilike. Razdelek I. Pesmi obredne. Oddelek A. Kolednice. Kolednice splošne. Obrazec A. (4730 — 473!). Obrazec B. (4732—4733) .. Obrazec C. (4734—4735) . . . ■.. Obrazec D. (4736—3739) . . . . •. Obrazec E. (4740). f\. . Obrazec F. (4741, je črtati, ker je pesem umetnrff gl. str. IV.) . . . Zabavljica zavrnjenih kolednikov (4742) . Kolednice božične. Pripomnja . Stara belokranjska kolednica (4743—4747). Sveti Jožef dobi Marijo (4748—4749). Marija zanosi Jezusa (4750—4757). Marijino spočetje (4758 — 4761). Sveti Jožef dela zibelko (4762 — 4763). »Jožef in Marija po svetu sta hodila« (4764—4766). »O Jožef moj, kam pojdeva nocoj?« (4767—4768). Jožef pri žlahti grdo sprejet (4769).. »Nova zapoved je vunkaj šla« A. (4770). »Nova zapoved je vunkaj šla« B. (4771—4774). »Nova zapoved je vunkaj šla« C. (4775). »Jožef gre z Marijo v Betlehem« (4776—4780). »Marija se majka trudi« (4781). Marija zaspi in rodi Jezusa. A. (4782). Marija zaspi in rodi Jezusa. B. (4783—4786). »Po svetu je bila krnica kakti v rogu« (4787). Oznanilo Jezusovega rojstva (4788—4789). »Dočakali smo mi ta sveti večer« (4790). »Še nocoj bo rojen naš Jezus, naš kralj« (4791). »Stoji hiša Davidova« (4792). »Ti nemarni ljudje tako trdo zaspe« (4793). »Ta noč je polna veselja« (4794—4796). »Z angeljci zapojem, hvaležno častim« (4797—4798). »Veliko veselje oznanujem« (4799). »Srečna štalica betlehemska« (4800) . »Jezusa pozibljimo« (4801). »Čujte, čujte, pastirci vi!« (4802—4803). »So pasli pastirje, tam trije, tam štirje« (4804). »Petje sem slišal pod nebom nocoj« (4805—4807). Na strani iii 3 4 6 6 6 7 7 9 9 14 17 19 21 22 23 24 26 28 31 31 32 33 34 3 » 36 36 37 37 38 39 40 40 41 42 43 X Na strani »Komaj sem se doli vlegel« (4808'.44 »Pastirci, vstanite, zbudite se zdaj!« (4809—4811).+5 »Gore, gore, bratec moj!« (4812) .46 »Le hitro na noge, kdor more največ!« (4813).46 »Skozi okno bom pokukal« (4814).47 »Pastirci, poglejte, kaj tam se godi« (4815—4816). 48 »Nocoj ne morem spati« (4817).. 49 »Ti ljubi moj sosed, kaj se tebi kaj zdi?« (4818). 50 »Poslušaj, Juri ti« (4819).. 5* »Moj Anzelj, moj Anzelj« (4820).52 »Preljubi moj bratec, vstani, pojdi z menoj« (4821).j>4 »Kaj more to biti, preljubi moj brat?« (4822).. 5a »Kako je to mogoče, da je tako zgodaj dan?« (4823) ...... 55 »Pri svetem večeri bodimo veseli« (4824—4826) .. 56 »Marija je bla v štalici« (4827). 57 »Sprebudite se, kristijani« (4828) .. 5? »Mi smo štirje ko pastirje« (4829—4845) ..... . 58 »V Betlehemu luč gori« (4846—4848).63 »Ta sveti dan veseli dan« (4849). 65 »Eno je dete rojeno« (4850—4852; prim. str. IV.) ..65 »Na uni kraj Šmarne gore« (4853). 67 »Po ravnem polji Marija gre« (4854). 68 »Lepa roža lilija« (4855). 68 »Zorja, zorja, beli je den!« (4856). 69 »Kad se dragi Jezuš rodi« (4857). 69 »Marija je po polju šla« (4858—4861). 69 »Iz srca mi roža raste« (4862). 70 Marija se veseli z rožo (4863—4868) . , .. 71 »Prva je ura te noči« (4869—4879). . 72 »Svitaj se, svitaj, beli dan« (4880—4895).. .. 76 »Pojmo, pojmo v Jeruzalem!« (4896—4906). 82 Darovanje (4907—4908). . 87 »Možje so se skupaj zbrali« (4909—4911). 88 »Sredi vasi en križ stoji« (4912—4918) . 89 Marijin sin — rožmarin (4919—4923). 90 Vrtič z rožicami nasajen. A. (4924) . . . . 92 Vrtič z rožicami nasajen. B. (4925—4926). 93 Iz keliha so zrastle tri rožice. A. (4927). 94 Iz keliha so zrastle tri rožice. B. (4928). 95 Iz keliha so zrastle tri rožice. C. (4929). 96 Kolednice novoletne. »Mlademu kralju poklonimo se« (4930).. 96 »Oj koledo, leto lepo mlado« (4931). 97 »Prišli smo vas pohoditi« (4932). 97 Kaj vam hočemo podeliti? (4933—4934) . 98 »Veselite se zdaj vsi čez« (4935). 99 »K temu letu novemu« A. (4936). 99 »K temu letu novemu« B. (4937). 100 »K temu letu novemu« C. (4938). 101 Kolednica v čast duhovniku (4939). . 101 Rožice v vinogradu (4940—4942). 103 »Zvezda mi pušča trake tri« (4943). 103 Marija na zlatem stolu pri mrzli studenčnici (4944). 104 Kolednice za svete tri kralje. V zvezde stoji dete lepo (4945—4947). 106 Na križu je zapisano dvanajst apostolov (4948—4950). 108 XI Na strani Marija za zvezdo gre (4951—4952). 1 10 Marija počiva pod jablano (4953). 1 1 1 Beg v Egipet (4954).. . . . 1 12 »Mi smo trije kraljitarji« (4955—4958). 1 13 Kje so sveti trije kralji doma (4959—4960). 1 14 Herodež gre z vojsko zoper novega kralja (4961). 116 Sveti trije kralji bi radi Jezusa — ukrali ? (4962—4964). 117 Kdor Jezusa ukrade, bo precej mrtev (4965). 118 »Glejte, glejte, kdo gre tam« (4966—4969). 118 Ena zvezda gori gre (4970—4972). 120 »Oj poglejte, kaj je tam« (4973). 122 »En kralj je rojen črez kralje vse« (4974). 122 Kolednice svečniške. Marija daruje golobca dva. A. (4975). 123 Marija daruje golobca dva. B. (4976). 125 Marija daruje Jezusa (4977—4979). 125 Kolednice za druge prilike. Pripomnja .'28 Za Štefanje (4980—4981). 128 Za Florijanovo (4982—4983). 130 Za Mihelovo (4984).'31 Oddelek B. Kresne ali ladarske pesmi. Pripomnja .'32 Poglavje I. Jurjevske pesmi. Pri kresu (4985 — 49861 .'33 Pred hišami (4987 — 4996).'34 Kako Korošci praznujejo Sv. Jurija (4997—4999). 140 Kako praznujejo sv. Jurija na Štajerskem (5000—5003). 141 Jurij po potoku tuli (5004) ..'42 Poglavje II. Ivanjske pesmi. Vabilo na kres (5005 — 5011).'43 Pesmi, ki se pojo h kresu grede. »Lepi Ive kres nalaže« (5012—5013).'46 Pesmi, ki se pojo pri kresu. Brat in sestra (5014—5018).'46 Sveti Janez Krstnik (5019—5026.'48 »Jelena ziblje Jezusa« (5027).'32 »Zbelica mi leti čez goro« (5028) . ..'52 Zoper tiste, ki nečejo v kolo (5029) . ... . . . • 133 Kaj mi mari za žolte čižme! (5030). 153 Kruhu boš pekarica, vinu krčmarica (5031).'53 »Lepi Gjuro šaltvu igra« (5032).'53 »Oj zelena šipkovina« (5033).'54 »Pasu mi se tri pisani pavi« (5034).'j4 »Zhajala nam svetla zvezda« (5035).'55 Peljal bom te v Medžimurje (5036) '55 Lepa Jela (5037 — 5038).'55 Zadela se je ob dragega svetlo sablo (5039) .'36 Pesmi, ki se pojo od kresa grede. Zorja prstan pogubila (5040).'56 »Marija se rano 'staja« (5041) .'57 XII Na strani »Potočil Jezus zlatu jabuku« (50+2) .157 Tri so ptice goro (morje) preletele (50+3—50+6). 157 »Sad mi gremo v goro više« (50+7) ..159 Pesmi, ko se obhajajo vinogradi. »Ne hodi vince iz gore« (50+8).159 Jezus (Marija) po gori hodijo (50+9).159 »Kar sem koli sveta prošel« (5050—5053). 160 »Jezus je sadil vinograd« (505+) . . :. 161 Pesmi, ko se obhaja polje. »Jezus po gori hodijo« (5055) . . . .. 161 Tri rožice (5056 —5069). 162 Marija utrga tri rožice (5070). 167 Naj venec navije Jožef in Marija (507 1). 168 Po polju grejo device tri (5072—507+). 168 Kresne pesmi, ki se pojo pred hišami. V adlešiški fari (5075 — 5080). 170 V metliški fari (5081—5092).172 V osilniški fari (5093). 179 V podzemeljski fari (509+—5107). 179 V poljanski fari (5108—5109) . 187 V preloški fari (5110—5111).188 V semiški fari (5112).188 V suhorski fari ( 5113 — 511+) . . . ..189 V viniški /ari (5115—5117).190 V Kajkavcih: »Pred dvorom je zelen trsek« (5118).191 »Stante gore, mlada!« (5119).191 »Čiji žnjači v ravnom polu?« (5120) ..192 »Ne držite nas letu doge« (5112; naslov »Na polju miza pokrita z mašnim ruhom« je po pomoti postavljena tudi tukaj namestu pri nastopni številki sami).192 »Na polju miza pokrita z mašnim ruhom« (5122).193 »Bog nam živi gospodo!« (5123 — 5126). 19+ Kletva kresnic, ki ne dobe nobenega diru (5127—5128). 195 Poglavje III. Drugačni ostanki kresnih pesmi. »Oj čakaj, čakaj, sonce!« (5129—5130). 196 »Oj sijaj, sijaj, sonce!« (6131 — 5150).197 »Kres le gori, kres le gori« (5 15 1).203 »Kaj raste brez korenja?« (5152) . 203 Kreme drobtine (5153). 203 Oddelek C. Obredne drobtine. Šapalica ali tepežnica (515+—5155)... 20+ Novo leto (5156). 20 5 Pustne šege: 1. Rusa (5157). 205 2. Medved (5158) . 205 Križi (nebohod Gospodov) (5159). 205 Kralj gonjaš ali lukec, lukman (5160—5 162). 206 Oddelek D. Zagovori. Pripomnja .206 Zoper kačji pik (5163 — 5 1 70). 207 Ziper izvin (5171) .210 XIII Na strani Zoper uroke (5172) 210 Zoper pšen (5173).210 Zoper navadno oteklino (51741.211 Zoper protin (5175).211 Kako se lovcem puška zaveže (5176).211 Kako narediti lovcu, da zajec ne pade (5177).211 Zoper hudo uro (5178—5180).. 212 Razdelek II. Pesmi na kolu in plesu. Oddelek A. Pesmi na kolu (v Belih Kranjcih). Poljansko kolo. A. V Trgu: »Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor« (3181—3182).213 »V našem polju zlata jablan« (5183).214 »K! zu kolo, naj gre z nami v kolo« (5184).214 B. V Predgradu. Most (5185).213 Kolo: »Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor« (o veliki noči) (5186) .... 215 »Igraj kolo, igraj kolo« (5187).216 »Skoči kolo, da skočimo« (5188).216 »V našem polju zlata jablan« (3189).216 »Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor« (o binkoštih) (5190).217 »Mili bože, čuda velikega« (5191).217 »Sveti Ive kres nalaže« (5192).218 »Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor« (o ivanjem) (5193).218 »Hvatajte se kola toga« (5194).218- Metliško kolo. »Igraj, kolce, ne postavaj« (5195).'. 219 »Komu morem ljuba biti« (5196).219 »V gradu so visoka vrata« (5197).219 »Odprite naša vratca« (5198).219 Rešetca (5199). 220 Most (5200). 220 Črnomaljsko kolo. »O Jeleno, vsa gora zelena« (5201). 221 Most (5202). 222 Viniško kolo. »Hajdi, hajdi, draga moja« (5203). 222 »Fantič pride pod okence« (5204). 223 »Da sem znala, ne bi se udala« (5205). 223 »Devojčice, popevajte« (5206). 223 Use kosini, Nikolini (V senokoši Nikolini) (5207). 223 Dodatek k pesmim na belokranjskem kolu: K igri Most (5207—5209). 224 Otročje kolo (5210—5211). 224 Oddelek B. Pesmi na plesu in pesmi o plesu. I. Pesmi na plesu. Ziljanski visoki raji (3212—5226) 225 Potrkan ples (5227). 227 Ples Izak (5228). 228 XIV Na strani Plesna (5229). 228 Poskočnica (5230). 229 II. Pesmi o plesu in godcih. Štirivrstične poskočnice (5231—5249). 229 Razdelek III. Pesmi svatovske. Snuba (5250—5258). 232 Dota (5259—5260) 236 Ko vabijo k svatbi (5261) 236 "Vabilo na svatovščino (5262). 237 Ženitovanje bomo imeli (5263). 238 Pripravite prstan in venec (5264). 238 Ko nevesto venčajo (5265—5266). 239 »Krancelj smo že spleli« (5267—5268). 241 »Zrastle so, zrastle tri drobne konoplje« (5269—5270). 241 Bčelice lete nevesti v krilo (5271—5274). 242 »Prišel je dan, da se poročiva« (5275) . 243 Ko gredo svatje po nevesto (5276). 244 Sva tje' pr idejo po nevesto. A (52^7—1 T r .244 Svatje pridejo po nevesto. B (5279^o283) . 245 Vojčin gre po nevesto (5284—5285).. ;—v . . . 248 Družica izroča camarju krancelj (5286—5291).. . 249 Ko se pripravljajo v cerkev (5292—5304). 256 Svarilo pred svatbo (5305). 261 Slovo od samskega stanu (5306—5308). 261 Poroka zvršena (5309). 263 »Posejal sem bažuljek« (5310—5316). 263 Kadar v svatih pogačo režejo (5317). 266 Kadar se reže puran ali petelin (5318—5320). 266 Petelinček (5321—5324). 267 Zdravice ženinu, nevesti in veljakom na svatbi: I. »En glažek vinca bom nalil« (5325—5326). 270 II. »Starši so te gor zredili« (5327—5328). 270 III. = I + II (5329—5332). 271 IV. »Priletela je tičica« (5333) ..- . . 272 V. »Ljubi ženin Janez ti« (5334). 273 VI. »En glažek bom v roke prijel (5335—5336) ..... 273 VII. »Pr totoj gostiji, sestre in bratje« (5337). 274 VIII. »Eno pesem bom zapel, Svatom veselje stril« (5338) . . 275 IX. »Zdaj eno pesem bom zapel« (3339). 275 X. »Zapojmo skupaj zbrani« (5340).276 XI. »Na mizi mi stoji jen pisani glaž« (5341). 276 XII. »Vesel hčem biti, vina hčem piti« (5342) 276 XIII. »Trta je rodila grozda dva« (5343). 277 XIV. »Oj srečen ,ja‘, kjer zakon da« (5344). 277 XV. »Ta zdrav’ca spočeta Od hišne mater in očeta« (5345) . . 277 XVI. »Vse sorte zdravice zdaj vunkaj gredo« (Kanigalejska) (5346 do 5365). 277 XVII. Kadar se svatje poljubljajo (5366—5368). 286 XVIII. »Ena tička mi poje, Sam ne vem kje« (5369—5372) . . . 287 XIX. »To je na lepa kupica« (5373). 288 XX. »Zdaj bomo pa pili v imenu tega« (5374—5375) .... 288 Podoknice: I. »Srečen večer, srečen dan« (5376—5377). 289 II. »Tud mi bomo eno zapeli« (5378). 290 III. »Mi smo se skupaj zbrali« (5379) 290 XV Na strani Prežarskj: I. ” »Lubleni gostiivajšaki, ena prošja je do vas (5380—5381) . . II. »Jaz ne vem, kaj bi s zač§l, nekaj bi vam rad zapel (5382) Darovanje neveste (5383—5397).: . . . Kadar godci pobirajo v čašo (5398—5399). Kadar se pobira za kuharico (5400) . Drugačne pesmi na svatbenem raju. I.- »Pri brutrineh’ otrueŽeh je vselej te gvas« (5401). II. »Sedaj smo začeli o jimeni Boga« (5402) .. III. »V unem kraji hrabenča sem vidu stati jazbica. IV. »Mi smo zato sem prišli, da b dobre volje bli (5404j . . . V. »Zakonski stan si želita prejeti« (5405—5406). Fantovsko slovo (5407—5412). Odhodne zdravice: I. »Lepše rože na svetu ni, ko je ta lepa gartroža« (5413—5414) II. »Poprej ko se bom na pot podal, kakšnega tovarša bom izbral« (5415—5419). Svoje pozdravljaj, druge poznavaj (5420). Neve sta .jemlje slovo. I. »Srečno, oča ino mati« (5421). II. »Dnes je lep veseli den, ki je ne povoljen vsem« (5422—5424) III. »Srečen oča, srečna mati« (5425) .... IV. »S Bogom, s Bogom, gospodari« (5426) . . V. »Včeraj mi, Jano, za majkinim stolom« (5427) Svatje se odpravljajo z nevesto : -T-— ' •‘-.'"‘-I. »Oj tliž}te‘še, gosjJOTT štarašina« (5428) . . II. »Smo prišli ino pojdamo« (5429 — 5430) . . III. »Le berž, le berž od hiše z no (5431 — 5432) IV. Le vun, le vun z nevestico« (5433—5434) 291 292 294 300 301 301 303 304 304 305 306 309 310 312 312 313 315 315 315 315 316 316 317 Nevesta svatom izročena: I »čaj te, čajtej svatiči, jaz sem še neki pozabivva« (5435) . . . 518 II. »Mamica, mamica, ruho vam peljamo« (5436—5437) .... 318 Ko vodijo nevesto na ženinov dom: I. »Laku noč, laku noč. naši stari majki« (5438). 319 II. »Rasti, rasti trava deteljina, Žele so jo premlade devojke (5439—5446). 319 III. »V Ceblovci lepo pavkajo« (5447). 323 IV. »Sprevodi me, Gjuro, do dvora mojega« (5448—5450) . . . 323 V. »Pelamo divojku s kralevoga dvora« (5451). 324 VI. »Bela vila grad gradila« (5452). 324 VII. Smiljkom gora jograjena (5453). 325 VIII. »Lipo je polje pogledati« (5454). 325 IX. »Tri mi se gradi belijo, troji se svati zbirajo« (5455) . . . 325 (f, JX. »Otvarajte nam vrata, naši stari majka (5456) _. . . . 326 XI. »Veseli se, stara mila majka« (5457). 326 XII. »Dober večer, lubca mo« (5458). 526 Bosman (5459) . 326 Ko se odpravljajo spat (5460) . 327 K adar ne vesti venec z glave jemljejo (5461). 327 Pri razpletanju: I. »Prelepi moji pantelni, necoj te vi zapuščeni« (5462) . . . 328 II. »O moj lepi ledik stan, ki te ljubi Jezus sam« (5463) . . . 328 III. »Draga moja obcida, zdaj ti slednji dar davam« (5464) . . . 330 Jutrnica J.5465—5467) . 330 Dodatek (nenarodne svatovske pesmi z njih začetnimi verzi).331 XVI v * Na strani Razdelek IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. Pripomnja ...333 Oddelek A. Pesmi v hvalo vinske trte in vina. »Nikaj na svetu lepšega ni« (5468—5473). 334 Vinograd bom obdeloval (5474—5476) . 338 »En hribček bom kupil, bom trte sadil« (5477—5490). 339 Če nas kop žalosti, nas vino veseli (5491). 344 »Na svetu lepše rožice ni« (5492—5500). 345 Vinska trta — veselje mojega srca (5501—5518). 349 Vinska trta daje človeku moč (5519—5522). 354 Vsi pravijo, da se z vinom zdravijo (5523—5530). 355 Vsaki želi, da trta rodi (5531). 357 Vinske trta daje vino za nas (5532) . 357 Rujno vince gladi griče (5533—5534). 358 »Sladko je vince iz krške gorice« (5 35—5537). 358 Blažene roke, ki so vince pridelale! (5538—5539) . 359 Blažena gorica, ki vince rodi! (5540). 359 Vesel je, kdor sladko vince pije (5541—5543). 359 Vino teče kakor maslo (5544—5553). 360 »En glažek ali dva — to nam korajžo da« (5554—5555). 365 Oddelek B. Pesmi o veseli ctcužEk-o-vabilu vanjo, o nje hvali In v .....__ zaTivalo gostitelju. (dPojdimo gledat, če še čepek drži (5556 — 5560) - J- .266 Pojdi z menoj v gorico! t5561). J .367 Ne hodi mimo, tu je dobro vino! (5562—5563) — . 367 Pozdravilo veseli družbi (5564—5566!.368 Veselemu ni nobeno vino predrago (5567). 368 »Od daleč sem privandral. rad bi pri vas ostal« (5568—5571) .... 369 Z vinom nas napojite (5572). 370 »Tu bom počival do bele zore« (5573—5574). 37 0 V dobri družbi sem prišel k vam (5575). 371 »Zmirom se veselim, bolj po leti ko po zimi« (5576). 371 »Imam volju danes vesel biti« (5577 — 5578). 372 »Pun veselja danas dan« (5579). 373 »Bog nam živi gospodarja« (5580—5583). 373 »Prav lepa je farba, še boljši je žmah« (5584 — 5587). 374 Bog ga živi, ki nam vince daje! (5588). 375 »Zato smo sem prirajžali, da bi prav dobre volje b’li« (5589) .... 375 »Zato smo sem prišli, da bi dobre volje bili« (5590). 376 Prišli smo k dobremu možu (5591) .. 376 »Ce sem lih dužen, nisem sužen« (5592). 376 Oddelek C. Zdravice in napitnice posvetne vsebine. »Glažki so naliti!« (5593). 377 Že dolgo nismo pili ga (5594—5596). 377 Sam ne bom pil (5597). 378 Pijmo ga. ne kregajmo se! (5598—5600). 378 Pijte, ne kregajte se! (5601). 379 1’rinesite še en bokal, dasi imam strgan rokav (5602—5603). 379 Če kdo neče piti vina. A. (5604—5605). 380 Če kdo neče piti vina. B. (5606) 380 Če kdo neče piti vina. C. (5607). 381 Ali pij, ali idi! (5608). 381 Kdor neče biti vesel, bo tepen! (5609) . 381 Še ga je v kleti en sod! (5610). 382 »Poleg navade stare društvo se sestalo je« (561 1 — 5614). 382 XVII Na strani Naj bratec živi, ki se veselo drži! (5615). 383 Kolikor kapljic, toliko let! (5616—5619). 383 Ljubiš me, kušni me! (5620—5621). 384 Bog daj polno klet, da se današnja škoda zakrije! (5622). 384 Pijmo in režimo, bratovščino vežimo! (5623). 384 Popito vince ne pride več (5624). 385 »Vince nalivamo, vince zavživamo« (5625). 385 Te kaplje zlate spijemo za te (5626). 385 Napijem ti z vinom in zdravjem (5627). 386 »Dobro zdravje, bratec, tebi« (5628—5630). 386 Kupico natoči in si srce odmoči (5631) . ,. 386 Na zdravje vseh — vas in nas! A. (5632). 387 Na zdravje vseh — vas in nas! B. (5633). 387 Kukavica mi poje prvikrat (5634—5636). 387 »Jaz in moji bratje žlahtne smo krvi« (5637—5639). 388 Da bi ga vedno veseli pili (5640).. 388 Dale so ga kanalske micike (5641). 389 Pijmo ga, saj ni voda (5642—5644). 389 Take si brate želimo, ki radi pijejo vino (5645—5646). 390 Trči, poln je vrč! (5647).. 390 V grlu gori! (5648). 391 »Glažek praša, kje je flaša« (5649—5651) . 391 Čašica sem pa tam potuje (5652). 392 »Glažek po mizi vandra« (5653—5657). 392 Natoči si, saj si ga znaš (5658). 393 »Pijmo, pijmo, bratci, vince« (5659). 393 Le pijmo ga, saj ga je še več! (5660) 393 Danes k letu ga morda ne bomo več (5661—5664). 394 Pijmo ga, dokler živimo (5665—5666). 395 Pij ga, dokler je čas (5667). 395 Bog je vince dal le za ljudi (5668). 395 Ne boj se ga, saj je Bog vstvaril! (5669) 395 Če je prazen tvoj glaž, le veselo zapoj! (5670). 396 Prelepo ime I., sam Bog naj te živi (5671—5682). 396 Micika z imenom, Bog te naj živi! (5683). 398 »Veselimo se, bratje, da se vidimo !« (5684 — 5693). 398 »Veseli danes tu sedimo« (5694—5695). 401 Natoči, da ga bo pil prijatelj naš! (5696) 402 »En glažek na mizi stoji« (5697—5702). 402 Glažek je natočen. A. (5703—5704) 403 Glažek je natočen. B. (5705). 404 »Ta glažek se sprehaja« (5706—5708). 404 Ko bi božja volja bila, da bi nikoli noč ne bila! (5709—5710) .... 405 »Sonce sije, luč gori« (5711 — 5719). 405 Bratec, primi glažek v ročico! (5720). 407 Izpij ga za dobro voljo! (5721).. . 407 . *' »Pripeljali so furmani« (5722—5738). 408 Onikraj potoka štor stoji (5739). 411 »Mi smo jagri zgodaj vstali« (5740—5747) . . ,. 412 Ptičice, ki pijejo vince iz kupice (5748). 413 To ni ptičica, ampak majolčica (5749—5750). 414 Dvigni ročico, zapoj pozdravljico (5751 — 5752). 414 Ljubezen bratovsko morava ponoviti (5753). 414 Hitro ga popij, ker nam čas beži (5754). 415 Četudi se opiješ, se ti nič ne zgodi (5755). 415 Ožmi, bratec, toto čašo! (5756). 415 Ti zaspani ptič, ne čuješ nič? (5757). 415 Nalij mi štajersko zdravico (5758). 416 b XVIII Daleč okoli sem hodil (5759) . . . . . . . . . »Kdor hoče prijatelj naš biti« (5760). Dobra kaplja pred tabo stoji (5761). Saj je še mokro pri čepu (5762) . Če te tare žeja, ugasi jo (5763—5764). Ali ste žalostni, ker v glažku nič ni? (5765—5766) . Pije naj, da bo videla dno (5767). Tako je pila, da je videla dno (5768). Ali misliš, da ni vince za to, da pijemo? (5769) . . Kaj se držiš, kakor bi vinca piti ne znal! (5770—5773) »Jaz in španič se rada imava« (5774). »Midva sva pa bratca dva« (5775—5778). Bratca dva, pijeva ga (5779). »Kadar nam je suša« (5780). Najmlajši pije ga najrajši (5781—5783). Jaz sem najmlajši brat (5784). »Brati tri, sestre tri radi vince pijejo« (5785—5788) . En starček je bil, je vince rad pil (5789—5808) . . Kako bi ga ne pil, ko je tako sladko! (5809—581 1) . Pijmo ga tako, da bomo vedeli domov! (5812—5815) »Letos je prav dobro leto« (5816—5821). »Majolka, bod’ pozdravljena« (5822—5824) .... Majolčica — zlata ročkica (5825). Če bi vinca ne pil, bi bil zmirom žalosten (5826) šentjanževica za slovo. A. (5827). šentjanževica za slovo. B. (5828). Odhodnice (5829—5831). r ) c yyoe. Oddelek D. Zdravice pobožne. Gorica, ki jo je obdelalo jogrov dvanajst (5832—5834) . . . »Tam je pač vesel glas, kjer je Jezus poleg nas« (5835) »Na oni strani črne gore ena zvezda gori gre« (5836) . . . To ni ptica, to je Marija devica (5837—5838). »Jaz pa en lep napitek vem« (5839). »Ko bi mi Bog dal peruti« (5840). »Večerja je pripravljena« (5841 — 5844). »Zakaj bi jaz vesel ne bil« (5845). »Kdor bo pil, Bog daj, da bi v nebesih bil!« (5846) .... Pijem v imenu prečiste device (5847) . .. Pijmo ga vsak en glaž, da bi bil Jezus pri nas (5848—5852) Okoli mize sedi nebeška družina (5853—5855). Pijmo ga na čast Marije in Jožefa! (5856). Glažek vinca po mizi binca (5857). Glažek stoji na mizi (5858—5864). Le vzdigni ga, zaziblji ga (5865—5867). Vesel ga primi in čisto popij (5868).. . . . »Vince je za rajžo« (5869—5870). . ... . Pij, pa ne žabi na Jezusa (5871). Vino je Jezus blagoslovil, ko je pod trsom spal (5872—5877) Bova ga pila enkrat (5878). Napijem ti v imenu patronovem (5879). Vince teče, luč gori (5880). V velikem oltarju ena ptičica sedi (5881—5884) ... . . . Vse svetnike počastimo. A. (5885). Vse svetnike počastimo. B. (5886). Vsem svetnikom bomo zapeli (5887). Vsi božji svetniki Boga časte (5888). Vsem svetnikom hvala gre (5889).. 7 Na strani . 416 . 416 . 416 . 416 . 417 . 417 . 417 . 418 . 418 . 418 . 419 . 419 . 420 . 420 . 421 . 421 . 421 . 422 . 427 . 428 . 428 . 430 . 431 . 431 . 431 . 432 . 432 433 433 434 434 434 435 435 436 437 437 437 439 439 439 440 441 442 442 442 443 444 444 444 445 445 446 446 446 446 XIX Na strani Zdravica na novi maši (5890). 446 Ne pozabi, da so Jezus, Marija in Jožef pri tebi (5891—5897) .... 447 Ne postavljaj ga daleč! A. (5898—5899). 448 Ne postavljaj ga daleč! B. (5900). 448 Za Martinje (5901). 449 Tri luči v Marijini cerkvi (5902). 449 »Priletela je drobna ptičica — vesela grlica« (5903). 4+9 Vino smo pili, Jezusa zamudili (5904—5910). 450 Mi smo trije bratje po ladjo vina šli (591 1 — 5915). 452 Ptica poje o pšeničnem klasu in sladkem vincu (5916 — 5933) .... 453 Tri kaplje krvi Jezusove (5934—5944) . 460 Stoji ravno polje (5945—5960). 466 Zakaj bi tička ne pela, ko se ji dobro godi! (5961—5969). 473 Oddelek E. Pivec bahač, veseljak in revček. Pivci — bahači. A. (5970). 477 Pivci - bahači. B. (5971 — 5973). 477 Pivci — bahači. C. (5974—5976). 478 Pivec veseljak (5977). 478 Ključek se vsak dan vrti (5978). 479 Ne grem domov, sem žejna premočno (5979—5983). 480 Vinski bratec (5984—6022). 480 Pokopljite me v Jezusovo klet (6023—6028). 492 Pivec se zdravi z novo pijačo (6029). 493 Vsaki dan moram vince piti (6030). 494 Žena pivca krega (6031). 494 »Moja stara se grdo drži« (6032—6033). 494 Pijmo ga, dokler smo še neoženjeni! (6034—6035). 495 Pivec pije na upanje (6036). 495 »Mi smo vsi pijanci« (6037). 495 Pisan bokal in strgan rokav (6037—6042). 495 Majolika je vsega kriva (6043- 6045). 496 Stara dvanajst let sem se že naučila v klet (6046—6047). 497 »Pijanci so fest možje« (6048). 498 »Vino, ti si meni krivo!« (6049). 498 »Krčmar mi je včeraj suknjo vzel« 6050—6051). 498 Poboljšaj se, pijanček! (6052).. 499 Voz in konje je zapravil (6053). 500 Vse zapravil in pognal (6054—6055). 500 Oddelek F. Različne druge pivske pesmi in pivske šale. Genealogija vina (6056—6078). 500 Kranjski sin pije vin’ (6079—6083). 507 »Pastirica krave pase (6084—6090). 507 Trojno vino (6091 — 6101). .... . 509 Za mizo sedi moder mož (6102—6104). 513 V nebesih (6105).515 Sveti Peter in Pavel (6106—6107). 516 Pivci brez denarja (6108).516 Kako ga pijejo mlinarji (6109—6112).516 Vinska bratca spijeta krčmarju vino (6113—6114).518 Posmehulja natakarici (6115).519 Pivci obiščejo klet (6116).519 Radi pridemo, kadarkoli nas povabite (6117).520 Kako pomiri pivček karajočo ga ženo (6118—6119).521 Dodatek (nenarodnih pivskih pesmi ž njih začetnimi verzi).522 b* XX Na strani Razdelek V. Pesmi obsmrtnice. Pripomnja .526 Oddelek A. Pesmi, ki se pojo pri mrličih. Človek zvene kakor detelja (6120—6122). 527 Človek zvene kakor cvetlica. I. (6123—6124). 528 Človek zvene kakor cvetlica. II. (6125). 529 Človek zvene kakor cvetlica. III. (6126). 530 Človek zvene kakor cvetlica. IV. (6127). 530 Človek zvene kakor cvetlica. V. (6128). 531 Odkod prihaja, da na svetu ni nič več veselo (6129—6134). 531 Vsakemu bo umreti (6135) . .. 533 »Tako pravi sveti Pav« (6136). 533 Smrt ima dolge noge (6137—6139). 534 Smrt pobira vse ljudi (6140). 535 Čim lepše boš živel, tem lepše umreš (6141—6153). 535 Spravljaj blago, ki ti k pridu bo (6154). 539 »Moja ura bo prišla, morebiti nocoj (6155—6170). 539 Spominjaj se ostre sodbe (6171).546 Delaj pokoro, dokler je čaš (6172—6175). 546 Zdaj so ti nebesa še odprta (6176). 548 Pomisli, kaj duša velja, in ne boš grešil (6177—6184). 548 Kaj Jezus trpi (6185). 551 »Pritekla je Veronika, prinesla belo rutico« (6186) (prim. str. IV.) . . . 551 Grenka bo smrt, še hujša bo sodba (6187—6191). 551 »Mene sprehaja mrzel pot« (6192—6196). 553 Duša gre v nebesa (6197 —6200). 555 V vice obsojena duša (6201). 556 Kaj uboge duše v vicah trpe (6202—6204). 557 Duše v vicah, A. (6205). 558 Duše v vicah. B. (6206).558 V peklu goreča duša (6207—6211). 559 Sodnji dan. A. (6212—6214). 561 Sodnji dan. B. (6215) 562 Sanje o sodbi (6216—6217). 563 »Z jokom sem prišel na ta svet« (6218—6220). 563 »Kako bom rajtengo dajal, ker sem se vselej pokore bal?« (6221—6239). 565 »Boga sem pozabil, mene Bog« (6240). 571 Dozdaj sem grdo živela, pa hočem se poboljšati (6241—6244) .... 571 Le malo še počakaj, smrt! A. (6245 — 6246). 573 Le malo še počakaj, smrt! B. (6247—6249). 574 »Rasti, rasti, rožmarin, ti deviški drag spomin« (6250—6268) .... 575 Le padaj, dež: mene ne boš močil več (6269—6270). 582 Iz groba bodo rastle rože tri (6271 — 6272). 583 Ni pisma ne potenta, kako se umrlim godi. I. (6273—6279). 584 Ni pisma ne potenta, kako se umrlim godi. II. (6280—6281). 586 Ni se ti bati, ker Marija prosi za te (6282). 587 Kdo te bo tolažil, ko ti vsi pomrjejo? (6283). 587 »Po tej temni noči pridi nam Jezus k pomoči!« (6284—6285) .... 588 »Nocoj sem še pri vas, jutri me več ne bo« (6286—6287). 589 »Jutri bo zadnji dan« (6288). 589 »jaz bom moral v večnost iti« (6289). 590 Nič^ne pomaga, ko pride smrt (6290). 590 »Pri nogah^že mi smrt stoji« (6291). 590 »Jaz grem slovo jemat« (6292—6293). 590 »Težko se je ločiti« (6294). 591 Prijatelja ni, da bi šel z menoj (6295). 591 XXI Na strani Mariji se izročite! (6296—6297). 592 »Kaj je to, ki je tu mrtvo?* (6298—6299). 592 Moji starši so še d6ma (6300) . 592 Pojte k Mariji po slovo! (6301). 593 Rožni venec pri mrliču (6302). 593 »Kako na mrtvaškem pragu jemlje deklica slovo« (6303). 593 Vsakdo mora smrtno čašo piti (6304). 593 Slana je pomorila vse veselje (6305). 594 Moj venec hočejo v nebesih imeti (6306—6324). 594 Mene srce boli po umrlih roditeljih (6325). 603 »Moji starši v grobu spijo« (6326—6328). 603 »Moja mati pa lehko spijo« (6329). 604 »Žarko sunce gori shaje« (6330). 604 Kar je umrli zamudil, to založi Bog! (6331—6332). 605 Za umrlo devico. A. (6333). 605 Za umrlo devico. B. (6334) . 605 Danes je še tukaj, pa jutri ga ne bo (6335). 606 »Pridite k moji procesiji, ko me bodo z doma nesli« (6336—6339) . . 606 Jutri pridejo štirje po me (6340). 608 Za slovo pred pogrebom (6341). 608 Danes se že med mrtve skriva (6342). 609 Kakoršen je mrtvec, takovšni bomo tudi mi (6343). 609 Žalostno mi je odpevanje, lože bi mi bilo jokanje (6344). 610 Oddelek B. Narekanje za umrlimi. Za možem (6345). 610 Za materjo (6346). 611 Za soprogom (6347).. 612 Oddelek C. Slovesa ali narodni nekrologi. Matijašek pade pod voz (6348). 612 Deklš pade, ubije sebe in otroka (6349). 613 Graški študent (6350). 614 Študent zaboden (6351). 614 Deklica zgorela (6352).. 615 Svatje — pogrebci (6353—6367). 615 »Snoči okoli enajste ure sem zaslišal glas Gospodov« (6368—6400) . . 620 Dodatek A. Vzorci sloves iz novejšega časa: Vtopljena deklica (a) .633 Deklica pride pod voz (b) .634 Pod usadom zasuta deklica (c — d) .635 Vtopljeni šribar (e) .636 Vtopljeni kosec (f) .637 Poročenca vtopljena (g) .637 Nagloma umrla deklica (h) .637 Mlada deklica umre (i) .638 Mlada žena umre (k) .638 Mlada žena umre (l) .639 Za umrlim ni predolgo žalovati (m) .639 Težak je bil, vendar je Bog zanj znal (n) .639 Novinec umre (o) .640 Srečnega smrt (p) .641 Nagla smrt. A. (q) . 641 Nagla^smrt. B. (r) .642 Mladenič umrje (s) .642 Dodatek B. (Nenarodne obsmrtnice z njih začetnimi verzi).643 XXII Na strani Del IV. Pesmi pobožne. Pripomnja .649 Razdelek I. Pesmi o Bogu, sv. Trojici, sv. Duhu, Jezusu, Mariji in za razne praznike. Slavec poje nad Marijino zibelko (6401). 650 Nebeško ženitovanje (6402) . 651 Oznanjevanje Mariji I. (6403). 651 Oznanjevanje Mariji. II. (6404). 652 »Sveti angel Gospodov je Mariji oznanil« (6405—6407). 652 Jarebica ziblje Jezusa (6408). 654 Marija na zlatem stolcu (6409)... • 654 »Le ziblji, Marija, Jezusa« (6410). 655 Jezus v templju (6411).. 655 Jezus jemlje slovo od Marije (6412—6415).. • • 656 »Jezus je zjutra zgoda vstal« (6416). 659 Jezus brez žlahte (6417 — 6430). 660 Jezusu delajo križ, vrvi in žreblje (6431). 673 Jezusova oprava ob trpljenju (6432—6435). 673 Judinje zmerjajo Marijo (6436). 676 Devojka in Jud (6437). 676 Jezus nese križ na Kalvarijo in se da križati (6438). 677 Kristijani, pritecite, poglejte Jezusa! (6439). 677 Jezus križan (6440—6441). 678 Vse stvari žalujejo za Jezusa (6442—6443). 679 Kako pojde Jezus s križa, ko je že na pol mrtev (6444—6449) .... 680 »Premisli, ti človek, kaj Jezus trpi« (6450—6453). 683 Kolikokrat je Jezus kri prelil (6454). 684 Jezus je tako krvavi pot potil, da je kamen omečil (6455). 684 Sedem žalosti Marijinih. I. (6456 — 6457). 685 Sedem žalosti Marijinih. II. (6458—6459). 685 Marija rajža ino gre (6460). 687 »Predolga je rajža in temna je noč« (6461 — 6465). 688 Angeljci prestrezajo sveto kri (6466—6469). 689 »Žalosten je včliki teden« (6470). 690 »Le pojdi, pojdi, duša, z menoj« (6471—6479). 691 »Lepa roža, mati božja« (6480—6482). 694 »Pritekla je Veronika, prinesla bela rutico« (6483 — 6484). 695 »Kje si hodil, kje si bil?« (6485—6486). 695 »Cel svet se je tresel, ko je Jezus križ nesel« (6487—6490). 696 »Jezus je usmiljen bil, za nas krvavi pot potil« (6491). 697 Če kdo hoče zveličan biti, mora krvavi pot potiti (6492). 698 Visočane delajo božji grob (6493). 698 Jezus postavi sakrament svetega Rešnjega telesa (6494). 700 »Jezus je od smrti vstal. I.« (6495).700 »Jezus je od smrti vstal. II.« (6496) 701 Razdavanje pisanek. I. (6497 — 6499). 701 Razdavanje pisanek. II. (6500—6501). 703 Jezus z učencema (6502—6503). 704 Kristusov nebohod (6504—6505) .. 705 »Ko sveti Duh po svetu gre« (6506). 706 Jezus v podobi kruha in vina (6507—6510). 707 »Oj usmiljeni Jezus, jaz ljubim tebe« (651 1—6514). 710 »Mi se vkupe zbiramo« (6515).711 Vnebovzetje Marije (6516—6520). 71 1 Marija v nebesih kronana (6521 — 6524). .714 Marija hodi po nebesih in prešteva duše (6525 — 6530). 716 XXIII Na strani Marija spleta venec (6531—6532).. . 719 »Večer je, večer, prvi mrak« (6533) ... 720 Marija napravlja luč za verne duše (6534). 720 Pri Mariji iščimo pomoči! (6535). 720 Marija v nebesih sedi, lep sceptar v rokah drži (6536—6540). 720 »Ena rožica je scvetela« (6541). 723 Komu je Jezus pustil kranjsko stran (6542). 723 »Lepa si, lepa si, roža Marija« (6543—6548). 724 »Lepšega v nebesih ni, kakor si, Manja ti!« (6549). 726 Na sveti ni nič lepšega od Marije (6550). 726 »Češčena si, Marija ti« (6551). 727 »Zapojmo na glas Mariji na čast« (6552). 728 »Marijo si izberi in boš sladko zaspal« (6553—6554). 728 Tiče pojo o sv Duhu, sv. Trojici in Bogu Očetu (6555). 728 Tiče pojo o usmiljenem Jezusu (6556). 729 Marija pomočnica I. (6557—6558). 729 Marija pomočnica II. (6559—6560). 729 Marija pomočnica III. (6561). 730 Marija pomočnica IV. (6562). 730 Marija pomočnica V. (6563). 730 Priporočevanje Mariji. I. (6564). 731 Priporočevanje Mariji. II. (6565)... 731 Priporočevanje Mariji. III. (6566). 731 »Jaz imam mater, ki prosi za me« (6567).. 731 Marija svetega rožnega venca (6568). 732 Razdelek II. Narodne molitvice. »Jaz gore vstanem, milo zdahnem« (6569). 733 »Marija je zjutra zgoda vstala« (6570). 734 »O lepa rož’ca Marija, skozi vas solnce sije« (6371). 734 Jezusovo trpljenje (Zlati Očenaš). I. (6572—6580). 734 Trpljenje Jezusovo. II. (6581—6582). 739 Trpljenje Jezusovo. III. (6583). 740 Trpljenje Jezusovo. IV. (6584—6586). 741 Trpljenje Jezusovo. V. (6587) . . . .’.. . 743 Sedem besedi Jezusovih (6588). 744 Jezus je na velikonočno jutro zgodaj vstal. I. (6589). 745 Jezus je na velikonočno jutro zgodaj vstal. II. (6590). 745 Šentjanževa maša (6591—6596). 746 Bog’je ukazal doli leči, trdo zaspati (6597—6604). 748 »Varuj nas to sveto noč« (6605—6609). 752 »Sveti križ, božji križ, ti me doli položiš« (6610—6613). 753 Pojdimo spat, s svetim križem prebivat (6614—6638). 754 »Marija Boga rodila, v senčico položila« (6639) .. 762 »Mi se Bogu priporočimo« (6640). 762 »Bog, večna luč — varuj me nocojšnjo noč!« (6641) ........ 763 Sv. Katarina in Jezus (6642)... . 763 Završila večerne molitve (6643—6646). 764 Marija, bodi počeščena stotisočkrat! (6647—6648). 765 »Marija, pošlji mi šest angeljcev« (6649). 766 Priporočevanje Jezusu (6650). 766 Kaj bodi zapisano na glavi, čelu, ustih, srcu (6651—6652). 766 »S tremi križi doli ležem« (6653).. 767 Priporočilo sv. trem kraljem (6654). 767 Vsako uro pojdimo z Marijo k Jezusu! (6655). 767 Priporočevanje o raznih urah (6656). 768 Kdo mi pomagaj, če umrjem v tej ali drugi uri (6657—6658) .... 768 XXIV Na strani Molitev ob hudi uri (6659). 770 Molitev ob procesiji za dež (6660).770 Hagada (kanigalilejska, evangeljska pesem, dvanajst osobitosti) (,6661—6680) 770 Razdelek III. Pesmi romarske. Z rožmarinom na božjo pot (6681). 794 Kaj mora imeti romar sv. Jakoba kamposteljskega (6682). 794 O desetih božjih zapovedih (6683—6685). 795 Dvanajst ur Marijinega veselja (6686). 795 »Romarji in romarice, k večerji ste povabljeni* (6687). 796 Spokori se in moli, dokler je čas (6688). . 796 Romarji darujejo Mariji čiselce, Jezusu križce (6689). 796 Romarji darujejo Mariji svečica (6690). 797 Romarji se priporočajo Mariji (6691).. 797 Romar se priporoča Materi božji na ptujski gori (669 2 ) . 798 O šmarni gori. I (6693). 798 O Šmarni gori. II. (6694). 798 O Šmarni gori. III. (6695—669b).799 O svetem škaploru (škapulirju) (6697). 799 Zibiška Mati božja (6698). 800 O Semiški gori (6699). 800 Svete gore na Štajerskem (6700—6701). 800 O Jezusovem telesu, ki na Koroškem raste iz zida (6702). 801 O Mariji kokrski (6703—6708). 802 O udarjeni Mariji na Ljubnem (6709—6711). 805 Skaručenska sv. Lucija (6712).,.. 807 O obnovljeni cerkvi (6713—6728). 807 Vsaki dan se hoče zmisliti sladkogorske Marije (6729). 816 Na svetu je ni pomoči, ko pri sv. Joštu (6730). 816 Romarji se poslavljajo od romarske cerkve (6731). 817 Slovo od sladkogorske Matere božje (6732). 818 Dodatek nenarodnih svetih ali pobožnih pesmi ž njih začetnimi verzi: I. Adventne pesmi (z večernicami vred).819 II. Božične pesmi.820 III. Pesmi za novo leto in obrezovanje Gospodovo.822 IV. Pesmi o svetih treh kraljih.824 V. Pesmi za svečnico.824 VI. Pesmi postne in o Jezusovem trpljenju.826 VII. Pesmi velikonočne.828 VIII. Pesmi za Kristusov nebohod.829 IX. Pesmi za binkošti.829 X. Pesmi o sveti Trojici.830 XI. Pesmi v čast svetega Rešnjega telesa, za blagoslov in obhajilo 830 XII. Druge pesmi na čast Jezusu.833 XIII. Pesmi v čast Mariji.833 XIV. Pesmi v čast svetnikom in svetnicam.838 XV. Razne pobožne za druge praznike, nedelje, slovesnosti in prilike 844 XVI. Pesmi o štirih poslednjih rečeh in za duše v vicah . . . 846 XVII. Pesmi romarske.847 XVIII. Moralne pesmi necerkvene.849 XIX. Pesmi za godovnjo, pozdravljanje in poslavljanje duhovnikov, novo mašo, obnovo cerkve, nove oltarje, zvonove . . . 850 Del III. Pesmi za posebne prilike. i Razdelek I. Pesmi obredne. Oddelek R. Kolednice. Kolednice splošne. Obrazec A. 473 °- (Iz Žabnic.) Sma prišli prad ne vrate, Btig otu, da b’ ble zlate! Oh Marija, oh Marija! Sma z j enega ljeta v druga šli, 5 Bod’ Btig per nas noj Marija! Dajte nam ’no pleče, Saj oča nič ne poreče. Dajte nam ’na klobasica, Btig obvari vašega prašiča. io Dajte nam en malo bobu, Bflg obvari vašega volu. Dajte nam en malo moče, Bfig požegnej vaše roče. Dajte nam en malo leče, 15 Btig daj vam vliko srenče. Dajte nam en malo kaše, Bug obvari dečle vaše. Še ta gore na polica, Dajte dol na patica. 20 Gaspadinja v ključah rapoče, Nam nekej dobro hoče. Al masta kej misel dati, Mflrte nam le šitro dati. Da nam ne b6 trjeba dolgo stati, 25 Poplati nam hočjo permer- zvati. 4730. Zapisal M. Majar (?). — Iz VO. XIV? 14—15, kjer je Vraz pri¬ stavil to-le opomnjo: »Kolednica ta peva se gotovo po sviuh Stranah slovenskih. Ja sam ju (no na Murskom polju uz medjaš ugarski (vidi stranic . . .). Poleg Majera pjeva se i u Kranjskoj i po Rožju dolnjem. Evo komad od nje: (Tu citira Vraz pesem, objavljeno spodaj pod št. 473 j.) Napev je podoben onomu pod brojem 333 str. 145 u novojsbirci Sušilovih moravskih pesamah. (Brno 1840).« — Verz 3 —5 se ponavlja za vsakim parom. Pesem sem natisnil jaz v »Archivu fiir slav. Phil.* XVII. 630, 631. 1 * 4 III. — I. Pesmi obredne A. 4731, 4732, 4733. 473i- (Kranjska.) Inu koledniki ob božiči pojo: Mi smo prišli pred vrata, De bila božja zlata! Obrazec B. ' 4732. (Iz Šempetra pri Gorici.) Dober večer, gospodar nu gospodinja, Nu vsa poštena družina! Trije kralji so dužovlje, Dužovlje, oj dužovlje, 5 Da nam pomagaj Ježuš! Gospodar sedi u koti, En tolar drži u roki. De b’ mu Bog dau tu misu, De bi ga meni prtisnu! 10 Zad za hišu rasejo preklce, V hiši so liepe deklce. Zad za hišu rastejo hrastiči, V hiši so liepi fantiči. Zad za hišu rase majaron, 15 V hiši je hlapec talambon. Smo slišali mi praviti, De ste prešička zadavili. Naj bo prešič al’ presičica, Nam tiče klobasičica. 20 Ljubca, poglej skuoz peč, Kašen koladnik ti je všeč! Ljubca skoči na kason, Vrž’ nam dol en debou kla- bason! Zdej vas prisrčno pozdravimo 25 In Bogu zdej zročimo. Trije so kralji dužovlje, Dužovlje, oj dužovlje, Da nam pomagaj Ježuš! 4733- (Okoli Gorice.) Okoli Gorice je koledvanje tudi še kej v navadi, posebno ob sv. treh kraljih. Dva, navadno trije možaki hodijo s Žakljem ali bisago na rami od hiše do hiše, pripevajo marsikake pesnice od Jezuščeka, Marie in sv. Jožefa, ter od sv. treh kraljev, in navadno tako sklenejo: Gospodar sedi v koti, Da bi mu Bog dal to misel, Derži en tolar v roki: Da bi ga nam pritisnul! 4731. Zapisal Primož Truber. — Iz njegovega » Catechismus s dveima islagama « /575, str. 218 (»mi fmo prishli pred vrata, * de bila boshya slata«). Pnm. V. Oblak v Letopisu Slov. Matice i8gi, str. 141 d. in Strekelj » Arcliiv ftir slav. Pilil.* XVII. 630 d. Pridevnik božja stoji za stari vokativ bože. 4732, Zapisal Jožef Cejan; pmvila Urša Črne. — Iz zbirke Cejanove IV j. 1 ' 45. » Beseda dužovlje pomeni iz dežele. To kolednico pojejo otroci, kateri hodijo za koledniki. Slišal sem enako pesem v Orehovljali pri Biljah « Tretja, četrta in peta vrstica se ponavlja za vsakim parom. Glede'vv. 16—ig gl. Obrazec D. 4733 - Zapisali t. Kociančič. — Iz »Arkiva za povj. jugosl.«. III. 280. III. — I. Pesmi obredne A. 4734, 4735, 4736, 4737. J Obrazec C. 4734 - (Od Cerovca.) Dober večer vam Bog daj! Dobri ljudje, znate kaj? Slišite naših pesmi glas, Bog potroštaj nas no vas! 5 Prazne žakle verzmo v kraj, Naše pesmi začnimo zdaj! Ker nas raj posluša bo, Več mu z mošnje zlezlo bo. Oča po hiši skačejo, 10 Mošnjo za rep vlačijo; Mati po hiši kišejo, Za nas klobase išejo. Vaše mošnje, naš kanjer, To po snegi dela tir, i 5 Če bomo vam dougo tu stali, Bomo vam več stene zderli! 4735 - (Iz Cerovca.) Če ste vi sliišali, 5 Ker nas raj posluša bo, Kej smo vam ovokrat pravili: Več mu z mošnje zlezlo bo ! Na osmo noč Mo tii drgoč. ___ _ Obrazec D. 4736 - (Iz Podzemlja v Belih Kr.) Klobase radi jemo Ta male, ta male, Pa tudi velike. Stante na klopico, 5 Prneste klobasico. Darujte, darujte, Saj tudi Jezus vas! Sosedje so nam prav’li, Da ste prešička dav’li: xo Darujte, darujte, Saj tudi Jezus vas! 4737 - (Rožanska.) Nam so oča pravili, Nan se sliši klobasica. Da ste prašiče davili: , 5 Hlop po njo, Bodi prašeč bel prašiča, V žakl ž njo ! 4734- Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. U., poleg št. 133 (27) s svinčnikom napisana. Prepis v VO. V. 38. se loči v tem: 2 lidje. 4735. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. V. 37. Verz 3 je značilen za uvod v novoletno koledo; tudi Vraz jo že oznamenja s »Kolednica novoletna «. 4736. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. 4737. Zapisal M. Majar. — Iz VO. XIV. 2 75 v opomnji Vrazovi (prim. št. 4130 pod črto). 6 III.—I. Pesmi obredne A. 4738, 4739, 4740, 4741, 4742. 4738 - (Borovlje.) Mene so sosodi pravili, Mene se sliši kvobasica. Da ste vi prašiča davili. 5 Hvop po njo, Bodi prašič bol prašiča, V Žakelj z njo! 4739 - (Kranjska.) Med več drugimi smešnimi navadami imajo kranjski otroci po nekterih krajih tudi to-le navado: Kedar kje kčljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasom, de bi jih ne poznali, rekoč: So nam pravili, Stezte se na polico! De ste prešiča zadavili: Dajte klobasico ! Obrazec E. 4740. (Iz poljanske doline.) Božični koledniki prišedši v hišo navadno reko: Koledniki svetega Brica Gospodar jih za šalo vpraša: Bi radi jedli potico! Ali imajo pravico? Obrazec F. 4741. (Dolenjska.) Preljubi sveti božič ti, Mi se te veselimo vsi, In jaslica pripravljamo Za tvojo čedno posteljco. 5 Sam Bog je tebe k nam poslal, In nam orehov dosti dal, Orehe čemo pozlatiti, Tebe čemo počastiti! Zabavljica zavrnjenih kolednikov. 4742. (V okolici Celja, po Kozjaku in v škalski dolini.) Na god nedolžnih otročičev_, na nekih krajih popred, se začne kolednica. Grejo namreč fantje ali pa dekleta od hiše do hiše in vošijo srečo in blagoslov 4738 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovili NPKS. št. 68 5. 4739- Zapisal J. — Iz Novic VII. (i84g) 6. »Ti trančarii se pravi pob¬ ijanje' ali podijo bobljat'.« 4740 . Zapisal L. Pintar. — Iz njegove zbirke. Prim. konec št. 4764. 474 1 - Zapisal neimenovani » popotnik «. — Iz rokopisa, ki mi ga je poslal Gašpar Križnik, kateri je pristavil, da jo je poleg nekih drugih, spodaj objavljenih, ta » popotnik « pel »še kot deček z drugimi tovariši, ki so šli v kralje. Ko so prišli v hišo, so te pesmi peli; eden je šel gori, eden doli. Bili so v belih srajcah, rudečih plajših in na palci so nosili zvezdo .« (Iz pisma G. Križnika z dne jo. X 1902). Ta pesem se mi zdi zelo mlada; je-li sploh narodna? 474 2 - Zapisal Janko Pukmajster-Vijanski. — Iz »Slov. Glasnika « III. (1859) 5/. III. — I. Pesmi obredne A. 4743. 7 za novo leto pri vsaki hiši. Dobijo potem kaj v dar: platna, povesem, orehov in suhih hrušek, kruha ali pa denarjev. Vendar dan današnji ni več pravih ko¬ lednikov in kolednic. Sedaj le godci hodijo okoli. Nek mož mi je pravil, da svoje dni so vse bolj »lušne pesmi« peli in bolj noroglavi bili koledniki. Zapisal sem si košček takega smešnega voščila iz starih časov in tako-le se glasi: »Bog vam daj toliko dobrote, Ko je na peči mokrote; Bog vam daj toliko sreče, Ko je na peči zelene leče! 5 Bog vam daj toliko otrok, Ko je ajdovskih kop; Da bi imele kobile piščeta, Krave žrebeta in kvokle teleta!« Kolednice božične. $PriporrtnjcL. O mnogih med kolednice sprejetih pesmih ni mogoče do¬ kazati, da so se povsod res pele ali pojo ob koledovanju. To je pri nas večinoma ponehalo, in če je še kje v navadi, se pojo večkrat celo pesmi, ki niso narodne niti po izviru niti po duhu. Vendar se z ozirom na starejše zapise iz prve polovice prejšnjega stoletja in z ozirom na deloma še ostali okvir dd še določiti ali vsaj slutiti, da spadajo te pesmi v ta oddelek, zlasti dedaj, kadar se je vsaj v enem zapisu ohranila kakovšna na to mereča črtica. Dalje opozarjam, da je med božične kolednice sprejeto vse, kar se ne ozira določno samo na druge praznike božičnega oddelka cerkvenega leta, t. j. na novo leto, sv. tri kralje, svečnico. Prav starih kolednic, kakor jih imajo drugi Slovani, je pri nas le malo. Stara belokranjska kolednica. 4743 - (Iz Adlešic.) Pred malo leti so hodili na Sv. dan v naše vasi »koledvat« ali »plevat« (?) ter so pred hišo tako-le popevali: Pomoz Bog Kak na božič, tak po božič : Zdravi i veseli Božičevali! 5 Dober dan, gospodar, Bog ti dobro srečo dal Na današnji božji dan! Pred kučom ti zelen dvor, Na dvoru ti šest volov, 10 Nad volovi vranec konj. Na konju je sedalce, Na sedalcu sinak tvoj, Na sinaku kapica, Na kapici kitica, 4743. Zapisal Iv. Šašelj. — Iz ^Dom in Sveta « II. (1889) 5/. III. — I. Pesmi obredne A. 4744, 4745, 4746, 4747. 15 Na kitici tičica. Ona lipo poje, Dobro leto zove. Bog ga nam daj! Rodile ti vinske gore, 20 Vinske gore, žitno polje, Vsaka dobra sreča! 4744 - (Belokranjska.) Na sveti dan popevajo Bajančani po nekaterih vaseh pred hišami tako-le: Dober dan, gospodar, 5 Pune Skrinje ženice! Danes ti je božji dan. Podaj komad kruha Bog ti dobro srečo dal, I kupico vina! Pune sode vina, _ 4745 - (Iz Podzemlja v Belih Kranjcih.) Dober dan, gospodar, Na kapici kitica, Pred hišom vam zelen bor, Na kitici tičica. Na boričku konjič mlad, Tičica popevala, Na konjičku sedelce, 10 Dobro leto dozivala, 5 Na sedelcu sinek mlad, . Svako dobro srečo. A na sinku kapica, _. . 4746. (Belokranjska.) 0 božičnih praznikih pridejo Žumberčani — Belikranjci govore jim Vlahi (unijati) — čarat t. j. popevat k Božiču. Ko pride takov kolednik k hiši, veli: »Hoču ti čarati, donesi mi kruha«, potem pa začne: Dobar dan, gospodar, Bog vam dobre gostje daj! Na dvori vam.zelen bor, Zanj’ privezan konjič vran. 5 Na konjički sedlice, Na sedlici sinek vaš, Sinek ima srebern pas. Več vam velja dober glas, Kakor tisti srebrn pas. 10 Rodila vam ženica In ta vinska mladica! Stari čako, donesite vina, Stara majko, komad kruha, Mlado snaše, povesance, 15 I djivojka, jabučicu! 4747 - (Belokranjska.) Dober večar, gospodar, Pred kuču zelen zbor, Bog nam dobre gosti dal! Konje uranec pervezan, 4744. Zapisal Iv. Šašelj. — Iz »Dom in Sveta « VII. (1894) 383. 4745 - Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 4746. Zapisal Janko Barle. — Iz »Letopisa slov. Matice « 1893. str. 3, pod besedo čarati, kjer pristavlja zapisovavec: »Daši je ta pesem prvotno žum- berška, prekrojena je povse na belokranjsko. Ko kolednik to pesenco dovrši, za¬ kriči: »Dajte, majka, kos kruha dajte!«« 4747. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 113, kjer je za kapica (v. 8, 9) tiskano napak kupica. Namesto klatala je pač brati klasala. III.—I. Pesmi obredne A. 4748. 4749, 4750. 9 5 Na urancu sedalce, Po sedalci zibelka. Po zibelki sinek mlad, Na sincu je kapica, Na kapici rožica, 10 Na rožici ptičica, Ta tičica popevala, Da v žiti letala, I pšenica klatala. Sveti Jožef dobi Marijo. 4748. (Od Frama.) Bog je zbral dvanajst mQži, No vsi sq noter v’ tempel šli. Vsaki nQ šibe? v’ rže zakonske. 5 Mq>žje sq mermrali: »Kaj ti tu klečiš? Vsej nimaš, nimaš Poroda božjega!« Marija gor stanq>la, 10 Milo jokala, Še lžpše. je molila Sveti roženkranc. Marija je pritekla V cčrkvQ žegnanq, 15 Dol je pokl§knQla Med žene zakonske. 4759- Zapisal Oroslav Caf; pela Marija Kotnik. — Iz CO. I. Si, kjer je konec samo kratko naznačen. Caf je pripisal pesmi opomnjo »sonderbar!!« 16 III.—I. Pesmi obredne A. 4760. Žene so mermrale: »Kaj ti tu klečiš? Vsej nimaš, nimaš 20 Poroda božjega!« Marija gor stantjla, Milo jokala, Še lčpše je molila Sv§ti roženkranc. 25 Marija je pritekla V cerkvQ žegnanQ, Dol je pokleknQla Med mlade hlapčiče. Hlapčiči so mermrali: 30 »Kaj ti tu klečiš? Vsej nimaš, nimaš Poroda božjega!« Marija gor stancjla, Milo jokala, 35 Še lčpše je molila Sv§ti roženkranc. Marija je pritekla V cerkev žegnancj, Dol je pokl§knQla 40 Med mlade dčklice. Dčklice so mčrmrale: »Kaj ti tu klečiš? Vsej nimaš, nimaš Poroda božjega!« 45 Marija gor stanq>la, Milo jokala, Še lčpše je molila Sv^ti roženkranc. 4760. (Od Cerovca.) Marija ide v cirkev, V cirkev žegnano, Tam pa si poklekne Med može zakonske. 5 Možje so mermrali: »Kaj ti tu med nami maš, Da nemaš poroda, Poroda božjega?« Marija je gor stanola, 10 Namilo se zajokala, Še lepše je zamolila Ti sveti roženkranc. Marija ide v cirkev, V cirkev žegnano, 15 Tam pa si poklekne Med žene zakonske. Žene so mermrale: »Kaj ti tu med nami maš, Da nemaš poroda, 20 Poroda božjega?« Marija je gor stanola, Namilo se zajokala, Še lepše je zamolila Ti sveti roženkranc. 4760. Zapisal St. Vraz; pela Trezika Megličeva. — Iz VO. XIX. I. 247I22. — Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. XVIII., knj 5— 7, premenivH to le, ne glede na naglasite: 6, 18, 30 ti tu] ti — 19, 31 Da] Ki — 28 fante] pajbe 29 Fantje] pajbje — 40 divice] dekliče — 41 — 44] Dekliči pa so rekli: * »Le tu med nami bodi, * Ki smo vsi dekliči, * No moli sveti roženkranc!« (Ta po¬ pravek je znamenit dokaz nekritičnosti Vraza, kateri je mislil, da se pesem od početka tiče Marije in ne Marijine matere Ane.) Drugi prepis (narejen po ravnokar omenjenem) je v VO. XIV. zb — ja, kjer je to drugači: 29 su (po¬ zneje popravljeno v so) — 44 Ne (pozneje popravljeno v no). Tudi v v. 10. je Namilo pozneje popravljeno v Nemilo. Tretji prepis je v VO. VIII. /j,- loči se odgoretijega natiska, ne glede na naglaske in r za zlogotvorni r v lem: 25, 37] Marija v cirkev ide — 31 Da] Ki ti — 40 divice] dikliče — 40—44] Dikliči pa so rekli: * Le ti tu pri nas bodi, * No z nami Boga moli, * Da Bog nam porod da!« 17 III.—I. Pesmi obredne A. 4761, 4762. 25 Marija ide v cirkev, V cirkev žegnano, Tam pa si poklekne Med fante ledične. Fantje so mermrali: 30 Kaj ti tu med nami maž, Da nemaš poroda, Poroda božjega? Marija je gor stanola, Namilo se zajokala, 35 Še lepše je zamolila, Ti sveti roženkranc. Marija ide v cirkev, V cirkev žegnano, Tam pa si poklekne 40 Med divice ledične. Divice pa so rekle: Kaj ti tu med nami maš, Da nemaš poroda, Poroda božjega? 4761. (Iz Selnice na Dravi.) Marija sem pritekla V to cerkvo žegnano, Še le dol je pokleknila Med te ledik deklice. 5 Še dekle so mrmrale: »Zakaj ti to klečiš? Saj nimaš, saj nimaš Poroda našega!« Marija se prestrašila, 10 Nemilo je zajokala, Še lepše je molila Ta sveti roženkranc. Marija gre v nebesa, Nas vabi za seboj, 15 Veselo nam je iti, Marija, za teboj. Sveti Jožef dela zibelko. 4762. (Kranjska.) a) Redakcija I. Bog daj dober večir, Vam, hišni gospodar! Mi smo prišli lesej k vam, Oč’mo eno sveto pesem pet, 5 Od Jezosa in Marije, In od rojstva božjega, (In od lejta novega, Ki ga je dans pervi dan). Maria in svet Jožef 10 Se skupej znejdesta, In se prav lejpo menita, In sta se na rajžo podala Proti letem gojzdu zelenemu. U gojzdi ne raste druziga 15 Koker le ta hojica. Zdolaj sta počivala, Prav lejpo sta se menila. Iz hojice se druzčga ne st6ri, Koker leth žagančica; 20 Iz žagance se druzga ne stori, Koker letk zibelka. 4761. Zapisal Fr. Praprotnik. — Iz njegove zbirke. 4762. ZapisalH. K (ory tko). — Redakcija I. je iz Vrazovega prepisa v V O- J T . 25, redakcija. II. pa podaje pesem, kakor je tiskana v SPKN. I. 6 —7. llf.—I. Pesmi obredne A. 4763. Noter se zible Jezus svet, Ki je stvariu zemljo, nebo, Človeku dau dušo, teld — 25 Vselej pomagaj Jezus nam! To vam je pesem spojena Tem hišnim gospodarju — Tem hišnim gospodarju, Tudi hišni materi, — 30 Na vaše lejpo poštenje: Daj vam Bog zdravje in veselje! Mi vas prelepo prosimo Za enga dara božjega. Svitim’ križu božjemu 35 Svetega Brica ofrali, Bogu vas č’mo perporočit, Bogu, ljubi dvici Mariji! Per vas ostani sveti Duh, Z nam pa pojde večni Buh! b) Redakcija II. Bog daj dober večer, Hišni gospodar vam! Mi smo prišli les’ k vam, Mi črno eno sveto pesem peti 5 Od Jezusa in Marije, Od rojstva božjiga, In od lita noviga, Ki ga je danas pervi dan. Svet Jožef in Marija 10 Se skupaj snideta, In se prav lepo menita, In sta se na pot podila Proti gojzdu zelenimu. V gojzdu ne raste druziga, 15 Kakor sima hojica, Zdolaj sta počivala, Prav lepo se menila. Iz hojice se druzega ne stori, Kakor kak’šna žagančica, 20 Iz žagance se druziga ne stori, Kakor kak’šna zibelka. Ndtri se ziblje Jezus svet, Ki je vstvaril zemljo, nebo, Človeku dal dušo, telo — 25 Vselej pomigaj Jezus nam! To vam je pesem spojena, Vam, hišnim’ gospodarju Ino hišni materi, Na vaše lčpo poštčnje: 30 Daj vam Bog zdravje in ve¬ selje. Mi vas prelepo prosimo En’ga dara božjiga. Svetim’ križu božjimu Svčt’ga Brica dar’vati, 35 Bogi črno vas priporočit’, Bogu devici Marii, Pri vas ostani sviti Duh, Z nam’ pa pojdi vični Buh! 4763 - (Iz Cerkelj na Kranjskem.) Marija in Jožef sta rajžala —■ Marija je rodila Jezusa — oj rajžala Jezusa, Ta v strgano štalico. Oblublenga Mesijasa. 4763- Zapisal Mat. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič in po katerem jc pesem natisnjena v Sl- Bčeh II. 1. 1851, str. 58 (samo da je tam tiskano: 10 dal), kjer stoji ta le pripomnja: »Kjer imajo deleč v cerkov iti, grejo k polnočnicam že na sveti večer, 1 čakajo u ves1 v nekakej hiši blizo cerkve do polnoči, poječi različne koledniške i božične pesmi.«. III. — I. Pesmi obredne A. 4764. 19 5 Marija ni imela pleničice — pleničice, Svet Jožef dav je srajščico. Vzev je na ramo puntiko — oj puntiko, Šov je v zeleno gmajnico. Marija ni mela povojčika — povoj cika, Svet Jožef dav je pintico. Marija ni mela kovterča — kovterča, 10 Svet Jožef dav je sukenco. Marija ni mela zibike — zibike, Svet Jožef biv je cimprman. 15 Tam je posekov jevčico — jevčico, De je naredu zibiko. Zibika je lepo vmalana — vmalana, De je Mariji dopadala. Najednej strani je namalano —• namalano 20 Presladko ime Jezusovo. Na drugej strani je namalana — namalana Njegova britka martra vsa. Jožef in Marija po svetu sta hodila. 4764. (Kranjska.) Jožef in Marija Po svetu sta hodila; Oslička peljeta, Njega tudi ženeta. 5 Šla sta po en’ cesti Prot’ Betlehemskim’ mesti ; Jožef prosi milo, De b’ se kdo usmilil. Ljudje so trdovratni 10 Do Marije. Pred vratmi Vun iz mesta gredeta, Na en pašovnik gledata. Tam je ena štalica, Tj e se ona spravita. 15 Strehe ni gor nobene, Stene so vse prelomljene. Jožef Mariji pravi: »Tvoji časi so ti stari: Tukaj luči nimava, 20 Ne perprave nobene!« Jožef dalej pravi: »Marija, se ne straši: Prišla bode božja luč, Ona bo nama pomoč!« 25 Marija je plajšč izslekla, Na tla ga je razpregla, Bogu je čast in hvalo dala, En majhin čas zaspala. Marija se potlej sprebudi, 30 Jezus ji na plajš leži. Tačas je bil grozen mraz, De se smili Jezus nas. 4764. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 5—7. Zapis Jožefa Osredkarja iz Doba pri Domžalah (v zbirki M Rodeta V. št. 39) se loči v tem: 1 Jožef] Sveti Jožef — 4 tud’ — 8 De — 8 Kdo] kdo jih — 10] Da mor’jo pred vratmi (prvotno se je pač glasilo: Da morejo stat’ pred vratmi) — 12 pašnik — 18 ti stari] tari (?) — 19 Tuki — 20 priprave — 23 bo — 26 manjka. — Za 30. verzom je vtaknjen ta: In se Mariji nasmeji — 40 ložje — 4 i, 45 sem .. sem .. 42—44] Lepo glor’jo pojejo, * Bogu čast dajejo * In pastircam naznanijo •— 48 vseh — 49, 50 tega] Njega — 51 bo pri. Tudi naš natisek ima precej znakov -»umetnega* popravljača. 20 III. — I. Pesmi obredne A. 4765, 4766. Marija je vstala, Jezusa je sprevijala, 35 Jožef mu je suknjo dal, De je Jezus lagle spal. Le sim, le sim angeljci, Vsi nebeški angeljci Lepo glorjo pojejo, 40 Ter pastirce zovejo: »Le sim, le sim, pastirci vi, Eno čudo se godi, Rodil se je človek-Bog, Nas bo rešil vsih nadlog. 45 Tega mi častimo, Tega mi molimo; On bode per nas ostal, Dokler mu boš dušo dal!« 47 6 5 - (Iz Podzemlja.) Sveti Jožef in Marija Sta po svetu potovala, Ker volička ženeta In oslička peleta. 5 Gresta venkaj iz mesta Tj e k mestu Betlemu. Tam je jena štalica, Na škalco je naslonjena. Ljudi trdovratni so: 10 Marija stoji pred vratmi, Nihče ne da jerpergve, Smil se stotavženkrat Bogu ! Jožef tako govori: »Zdaj ja naš je cajt ta stari, 15 Niti lučke nimamo, Nit’priprave nimamo!« Marija slekla doli plajš, Pokleknila je na plajš, Bogu čast in hvalo dala, 20 In jen majhen cajt zaspala. 4766. (Od Frama.) Sv§ti Jožef gr§ z Marijo V mžstece Betlehem. Osleka peljata, Voleka imata. 5 Voleka predala sta, Ker stroška ne imata. Nq>ter sta se pripeljala V mčsto Betlehem, H eni priprosti štalici. 10 Marija s§ ozčrla, Štalica s§ odperla. Sv^ti Jožef je pa poleg stal, Je koj nQter v štalicQ šel. Sveti Jožef tako pravi: 15 >0 Bog, vsmili s§ krez nas! Tukaj ni odšje, ne zibele, In ni druga ko velki mraz : Bog s§ smili krez nas!« Marija tako pravi: 20 » »Potroštan bQdi, Jožef moj! Vsej s§ bQ rodil človčk-Bog, Rešil nas bQ iz nadlog!«« Marija je pokleknila, Gor vzdigne rQke, 25 Bogu s§ je črez dala, Sladko je zaspala. Sveti Jožef pa poleg stoji, Močno za luč skerbi. 47S5. Z.npisal Janko Barle; peta stara Katarina — Iz Rarleiove zbirke. 4766. Zapisal O. Caf. — Iz CO. II. 5. III.—I. Pesmi obredne A. 4767. 21 O Jožef moj, kam poj deva nocoj?« 4767. (Iz Guštajna na Koroškem.) »0 Jožep moj, kam pojdema nacoj ? Pojdi erpah iskati, Da b ma mogla ostati! 0 Jožep moj, kam pojdema nacoj ?« 5 »»Oh Maria, ti nevesta moja! H žlahti sam šou iskati, Ma nučeji spoznati! Oh Maria, ti nevesta moja! « « »0 Jožep moj, oskarbi ma nacoj! 10 Ta nuč sa parbližuja, Prosi sosede druje: 0 Jožep moj, oskarbi ma nacoj!« »>; Oh Maria, prebritko tua m je: Znanci me kne spoznaji, 15 Erparh nama kne daji, 0 Maria, prebritko tua m j e! «« »0 Jožep moj, nikar ti na žaluj! Letu ja vole božje, Da ne pomaga prošne. 20 0 Jožep moj, nikar ti na žaluj!« »»0 devica ti, trošt mojga sarca! Za mestam je na štala, Ta se borna pobrala: 0 devica ti, trošt mojga sarca! «« 25 »0 Jožep moj, rodila bom nacoj! Ura sa parbližuja, Ta cajt sa mi ponuje: 0 Jožep moj, rodila bom nacoj!« »»O devica, marzla ja štalica, 30 Kir boš Boga rodila, Kam ga boš položila? O devica, marzla ja štalica !«« »O Jožep moj, tukaj je zve- ličer tvoj: U eni razderti štalci 35 Leži na tardi škali: O Jožep moj, tukej je zve- ličer tvoj!« O Jezus moj, na svit rojen nacoj! Zročim ti sarce moje, Naj bo vekoma tvoje, 40 O Jezus moj, na svit rojen nacoj! O grišniki, samkaj tacite vi: Grihov sa spokorite, Da gnado zadobite O grišniki, samkaj tacite vi! 45 O Jezus moj, usliši ti nas nacoj! Prišu si nas iskati, Z gnadami nas darvati: O Jezus moj, usliši ti nas nacoj! 4767. Zapisal Jožef Šmelcar okoli l. 1813. — Iz njegove pesmarice št. 61 (Pejsom od Josepa noj Maria) z ohranjeno grafiko razen šumevcev in sikavcev in pa črk i in j, ki se mešajo. V v. 37., 40. in 43 je pisano pomotoma Jožep nam. Jezus. 22 III.—I. Pesmi obredne A. 4768, 4769. 4768. (Štajerska.) »0 Južev moj, kam pojdeva 25 »O Južev moj, rodila bom nicoj Erperge si iskati, Da va mogla ostati? Južev moj, kam pojdeva nicoj ?« 5 »»O Maria ti, nevesta moja, K žlahti sem ša iskat, Me nečejo spoznati: O Maria ti, nevesta moja!«« »O Južev moj, oskerbi me nicoj! 10 Ta noč se približuje, Prosi soside druge: nicoj: Viira se približuje, Ti cajt se že poniije, O Južev moj, rodila bom nicoj !« »»O divica, merzla je štalica, 30 Kir boš Boga rodila: Kam ga boš položila? O divica, merzla je štalica!« « »O Južev moj, tu bo ostanek tvoj: V eni razderti stali O Južev moj, oskerbi me 35 Leži na terdi slami: nicoj!« O Južev moj, til bo ostanek tvoji« — »»O Maria, o prebritko mi je: Znanci me ne spoznajo, 15 Erperge ne dajo: O Maria, o prebritko mi je! « « O Jezus moj, na svet rojen nicoj! Zročim ti serce mojo, Da bo na veke tvojo: O Juževmoj, nikaj se nežaluj, 40 o Jezus moj, na svet rojen Vse to je vola božja, Da ne pomaga prošnja: 20 O Južev moj, nikaj se ne žaluj!« »»O divica, trošt mojega serca: Za mestom je ena štala, Ta se bova podala, O divica, trošt mojega serca!«« nicoj! O grešniki, Ič sem pritecite, Grehov se spokorite, Vso gnado zadobite Pri Jezusi, ker v štalci to leži! 45 O Jezus moj, vsliši nas nicoj! Priša si nas iskati, Vso čast tč čemo dati: O Jezus moj, vsliši nas nicoj! Jožef pri žlahti grdo sprejet. 4769. (Radomlje pri Kamniku.) Svet’ Jožef in Marija Temota jih obdaja, V Betlehem rajžata, Nikamor ne vesta. 4768. Neznanega zapisovavca. — Iz » Ostankov cerkvenih pesmaric iz Slov. gorici- I. št. 6. 476g. Zapisal J. Majhen. — Iz zbirke Franceta Francetovega IV. št. 21. III. — I. Pesmi obredne A. 4770. 23 5 Svet’ Jožef prav’ Mariji: Ti tukaj mal’ postoj, Jaz grem pa notri v mesto, V mest’je stric moj. Komej je notri stopu, 10 Poprosu ga j’ l’po; Pa stric mu kluko kaže, Venkaj ga je segnov: »Le vun iz potepuhom, K nima, da b’ kruha kupu ; 15 Jaz mam streho le za te, K’ mi kaj skupit dadč!« »Ljuba dvica Marija! Jerperg nisem dobiv, Še rilo od sojga strica 20 Iz hiše segnan sem biv.« Komaj iz mesta prideta, Eno štalco najdeta, En mal’ jo posvetita, En mal’ posnažita. 25 Zvonovi zvonijo Sami od sebe res, Bogu hvalo dajejo, K’ je rojen kralj ’z nebes. Nova zapoved je vunkaj šla « A. 4770. (Koroška.) Je nova zapoved unkaj sva — Ta den je svet! Od cesarja Avgusta •—• Te den je svet, te den je vesiv, 5 Te den je vseha vesela živ ! Jožef se spravlja v Betlehem Po casarjavej zapovedi. Jožef se vzdihne in mi hre, Osliča jezdi, volič za njim hre. 10 Jožef Marijo na pvaci pusti, Herperje išče, za njo skerbi. Jožef per Mariji obstoji In svoje rieve ji razodi. Jožef Marijo na osliča posadi, 15 Hresta iz mesta, k se že mrači. Hresta po anej hmajnici, Pridata k bornej štalici. 4770. Zapisal M. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Mi¬ klošič. » Koroška, se poje na sveti večer pri prvej meši o polnoči n Rožji in na Radišah; tudi na Štajerskim u Součavi znana. Vsakej prvej redki se pristavi: Te den je svet, vsakej drugej Te den je svet, te den je vesiv, * Te den je vseha vesela živ!« Po navedenem rokopisu je tiskana v Sl. Bčeli II. 1. (1851) str. 27— 28 s temi predrugačbami: 4 vesev — 5 vsega veselja — 7 cesarjevej — 8,9 gre 13 rjeve — 23 jaselca. V Bčeli je tudi opomnja, da se poje po napevu 40. v knjigi Majarjevi CP. in da jo *u Rožji radi zapojo koledovavci«. — Majarjev prepis v MR. 347 se loči od zgoranjega natiska, ne glede na naglaske, na \ za v (iz 1 d) in g za spiranfični g (Majarjev h), v tem: 4 vesel — 6 Betlehem] Betlehem gre — 7 zapovadi — 9 jezdi — n jišče — 12 Mariji] Mariji sdej — 13 reve . . razode — 16 po anej] sdej po — 17 Prideta — 19 lepo] šitro — 20 vzeme — 25 tekle — 27 pernese — 30, 31 štalico. Tam je na str. 367 k v. 25 pripisana tudi ta le opomnja: » Ljudi pripoveduju, da sada ješče v svetoj božičnoj noči su za jeden trenotek vse gore zlate i vse r ke 1 vode vinom teku i da, ako bi človek upravo v oni trenotek iz r ke ah iz potoka ali iz stu¬ denca zajel, bi m 'sto vode vino zajel.«- Majar je natisnil pesem v » Slavjanu « II. (1874) 93 — 94 s lemi predrugačbami ravnokar omenjenega prepisa, ne glede na u za 1 , na h za spirantični g: 4 vesiu — 7] Po cesarjevej zapovedi — 9 jezdi — 11 išče — 13 reve . . . razodje — 17 Pridata —- 27 pernase — 28] Jožef sdej šitro štalico odpre — 31 Anhalci. Po natisku v Slov. Bčeli jo je natisnil v modernizirani slovenščini Scheinigg v NPKS. št. 82. 24 III.—I. Pesmi obredne A. 4771. Jože f šitro ohenj stori In~ ~Italico lepo pokadi. 20 Jožef vzame barihelco In hila po frišno vodico. Marija je rodiva Jeziša In ha povoživa v jaselci. So vse hore zvate ble, 25 So vse vode z vinam takle. Jožef pa šitro pertače, Mariji svadko vince pernase. Jožef štalico šitro odpre, Ježiš v jaselcah rojan je. 30 Pastirci štalco vahtajo, Anhelci nad štalco pojo. Nova zapoved je vunkaj šla.« B. 4771. (Z Grahova na Tolminskem.) Na zapoved je venkaj šla Od cesarja Avgustuza, De more cel svet popisan bit’ In sveti Jožef z Marijo prit’. 5 Oj srečno naprej Porajžata zdej. Proti Betlehemu rajžata, Enga oslička imata. Marijo pa zebe v noge, 10 Pa še rajši le k nogam grč. Sveti Jožef gre jerporje iskat, O Bog mu jih daj, Noč bode sedaj! Pri žlahtni hiš’ jih ni vdobil, 15 Zato j’ še bolj žalosten bil. Svet’ Jožef se je jokal milo, Marija ga trošta lepo: »Oh vsmili se Bogu, Trpiva voljno!« 20 Svet’ Jožef si vzame srce, Spet po celem mestu gre. Od hiše do hiše je šel, Nazaj pa le žalosten prišel: »Oh kam čem naprej? 25 Pod nebom bom zdaj!« Pred mestom stoji štalica, Nad njo zapoje grlica. Marija pravi: »Jožef moj! Pojva v to štal’co ’ncoj!« 30 O temna ta nuč, Kdo bo dal luč? Jožef pa gre in molči, Molila sta do polnoči. Peršel je z nebes v štalco šan, 35 Svet’ se lih kakor o poldan: O srečna ta noč, Bog dal je pomoč! Pastirci ovce vganjejo, Okol štaljce vidjo angelja. 40 Angelj jih je troštal in bodil: »Nicoj se j’ nam zveličar rodil: Nicoj ta sveti večer Daj ljudem ta mir!« Jožef pa ni bil v štalici, 45 Slišal je peti angeljce. Marija ga kliče lepu, To sveto dete kaže mu: »O Jožef ti moj, To je Bog tvoj!« 4771. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. j. Opomnja. Pri večini teh, kakor tudi pobožnih pesmi pristavljajo narodni pevci na koncu ,Amen*, katerega pa ne pojejo, ampak govore', kakor bi hoteli reči: ,Končali smo 1 . III.—I. Pesmi obredne A. 4772. 25 50 Jožef ga je na roko vzel, Od veselja je jokat začel. Molil je iz srca, Iz rok ga vzame divica: »Oh, kam ga čem det’, 55 Ker zibke nič ni!« V jaslice ga položi Pred volika in osličča. Oba sta padla na nogč, Na tla sta položila glave: Še ž’vina spozna 60 Tam s vojga Bogi! Pastirci v štaljco pridejo, Le to dete gledajo. Padli so na svoj obraz, 65 Spoznal’ so Jezusa tačas, De Bog je z nebes In človek vmes. Marija vzame dete in grč, In da pušnit pastircem nogč. 70 Dal je ofer vsakater, Kakor zamore ’n ’boj pastir. Marija za to Zahvali lepo. Pastirci gredo k ovcam spet, 75 Razvesele ves zvoljen svet. Odprimo srce nicoj, De pojde noter zveličar moj! Čast bodi Bogu Očetu, S’nu in svetmu Duhu, 80 Devic Marii in Jožefu! Oh Jezus nam daj Vsem skupaj svet raj! 4772. (Iz begunjske okolice na Gorenjskem.) Ana zapovd je venkaj šva, Od cesarja Avgustusa, De se cev svet podpisat ima, Tud sveti Jožef z Marijo. 5 Oh reven ta čas, Marij’ je mraz! An petek sta prišva lepo, Rajžova sta tri dni in po, 15 Svet Jožef gre precej iskat, Da bi prenočiše dobiv. O Bog ga mu dej, Sej bode noč zdej! Per žvahti ga on ni dobiv, 20 Zato je prov žavosten biv. Svet Jožef se joka na gvas, Marija ga trošta ta čas: »Oh srečna ta noč, Bog bo dav pomoč!« 25 Svet Jožef si vzame srce, Še ankrat po vsem mesto gre. Od hiše do hiše je on šu, Nazaj je še belj žavosten pršu. Oh temna ta noč, 30 Kdo nam bo dav luč? Pred mestam stoji štalica, Nad njo zapoje grlica. Marija pravi: »Jožef moj, Povh v to štalico nocoj! 35 Oh srečna ta noč, Bog bo dav pomoč!« Svet Jožef gre v štalico, moči, Moliva sta za ponoči. Marija tam zaspi sladko, 40 Zamaknjena je biva gor v nebo, In sina rodi, Resnika ljudi. 4772. Zapisal Ant. Jeglič. — Iz njegove zbirke, ki jo hram Matica, str. 26. 26 III.—I Pesmi obredne A. 4773 , 4774 , 4775- 4773 - (Iz Podzemlja.) [Odlomek.] Ena zapoved je ven prišla Od cesarja Augusta, Da se ves svet popisat da, Tudi sv. Jožef iz Marijo 5 . Ko gresta po dnev’, Svet Jožef naprej. Od Betlehema rajžata, Enga oslička imata. 10 Marija pa pravi: »O Jožef moj, Pejva v to štalico mi nocoj f Oh merzlo to noč Bo Bog dal pomoč!« I za rojstvo mi zahvalimo 15 Ljubo devico Marijo, Kir nam je rodila Jezusa, Tega kx - alja nebeškega! 4774 - (Iz gor. okolice.) [Odlomek.] Od cesarja Augusta Zapoved je prišla, Da se ima ves svet popisat. Tudi Jožef in Marija 5 Na rajžo se napravita, Met seboj se pogovarjata: »Ker smo midva s hiše, Rodovine Davidove.« Jožef pravi Mariji: 10 »Ostani ti doma, Kjer dolga je rajža Čez tri dan hoda.« »Nova zapoved je vunkaj šla.« C. 4775 - (Iz Motnika.) Zopoud od cesarja Je peršla vsem l’dem, De b’ se cev svet vapisov, Tud’ Jožef z Marijo. 5 »Oh, moja Marija! Oh žalosten glas t’ povem: Zapoved od cesarja Je peršla vsem l’dem, Deb’ se ves svet popisov!« 10 »»Oh, Jožef moj! De tud’ midva, Zvesto zapoved dopouniva, Nej greva tud’ k svojim l’dem V to mesto Betlehem!«« 4773- Zapisal Janko Barlž. — Iz njegove zbirke. Konec spada pač k drugi kolednici. 4774- Zapisal Leo p. Lisjak. — Iz zbirke Jož. Cejana III. čl. 25 , kamor je prepisana iz nekih pesemskih bukvic Lesjakovih. Primerjaj nastopni naslov. 4775. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz njegovega rokopisa. Opomnja. Ta m večina spredaj in zadaj stoječih pesmi ima potrto vnanjo obliko, ker je zapisana po narekovanju, in ne po petju. III.—I. Pesmi obredne A. 4775. 27 15 »Oh, moja Marija! Prosem te, ustan doma, Rajžat v takem stan Se ti ne zrajma; K nogam teb’, Marija, 20 Hodit’ mogoče ne bo, Na osli jezdit Tjeb bo pretežko.« »»Oh, Jožef moj, Če pa ni drugači, 25 Pejva v božem imen, Rajžejva počas tri dni in pov!«« Na rajžo se napravljata. Med sabo pqgovarjata, Ko sta iz rodovine Davida. 30 Jožef milo zdahne zavol’ Marije: »Oh, moja Marija! Per vosliču pustim te, De pojdem jaz v Betlehem Prosit jerperge.« 35 »»Oh, Jožef moj, pejd barš iskat, Ne pust me dov go tuk a j stat! Od rajže sva trudna oba, Počivat bi rada šla.«« Jožef nazaj pride, 40 Se razjoka prav močno, Ana žalost ga obide, Mariji povedat ni mogu: »Men’ če srce počet, In bo počlo glih zato, 45 Ker se v Betlehem Per najin žlaht godi slabo: Žlahta naju ne pozna, Časti, jerperg nama ne da!« »»Oh, Jožef moj, neč ne caguj! 50 Na božjo voljo se spust n’coj! Čez en maj’hn čas Se bo Boh spovnu na nas. Midva bova molila, De bo ura povnoči. 55 Oh, Jožef moj, dobod enkrej, De na bova pod riebam frej!«« »Oh, Marija, zunej za no stalo vem, De ne bova pod nebom frej, V an kot se bova stisnila. 60 Ta zimski čas je velik mraz, O Boh se smil čez nas!« »»Potroštan bod, Jožef moj, Je že rojen Jezus necoj!«« »Oh, moja Marija, 65 Zdej s’m jaz prov vesev! Od vesela ne vem, kaj b T počev: Men se dete smil, Ko od zime trese se; Den ga v jasel k živinci, 70 De ga grela bo. Neumna živina spozna — Grešnik mu časti ne da — Tega, kje ustvariv celi svet, Peršu je zanj terpet! —■ 75 To me veseli, Ker slišim angelce, K’ nad štalco pojo, Jezusu čast in hvalo dajo. Tud’ vidim pesterce, 80 Ko samkej gredo Jezoso čast in hvalo dajat; Svete tri krale, Na kamelah jezdijo, Iz jutrove dežele ofre nesejo, 85 Miro, kadilo, čisto zlato. Prinesli so Jezusu vselej to, Po drugemu pot gredo nazaj domu.« Zdej pa mi, kristjani, Peršu bo ta svet večer, 90 Častimo Jezusa in Marijo Iz srca vsakter! Oh, Jezus, nam svet žegen dej, Pa ano bolj letno zanaprej, Po tem revnim živlen 95 Prit v sveti rej! 28 III. — I. Pesmi obredne A. 4776, 4777. Jožef gre z Marijo v Betlehem.« 4776. (Iz Hudojužne.) Jožef gre z Marijo vBetlehem, Žlahta ga ni spoznala tam, V tem betlehemskem mestu nezvesti, Ker ga nočejo jerprvat. 5 Na sred mesta jo popusti, Po vsih hišah jerprje prosi, Po vsih hišah ga le ven spode. Se boji h Mariji ubogi Jožef, Ker ne more jerprje vdobit. 10 Za njim stoji, tko govori: »Potroštan bodi, Jožef ti, To je vse božja volja, Ker nas nočejo jerprvat.« Na oslico jo posadi, 15 Gresta z mesta, glih noč se stri. Tko je rekel Jožef Mariji: »Kje bova midva nocoj? Zunaj mesta stoji skalica, Pri skalici stoji štalica. 20 Tko je rekel Jožef Mariji: »Tu bova midva nocoj.« V štalico je peljal osličeka, K jaslicam privezal voličeka, V štalici pripravil in pokadil, 25 De sta mogla notri bit. Iv molitvi se pripravljata, Bogu nadloge čez dajata Tko je rekel Jožef Mariji: »Kaj bova midva nocoj večerjala?« 30 Tko Marija govori: »»Potroštan bodi, Jožef ti! Nebeška špiža se k nam približa, Treba nama nocoj večerje ni. « « Ura je bila v mestu dvanajst 35 Prikazala se je božja čast: Angelci so začel pet v tem luftu, Štalica se razsvetli. Marija je rodila, povila Našega Izveličarja, 40 Marija je rodila, povila Našega Izveličarja. 4777 - (Iz Gor. Vrtojbe.) Jožef gre z Marijo vBetlehem: Žlahta ga ni spoznala tam, Ob tem božičnem času — na mrazu, V tem času noseču. 5 Jožef pusti Marijo na placu In gre iskat jempergo. Vse betlehemsko mesto je obšel, Jemperge vdobil ni. Jožef se boji k Mariji prit, 10 Kjer jemperge vdobil ni: »O betlehemsko mesto nezvesto, Ker nas ne hočeš gore vzet!« Jožef prejme Marijo, Na oselca jo posede, 15 In gresta z mesta vsi žalostni In zmrzli, vsi plavi. 4776. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegovega rokopisa. 4777 Zapisal Leopold Lisjak. — Iz Cejanove zbirke I. št. j, kamor je prepisana iz neke pesemske knjižice omenjenega Lisjaka. III.—I. Pesmi obredne A. 4778. 29 Nad mestom stala skalica, Pod skalo stala št alica. Tako je rekel Jožef Mariji: 20 »Bodimo tukaj nocoj!« Jožef sprejme Marijo, Z oselca jo dol vzame, Osliča loži v štalco In volka priveže k jaselcam. 25 Jožefa ga mraz prisili, Ta sveti ogenj striti. iše komaj vdobil je v tem mestu, Za imet en malo oginja. Jožef Mariji odgovori: 30 »Marija, kaj bomo večerjali? Nič nismo sprosili, nič dobili, Ker prepozno smo prišli.« Marija Jožefu odgovori: »Potroštan bodi Jožef ti, 35 Saj zdaj se nam bliža nebeška speža, Treba večerje ni!« 4778. (Kranjska.) Jožef gre z Marijo v Betlehem Zlahta ga ni spoznala tam: S svojo ženo zaročeno si Marijo, Ta čas je noseča. 5 Na trgu jo pusti pri oslici, Prenočišča prosi, ga ne dobi: Ob božičnem času, ob tem mrazu, — Porod ji predstoji. Povsod Jožefa iz hiše spode, 10 Prenočišča prosi, ga ne dobi, Se boji k Mariji priti: »Bogu se vsmili, ker nas nočjo sprejet!« Žalosten stoji, ž njo govori. Marija ga lepo tolaži: 15 »Oh moj Jožef, To je vse volja božja!« Na oslico jo posadi, Iz mesta gresta, noč se naredi: »Oh ti, betlehemsko mesto, 20 Ki nas nočeš sprejeti.« , Pod mestom stoji skalica, Pod skalico stoji štalica. Tako je rekel Jožef k Mariji: »Tukaj bodiva, tukaj nicoj!« 25 Volika postavi k štalici, Oslička privezal k jaslicam. Ob ti temni noči Brez luči sta mogla notri biti. K molitvi so pripravljata, 30 Nadloge Bogu povesta. Tako je rekel Jožef k Mariji: »Kaj bova nicoj večerjala?« Tako Marija govori: »»Potolažen bodi, Jožef moj! 35 Nebeška jed se bliži, Treba nama večerje ni.«« Preden je bila ura dvanajst, Pokazala se je božja čast. Jeli so angeljci peti, 40 V temu zraku hlev se razsvetli. 4778. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice »Svete pesmi « nekega Jurija Jošta prepisal in prenaredil Rad. Poznik (last slov. Zlatice). 30 III. — I. Pesmi obredne A. 4779, 47S0. Jožef pade na svoj obraz, Le to dete Jezusa. Misli, kdo bi bil nicoj pri nas. 45 Vojska nebeška se vidi. Marija je rodila Mlado detece straži lepo ! 4779 - (lz Motnika.) Jožef gre z Marijo v Betlehem, Svojo ženo Marijo, Na cajti nesočo. Na placu jo pusti na oselko, 5 Jerperg jiše, zanjo skerbi. »O to betlehemsko mesto, Kir nas nečeš gvor vzet’!« Na koncu mesta ena skala stoji, Pod skalo stoji štalica. 10 Tako je rekel Jožef Mariji: »Tukej bod’va necoj!« Volika priveže k štalici, Voselca perstavi k jaselcam, Popravi in pokadi, 15 De so notri mogli bit’. Jožef Mariji pravi: »Kaj bova večerjala?« »»Potroštan bodi, Jožef moj, Ta nebeška spiža se bliža, 20 Večerje treba ni!«« Preden je bla ura dvanajst, Se je perkazala božja čast. Angeli so začeli lepo pet V temu luftu. 25 Marija je rodila leto noč, Jezus je skazov svojo moč: Med volika, med voslika Jezus položen je bil. 4780. (Iz Podzemlja.) Veselite se, ljudje, Sveti Jožef v mesto gre, Sveti Jožef in Marija V Betlehem dorajžata. 5 Kedar v mesto pridesta, Za jeperge prosita. Oj ti mesto Betlehem, Ki jih nečeš jerpergvat! Sveti Jožef govori: 10 »Oj, le pejmo z mesta ven, Tam je jena gmanjica, A na gmanjci štalica, Je za nas pripravljena.« Sveti Jožef govori: 15 »Štal’ca božja mrzla je, Štal’ca božja mrzla je, Za večerjo ti nič ni.« Pa Marija govori; »»Saj večerje treba ni! 20 Le poglejmo na nebo, Kako se lepo blišči: Na njem zvezde svetijo, Nam darove delijo!«« , 4779 * Zapisat L 1869. Gašpar Križnik. — Iz GK. I. 28 — 29. Prepis z> GK. 111 .24 se loči ne glede na dijakritična znamenja nad samoglasnikoma e in o v tem: 4] Na plcu (!) je pustil oselka — 6 meste — 7 Ker . . gvori uzet’ — 8 ena škala stoji] škalica — io, 16 Marii — n bodiva — 21 Pred’n — 23 Angeli . .. peti 24, 26 U temo 25 štalica — 30] J. je v jasle položen. 4780. Zapisal Janko Barle. — Iz »Slov. Večernic « XLV m—112. III. — I. Pesmi obredne A. 4781, 4782. 31 »Marija se majka trudi.« 4781. (Iz Vrbovca.) Marija se majka trudi, Svetoga Jožefa budi: »Stani, Jožef, dobro moje, Rodila bum dčte svoje.« 5 Stal se Jožef od večera, Obhodil je Betlehema. Tamo če o’na glas dati, Bili mogli tam prespati? Sveti Jožef ovak veli, 10 Ar Mariju razveseli: »Naj se tužna žalostiti; Stana nčsmo zadobili, Zvan varaša bu nam iti, Zvan varaša na pol vure, 15 Gdč pastiri ogenj kure. Tamo čemo na glas dati, Bi li mogli tam prespati?« Pastirci se prebojali, Novo čudo neso znali. 20 Marija si v slamu sela, Jezušeka porodila. A tri krali k njemu idu, Ejngel kaže svetlu zvčzdu, I njim čini gladku stezu. 25 Volek, oslek zdihavaju, Tam detecu toplo daju. Marija zaspi in rodi Jezusa. A. 4782. (Od Frama.) Zapčjmo vsi kristjani Od Marije vsem ljudem! Marija, sv§ti Jožef Mi gresta v Betlehem. 5 Od mčsta s§ podata Pod revnp štalicQ. Jožef je Mariji rčkel: »Tvoj čas je uže pritekel, Ni povitja, ni odčje, 10 Ni druga ko veliki mraz!« Marija se je ozerla, Štalica s§ je odperla, Marija Jožefa tišila: »»Jožef, ne maraj nič! 15 Vsej Bog vže dobro ve Za najne težave vse. Vsej bq> s§ rodil človek Bog, Ki bQ nas rešil iz nadlog.«« Marija plašč razgerne, 2o Ga dene pod noge,_ Na" njega je pokleknola No malo je zaspala, Bogu se v rQke dala. Marija se mi pa vzbudi, 25 Jezus pa v plašču leži. Svčti Jožef pa zavpije, Hitro skerbi za luč, Da bi dobil, da bi dobil Od Boga si pomoč. 30 Devica Marija Povila ga v plenice, Sveti Jožef j e pa suknje) dal, Da je Jezus mu zaspal. 4781. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. I 66— 67. 4782. Zapisal O. Caf. — Iz CO. II. 137. 32 III.— I. Pesmi obredne A. 4783, 4784. Marija zaspi in rodi Jezusa. B. 4783 - (Iz Drašič v Belih Kranjcih.) Pastirčki so na puli, So celo noč prečuli, Prot’ Betlehem gredd Po te široki cesti, 5 Prot’ betlehemskem mesti, Pa notri v Betlehem. So prišli v jeni gmanjci K jeni podrti štalci, Ki noben’ga krova ni. xo Jožef Mariji pravi: »Le noter mi se spravi, V jen kotič lezi se!« Marija not’ se spravi, Lepo Boga zahvali, 15 V jen kotič vleže se. Ko se Marija sprebudi, V krilci Jezusa drži: »Oj sin, oj dete moje, Kje je kraljestvo tvoje, 20 K’ si tak’šen 'bužec zdaj ?« »»Preljuba mati moja, Kje je kraljestvo moje? Tam gori na nebi.«« 4784. (Z Grahova na Tolm.) Ura enajsta bije, Ta dan že daleč ni, Marija nam rodila Naš’ga 'zveličarja. 5 Pastirci tam na polji, So celo noč prečuli, Prot’ Betlehem’ gredo. Spreljubi moj kristjani, Ste vidil ’nga moža, 10 Ki gre prot Betlehemu, K’ ga nobeden ne pozna? Za njim gre tud’ ena Že noseča žena: Oh, kdo b’ bla ta dva? 15 Ta dva sta Jožef in Marija, Ta dva sta boz’ga bla: Gresta po celem mestu, Nista najdla jerporjd. Sveti Jožef prosi milo, 20 De b’ se Bog čez usmilil, De b’ ncoj pri ljudeh b’la. Mraz je, de vse trepeče, Marija roditi hoče. »Oh, saj nas noter vzamete?« 25 Svet’ Jožef gre von z mesta, Zamerka štalico. Štalica je vsa razderta, ^Strehe gore malo je. Sveti Jožef Marii pravi: 30 »Tukaj se noter spravi, V enem kotu vlezi se!« Marija gre v štalico, No majhno sladko spi. Med tem se je prebudila, 35 Dete ji v krilci leži: »Oh Jezus, dete moje, To je kraljestvo tvoje, Oh kako si vbožec ti!« 47 8 3- Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 4784. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. 1 , kjer je zadnja stroja pač po pomoti pisana na pmem mestu. III.—I. Pesmi obredne A. 4785, 4786, 4787. 33 Ura že bije, Ta dan še deleč ni Marija rodila, V štalci dete leži. 4785 . (Iz Motnika.) 5 Pastirci že grejo, Lepo p iskajo in pojo, K ti betleGemšEiifala Veselo gredo. 4786. (Od Sv. Eme.) Jezus je majhen, pa je svet, Ker se Marija veseli Ker je odrešil celi svet, Ker je odrešil celi svet S svojo krvjo! 5 Ura že bije polnoči, Ker se Marija veseli, Svete noči. Marija rodila Jezusa, 10 Našega izveličarja, Našega izveličarja, Cel’ga sveta. »Po svetu je bila tmica kakti v rogu. 4787. (Kajkavska.) Po svetu je bila tmica kakti v rogu, V štalici je spala vu trudeh Marija. Sladko si Marija senjke prebirala, Kad je došel jangel i zbudil Mariju: 5 »Vstani se, Marija, sinek ti se rodil, Stani gor, Marija, Ježuš se narodil, Sad je prav polnoči, al je vse v svetloči.« Stala je Marija, sineka dragala, Jeje i od senka Jožefa budila: 10 »Vstani se, Jožek, sinek nam se rodil, Sinek nam se rodil, moj predragi Ježuš.« Dok se Jožef zbudil, Ježuša pogledal, I jošče ga neje niti pravo kušnul, Došle su tri vode mlačne kakti kropek, 15 Koje jesu onda Ježuša kupale. Jožef je naredil s rožicah zibalku, I došli tri vetri topli kakti sapa, Koji jesu onda Ježuša zibali, Ježuša zibali, malko ga grejali. 20 Jožef i Marija su ga kuševali, A jangeli s neba su mu se klanjali. 4785. Zapisal G. Križnik. — Iz GK I. 4. Pesem je tiskana v » Ko¬ roških bukvicah « str. 325 s temipredrugačbami, ne glede' na o: 2 daleč — 3 Ma¬ rija] Marija je — 5 gredo. . 4786. Zapisal Ant. Kovačič. — Iz iijegove zbirke I str. 2g. 4787. Nezsianega zapisovavca. — Iz Kukidjeviievega »Arkiva za povj. jugoslav .« IX. 3ig—320 v spisu o Petretiču, kjer je oznamenjena za »prastaro narodno božično pesem*. g 34 III.—I. Pesmi obredne A. 4788, 4789. Oznanilo Jezusovega rojstva. 4788. (Kranjska.) 0 le sim, le sim, brat’ci, 0 kaj vam jez povem! Eno čudo sim slišal, Ki ga še dobro vem: 5 Ob dvanajsti uri Sim slišal, vidil tudi: Angeljci lepo pojejo, Bogu č&st, hvalo dajejo. Po tamnih krajih sim hodil, 10 Sim vidil eno luč; Sim bil v terdnim spanju. Sim slišal neki glas. Dete se je jokalo, Je v jaslicah ležalo; 15 Sveto dete milostivo V serce se mi je smililo. Maria,, čista devica, Pri jaslih kleči, _ Lepo ga je povila, 20 Se lepši položi. Svet Jožef, mož stari, Stoji na desni strani; Od veselja se jokata, Ki lepo dete imata. 25 O le sim, le sim, brat’ci! Oh ženin no sin moj, Pojdi, gremo od strani; Ljudje so v terdnim spanju, De sim skupaj pritečejo, 30 Bogu čast, hvalo skažejo! Ta pesim je dopeta: Bog daj nam d6bro leto, Fantam, deklicam veselje In starim možčm poštenje! 4789. (Iz Frama.) Preljubi moji brati, Se le kaj vam jaz povem! Nocoj v dvanajsti uri, Pa še sam prav ne vem, 5 Sem slišal, videl tudi, Sem slišal, videl tudi, Ko si angelci lepo pojejo Ino zvezde svetijo. Sem bil v tem temnem kraju, 10 Sem videl eno luč; Sem bil v tem spanji, Sem slišal eni glas, Sem slišal ga jokati, Videl v jaselcah ležati: 15 V serce se mi je zasmililo Toto dete majceno. Devica Marija Pri jaselcih stoji, To dete povija, 20 Še le lepše ga položi. Sveti Jožef, mož ti stari, Stoji na desnem strani: Obadva se od veselja jočeta, Ko to dete zibljeta. 25 »Sveti Jožef, pojdi z menoj, Vsej te grivalo ne bo, Vzemi to dete s seboj, To dete majceno!« — »Povej, povej še. drugim, 30 Odi spanja gor jih vzbudi, Da Bog da greh odpušenje Ino dušam vzveličanje.« ž __ — 114, kjer je nekaj 4788 . Neznanega zapisovavca. napačnih naglaskov. 47 8 9 - Zapisal Oroslav Caf. - - Iz SPKN. VII. n 3 Iz CO. IV. 14-15. III. — I. Pesmi obredne A. 4790. 35 Dočakali smo mi ta sveti večer. 4790. (Iz Vipave.) Dočakali smo mi ta sveti večer, Iz srca vam vošim vsem skupej naprej, De bi čakali več lejt, De bi pršli s’m spejt 5 Jezusa častit, k nam je rojen na svejt. Tema je postala, ker je bla poprej, Zvezda pokazala se nam je sedej: V ni pobič stoji, An križic drži, 10 Ta pubič se svejti ko sunce svetlu. Tako hitru prašajmo nuj pejmo naprej, Prot Betlehemu se podajmo sedej: Ker somen bo tam Na jutrejšni dan, 15 Tolk fulka bo vejdlu povejdat kaj nam! So te bogati, k ne veju zatu, Kaku ti vbogi do hiše gredo. Al ste vidli onedva? Z vosličkam sta šla: 20 V tem mejsti nubedn ne vej, kaj sta bla. Pastirci nam dajo odgovor taku: »Ajnglci nebeški so bli glih zdej tu, So nam peli lepu Čast bodi Bogu, 25 So nam djali vsem skupej vodprtu nebu. V ti štalci je rojen en pobič, k je lejp; Svejt ne vej za nega, zatu ker je slejp. Al’ k nemu pojte Ino čast mu dejte, 30 Kar boste tam vidli, drugm povejte.« Pastirci pred štalco gledajo en čas, K Mariji vzdihvajo, k se joče na glas. O premilo poje: »O dete moje, 35 Oh komu si pestu vesele tvoje?« Oh komu bi tamkaj na počlu srce ? Marije tam briše deticisovze : Trepeče pr njej, Ke v zibejli neč nej, 40 To vbogo dete od mrazu če vmrejt! Svet Jožef se je tud jokav tam zad, Anga voslička b’ šev prodat von rad, De b’ vkupu vse tu, Kar je trejba h temu, 45 K nubenga vesele von nej več jemu. Vsak pastirc pr sebi svoj žakelč juma, Vsakteri, kar ima, Mariji poda. Marija pravi: »O moj Jožef, poglej, 50 Kaku nas je preskrbu sam Buh zdej!« 4790. Zapisal Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke str. 321—Narodnost pesmi je sumljiva. 3* III. — I. Pesmi obredne A. 4791, 479 2 ' Marija pastircem svet žeg’n Si mislijo ti, jim da, De Buh ne prpusti, Vsak pastirc se nazaj k 55 Da bi biv zavržen vod vseh ovčicam poda. ledi! Še nocoj bo rojen naš Jezus, naš kralj.« 4791. (Iz Podzemlja.) Še noc6j bo rojen Naš Jezus, naš kralj, Svet Jožef ta stari Bo naš generdl, 5 Marija devica Bo naša kraljica: Čast, hvala Bogu Zapojmo svetd! Jena zvezda na nebu, 10 Prav čudno svetld, Nad sabo prav lepa Dva zndm’nja imd: Zlat križek v ročici, Zlat venec na glavici. 15 Vsak človek poglej, Kam pojde najprčj! Nad štalico ona Se je vstav’la zarčs, Pokazala Jezusa 20 Nam iz nebes. Nas, Jezus preljubi, Nikdar ne pogubi, Svet’ žegen nam daj, Vsem dušam svetli raj! Stoji hiša Davidova.« 4792. (Iz Rožeka na Koroškem.) Stoji hiša Davidova Zraven mesta betlehemskega: Je rodila izveličarja Devica brez vsega madeža. 5 Marija, Jožef in dčtece, Oj vi zapuščene sirotice, Da se ne vsmili nihčer črez vas, Da bi v tem mrazi herpergal vas! Detece leži v jaslicah, 10 Povito v bornih pleničkah. Veter je merzel, piše ojstro, Kdo bo zagrel detece mlado? Pastirci, tečite raz polje, Seboj prinesite piščalice, 15 Zapiščite lepo deteci, Da bode zaspalo na slamici. Sram vas bodi, betlehemski ljudi, Da ste tako neusmiljeni, Da ne poznate svojga Boga, 20 Da naste ležati na mrazi ga! 479 1 - Zapisal Janko Barle. — Iz »Slov. Večernic’!. XLV. 112. »To pesmico pojo navadno otroci, posebno pa kraljitarji, ki hodijo z zvezdo po hišah koledovat.«- 4792. Zapisal Mat. Majar. — Iz njegove CP. 40 — 41; napev 5. Prepis v MR. 3J6 sc loči samo v pisavi e za e (mesta, Devica, detece, tem, veter, lepo) in: 2 betlehemskoga. III. — I. Pesmi obredne A. 4793, 4794. 37 Ti nemarni ljudje tako trdo zaspe. 4793 - (Izpod Melcev.) Ti nemarni ljudje, Tako terdo zaspe, Da božjo besedo Poslušat nočejo. 5 Zadosti je noči, Odprite oči, V Betlehem poglejte, Kaj se v Betlehem’ godi! Ti nemarni oblaki, 10 Noter so angelji taki: Sin božji je rojen, Se pusti oznanovati. Tam od zunaj po cesti Je dosti ljudi šlo, 15 Marija menila, Da pastiri so bli. »Pastirci moji, Tu se en čudež godi, Tam v štabe na slamic 20 Pa Jezus leži!« Ta nebeška gospa Je nam rodila Boga, Da b’ eden se znašel, Zazibal bi ga! 25 Z enim svetim roženkrancem, Z enim zgrevanim sercem Jezusa no Marije Častimo vselej! Ta noč je polna veselja.« 4794 - (Iz Guštajna.) Ta nuč je pouna visele Ino trošta velkiga, Maria nam rodil(a)-e Kral(a) nebis ino zimle. 5 Ona mati je povstala Tega krala nebeškiga, Veselmo sa mi sada Tega rojstva božjega! Kar ja Jefa zgubila 10 U svoj oj pregrišnosti, Ja Maria zadobila U svojoj ponižnosti. Le ponižnost božja milost Nas vuči, lepo ponižno 15 Veselimo se mi sada H temu rojstvo božemo! Pastirji tam na puli Kir živino vahtaji, Angelci so ja budili, 20 Kir ja blo o pounoči: »Hitro pojte no poglejte, Ka ja v štalci za no djate! Veselimo sa mi sadaj H temu rojstvo božemo! 25 Čast bodi Bogo Očeto Ino Duho svetemo, Čast bodi božjemu Sino, Na ta svjat rojenemo. Čast bodi tebe, Maria, 30 Ko si nam Jezusa rodila. Veselmo se mi sada H temo rojstvo božemo! 4793. Neznanega zapisovavca. — Iz Kokošarjeve zbirke, kamor si jo je on prepisal iz starejše pesmarice, ki jo je dobil pod Melci. V to pesmarico je prepisana gotovo od drugod; 4. verz se je pač sprva glasil Poslušat nehte. 4794. Zapisal Jurij Šmelcar okolil. 1815. — Iz njegove pesmarice št. 5S (Pesom od noviga leta, od rojstva) z ohranjeno grafiko, izvzemši šumevce in sikavce pa črki i in j, ki se neredno menjavajo. Pesmi tega naslova se glede narodnosti sumljive. 38 III,—I. Pesmi obredne A. 4795, 4796, 4797. 4795 - (Od Brasloveč.) Ta noč je polna veselja In trošta velkiga: Ena Dvica je rodila Pravo živiga Boga, 5 Našga odrešenika, Vsiga sveta pomočnika. Veselimo se mi sedaj Tega rojstva božjiga! Kar je Eva nam zgubila 10 Skoz njo pregrešnostjo, Je Marija zadobila Skoz njo ponižnostjo. Ena mati je postala, Vendar divica je ostala: 15 Veselimo se mi sedaj Tega rojstva božjiga! V eni štalci je biv rojen Kral nebes in zemle, V ene jasle je položen, 20 Kil' je gospod čez vse. Oj ponižnost, božja milost, Nas lepo uči ponižnost. Veselimo se mi sedaj Tega rojstva božjiga! 25 Kir pastirci tam (na) polji So žvinco vahtali, So njih angelci budili, De je bilo polnoči: Hitro pojte no poglejte, 30 Kaj je v štalci za eno dete. Veselimo se mi sedaj Tega rojstva božjega! Čast bodi Bogu Očetu In Duhu svetemu, 35 Čast bodi božimo Sinu, Na ta svet rojenemu, Ino čast tebi, Marija, Ki si Jezusa rodila. Veselimo so mi tedaj 40 Tega rojstva božjiga! 4796. (Iz Žabnic.) Angelj pride noj ozndni, Tega kralja pomočnika, Da glih je že polnoči: Našega odrešenika. O le pojd te noj poglejte, Kar nam je Eva izgubila Kaj jev štahcizd no dete! I0 z njo preg rešnostjo, 5 Veselimo se vsi skupaj To je nam Marija dobila Tega rojstva božjega, Z nje ponižnostjo. »Z angeljci zapojem, hvaležno častim.« 4797 - (Iz Bolca.) S angelci zapojem, hvaležno čestim, Veselje oznanim, vsem ljudem povčm, Da se v Betlehem Mesija rodi, Bode tamo rojen en kralj vseh ljudi. 4795 - Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Jožefe Vodlak (Bodljak) I. št. 22. 4796. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. S5. 4797. Zapisal Matija Majar. — Iz njegova CP. 47: i>Koledovavci iz Goriškega, posebno iz Bilca, radi zagodejo sledečo pesem, ktera je tudi v Iiožju III. — I. Pesmi obredne A. 4798, 4799. 39 5 Angelci nebeški mu slavo pojo, Pastirci na polji jih poslušajo, Hitro in veselo sdaj totej gredo, K jaslicam v Betlehem dari neso. Tam najdejo Marijo in Jožefa ž njo, 10 Detece zahvalijo in ga molijo: Nad nami se je vsmilil, nebesa odperl, Milost dodelil, da bo za nas vmerl! Oh grešnik, sem pridi in zgrevaj se ti, Pred kraljem nebeškim, ki v jaslih leži; 15 Povsdigni oči ino skleni roče, Pripogni kolene, daruj mu serce! 4798. (Iz Železne Kaple.) Z’ angelci zapojem, hvaležno častim, Oznanujem veselje, se sam veselim: Se v Betlehem v’ štalci Mesias rodi, Na zemlo je peršov kral čes vse ljudji! 5 Angelci ponoči čast, hvalo pojo, Na poli pastirci to zaslišijo, Se hitro z veseljem gori sprebudo In v’ Betlehem h’ jaslam iz ofram gredo. Tam najdejo Marijo in Jožefa ž 'njo 10 Tu dete molio in zahvalijo: »O Jezus, nam hočeš nebesa odpret, Tud gnado dodelit inu za nas vmret!« Sam pridi, o grešnik in zgrivej se ti, Pred kralam nebeškim, ki v jaslah leži: 15 Oči gori vzdigni, vkup skleni roke, Ponižaj kolene, mu ofrej serce! »Veliko veselje oznanujem.« 4799 - (Iz Mirna na Goriškem.) Veliko veselje oznanujem Vstani hore, teci dole: Vsem na svete ljudem. 5 Boh v jaselcah leži. Oj človek moj, nikar ne stoj, znana«. Napev 7 v » Napevih k CP .«. Zadnja dva verza vsake stroje se po¬ navljata. Prepis Majarjev v rokopisu, ki ga je hranil Miklošič, se loči v tem: 2 povem — 13 grešnik — 14 nebeškim — 15 Povzdigni. Po tem prepisu je tiskana v Sl. Bčeli II. / (1858) 28 (z razliko: 14 nebeškim). Majarjev prepis v MR. ^8o se loči od našega natiska v tem: 2 vsem . . povem — 4 vseh — to Detece hvalijo :— 12 dodelal — 13 grššnik — 14 nebeškim . . . jaslah — 15 Povzdigni . . in. 4798. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke A. Pošnarja, ki mi jo je poslal St. Singer. Tudi tega in naslednjih dveh naslovov narodnost je sumljiva. 4799. Zapisal Mat. Majar. — Iz VO. XVI. G. 4. Verzi 3 — 4 se po¬ navljajo za vsakim parom. Majar jo je natisnil v CP. 38 s temi predrugačbami: 40 III. — I. Pesmi obredne A. 4800, 4801. Jezus je na svšt poslan, Marija in Jožef zibleta, Vsim ljudem za odrešenika dan. Mlademu deteci strežeta. Ne bodi, grčšnik, tako len, Tam angelci lepo pojejo Teci k Mariji v Betlehem. 15 Rojstvo Jezusa hvalijo. 10 Noter v štalci ležečega Čast in hvala bodi Bogu dana, Poleg oselča in voleka. Očetu, Sinu in svetemu Duhu! Srečna štalica betlehemska. 4800. (Iz Biljane v Brdih.j Srečna štalica betlehemska, Družba nebeška v tebi stoji! Dasilih razderta, Odpovsod odperta, 5 Se Jezus v njej rodit ne boji. Srečna ura, srečna noč! V štalici svojo moč razkazala: Jezusa sprimeš, Ves svet objameš, 10 Svboštvom si ga sprejemala. Zvčzda hitro je spoznala, Daje ta štalica nebeški dvor, Hitro je obstala, Na dete je sjala, 15 Dokler ni prišel ta svetli zor. Merzla burja je storila, Ko je prebivalo v štalici Brez povila, Brez odela, 20 Da dčte mraz za nas terpi. Vborne jasli so mu zibel V betlehemskej štalici, Sveta družba nja Jožef in Marija, 25 Detece pa leži na slamici. Le neumna živinca Je mladenča spoznavala, Nanj je dihala, Gorkočo dajala, 30 Za svojga stvarnika spoznala. Angelci so perstopili, Perklonili se Jezusu, Z nebes perleteli, So lepo zapeli: 35 Čest, hvala bodi Jezusu! Slava Bogu Očetu in Sinu In Duhu na vekomaj! Pobožno vsaki Zmed nas živi, 40 Da bomo vživlali sveti raj! »Jezusa pozibljimo.« (Štajerska.) Jeztisa pozibhmo, Dete lepo čestiti, Pa serce mu darujmo; 5 Oj dete mlado, oj dete sveto! Nam se je veseliti, 2 na svete] vernem na svetu — 4 gore —■ 5] Bog v jaslicah leži — 6 svet —- 7 Vsem — 8 grešnik ... len — 10 Noter v št.] Glej ga v štalici — n Poleg osliča — 13 detecu strežeta — 16 Čest —- 17 sinu inj sinu. — Prepis v MR. 375 f e l°č l °d tega natiska skoraj samo v pisavi e: 2] Vsem vernim na svetu ljudem — 7 Vsem — 8 len — u in] i — 13 detecu strežeta — 14 lepo. 480°. Zapisal Mat. Majar. — Iz CP. 43 — 46. V vsaki stroji se ponavljajo trije zadnji njem verzi. Prepis v MR. Wg se loči v tem: 3 si lih] lih si — 9 svet — n Zvezda — 14, 20 džte — 15 svetli — 25 Detece — 29 Gorkoto — 30 spo¬ znavala — 31 pristopili — 32 priklonili — 34 lepo — 40 vživljali. 4801. Zapisal Mat. Majar (?). — Iz njegove CP. 41 — 42: »Iz Medvedo¬ vega sela blizo Podčetrtka in iz Gomilskegai.. Prepis v MR. 377 se loči v tem, III. — I. Pesmi obredne A. 4802. 41 Njemu se perklonimo, S ljubeznjo ga čestimo, Saj je nam vsim k veselju Le to dčte rojeno, 10 Oj dete mlado, oj dčte sveto! Njega svete rokice, Serce in nožiče, Čestito jih kušuvajmo, Za Boga ga spoznajmo. 15 Oj dčte mlado, oj dčte sveto! Nja perstici preslabi So zemljo, nebo dali, Vse gore in planine, Vse globoke doline. 20 Oj dčte mlado, oj dete sveto! On hrani vse na sveti, Da tičicam živeti, Materne persi vživa, Božjo mogočnost skriva. 25 Oj dete mlado, oj dete sveto! V štalici je Jezus rojen, V merzle jasli položen, Dal je nam spoznati, Prevzetnosti se bati. 30 Oj dčte mlado, oj dete sveto! K Mariji perbežimo, K Jožefu pertecimo, Da bi za nas prosila, Dušam nebesa dobila. 35 Oj dete mlado, oj dete sveto ! Čujte, čujte, pastirci vi! 4802. (Iz Gor. Ponikve.) Čujte, čujte, pastirci vi, Kaj za n čudež se godi! Se še nisem sprebudil, Sem že cajtenge dobil. 5 K men je prišel nicoj en fant, Ki je imel an svjetogvant; Ta je gvišen an angelj biu, Ker je mene guor budiu. Reko mi je hitro vstat, 10 Prot Betlehemu se podat: »Tam pri eni štalici Lepo pojejo angelci: Vstani, vstani, ker si moj, Hitro pejdi tej z menoj, 15 Vzami saboj, karkolj maš, De le tam za n ofer daš!« »»Jaz bom pa no jagne dal, Kero sem dozdaj varvau; Putra, masla vzemi ti 20 No an par lejpih gosi!«« Oslek, volek ga gledata, Svojoj sapoj ga grejeta; Da bi ga jaz pogledat smeu, Svojoj suknjicoj bi ga odeu. ne glede na g za e: 6 priklonimo — 7 ljubeznijo — 8 vsem — 22 ptičicam — 31 pribežimo — 32 pritecimo. 4802. Zapisal dr. Jožef Kolšek. — Iz njegovega rokopisa, kjer je ta-le melodija prijnsana: Čuj-te čuj - te pa - stir - ci vi, Kaj zan ču - dež se go - di! 1 Se še ni - sem pre - bu - dil sem že caj ten - ge do - bil. 42 III.—I. Pesmi obredne A. 4803, 4804. 25 Oj ti dete cartano, Na kolena padimo, Od mraza vse zmartrano, 30 Dejmo hvalo Jezusu, Ti na slamici ležiš Prosimo kar vsaki čas, No cev svet v rokah držiš! De se bo usmilo čez nas! 4803. (Dolenjska.) Čujte, čujte, pastirci vi, Tam pri eni štalici, Kaj za en čudeš se godi. 10 Lepo pojo angelci. Še se nisem sprebudil, Že sim cajtenge dobil. Putra, masla vzemi ti, In en par lepih gosi, 5 K men je prišel nocoj en fant, Jest pa enga jagenjčka Ker je imel lep svetel gvant. Za dar ljubga Jezusa! Rekel mi je hitro vstat, Prot Betlehem se podat. »So pasli pastirje, tam trije, tam štirje.« 4804. (Iz Tunic.) Nikar ne dremajte, Zvesto poslušajte, 15 Na judovski zemlji se čudo godi. Pojmo pogledat! Pastirci se vkup zbero, K štalci prteko. Pastirci so dare prinesli 20 Mariji, sv. Jožefu. Zdaj ste dobili, Kar ste s’ vošili: Mesijas je rojen, en Bog je med vam’! Angeljc na vsokem sede: 25 Še levš bjo zapeli, K’ na višem sede. 4803. Zapisal neimenovani » popotnik «. — Iz rokopisa, ki mi ga je poslal Gašpar Križnik. Prim. opomnjo pri št. 474?. 4804. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke, I. št. 53. — Neka druga pesem (odlomek) iz Tunic (v zbirki Rodetovi IV. št. 2 j) je šaljiva in je pač le novejša, prenaredba te božičnice. Glasi se tako: So pasli pastirji ^ 5 Na judovski zemlji Peklenski duhovi lam trije, tam štirji, Se župa hladi. 10 Pod streho leže, Okol Betlehema — — — — — — Prepevajo slavo, So pekli krompir. - Pa iz fajfe kade. Marija, svet’ Jožef v Betlehem šla, Nikamor pod streho nista mogla: »Ljubi svet’ Jožef moj, Kaj bo nocoj?« 5 Zdaj sta pa v štalco šla, Tam je bil Jezus rojen. So pasli tam trije, Tam štirje pastirje. So čuli pri čredi okol polnoči. 10 Se nagi’ zabliska, Saj megla je nizka, Nato se nebesa široko odpro. III.—I. Pesmi obredne A. 4805. 43 »Petje sem slišal pod nebom nocoj.« 4805. (Z Oblok na Tolm.) »Eno vpitje sem slišal Pred nebom nicoj. Kaj mora to biti, Preljubi brat moj ? 5 (Le) hitro gori vstani, Dokler še ni dan, Poslušaj angelce, Ne bodi zaspan!« »»Le pusti me per gmahu, 10 Zdaj jest narbolj spim, Ne morem gori vstati, K’se mraza bojim!«« »Ne boj se nič mraza, Ne temne noči, 15 Z veseljem gori vstani, K se en čudež godi!« So vidli pastirci Pred štalco nicoj Veliko veselje, 20 Njih polno serce. Encoj se tam v štalci Mesijas rodi, Veliko veselje V nemu sercu gori. 25 Ta nebeški fantiček Je brumen in svet, Mora tamkaj v štalci Veliko mraza terpet. Ni zadosti terpljenje, 30 Ne zadosti mraz, Od velike ljubezni On hoče vmreti za nas. Marija je rekla: »Oj merzla noč, 35 Temu cartanmu detetu Zaspat ni mogoč!« Svet Jožef je reven, Ne vi, kaj b mu dal, Temu cartanmu detetu, 40 De b ložej zaspal’. K ofru mu ponesmo, Kar on poželi, Eno brumno življenje Eno čisto serce. 4805. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke, v kateri je še drugi zapis, ki se v začetku le malo loči od zgoranjega natiska, namreč v tem : 4 bratec — 8 bodi] bodi tak — 9 gmahu] miru — 10] Zdaj narlepši spim — 13 nič] ti —■ 15 Z veseljam gori] Le hitro ti — 16] Se čudo godi — 17—20 manjka. —- Nadalje pa slove ta zapis: Tam v štalci na slamci Njemu še dosti ni Sveti Jožef je revež, Mesijas leži, Velika ljubezen Mu s serca gori. 5 O Jezus nedolžen, K si sama svetost, Kaj moraš terpeti Za našo slabost! 10 Terpljenje no mraz, On hoče iz ljubezni Se umreti za nas! Marija je rekla: »So merzle noči, 15 Temu mlademu fantiču Zaspati moč ni.« 25 Če bomo živeli Na svetu lepo, To dete na večno Zveličal’ nas bo. Ne ve, kaj b’ mu dal, Da b’ to cartano dete 20 Mal ložej zaspal. Za ofer mu dajmo, Kar on poželi: Brez greha življenje In čisto serce. 44 III.—I. Pesmi obredne A. 4806, 4807, 4808. 4806. (Iz Cerkelj na Gorenjskem.) Jeno petje sim slišal pod nebam nicoj, Kaj mora to biti, preljubi brat moj? Angelci pojejo nad štalco lepo: Mir ljudem na zemlji in slava Bogu! 5 Mesija je rojen tam v štalci nicoj, V jasli položen, — vsak človek sdaj poj! Marija, svet Jožef tam zraven kleči, Vsmilenega Jezusa v rokah derži. Poljubi ga v lice veselga serca, 10 Povzdigne ročice, zahvali Boga. Oj vsmileni Jezus, te prosimo lepo, Požegnaj nas s majhino rokco svojo! 4807. (Iz Krope.) Kaj mor to biti, Dokler še ni dan: Preljubi bratec moj? 5 Poslušaj angeljce, Le hitro vstani, Ne bodi tak’ zaspan! Komaj sem se doli vlegel. 4808. (Z Grahova na Tolminskem.) Komaj sem se doli vlegel, Sem bil že ves zaspin; Za ’no majhno sem slišal, ’No petje in piskanje. 5 Tu nisem imel nič odloga Sem mogel gori vstat’ In to petje poslušat’. To ni človeško petje, To je preveč lepo. 10 Ne Jurček, ne Gašper, Tud jest ne znam tako. To so prebožji anjgelci, Lepo mi pojejo, T^mu mladmu fantiču 15 Čast, hvalo dajejo. Poslušajte, pastirci, Ne spite nicoj! En anjgelc je rekel, Da pojte z menoj, 20 Kamor vam pokažem : Noter v to le gmajnčico, Noter v to le štalčico! 4806. Zapisal Matija Majar. — Iz CP. 79 (napev 4). Prepis v MR. 345 se ne od tega, izvzemši dvoje naglaskov. 4807. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB 31. 4808. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke. III. — I. Pesmi obredne A. 4809. 45 Noter je Jezus rojen, Noter je Jezus sam: 25 V jasli položen, Na slamci on leži, Zavolj naših pregreh T’kaj mraza on trpi! »Pastirci, vstanite, zbudite se zdaj! 4809 Pastirci, vstanite, Zbudite se zdej, Le hitro vstanite, Da gremo naprej! 5 En angelj je meni Oznanil poprej, Da nocoj je prišel Sin božji na svet. V štalci je rojen, 10 V jaslih leži, Med oslom in volom Ga bote našli. Vzemimo tud sabo Od našga blaga, 15 Da Jezusu damo, Potrebo ima. Kar mene am tiče, Kos platna bom dal; Da bo za plenice, 20 Prav tancga bom zbral. Jest bom domu stopil, Tisto ovco bom vzel, Katero sem undan Bil volku otel. 25 Jest bom sabo nesel Eno torbo jajc, Eno dežo masla In kruha en kraje. Jur, ti s tvojo palico, 30 Te prosim, ker s’moj, Ko prideš v štalco, Ko n steber ne stoj! (Iz Cerkna.) Vzem dol klofernico, Poklekni na tla, 35 In mol’ tam, kjer dvica Molila Boga. Jest pojdem ta pervi, Kurajžo imam, Pojdite za mano, 40 Vas notri peljam. Mi smo že tukaj Pri štalci sedej: Le pridi berž semkaj, Da gremo naprej! 45 O cartano dete, Kako je lepo, Od mraza trepeče, Je skoraj nago! Oden ga ti s platnom, 5oJes sukno bom dal, Da Jezus od mraza Ne bo konc jemal. Marija, vzem gori Te naše dari, 55 Katere smo semkaj Prinesli zdaj mi. Ko bi bli bogati, Bi ti še več dal’, Al ker smo s’romaki, 60Za ljubo vzem to! O Jezus požegnaj Nam dušo ’n telo, Po smerti pa vzami Nas gori v nebo! 4809. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. 46 III.—I. Pesmi obredne A. 4810, 4811, 4812, 4813. 4810. (Iz Krope.) Saj veš, da sem jaz revež, Koj jih ne poneseni, Kaj mu jaz hočem dat’? Za ofer jih bom dal. Eno jagnje imam, še tega dam, t q n j človeška štima, Pa pojdem sam pekljat. 'p 0 j e p rev eč lepo, 5 Sem imel par golobov, To je le angeljsko muzici- Pa sem jih že prodal, ranje. 4811. (Kranj.) [Odlomek.] To jagne ponesem, Če tega dam, Za vofr ga bom dav, 5 Pa pojdem sam peklat. To jagne, k’ ga jmam, -— -— —- Gore, gore, bratec moj!« 4812. (Iz Tinj na Koroškem.) Gore, gore, braterc moj, Vzemi seboj montelc tvoj! Kedar totam pojdema, Kaj seboj ponesema? 5 Jajc no masla vzemi ti, Inoj en par belih gosi! Jaz bom pa tisto jagnje vzel, Ki sem je volku otel. Notre v štalci pa lepo 10 Angelci pojejo, Kjer je to dete c&rtane, Ki je od mraza zmartrane. Da bi jaz vedel, da bi smel, Bi še moj montelč na njega odel. Le hitro na noge, kdor more največ! 4813- (Iz begunjske okolice na Gor.) »Le hitro na noge, kdor more narveč, Zdej vse gre narobe, kdo voče kaj več ? Matiček, vstani in pojd gledat ti; Ura še dvanajst ni, solnce že svitli!« 4810 . Zapisal Fr. (Radi voj) Poznik. — Iz NB. 149 — /50. V verzu 7. je ne = njej. 4811 . Zapisal Fr. Francetov; pela Pacrnkova Mica. — Iz njegove zbirke V. It. 9. 4812. Neznanega zapisovavca. — Iz »Slov. Večernic «, XLI. 129. Na¬ tisnil jo je v, NPKS. št. 84 tudi Scheinigg kot podjunsko s temi premembami: 1 Hore, hore, ti braterc moj — 3 tota — 5 Ajc noj — 6 belih gosij — 7 tiste — 9 štalici — 11 cartano — 12 zmartrano — 13 Da] Ko — 14 Bi še] Bi. 4813. Zapisal Anton Jeglič. — Iz njegove zbirke 18—19. Namestil kej povojčev in plenic (v v. 32) pojo drugi kej kobas in potic. III. — I. Pesmi obredne A. 4814. 47 5 »»Vas prosem, moj oče, ne vpite na glas! Pri meru vse pstite, gmah’ mejte danes, Se čudem sosedam, če on to trpe, De vas še s polenom kar spat ne spode!«« »Matiček, le vstani in poj d gledat ti 10 Lepo fletno pri strani in pridi, povej! Svitloba velika pri štalci je tam, Je gvišno kaj novga, bi gledat šu sam!« — »»Resnično moj oče, zares je tako, Nikdar ni mogoče povedati to. 15 Ano cartan dete tam v jaslih leži, Je levš’ kot solnce, še bolj se svitli. In tud’ ana žlahtna dvica je tam, V štalci pri žvinci s svetim Jožefam. Nikdar nisem vidu tok lepih ljudi, 20 Le škoda za dete, k’na mrazu leži.«« Nesite mu ofer, najpres ti, Anžic, Jest vem, de ti ’maš zadosti petič: To vbogo det’ce če mraza umret, Marija zdihuje, k’ ga ni s čem odet. 25'romažek, ti gledej, de koterc dobiš, Pa dober zamerkaj, de se ne zgubiš, Ker vsaka 'štarija te vleče na se, De včasih cev teden ne vemo za te^ Ano sukenjco imam, pa nič ne velja, 30 Ni drujga kot luknja in vsa strgana. Pa pojdem jest prosit bogatih ženic, De b’ mogu dobit kej povojčev in plenic. Jernejček ta zadnji bo zibuko dav, De bo vsmiljeni Jezušek notri zaspav, 35 Marija zibava ter peva lepo: »Aja, trotaja, le spančkej sladko!« »Skozi okno bom pokukal.« 4814. (Iz gorjanske okolice pri Bledu.) Skoze \vokno bom pokukat, Me bo gdo za wuh prisukat, Notri pojte sami, Bom vidu, gdo so ti. 4814. Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročil. Skrabec. V rokopisih Kunšičevih, ki jih je hranil Vlad. Levec, so še štirje prepisi te pesmi, ki se bistveno ne ločijo od zgoranjega natiska. 48 III.—I. Pesmi obredne A. 4815. 5 »Nič se na boj, Notri pojdi, Nič se t na bo zgodilo nocoj: Se vse to dobro ve, De so ti brumni ljitdje.« 10 Gašper, moreš kej wofra dat’, De te bo jimu Ježiiš rad. Mene se v sžtrce smile, Ke tam na mrazč leži, An star mož z ano ženo 15 Tam zravvžin kleči. »Pastirci, poglejte, kaj tam se godi.« 4815- (Iz Rožeka in Radišč.) Pastirci, poglejte, kaj tam se godi: V Betlehemu v štalici se dete rodi, Tam bote pa najšli moža in ženo, Osliča, voliča, pred detcem klečo. 5 Pred osličam, voličam pa dete leži, Prijazno še gleda, na smeh se derži. Poglejte, kak ljubko to dete leži, Ljubezen pa unkaj ž nja serca gori. Kaj z’ eno veselje se znajde per nas, 10 Da sdaj o polnoči tu sliši se glas, Se sliši, so godci in pevci že tam, Pojdem pa bližej, da slišal bom sam. V Betlehemu rojeno je dete mlado, V jaslice položeno na terdo seno, 15 V plenice povito zvezano leži, Meni se smili, tolko mraza terpi. Pastirci, poglejte, en angel je tam, Božja svetloba blešči proti nam; Tečimo, poglejmo, da vidimo sami, 20 Kaj se na polji in v štalici godi. Gloria in ekscelsis zapojmo lepo, Pastirci nas kličejo k detci sebo, Le pojdmo, poglejmo to detce mlado, Njemu nesimo jedno jagnje sebo. 25 Pastirec, kaj nosiš golobce sebo? Saj drujga ne želuje ko dušo tvojo; Ti bodeš ga vidil, zaljubil se v nja, More še biti, da ti rokco poda. 4815. Z.apisal Mat. Majar. — Iz CP. 50 — 57 . Poje se vkadar okolo oltarja gredo o božiču, na novega leta dan in na praznik svetih treh kraljev’! po napevu 9 . v *>Napevih k CP.*; v vsaki stroji se zadnja verza ponavljata. Prepis v MR. 382 se loči od zgoranjega natiska, ne glede na h za & in nekaj naglaskov, v tem: 4 detcem — 6 še] sem — 6 smeh — 7 dete — 14 tverdo — 18 svetloba — 21] Slava bod Bogu! zap. lepo. III.—I. Pesmi obredne A. 4816, 4817. 49 Nesimo kaj k daram, kar 'mamo sami, 30Da bodo kaj 'meli ti borni ljudi! Darujte, kar hočte in kar se vam zdi, Jaz njemu darujem pa čisto serce. Oh roža Marija, kaj tebi kaj dam? Rad ti darujem, kar znajdem in 'mam: 35 Oj Marija, oj Marija, ti čista žena, Oj Jožef, oj Jožef, sta srečna oba! 4816. (Podjunska.) Tu dol sem gre en mihen fant, Ki mu se lepo sveti gvant. Je lepo pel, je bil vesel, Noj je mene gor budil, 5 Kakor bi moj angelj bil: »Le vstani, le vstani, pre¬ ljubi moj brat, Pojdi z meno v Betlehem: Tam je detice rojeno, V jaslice položeno. 10 Okoli štalice pa snežej leži, Pri šprangicah noter pa vetrič buči. To dete v jaslicah milo ječi, Ki je stvarnik vseh ljudij! « »Nocoj ne morem spati.« 4817. (Iz Adlešič.) Necoj ne morem spati, Ne vem, kako je to, Prav hitro moram vstati, Bom videl, kaj je to: 5 V ljuhtu se močno svetli, Jaz mislim, da nebo gori, Oj čuda prevelika Zagvišno se godi! Oh gor poglej, okno odpri, 10 Prot Betlehemu se ozri: Boš videl, kak pastirci Z veseljem ke grej o. »Kaj imate, ljubi bratci, Nocoj za en prepir? 4816. Neznanega zapisovavca. — NPKS. It. 86. Primerjaj It. 4802. ^ 4817. Zapisal Janko Barle. — 15 Jaz mislim, da so sanje, Še cajta stati ni.« Med oslom in med vol’kom Eno dete leži, Svet Jožef in Marija 20 Pa zraven stoji. Kaj pravte, bratci, kaj je to, Kaj je to za eno dete blo? Jaz mislim prav zares, Da je Jezus iz nebes. 25 Oj Jezus, ti nam gnado dej, Da pridemo v svetli raj: Tam bomo glorjo peli S teboj na vekomaj! h Besednika 1874, sir. 4. = Scheinigg, Iz njegove zbirke. i 50 III. — I. Pesmi obredne A. 4818. »Ti ljubi moj sosed, kaj se tebi kaj zdi?« 4818. (Iz šaleške doline.) »Ti ljubi moj sosed, kaj se tebi kaj zdi ? V mojem celem pohištvu kar živega ni! Štir hlapci, tri dekle in poba oba, Celo moja ta stara nihcoj mi je všla!« 5 »»Ti ljubi moj sosed, kje si snoči ti bil? Ti si rihtig od vinca en polič več pil, Potem si zadremal, ja celo zaspal, Ino nisi nič slišal, da b’ tudi bi vstal. Jaz ti hočem povedat, kar ti še ne veš: 10 Ena pošta je prišla celo dol sam z nebes, En angelj že kliče nas pavre vse taj, Bog oče nas kliče, nas hoče 'met taj.«« »Oh ti ljubi moj Tomaž, zdaj že vse vem, Sedaj pojdema hitro taj v Betlehem 15 Sin božji je prišel, on bo za nas vmrl, On nas bo odrešil in nebo odprl. Zavolj naše pregrehe pojdmo mi taj, Al’ Bog je obljubil, da hoče k nam prit’: Tako je prerokval ta stari očak 20 Jenu Izak, jeno Jakob, jeno stari možak.« »»Čuj, čuj ti moj sosed, zastopi me prav, Pojte, ljubi pavri, je angelj nam djal: Tam zunaj za mestom ena štala stoji, Eno malo pokrita, zaplankana ni. 25 Tam bodete našli kaj čudnega vi; Med oslom in volom en pobič leži, Notri v 'nih jaslih zraven oče stoji, Ena lepa mlada mati pa tudi doji. Tukaj, ljubi sosed, sin božji je to, 30 On bode premagal, kar krivega bo, To je 'no veselje, to je 'ni lepi špas, Da b’ piskal, da b’ žvižgal, da b’ jokal na glas Če ta je ta pravi, katir ima prit Hudiča premagat in pekel zaprit, 35 On ga bo navil, on ga bo napel, Hudiča premagal, da zlod ga bo vzel!«« 4818 . Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. III.—I. Pesmi obredne A. 4819. 51 »Zdaj pridi, ljubi sosed, grema h Betlehemu, Da borna častila še pobiča tam; Jaz bom od veselja že goce gor vzel, 40 Oni bodo tam godli, jaz bom pa pel. Ti ljubi moj sosed, kaj meniš, kaj bo? Veselje sem slišal, in kaj še to bo? En pobič je rojen, on bo za nas vmrl, On nas bo odrešil in nebo odprl. 45 Hitro le pojmo, da noč ne mine prej, Pota ne vemo, naj pa Jožef sveti naprej, Da hitro pojdemo taj, tobaka Jožu daj! Da se on zdrami, na! pojdi hitro pred nami. Sosed, kaj vidiš, kaj more nek’ biti, 50 Da se tam v ti štalci se je začelo svetiti?« »»Gvišno tam to dete bo, ker nam je povedano.«« »Ja, ja, prav imaš, o ljubi moj Miklauš! Čakaj pri vratih, tiho pogledamo: Glej ga v jaslih med oslom in volekom! 55 Oh ti dete cartano, kako svetlo, Lepo te prosmo, po smrti nam daj nebo!« Poslušaj, Jun ti.« 4819. (Iz Volčan pri Tolminu.) Poslušaj, Juri ti, Kar se mar tebi zdi! Ti čem povedati, Kar smo dans vidli mi. 5 Na gmajni, kjer ovcd Po noči vkup ležd, Je prišel hitro en lep fant, Imel je en nebeški gvant. Poslušaj, Juri ti, 10 Kaj se naprej godi! Oznanil nam je vsem, Da tam v Betlehem En lep otrok leži In silno se sveti: 15 De otrok je zares Nam prišel dol z nebes; 48ig. Zapisal Jožef Kragelj. razlaga z zganjali. Mesia mari leta j d, Kakor preroki govore. Poslušaj, Juri ti, 20 Kaj se naprej godi! Tak' je b’la svetla noč, Da nobene fagle luč Ni treba b’lo prižgat’ Za to dete iskat’. 25 En Šajn se je svetil Od neba tako živ, Smo men’li, da je že poldnd, Ker so počivale ovce. Poslušaj, Juri ti, 30 Kaj se naprej godi! Hitro smo podvizal, Naše ovce drahal, Iz njegove zbirke. Drahali (v. 32) se 4 * 52 III.—I. Pesmi obredne A. 4820. Smo rajtal prit’ k gradu, Kjer je dete mladu, 35 Kjer je b’la ta štalica, J S slamo zagačena, Pa vendar veter skoz berči, Tud s snegom nič drgači ni. Poslušaj, Juri ti, 40 Kaj se naprej godi! Tamkaj smo vidli stat, Dve žvali zraven zjat: Vola dobro poznam, To drugo, ne vem sam, 45 Ni bilo kakor konj, Še manje kakor vol, Z dolgem ušesam, Konje pol. Poslušaj, Juri ti, 50 Kaj se naprej godi! Tamkej smo vidli stat, To dete sladko spat V revnih jaselcah. En star mož je zraven stal, 55 De nam je prostor dal, De smo se detu priklonil, In naše ofre podelil. Poslušaj, Juri ti, Kaj se naprej godi! 60 Poleg je tudi b’la Božja porodnica, To je b’lo veselje, De smo spremenil se, De zdaj Adamov rod 65 Rešen bo skoz nje porod. Nato smo kmalu domu šli In vsega trošta polhni b’li. Poslušaj, Juri ti, Kaj se naprej godi! 70 Zato, moj Juri, te Prosim le 'bogajme: Nes sabo sira en kos, De tamkaj ofral boš! Skoč berš, vstan gor, no! 75 Nikar tolkanj ne spi, Rec: Na, o ljubi božec volek moj, De ne boš lačen nocoj, To ti tebe za ofer dam, Ker drug’ga nimam sam. 80 Poslušaj Juri ti, Kaj se naprej godi! Zdaj pa, kristjani mi, Ofrat smo tud dolžni S tim današnjim pastirjem, 85 Kakor oče Bog sam, De b’ ga zdaj prav častil In vselej ljubil S prav celga sred iz vse moči, Mimo vse te druge reči, 90 De bomo večni raj Vžival na vekomaj! Moj Anzelj, moj Anzelj. 4820. (Kranjska.) (Joiik.) Moj Anzelj, moj Anzelj! Kaj tebi se zdi? Li hitro vstani, Odperaj oči. 5 Kako moreš spati? Jez zdavnej ne spim, Jez kukam no glčdam, Per okni stojim. 4820. Zapisal Matevž Ravni ( 47 — 52 )- • (Anzelj.) Ah, ’ko b’ ga persmuknil, 10 Ker zmirej veči, Vpije kot sova Že cele noči! Se trudim za žvinco In komaj zaspim, 15 Pa vpije nad mano, Da spet se zbudim! ar-Poženčan. — Iz V P. II. štev. 77 III. — I. Pesmi obredne A. 4820. 53 (Joiik) Glej, tamkej od dčleč Kak solnce gor gre, Lih ondi, kčr Jurjove 20 Štalce stoje: Lej, vse je vesčlo, Ti se ne zbudiš? Li hitro vstani, Kaj zmiraj smerčiš? (Anzelj.) 25 Že gori vstanem In gledat tj e grčm, Al n6rca ne delaj, Sam to ti povem! Al bova zgermčla, 30 Glej, kod popeljaš, Predolgo me dražiš, Pokoja ne daš! [A11 želj dalej.] Oh Jožik! Oh Jožik! Kako je lepo, 35 To v serce trepeče, Odpert’ je nebo. Kaj bova začčla? 'Čem klicat ljudi! Že Jakelj prepeva, 40 On tudi ne spi. On žvižga, 6n poje, On piska lepo, Veselje obhaja, Pojd’ greva k’ njemu. — [K Jaklju.] 45 Oh Jakelj, oh Jakelj! Povej nam o ti! Kaj more to biti, Se štalca svetli? Kaj hočem storiti, 50 De štal’co dobim? Čem čedo prodati, Jo kupit želim. (Jakelj.) Oh Anzel, oh Anzelj Kako se goljfaš, 55 De ti te lepote Tak dolg ne spoznaš! Poglej tam en angelj V oblakih stoji: Kaj more le biti, 60 Se v štalci godi? (Joiik.) Jez pomnim, moj oča Je mene učil, De se bo Mesija Na zemlji rodil. 65 Nocoj je gotovo Ta žlahtni tu čas: V’ štalci je rojen, Odrešil bo nas. (Jakelj.) Ti angeljci tamkej 70 Že hvaljo Boga. Tecimo mi tjekej, Obišimo ga! Jez bodem zdaj vergel To palco na kraj, 75 Bom suknjo dol’ slčkel, Bom tekel naprej. (Joiik.) Le semkaj smo prišli, Per štalci smo zdaj; Kter bode med nami, 80 De pojde naprej? Jaz bodem ta pervi, Saj serčnost imam: Hodite za mano, Vas notri peljam! (Jakelj.) 85 Ah Jožik, oh Jožik! Te prosim, k’ si moj! Ko prideš tje v’ štalo, Kot steber ne stoj! Poklekni vsaj doli go In moli Boga, Zahvali to dete, Kjer tebi vse da! 54 lil.—I. Pesmi obredne A. 4821. (Jožik.J Kako se to dčte Tak milo derži, 95 Se joka, trepeče, De Štirne več ni. Tak milo nas gleda, Ročice moli, Od mraza premira, 100 Gorkote želi. (Jakelj.) Ti Jože, ki s’ dober, Daj suknjo tvojo, De dčte ne zmerzne, Odeni ga ž njo. 105 Jaz pojdem pa domu, Bom plahte poj skal, Jo semkej pernesel, De ga bom odel. (Joiik.) Kako se to dete 110 Pregrozno svetli! Kaj more to biti, De v’ štalci leži? Herodež ta kralj pa Tolk cimbrov ima, 115 Oh, ’ko je hudobin, - K’ nobenga ne da! (Vsi pastirci.) Oh Jezušik ljubi, Te pros’mo mi zdaj, Da predem preč gremo, 120 Svet žegen nam daj! Te hočmo objeti In kušnit lepo, Vzem nas h’ sebi V’ svčto nebo! »Preljubi moj bratec, vstani, pojdi z menoj!« 4821. (Kranjska.) Preljubi moj bratec, Zdaj pa mi tecimo Vstan gor, pojd z’ manoj! Boš slišal to muzko Angeljsko nocoj. 5 Angelci pojejo Pred štalco lepo: Mir ljudem na zemlji, Čast, hvalo Bogu! Angelci pojejo 10 Noj pravjo: Nocoj Je rojen Mesijaz, Grešnik, se ne boj! Zdaj jim je odvzeta Hodičam ta moč, 15 Bog se je pa vsmilil, Razsvetlil je to noč. Prot Betlehemu, In s’ saboj vzemimo, 20 Za ofer dajmo En brumno življenje, To on rad ima, En čisto serce On zares prav Štirna. 25 Zdaj d61 pokleknimo, Recimo tako: O Jčzus, daj žegen S’ to sveto roko, In de bi živeli 30 Brez greha vselej, Po temu življenju Pridemo v’ svet raj! 4821. Zapisal Matevž Ravnikar-Poženčan. — Iz VP. V. št. 225. III. — I. Pesmi obredne A. 4822, 4823. 55 »Kaj more to biti, preljubi moj brat?« 4822. (Iz goriške okolice.) Kaj more biti, preljubi brat moj, Da nigdar ne morem zaspati nocoj? Pri Betlehem’ blizu se sveti lepo, Ko da bi jest videl to sveto nebo. 5 Le hitro vstani gore, in gremo naprej, De prideva skoraj midva na ta krej! En čudeš veliki se tamkaj godi, Zagvišno Mesijes nocoj se rodi! Pogledaj to zvezdo, kako svetlo gori, 10 Nad eno slabo štalico v lufti stoji! Le teči k tej sreči, k tej štalici hitro, Da boš ti to dete Jezusa videl. In tudi v tej štalici en star mož kleči, Ena čista devica otroka doji; 15 Neumna živina, oselc in volek, To dete častijo, klečijo polek. To dete prav nago na slamici leži, Veliko te zime in mraza terpi, Se milo ozira in prosi pomoč, 20 Ponuja veselja nebeškega ključ. Oh, ljubi moj Jezus, kaj bi ti jest dal, Da bi na slamici prav sladko zaspal? Eno srajco le samo jo na sebi imam, Ak’ hočeš jo imeti, t’ jo tebi ofram! 25 Marija, o mati od samiga Boga, Mi te zdaj prosimo, ohrani nam Jezusa! Bi blo škoda za dete, ki je tak lepo, Da bi od te zime konec vzeti moglo. O Jezus, ti pravi človek ino Bog, 30 Pomagaj vsim grešnim ovčicam z nadlog! Daj gnado počastit to sveto rojstvo, De pridemo k tebe v sveto nebo! »Kako je to mogoče, da je tako zgodaj dan?« 4823. (Iz Dobrave pri Kropi.) Kako je to mogoče, Sem komej dol' legu, Da je tako zgodaj dan? Sem še ves zaspan. 4822. Zapisal Leopold Lisjak. — Iz zbirke Jožefa Cejana II št. 59, kamor je prepisana iz nekih pesemskih bukvic Lisjakovih. 4823. Zapisal Janko s piko. — Iz zbirke Franceta Francetovega IV. St. 8. Prim. št. 4808. Musko cirajo nam. muzicirajo. 56 III. — I. Pesmi obredne A. 4824, 4825, 4826. 5 Me že eden kliče, De moram gor’ vstat’, To lepo piskanje In petje poslušat! To ni človeška Štirna, 10 To je preveč lepo ; Po čmu so t’le angelc’, Ki musko cirajo? Tud’ Jurčk, tud Gašper, Tud’ jest na znam toko. Pri svetem večeri bodimo veseli. 4824. (Kameno na Soči.) Pri svetim večeri Bodimo veseli, Recimo tako: Vse h časti Bogu! 5 Vse h časti Bogu! Vsi ljudje so bežali, Da niso spoznali, Da je on kralj res Zemlje in nebes, 10 Res zemlje in nebes. Tam gor je na zvezda Dva cahna ima, Krišč ima v ročici, Ena zvezda gre gori, Je močno svetla, Na sebi pa ima Dva znamnja lepa. Krancel na glavici. 15 Zabobnajmo zdej, In pejmo naprej, In pejmo naprej. Kralj’ vojsko držijo, Pa nič ne udobijo: 20 Svet je tega, Ker stvaril ga je, Ker stvaril ga je! Kaj’ nuca imeti Vse, kar je na sveti? 25 Saj bo prišel en dan, Bo končal le sam Ves ’z volj en svet sam! 5 Zlat križec ima v ročici, Kronco na glavici: Le pojmo za njo, Kam pojde nicoj! 4825. (Iz Krope.) 4826. (Od Frama.) Nocoj smo zadobili Sveti večer, Ti sveti večer In ti ljubi naš mir. 5 So angelci peli, Le bodmo veseli, Le recimo tako: Čast in hvala Bogu. Enkrat je že rojen 10 Od Boga na ti svet, Zavoljo sovražnikov Je prišel na ti svet. So ga Judje vmorili, Nič neso dobili, 15 Ta svet je tega, Ko storil je j ega. 4824. Zapisal Jožef Maligoj. — Iz njegove zbirke. 4825. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 3/. 4826. Zapisal Oroslav Caf. — Iz njegove zbirke IV. str. 4 —5. III.—I. Pesmi obredne A. 4827, 4828. 57 ’Na zvezda mu že gori Je močno svetla, Je močno svetla, 20 Ker dva cahna ima: Križec večerni, Ma krono na glavi; Vsak človek poglej, Kedar poj deš naprej. 25 Na zvšzda nam že sveti Po poti zares, Po tem je prišel Naš Jezus z nebes. Le vuntaj poglejmo 30 No zvezde preštejmo, Sam Jezus gre z nami, Pokazal jih bo. Dol z neba je prišel, Gor v nebo je odišel, 35 Kir konca ne kraja Več najti ne bo. Marija je bla v štalici. 4827. (Z Grahova na Tolminskem.) Marija je b’la v štalici V štaPci v Betlehem, Še tako pravi in govori: »Nicoj je pač ’na mrzla noč! 5 Da bi mi tel Bog poslati Anjgelca dva, golobca dva, De bi mi prinesla Plenice dve, povojca dvd, De bi pokladala Jezusa!« 10 Se k je komaj to izgovorila, Bog poslal ji je naglo Golobca dva, anjgelca dva, Prinesla sta ji obd Plenice dve, povojca dvd, 15 De je pokladala Jezusa, Zveličarja vsega sveta. Jožef j e mislil Marijo zapustit’, Marija je dobro vedela: »Jožef, vareh moj, 20 Ne zapust me nicoj! Jest bom rodila Jezusa, Zveličarja vsega svetd!« »Sprebudite se, kristijani. 4828. (Z Grahova na Tolminskem.) Sprebudite se, kristijani K’ vas anjgel budi, Ne bodite zaspani, K’ se Jezus rodi 5 V Betlehem v ti štalici. Sveto pismo govori: Marija, prečista divica, Ta je mati njega, Je nam rodila odrešenika, 10 Odrešenika vsega sveta. V velikem ubožtvu je rodila Zveličarja celiga sveta. Ročice je sklenila, Zdihnila v nebd: 4827. Z,apisal Anton Črv. ■— Iz njegove zbirke B. 4, kjer je pripisana tudi iiastopna božičnica. 4828. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. 4, kjer je pripisana prejšnji številki. Drugi prepis je v istega zbirki A. 4 in se loči od zgoranjega natiska v tem: 2 angelj — gl Ki nam ga je rodila — 10 vsega] celiga — n, 12 manjka — 15 ljub’ — 16 svoj’ga — 18 vsega] tega — 20 svoj’ga] pravega — 21, 22] Še neumna živinca ga spozna — 24 manjka — 25 nobeno] ti — 26] Danes je njega god. 58 III.—I. Pesmi obredne A. 4829, 4830. 15 Oh ljubi oče nebeški, Pogledaj tvoj’ga snu, Kako je zafratan Od vsega sveta, Noben ga ne spozna 20 Za svoj’ga Boga. Le ta neumna ž’vinca Ga spozna za sojga Boga. Grešnik, delaj pokoro, Dokler si na sveti še živ, Ne zamudi nobeno uro, Ker danes njegov je god. Mi smo štirje ko pastirje. 4829. (Od Frama.) Mi smo štirje Ko ni pastirji, Ki radi vince pijemo. Karkoli imamo, 5 Vse predimo, Da za vince damo. Sveti Jožef, Mqž prestari, LčpQ belq> bradQ ima. 10 Z bradQ giblje, Z nogQ ziblje Prelepo dete Jezusa. Tam na strani V Betlehemi, 15 Tam mi svštla luč gori. N 7 Qtre Marija, No dšt§ povija, Prelepo dčt§ Jezusa. Daj ti suknQ, 20 Jaz dam plašč, Da bq> Jezus naš tovarš. Daj ti dva groša, Pa jaz dam dva groša, Jaz pak cčli tolar dam. 25 Vsej sma dala, Kaj sma imela, Vsej sma dala mija dva Čisto zlato, Čisto srce, 30 Jezus je za ljubo ima! 4830. Mi smo štirji Ko ni pastirji Radi vince pijemo. Karkolj mamo, 5 Vse prodamo In za vince izdavljemo. Od Frama.) Marija devica Povija v plenice To lepo dete Jezusa. 10 Sveti Jožef, Stari mož, Lepo sivo brado ma. Z bradoj giblje, Z nogoj ziblje Lepo dete Jezusa. 4829. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II str. 59. 4830. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV št. 4. III.—I. Pesmi obredne A. 4831, 4832, 4833, 4834. 59 4831. (Od Frama.) Priletčl je en tič ’Z laškega polja V’ deželQ štajarskcj, Prelčpo je zapšl 5 Od svetega Duha: Jezus je majcen, pa je sv§t, Od svetega Duha je spočet! Sveti Jožef, Stari mQŽ, 10 Lepo sivQ bradQ ma. Z’ bradoj migne, Z’ rokoj zible Jezusa našega vzveličarja, Odrešnika cčlega sveta. 4832. (Od Frama.) Marija dčvica Svšti Jožef, Dčte povija, Mqž stari, Lčpo dčte Jezusa. LepQ sivQ bradiccj ima. Z bradicQ giblje, No z nogicQ ziblje LčpQ dčt§ Jezusa. 4833 - (Štajerska.) Vun od morja Bela zorja Po vsem sveti svetla je. Mi smo štirje 5 Ko pastirje, Jezusa smo čuvali. 10 Sveti Jožek, Stari možek, Lepo belo brado ’m&. Z bradoj giblje, Z nogoj ziblje 15 Smilenega Jezusa. Tam na strani Vzemi z mošnje Gor na slami Vun tri groše, Jezus nam povit leži. Jaz ti celi tolar dam. Vzemi s pešice 20 Tri šestice, Jaz bom tudi k ofri šla. 4834 - (Štajerska iz Solčave.) Sveti Jožef, Z nogoj gible, Stari možek, 5 Dete zible, Lepo belo brado ma, Lepo dete Jezusa. 4831. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. I. str. 8. Prvih 7 verzov spada k drugi pesmi. 4832. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. str. 55. 4 S 33- Zapisal A. P. — Iz »Slov. Glasnika « Vlil. (1862). no. Matija Majar pristavlja v MR. 347: »Se poje med tem, ko ljudi na božični prazdnik, na novoga leta den i na prazdnik svetih treh kraljev okolo oltarja k ofru idu .« 4834. Zapisal Mat. Majar. — Iz Majarjevega rokopisa, ki ga je hranil MikloHč in po kterem je pesem natisnjena v Si. Bčeli I. (1850J 154. 60 III.—I. Pesmi obredne A. 4835, 4836, 4837. 4 8 35 ' (Iz Motnika.) Sveti Jožef, Stari možek, Kir to sivo brado ima, Z nogo ible, 5 Dete zible, Sveto dete Jezusa. Oselček diha, Volček piha. Tam v eni štalici, 10 Gor na eni škalici Ena svetla luč gori. Dvica Marija Dete povija, Lepo dete Jezusa. 15 Sveti Jože Z nogo ible Dete zible, Lepo dete Jezusa. Ti dej sukno, 20 Jaz dam plajš, Da bo Jezus naš tovarš! Sezi v mošnico, Ofrej eno petico, Jaz bom pa cel tolar dal! 4836. (Iz ribniške doline.) Sveti Jožef, Daj mi petico, Mož ta stari, Kupim plenico, Nogo giblje, Daj mi tolar, Dete ziblje, Kupim plašč, 5 Prelepo dete Jezusa. 10 Da bo Jezus naš tovarš! 4837 - (Iz Gribelj v Belih Kranjcih.) Mi smo štirje Kot pastirje, Radi vince pijemo. 10 Tam Marija Si povija Lepo dete Jezušček. Kaj imamo, 5 Vse prodamo, Pa za vince dajemo. Poleg sedi Jen star starček, 15 Jen star starček, svet Jožef. Tam na gmajnci, V jeni štalci Jena svetla luč gori. Z roko giblje, Z nogo ziblje Jen star starček, svet Jožef. 4835. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. I. 8. Kako je izprevržena, uče sorodnice: ible je pač pomota za giblje. Natisnjena je v » Koroških bukvicah « 326—327 J temi predrugačbami: 3 Ki . . jma — 5 giblje — 6 ziblje — 8 Osliček — Voliček — 10 v eni] v — 11 manjka — 12 Ena] Pa — 13 Devica — 14 Dete] Pa dete — 15 Lepo] Sveto •— 17 giblje — 18 ziblje — 20 daj suknjo — 23 mošnjico — 24 Ofrej] Daj — 25 bodem. 4836. Zapisal Anton Zobec. — Iz njegove zbirke I. št. 5. 4837. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. III.—I. Pesmi obredne A. 4838, 4839, 4840. 61 4838. (Kranjska.) Tam na gmaj’n’ci, V en goščav’ci, Ena svitla luč gori. Stari mož, 5 On sveti Jožef, Ta pa sivo glav’co ima. Tam Marija Dete povija, Mlado dete Jezusa. 10 Mi smo štirje, Pa ne pastirji, Radi vince pijemo. Kar imamo, Vse predamo, 15 Da za vince dajemo. Odvež mošnjico, Daj ven petico, Jaz bom pa sam en tolar dal. Ti daj suknjo, 20 Jaz dam plajš, De bo Jezus naš tovariš! Tam na ni gmajnci V ani štalci Ena svetla luč gori. D vica Marije 5 Dete povije, V jaslice ga položi. Sveti Jožef, Mož ta stari, Z negovo sivo brado, 10 Z nogo pomiglje, Dete zaziblje, Lepo dete Jezusa. 4839 - (Iz Vipave.) Pršli so trije Sveti kralji, 15 Vsak iz svoje dežele. Prinesli so ofra, Ofra zadosti, Jezusi ofrujejo. Pride še drugi, 20 Prnese spejt tudi Jezusi za ofer dar. Ti daj petico, Jaz dam mošnjico, Ti boš še en tolar dal. 25 Ti dej suknjo, Jaz dam plajš, De bo Jezus naš tovarš! 4840. (Z Gorjanskega na Krasu.) Mi smo štlerj« Krer jimamo, Ku pestičrje, 5 Wse pr«ddmo, Redi vince pijemo. Wse za sldtko vince damo. 4838. Zapisal Davorin Petelin. — Iz njegove zbirke I št. 4. 4839. Zapisal Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke str. 301. 4840. Zapisal Karel Štrekelj; pela Katarina Budina. — Iz moje zbirke. 62 III.—I. Pesmi obredne A. 4841, 4842. Ton na gmajni, W rszdčrti štalci, Ana sv«tla lyč 70n. xo Nutir Msrija Dlčt« povija, Pravo didt« Jlezusa. Nutir mi jt Stari muš, 15 Nar ta starši, svieti Juožof. Z no7U mi/ljt, Diete ziblje, Prawo diete Jlezusa. Merija zdiše, 20 Diete prepiše, Ker je niema v kej povit. »Ti dej plenici, Jez dam petici, Ti buš da\v a n tudlar sim. 25 Ti dej syknju, Jez dan pldjšič, D« bu Jlezus n«š tovarš! 4841. (Z Banjšic.) Sveti Jožef, Moš te stari, 15 Lepo sivo bradco ima. Mi smo štirje Koj pastirje, Radi vince pijemo. Kar jemamo, 5 Vse predamo, Jenoj za vince dajemo. Tam v Betlehemu V eni štalci ’Na svetla luč gori. 10 Devica Marije Dete spovije, Lepo det’ce Jezusa. Z brado giblje, Z nogo ziblje Lepo detce Jezusa. Uzem’ ven s koša 20 Dva bela groša, Dej Mariji za ofer, dej: De bo prosila Svoj’ga sina, De v nebesa pojdemo! 4842. (Iz Aveč nad Kanalom.) Sveti Jožef, Mož ta stari, Lepo brado sivo ’ma. Z brado miglje, 5 Z nogo ziblje Lepo dete Jezusa. Vzemi s koša Dva bela groša In Mariji za ofr daj. 10 De bo sprosila Svoj’ga sina, De v nebesa pridemo! 4841. Zapisal Iv. Humar. — Iz njegove zbirke (oddelek d Svete pesmi « št. y.)- 4842. Zapisal Jožet Cejan; pravila mu mati — Iz Cejanove zbirke IV št. 43. III.—I. Pesmi obredne A. 4843, 4844, 4845, 4846. 63 4843 - (Od Kanala na Goriškem.) Mi smo štirje Skupaj zbrani, Radi vince pijemo. Vse kar imamo, 5 Vse prodamo In za vince dajemo. Sveti Jožef, Mož ta stari, Lepo brado sivo ima. 10 Z brado miglje, Z nogo ziblje Lepo dete Jezusa. Vzemi ’z koša Dva bela groša 15 In Mariji za ofer daj: Da bo prosila Svojiga sina, Da v nebesa pridemo. 4844. (Iz Motnika.) Mi smo šteri Ko en pasteri, Kar imamo Vse prodamo, 5 Da za vince zdajamo. Zdej ga pimo Vsak en glaž, Na zdravje teh ljudi, De b’ b’li vsi v nebese vzet! 4845 - (Borovlje, Podkrnos.) Mi smo štirji, Mi pastirji, Radi vince pijamo: Vse kar mamo, 5 Vse pradamo, Vse za vince zdajamo. »V Betlehemu luč gori.« 4846. (Od Cerovca.) Kdo nam to vince da, Kaj je tak sladko? Nam ga je Jezoš da, Jaz pa ga bratcom. 5 V Betlehem’ luč gori, Lčpo se sveti. Idi da ta, poglej, Kaj boš tam vidia! 4843. Zapisal Janez Berlot. — Iz njegove zbirke. Opomnja. Ker govori začetek pesmi tega naslova o vinu, je postala pesem tudi vinska, kakor kažeta nastopni številki. 4®44' Zapisal G. Križnik. — Iz GK. I. 41. 4 8 45- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 995. 4846. Zapisal Sit. Vraz. — Iz VO. XIX. 111I217. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. VIII. 16 s temi premembami, ne glede na naglaske: 1—4 manjka — 5 Betlehemi — 9 nam] ena — 13 popevljejo — 14 Stražo] Vahto — 17 Tam pa nam] Poleg pa en — 18] Sveti to Jožef je — 19 giblje — 20 Si sineka] Sineka. Drugi Vrazov prepis v VO. XVIII., knj., 10, se loči od ravnokar nave- 64 III. — I. Pesmi obredne A. 4847, 4848. Tam pa nam žena je, 10 Dete povija, Meni se trdno zdi, Kaj je Marija. Pastirci popevlejo, Stražo držijo, 15 Anjgelci molijo, Boga častijo. Tam pa nam možek je, Sveti je Jožef, Z bradicoj gible, 20 Si sineka zible. 4847. (Iz Frama.) Jaz pa en glažič vinca imam Kerga borna pila: Men’ ga je moj Jezus dal, Jas pa te drugim. 5 Tam pa ’na hiša stoji, Močno se svčti: Jas bQm pač bliže šel, Da jq> bQm videl. Nq>trš na miza stoji, 10 Lšpa rumena, Jaz bQm pač bliže šel, Da jQ bom videl. Per mizi star mQŽ sedi, V§m da sv§t Jožef, 15 Jas bq>m pač bliže šel, Da ga bQm videl. Pri mizi žena stoji, Dčte povija, Men’ se pač močno zdi, 20 Da je Marija. V zibelki dšt£ leži, Močno s§ svetli, Men se pač močno zdi, Da je sam Jezuš. 4848. (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) Tam ena luč gori, 5 Tam ena žena stoji, Silno je svetla, Dete povija, Jaz bom pa bližej šel, Men’ se pač močno zdi, Da jo bom videl. Da je Marija. denega v tem: 11 terdno — 13 popevlejo — 14 ddržijo — 19 gible — 20 zible. — Prepis v VO. XIV. 5 a je enak temu zadnjemu razen: 8 vidio. — V MR. 343 se nahaja ista pesem brez prvih štirih verzov, popolnoma enaka naposled omenjenima Vrazovima prepisoma s to edino razliko, da prihaja v nji strofa 2. (Tam pa ena žena je) za 3. (Pastirci popevlejo) in da se piše: (4) vidil — (n) An¬ gelci in (13) Polek pa en možek. Majar jo ima pač od Vraza. — V opomnjipravi: »To pisem pojeju tudi v Koruškoj, imenito v Svečah .« Natisnil jo je v svojem » Slavjanu* 11 . (1874) 93 s temi premembarni: (1) Betlehemi — (4) vidu — ( 5 ) Pastirči — 15 giblje. Tudi ta pesem je vsled začetnih verzov postala na¬ pitim, kakor kažeta nastopni številki. 4847. Zapisal Oroslav Caf; pela Marija Ledinek. — Iz CO. II. 1, kjer se verza n. — 12., oziroma /5. — 16. ponavljata s prva tudi za 20. in 24. Na isti strani je pred začetkom pesmi napisana ta-le opomnja, o kateri pa ne vem, ali spada k^ nji in m-li samostalna: ^ Pri svatbah nevesta na ženimovem domu daruje starše svojega ženima v živinskem hlevu, moli z ženimom, potem v kuhinji daruje ogenj .« 4848. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. III.—I. Pesmi obredne A. 4849, 4850. 65 Tam en star mož stoji, 10 Sivo ’ma brado, Men’ se pač močno zdi, Da je svet Jožef. Dete na rokah ma, Silno je mlado. 15 Kdo je to vince dal, Da je tak sladko? Men’ ga je Jezus dal, Jaz ga pa tebi dam. »Ta sveti dan veseli dan.« 4849. (Iz Mirna pod Gorico.) Ta sveti dan veseli dan, Perklonite se k jaselcam, Vsem ljudem od Boga dan. Per jaselcah, per Jezusu Cestimo, hvalimo veseli dan! 5 Vsi hitro lesem pridite, Boga s angelci hvalimo! Noter so vsi pastirci šli, Po njih stopinjah jih bomo došli. Zemlja, nebo, vse se veseli, 10 Da večni Bog se nam rodi. Angelci klečo pred Ježu- šam. Jezus le v štalci leži, Vendar je vreden vse česti. 15 Nobeden ne žaluj te dan, Jezus je nam na svšt po¬ slan. Kedar bo živlenja kraj, Nas bode vzel v sveti raj. »Kno je dete rojeno. 4850. (Kranjska.) Eno je dete rojeno, 5 V Aj rojeno, v’ mesti Betlehem, V’ Notri Notri eni priprosti štalici, Aj štalici, enih oslovskih jaslicah, 1 * 1' - _ 1. mesu jpeiieneiu, v v - :- r , mesti Betlehem. V’ enih oslovskih jaslicah. 4849- Zapisal Mat. Majar. - Iz VO.XVI. G. 3. za vsakim parom. Natisnil jo je Majar v CP.37^ ^ k Uč 6 Jezusam — jaslicah, pri — 7 Noter] K njemu — n jaslicam 12 • S , na /^ka 15 ta (to je prav!) — 16 svet. Majarjev prepis v MR- 3/5 se lo v CP. v tem: 2 Vsem — 15 želuj. „ T temnili VP. II 4850. Zapisal Matevž Ravnikar-Pozenčan. -mriianta Nocoj. št. 80 (str. 55— 57/, kjer je za prvo besedo ~E.no pripisano pozn 1 J f tora bo — V pesmarici Neže Baševe II. št. 8, ki mi jo je P° s lj\ ** , ' ^ onav lj a nje Val. Jarc, najdeš isto pesem s temi razlikami, ne glede » .'o j4 oter v tem zadnjega verza vsake stroje ni postavljeno na videz: 3 ° J , Q Mi BI - 8 oslovih - 9 , 10 oselc -13, H «mlo - 1 S duŠ °’] fi d ^zu Sa - 26] Tep! Melhjor no Baltezar — 21 dar] ofer — 25 In . .. Jezusa hy J |eno _ y koliko kralja nebeškiga — . 31 divico — 35 vsega] celga 39 . /■, <; I ( J „, se zapisi te pesmi strinjajo z napisom v Schonlebnovih I Javno (Eno je Deite rojeno, aj rojeno), ne morem soditi, kei te J ^ pri roki. 66 III.—I. Pesmi obredne A. 4851. Poznal ga je oslic, volik, 10 Oslic, volik, De je to dčte pravi Bog, De je to dete pravi Bog. Ker je stvaril zemljo nebo, Zemljo, nebo, 15 Človeku dal dušo, telo, Človeku dal dušo, telo ! In so prišli kralji trije, Kralji trije, Gašper, Milhar, Boltažar, 20 Gašper, Milhar, Boltažar. Njemu za dar so pernesli, Aj pernesli, Miro, kadilo, čisto zlato, Miro, kadilo, čisto zlato. 25 No darujejo Jezusu, Aj Jezusu, Temu kralju nebeškimu, Temu kralju nebeškimu. Za rojstvo mi zahvalimo, 30 Zahvalimo Ljubo divico Marijo, Ljubo divico Marijo. Ki nam je rodila Jezusa. Aj Jezusa, 35 Zveličarja vsčga sveta, Zveličarja vsčga sveta. V temu času božičnimu, Božičnimu, Bodi to dete hvaljeno, 40 Bodi to dete hvaljeno! 4851. (»Povsod znana.«) Je eno dete rojeno ■—• aj Pastirci na polji pasejo rojeno Notri u mestu Betlehem. V enej priprostej štalici - aj štalici, V enih oslovih jaslicah. 5 Spoznal ga je oslič, volek - oslič, volek, Da je to dete pravi Bog. aj pasejo, 10 Angeljsko petje poslušajo. Tu so prišli kralji trije — kralji trije, Gašper, Melhar in Boltažar. In so dari mu prinesli — aj prinesli, Miro, kadilo, čisto zlato. Ki je stvaril zemljo, nebo 15 Pa darujejo Jezusu — a j zemljo, nebo, Človeku dal dušo, telo. Jezusu, Aj le kralji nebeškemu. 4851. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz »Slov. Bčele « II. 1 (1851) 27. »Na Koroškem tudi radi zaorglajo ali zagodejo o božiču napev 40« (v »Napevih k CP.i). Drugič je natisnil Majar to pesem v Slov. Bčeli II. 1. (1851) 27 s temi premembami, ne glede na naglaske: 12 Melhar in] Melhar, — 16 kralju. Tam je tudi pripomnjeno to: » To pesem, po vsej Sloveniji znano, pojo pri Zilji, kadar gredo koledoval. Pri Zilji koledovajo samo pubi, mladenči . « — Majarjev prepis v MR. 342 se loči od našega natiska, ne glede' na e za e, v tem: 2 mesti — 16 kralju — 22 hvaljeno. Majarjev rokopis v VO. XVI. knj. 8 omenja začetka te pesmi tako-le: Nicoj je dete rojeno — aj rojeno. — Pesem je natisnil tudi Scheimgg v NPKS. pod št. 81 s temi razlikami od našega natiska: 2 Notre — xO Angeljsko —- 12] Gašpar, Melihar, Baltazar — 21 tem — 22 hvaljeno. — Iz Majarjeve CP. je tudi zapis, ki mi ga je iz Železne Kaple poslal Štefan Singer; lazhke so samo pravopisne m nebistvene, edino kir je rodiva (v v. iq) nam kaže, da ga je napravil Korošec. III. — I. Pesmi obredne A. 4852, 4853. 67 Za rojstvo mi zahvalimo — Ker je rodila Jezusa — aj zahvalimo Jezusa, Rožo devico Marijo; 20 Zveličarja vsega sveta. V tem času božičnemu — božičnemu Aj bodi dete hvaleno! 4852. (Dolenjska.) Eno je dete rojeno, Oj notri v mestu Betlehem, Oj notri v mestu Betlehem! V eni priprosti štalici, 5 V enih oslovskih jaslicih, V enih oslovskih jaslicih. Spoznal ga je osel, volek, De je to dete pravi Bog, De je to dete pravi Bog. 10 Je ustvaril zemljo in nebo, Človeku je dal dušo in telo, Človeku je dal dušo in telo. Herodeš je postal srdit, Hoče vse fante pomorit, 15 Hoče vse fante pomorit. Za rojstvo mi zahvalimo Ljubo devico Marijo, Ljubo devico Marijo! Ker je rodila Jezusa, 20 O Jezusa zveličarja, Zveličarja celga sveta. Mi gremo še naprej to noč, Nam pridi Jezus na pomoč, In vošemo vsim skup lahko noč! Na uni kraj Šmarne gore. 4 8 53 - (Iz Motnika.) Na uni kraj Šmarne gore Ena zlata zarij a gori gre. O Marija, mati božja, Prosi Boga za nas! 5 O Marija, mati božja, O smili se ti čez nas! Eni roki je prinesla Jezusa, V drugi sveti križ. Na tem svetim križu je za¬ pisano 10 Teh sedem zlatih besed. O Marija, mati božja, Prosi Boga za nas! O Marija, mati božja, Usmili se ti čez nas! 15 Marija je pušelce delala, Fantičam jih je šenkala. O Marija, mati božja, Prosi Boga za nas! Marija je krancelne delala, 20 Dekletam jih je šenkala. O Marija, mati božja, Prosi Boga za nas! 4852. Zapisal neimenovani »popotnik«-. — Iz rokopisa, ki mi ga je poslal Gašpar Križnik. Prim. št. 4741. 4853. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I. 10. 5 * 68 III.—I. Pesmi obredne A. 4854, 4855. »Po ravnem polji Marija gre.« 4854 - (Iz Izlak.) Leži, leži ravno pole, Po ravnem pol Marija gre. Na glavi nese ziboko, O rokah nese sveti križ. 5 Na križo je napisano Teh sedem zlatih puštabo. Ti puštabi pomenijo, De bo to dete rojeno. O Marija, mati moja, 10 Prosi ti Boga za nas! To dete je blo rojeno, Na križo bode martrano. O Marija, mati božja, Prosi ti Boga za nas! »Lepa roža lilija.« 4855 - (Belokranjska.) Lepa roža lilija, Iše lepša Marija, Ki nam rodila sineka, Smileniga Jezusa. 5 Židom ga je povila, Zlatom ga je pokrila. Nesla ga je na goro, Na to goro visoko. Sestala jo judinja 10 In Marijo prašala: »Kaj nosite, Marija?« »»Nosim svoj’ga sineka, Smileniga Jezusa.«« »Tam ne hod’te, Marija, 15 Tamo jeso judovi; Čedo zeti sineka, Smileniga Jezusa!« 4854 . Zapisat F. F. Lužar. —• Iz njegove zbirke I. št. 33. 4855 . Zapisal Janko Barle. — Iz »Letopisa Slov. Matice « 1893, str. 5 in 6, kjer piše zapisovavec pod besedo čarati : » No, ne gredo čarat samo moški, pridejo tudi Vlahinje (Žumberčanke) , hočejo vsi pokusiti našega božiča — njihov je 14 dnij pozne/e. Vtahinje zapojo pesenco, katere napev je jako jednoličen, ali kaj mil, prav naroden. Pripovedovala mi je Bela Kranjica, da je bila že ne¬ voljna, ko ni bilo kraja ni konca tem žumberškim kolednikom, — jedva je jeden zaprl vrata, prišel je drugi, pa je sklenila nobenemu ničesar več dati. Ali ko je slišala napev pesence, pozabila je na ta sklep in dve Zumberčanki obilno na- darila. Jedna je vodila, druga je pa prilagala, tako-le (melodija je postavljena za mešani zbor): III — I. Pesmi obredne A. 4856, 4857, 4858. 69 Z orja, zorja, beli je den! 4856. (Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) Zorja, zorija, bšli je den! Da se Marija stajala, Sinku robaču skrojila: NČ je skrojila z nožekom, 5 Neg je skrojila z mesecom. Zorja, zorija, bžl je den! Da se Marija stajala, Sinku robaču skrojila: Nč je šivala z iglicom, 10 Neg je šivala zvčzdicom. Zorja, zorija, bel je den! Da se Marija stajala, Sineku prala robaču: N6 je prala vodice, 15 Neg je ju prala v sozicaj. Zorja, zorija, bel je den! Da se Marija stajala, Sinku robaču valala: Nč je valala na svetu, 20 Neg je valala vu nebu. -Kad se dragi Jezuš rodi. 4857 - (Iz Vrbovca.) Ka’ ce dragi Jezuš rodi Mladu nedelu, Se tičice Ičpo poju, Se gore zvone. 5 Ka’ ce dragi Jezuš kupa Mladu nedelu, Se tičice lepo poju, Se gore zvone. Ka’ ce dragi Jezuš povija 10 Mladu nedelu, Se tičice lčpo poju, Se gore zvone. Marija je po polju šla. 4858. (Iz Gribelj v Belih Kranjcih.) Marija je po polo šla, Je drobne rožce brala, In pušelček je delala, Je bila prav vesela. 5 Pa možem ga je šenkala, Prav lepo naročila: »Le bod’te čistiga srca, Pa bom za vas prosila!« Marija je po polo šla, 10 Je plave rožce brala, In pušelček je delala, Je bila prav vesela. A ženam ga je šenkala, Prav lepo naročila: 15 »Le bod’te čistiga srca, Pa bom za vas molila!« Marija je po polo šla, Je belo cvetje brala, In krancelček je spletala, 20 Je bila prav vesela. Dekletam ga je šenkala, Prav lepo naročila: »Le bod’te čistiga srca, Pa bom za vas prosila!« 4856 . Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP'■ III 83 — 84. 4857 . Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. I. 7/—/->. 4858 . Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 70 III. — I. Pesmi obredne A. 4859, 4860, 4861, 4862. 25 Marija je po polo šla, Rudeče cvetje brala, In pušelček je delala, Je bila prav vesela. Pa fantem ga je šenkala, 30 Prav lepo naročila: »Le bod’te čistiga srca, Pa bom za vas prosila!« 4859 - (Od Sv. Eme.) Marija je po polji šla, Je drobne rožce brala, Je fantom pušelce delala, Je bila prav vesela: 5 »Le bote čistega srca, Jaz bom za vas prosila!« Marija je po vrtu šla, Je drobne rožce brala, Je dekletam kranclje spletala, 10 Je bila prav vesela: »Le bote čistega srca, Jaz bom za vas prosila!« Marija je šla na božjo pot, Na božjo pot na goro, 15 Je srečala veliko romarjev, Je bila prav vesela: »Le bote čistega srca, Jaz bom za vas prosila!« 4860. (Iz Adlešič.) Marija je po polju šla, Je drobne rož’ce brala, In pušelček je delala, Je bila prav vesela. 5 In fantom ga je šenkala, Tako jim naročila: »Če boste čistega srca, Pa bom za vas prosila.« 4861. (Iz Izlak.) Marija je po poli šla Dekletam ga je talala Jen drobne rojžce brala, 5 Prov lepo jen veselo. Krancelček sje spletala, Druge kitice so take kakor prva, samo da se postavi v 4. vrsti namesto »Dekletam« za 2. kitico »Fantam«, za 3. kitico »Možam«, za 4. kitico pa »Ženam«. »Iz srca mi roža raste.« 4862. (Iz Dobravic.) Iz srca mi rožca raste, Da bi venček spletala: Lepa, bela lilija. 5 Z rožmarina, z nagelna, Vtrgala jo je Marija, Z zlate bele lilije. 4859- Zapisal Anton Kovačič. — Iz njegove pesmarice I. str. 33. 4860. Zapisal J. Sašelj. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. 4861. Zapisal F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I. št. 4. Pesem pojo pri mrličih. 4862. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. Natisnjena je v Slov. Večernicah XLV. /75 .s temi razlikami: 1 rož’ca — 4 Da bi] In si — 5, 6 Z 5 ] z nagelna] nageljna — 7 za d. p.] na dar bo dala — 10 pojdejo. Na natisek III.—I. Pesmi obredne A. 4863, 4864, 4865, 4866. 71 Komu ga za dar podala? Če jo bodo posnemale, Tem nedolžnim deklicam. 10 Vse v nebesa pridejo. Marija se (Iz Iz srca mi rož’ca raste, Jedna bela lilija, Angeljci so jo trgali In Mariji darovali. 5 Marija plela venček zlat, : veseli z rožo. 4863. Podzemlja.) Ga dekletam dajala: Ktera venček obdrži, Se v nebesih veseli; Ktera venček zapusti, 10 Na dnu pekla ta gori. 4864. (Iz Belih Kranjcev.) Sveto nebo odprto stoji, Gor se Marija veseli Z j eno rdečo galtrožo, Ki je pred soncom trgana. 5 Angeljci so jo trgali In so jo Mariji šenkali. Marija plete krancelj zlat, Ledek dekličem Šenka ga. Katera ta krancelj obderži, 10 Ta se v nebesih veseli, Katera ta krancelj zapusti, Ta pa na dno pekla gori. 4865. (Iz Višnje gore.) Sveto nebo odprt stoji, Tu se Marija veseli Z eno rudečo gartrožo, K’ je bTa pred solncem utrgana : 5 Angeljci so jo utrgali In jo Mariji šenkali, Z njo so Marijo kronali; Kronaj jo, kronaj večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh! 4866. (Št. Jarnej na Dolenjskem.) Sviet nebou odpart’ stajij, Za jua ardieče gartreže, Goar se Maroije veselij. Ktje pred’ sounctm targana. v Večernicah se os/anja zapis v Slebingeijevi zbirki II. str. 22, kateri se loči od njega v tem: 1 rožca — 5 nagelna — 7 ga na dar bo] bo za dar ga — 8 Tem] Vsem — 9 bodo] bote — 10 pojdejo] pojdete. 4863. Zapisal Janko Barle. — Iz Slov. Večernic XIV. 114. Zapis v Slebingerjevi zbirki II. str. 27 —28 je samo prepis iz Večernic in se loči v tem: 7, 9 Kera. 4864. Neznanega zapisovavca. — Iz okorno pisane knjižice v Barletovi zbirki. Drugi prepis Barletov (-»iz Kaplišča «■) se loči v tem, ne glede na na- glaske: 3 rudečo — 4 solncem — 5] Angelci jo vtrgali — 6 In so] So — 7 plela krancel — 8] Ledik dekličkom šenkala — 9] Ktera ta krancel obdrži — n Ktera .. . krancel — 12 pa na dno] na dnu. 4865. Zapisal Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke I. št. 21. 4866 Zapisal Fr. Hudoklin. — Iz njegovega rokopisa. III.—I. Pesmi obredne A. 4867, 4868, 4869. 5 Utrgal sa je angeh,, De sa Maroije kroanak. Kroanaj je, kroanaj, varan Bouh, Ače, sijn jxn sviek Douh. Jfez-BS je mahtn pa je sviet, 10 U rekah držij j^zvuojlen svat. Jie/.T>s je usmijlenga srca, Kar ga prdasma, tdu nam da. Zdej ga preslma sviett rej, Jiezus, Maroije nam ga dej 1 4867. Slemena na Kozjaku.) (S Tam še stoji ni gartel lejp, Ko je bio spuvan sedn lejt. Notre si rastejo rožice, Lejpe rdeče gatrože, 5 Ino na zlata jaboka. Angeli so jo vtrgali, Mariji so jo šenkali. Sveto nebo odpret’ stoji, To se Marija veseli. 10 Zdaj pa nam Jezus vsijim daj Vernim dušam sveti raj, De mo od smrti vstajali No mo šli k astri rajtengi! 4868 (Iz Motnika.) Perva ura te noči, Jezus je vsmileniga serca, Se Marija veseli. Vse karkoli ga prosimo, vse Angeli lepo pojejo, nam da. Rožo Marijo kronajo: Pros’mo ga za sveto nebo, 5 Kronej jo, kronej, večni Bog, 10 Jezus in Marija nam ga daj, Bog oče, Sin in svetu Duh! Jezus in Marija nam ga daj! (Potem se poje druga, tretja itd. ura.) »Prva je ura te noči.« 4869. (Belokranjska,) Prva je ura te noči, Ko se Marija veseli Z eno rdečo vrtnico, Še pred solncem vtrgano. 5 Angeljci so jo vtrgali In jo Mariji šenkali, Da si bo splela venec zlat In ga dekliču šenkala. Ktera ta venec izgubi, 10 Ta pa na dnu pekla gori. Jezus je usmiljen’ga srca, Vse, kar ga pros’mo, to nam da. Zdaj ga pa pros’mo sveti raj: »Vse, kar te pros’mo, vse nam daj, 15 Zdaj te pa pros’mo sveti raj, Jezus Marija nam ga daj!« 4867. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke III. 14. 4868. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I. 7/. 4869. Zapisal —r. — Iz vDom in Sveta « VI. (1893). 430. III.—I. Pesmi obredne A. 4870, 4871, 4872, 4S73. 73 4870. (Iz Suhorja.) Marija je plela krancelj lep, Dekličkam ga bo šenkala: 10 Ktera ta krancelj obdrži, Se v nebesih veseli; Ktera ta krancelj dolj spusti, Ta na dno pekla gori. 4871. (Iz Ihana.) Prva je ura te noči, Sveto nebo odprt’ stoji: Gor se Marija veseli, Z eno rudečo gartrožo, 5 K’ je pred solncem trgana. Angeljci so jo trgali, Mariji so jo šenkali. PArva ja ura te noči, Sveto nibo vadpArt’ stoji. Gvar se Marija veseli Z j and a-rdečo gavtažo, 5 Ktb ja pred soncam vtArgana. Ajng-tlc'* so jo vtergalt, So jo Marija, šejnkali.. Ja>žxš ja mejhtn, pa ja svet, V rokah drži vls zvolen svet, 10 Za kAr ga pr6s’mo, vse nam da. Prosimo ga za sveta, rej, Jt,žt.š, Marija nam ga dej! 4872. (Iz Gorjanskega na Krasu.) Pršla je vvuora tt noči, Ku s« Mrrija vasdi Z «nu rfdičču ;'Atrožu, Z «nu zlatu jAbuku, 5 Ku j« pr«d suncrcn wt«r/ana. Wtti7sli su ju »jnjMjci, Mtriji su ju ščnjksli. Mtrija zlat krAncrij spllet«la, Dfklletan ya j« ščnjkrda. 10 Dfkličtan krAnctblj l«pu stoji, W nsb!es«h sv«tla lyč yor i: Tan j« wsa nsbieška dfžinA, BuhW6če, Sin jen svlčti Dyh, S/« tri prcršuni, «n sam Buh! 4 « 73 - (Iz Gor. Vrtojbe.) Prva ura te noči, Ker se Marija veseli: Z eno zlato jabčico, Z eno rudečo rožico, 5 Ki pred soncem bla utrgana, Mariji Devici šenkana, Na Sveti gori kronana. Kronaj, kronaj jo sam večni Bog, Bog Oče, Sin in sveti Duh ! Tako se poje naprej do dvanajste ure, postavivši namesto Prva besedo Druga itd. _ 4870. Zapisal Ant. Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 4871. Zapisal Ant. Breznik; pela mati Terezija. — Iz Breznikove zbirke III. št. 62. 4872. Zapisal K. Štrekelj; pela Katarina Budina. — Iz moje zbirke. — Kjer se pesem ne nadaljuje, oziroma kjer se omenja med obdarovana samo en stan (dekleta), tam je seveda beseda Prva na začetku izgubila pravi pomen; za to jo je narod tukaj premeni! v Prišla. 4873. Zapisal Jožef Cejan. — Iz Cejanove zbirke 11 . št. j. A. Pesem pojo romarji, ko gredo na božjo pot, n. pr. na Sv. goro, v Marija-Cel; pn Kanalu, na sv. Vičarje (Ušarje) ali drugam. 74 III. — I. Pesmi obredne A. 4874. 4S75. 4876. 4874. (Iz Kanala.) Prva ura te noči, 5 K’ je pred soncem trgana, Ko se Marija veseli Marij’ devici šenkana, Z eno zlato jabčico, K na Sveti gori je kronana. Z eno rudečo rožico, Ta košček se še 11 krat ponovi, pa s tem razločkom, da se 1. beseda spreminja. Ko se drugo krat ponavlja, se reče: Druga... itd. 4 « 75 ' (Iz Hudojužne.) Perva je ura te noči, Ko se Marija zveseli Z eno rudečo gajtrožo, Kir je pred solncem tergana. 5 Angelci so jo tergali Mariji so jo šenkali. Marija je krancel spletala Dekličem ga je šenkala. Katera ta krancel prav derži 10 Se v nebesih veseli; Katera ta krancel ne derži, Na dnu pekla gori. jezus je vsmiljenga serca, Kar ga prosmo, vse nam da. 15 Mi ga pros’mo za svet’ raj Jezus, Marija nam ga daj! 4876. (Iz Bolca?) Prva ura te noči, Sveto trojico hvalijo. K’ se Marija veseli. 5 Ježus nas vabi za sebd Anhelci ljepo pojejo, Horta, horta v svete nebo! Tako se poje dalje, premenivši samo prvo besedo v Druga, Tretja, itd. do Šesta (ura). Potem se nadaljuje tako: Sedma ura te noči, 10 Devico Marijo kronajo, K’ se Marija veseli. Jezus nas vabi za sebo Anhelci ljepo pojejo, Horta, horta v svete nebo ! Nadaljuje se, premenivši samo prvo besedo v Osma, Deveta itd. do Dvanajsta. 4874. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. 4 8 75 ■ Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. Pesem pojo zdaj, kadar pn mrličih bde ali varujejo (valitajo). 4876. Zapisal Matija Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. Da bi bil ta zapis iz Bolca, kakor zattjuje Majar, po jeziku ni zelo mogoče, ker^je v njem preveč koroščine. »Tudi sem jo slišal u Bohinju na Krajn¬ skim in n S. Kancianu na Koroškim .« Najbrž imamo torej pred sabo koroško varijanto. — Prepis v VO. XIV. 24, kjer je prav tako označena kot bolška, pa se pristavlja,^ da jo je zapisovavec slišal razen v že omenjenih krajih tudi v Kobondu (Koloridah!) na Goriškem in na Zilji in da ima »napev vdrlo Up”, se loči ne glede na naglaske, od zgoranjega natiska v tem: 1, 7 te noči] u noči 2, 8 Ki. Prepis v MR. 336 se loči, ne glede na naglaske, v tem: 3, 9 lepo. Majar je natisnil pesem kot »Koroško iz spodnje rožiške doline’-'-) v svojem » Slavjanu « III. (18J3) 160 s temi razlikami od zgoranjega natiska, ne glede na naglaske: 1, 7 te] u — 3, g lapu — 5, 11 Ježiš. III.—I. Pesmi obredne A. 4877, 4878, 4879. 75 4877. (Iz Št. Jurija na Ura je prišla do noči, Sveto nebo odprt’ stoji, V njem se Marija veseli. Z enoj rudečoj rožicoj, 5 In z enoj zlatoj jabelkoj, In z enoj zlatoj jabelkoj. Bla je pred solncem vtrgana, V dar je Mariji vtalana, V dar je Mariji vtalana. južni železnici.) 10 Kdo jo je vtrgal? — Angeljci So jo Mariji vtalali, So jo Mariji vtalali. Kdo jo je žegnal? — Večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh, 15 Oče, Sin in sveti Duh! Kdor bo to pesem iz srca pel, Da b’ se v nebesih veselil, Da b’ se v nebesih veselil! 4878. (Štajerska.) Prva vura te noči, Jezoš je obeča k nam priti: S preluboj divicoj Marijoj, S svojoj predragoj materjoj. 5 Kod sta oneja hodila, Rože začele razcvetati; Roža rumena, droben cvet, Marija je plela venček lep. Marija je plela venček lep, 10 Jezoši na glavo devala, Jezoš je mali ah je svet, Zred njim pa mi stoji ves zvolen svet. Jezoš je zbodjen v desno stran, Krv pa mu teče ze svetih ran : 15 Za Jezošom krv, pred Je- zošom krv, Jezošova mantra, smiluj se ti nam! 4879. (Prekmurska.) Ena vura ta nouči, Druga vitra po nouči: Angelje lepd pojd, Rožice drobno cveto: 5 Svejti Ivan pride k nam S svojoj dragoj materjov In z divicov Marijov, S svojim sinom Jezušom. 4877. Zapisala Zinka Kavčičeva; pela Tereza Pustivšek. — Iz zbirke Z. Kavčičeve. 4878. Zapisal V. K. — Iz VO. VIII. g, kjer je v v. .2. je in ves v. g. pozneje prečrtan. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. XVIII. A. str. 13—14 z kjem pred r-om in temi predrugačbami, ne glede na naglaske: 2] Jezoš obeča priti k nam — 3 , 4 Z — 6 zečele — 7 rčmena. — Prepis v VO. XIV. j a se loči od ravnokar navedenega samo v tem: 6 začele. 4879. Zapisal Stanko Vraz; pela Eva Rajzarka, »luteranska Slovenka iz Djerečovacah na Prekmnrskom«. — Iz VO. VIII. 18, kjer je namesto 5 . verza bilo pisano najprej Jezoša je obečala * K nami priti. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. XVIII. A. str. 3, g t temi prcdnigačbami: 3, 4 m n, 12] V tičice drobno pojo, * Roužice lejpo cveto — 5, 13] Svieta Ivana — v 6, 14] Z svojov dragov čeriov, — 7 , 15 in 8, 16] Z liibov divicov Marijov, * Z njenim sinom Jiezošom. — Prepis v VO. XIV. 21 a se popolnoma strinja s tem naposled ome¬ njenim. 76 III.—I. Pesmi obredne A. 4880, 4881. Druga viira ta nouči, 10 Tretja viira po nouči: Angelje lepo pojo, Rožice drobno cvetd: Posle toga peva se tretja i če desete sa svimi slovami Sto za njimi : Svejti Ivan pride k nam S svojov dragov materjov 15 I z divicov Marij ov, S svojim sinom Jezusom, varta ura, [četvarta i peta] tjak do Svitaj se, svitaj, beli dan. 4880. (Iz slovenjebistriške okolice.) Svitaj se, svitaj se, beli dan, Da bi prišel naš Jezus skor k nam Z rožoj Marijoj precartanoj, Svojoj preljuboj materjoj! 5 Tičice po luftu letajo, Niže se na vej’ce vsedajo, Žvrgolijo pesem jutranjo, Nam pa dobro jutro vošijo. Rožice po travnikih rastejo, 10 Z juternoj rosoj se zmivljejo. Milo se oziraj, oj solnčice, Da bi nam še jutre po lepše blo. Ribice po morji plavajo, Bliže se kraja spravljajo, 15 Povzdigujejo kvišku glavice, Tako da bi nas pozdravljale. Angeljci v nebesih pojejo, Jezusa, Marijo hvalijo, Hvalimo jih tudi tukaj mi, 20 Da bi enkrat ž njim pastirci bli. 4881. (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) Svitaj, svitaj, beli dan, Ko je prišel Jezus k nam S svojoj ljuboj materjoj, Devico Marijoj. 5 Svitaj, svitaj, beli dan, Ko je prišel Jezus k nam. P etelinčki zjutraj zgodaj vstajajo, O belem dnevi se radujejo. Svitaj, svitaj, beli dan, xo Ko je prišel Jezus k nam. Tičke zgodaj prepevajo, K’ se belega dneva veselijo. Svitaj, svitaj, beli dan, Ko je prišel Jezus k nam. 15 Ribce na suho glavce pola¬ gajo, K’ se belega dneva veselijo. Svitaj, svitaj, beli dan, Ko je prišel Jezus k nam. Mežnarji zgodaj prezvanjajo, 20 K’ se belega dneva veselijo. Svitaj, svitaj, beli dan, Ko je prišel Jezus k nam. Rožice po travniku cvetejo, Glavce gor vzdigujejo, 25 K’ se belega dneva veselijo. 4880. Zapisal dr. J. Vošnjak. — Jz » Besednika « I. (i86g). 60. 4881. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. III.—I. Pesmi obredne A. 4882, 4883, 4884. 77 4882. (Iz Motnika.) Svitej se, svitej, beli dan, Puol bo pa pršu sam Jezus h nam Z svojo preljubo materjo, Z ljubo devico Marijo. 5 Tičice po luftu letejo, Niško na drevce se usedajo. In se veselijo beliga dne, Jezusa, Marijo časte. — Svitej se, svitej, beli dan, 30 Puol bo pa pršu sam Jezus h nam Z svojo preljubo materjo, Z ljubo devico Marijo. Ribice po morju plavajo, Glavce na suho polagajo, 15 Nam dobro jutro vošijo, Jezusa, Marijo vse časti. —• Svitej se, svitej, beli dan, Puol bo pa pršu sam Jezus h nam, Z svojo preljubo materjo, 20 Z ljubo devico Marijo. 4883. (Iz Ihana.) Deta se, deta, beta dan, H nam bo pa paršu Ježiš sam Iz sojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano. 5 Tičice po lufti letajo, Na niške drevca sedajo: De bi biv že skori beta dan, De bi h nam paršu Ježiš sam Iz sojo presveto materjo, 10 Z rožo Marijo cartano! Ribice po morji, pvavajo, Na suh’ gvavce pokvadajo: De bi, biv že skori beta dan, De bi, h nam paršu Ježiš sam 15 Iz sojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano! Mežnar že beta dan zvani, Ker se beFga dne:va veseli: De bi biv že skori beta dan, 20 De bi h nam paršu Ježiš sam Iz sojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano! Kol’kor bolnikov na svet’ leži, Vsak se beFga dneva veseli: 25 De bi biv že skori beta dan, De bi h nam paršu Ježiš sam Iz sojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano! 4884. (Iz Krope.) Sveti se, sveti, beli dan, K nam bo prišel Jezus sam Z rožo Marijo cartano In s to nebeško družino. 5 Furmani po cesti furajo In se belega dneva vesele. Sveti se, sveti, beli dan, K nam bo pa prišel Jezus sam. 4882 . Zapisal Gašpar Križnik. — Iz njegovega rokopisa. 4883 Zapisal Anton Breznik; pel Smolajdrov oče. — Iz Breznikove zbirke II. št. 75 . 4884 . Zapisal Fr. (Radivoj). Poznik. — Iz NB. /76. Natnestu v. 3. je pač po pomoli pisano Z rožam’ Marijo farbano. 78 III.—I. Pesmi obredne A. 4885, 4886. Tički po zraku letajo Sveti se, sveti, beli dan, 10 In se belega dneva vesele. K nam bo pa prišel Jezus sam! 4885. (Iz Zabukovja.) Se svjeti, svjeti bjeli dan, K nam bo pršu Jezus sam, K nam bo pršu Jezus sam S svojo presveto materjo, 5 S rožo Marijo cartano, S rožo Marijo cartano. Tičice po luftu letajo, Doli na vejce sedajo, Se bjelega dneva veselo. — 10 Se svjeti, svjeti bjeli dan, K nam bo pršu Jezus sam, K nam bo pršu Jezus sam S svojo presveto materjo, S rožo Malijo cartano, 15 S rožo Marijo cartano. Ribice v morji plavajo, Glavice na suh’ pokladajo, Se bjelega dneva veselo. ■— Se svjeti, svjeti bjeli dan, 20 K nam bo pršu Jezus sam, K nam bo pršu Jezus sam S svojo presveto materjo, S rožo Marijo cartano, S rožo Marijo cartano. 25 Petelinčiki ljepo spivlajo, Se bjelega dneva veselo, Se bjelega dneva veselo. — Se svjeti, svjeti bjeli dan, K nam bo pršu Jezus sam, 30 K nam bo pršu Jezus sam S svojo presveto materjo, S rožo Marijo cartano, S rožo Marijo cartano. Angelci po nebesih shajajo, 35 Rožo Marijo cjerajo, Rožo Marijo cjerajo. Cjerej jo, cjerej, večni Buh, Buh Oče, Sin in sveti Duh, Buh Oče, Sin in sveti Duh! 4886. (Dolenjska.) Svejtli se, svetli, oh beli dan, De bode peršu Jezus k nam S svojo prelubo materjo, Z rožo Marijo cartano! 5 Petelinčki zgudej lepo pojo, Kir se belga dneva veseljo. Svejtli se, svitli beli dan, De bode peršu Jezus k nam S svojo prelubo materjo, 10 Z rožo Marijo cartano ! Ribce po morju plavaje, Glavce na suhu pokladaje, Kir se belga dneva veselje. 4885^ Zapisal Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. » Tudi znana v Solčavi na Štajerskem .« Majarjev prepis v AIR. 333 se loči od zgoranjega natiska v tem: 1, 10, 19, 28] Svitaj se, svitaj beli dan 2, 3, 11, 12, 20, 21, 29, 30 peršot — 7 lufti letajo — 9, 18, 27 belega. . . veselo 16 morji — 35, 36 cerajo — 57 Cerej . . cerej — 37, 38, 39 Bog. 4886. Zapisal Andrej Fajdiga. — Iz njegove okoli 1834. leta pisane pesmarice, ki mi jo je v porabo poslal Fr. Levec. III.—I. Pesmi obredne A. 4887, 4888, 4889. 79 Svejtli se, svetli, oh beli dan, 15 Da bode peršu Jezus k nam S svojo prelubo materjo, Z rožo Marijo cartano! Tičce po luftu letaje In na niške vece sedaje, 20 Kir se belga dneva veselje. Svejtli se, svetli, oh beli dan, De bode peršu Jezus k nam S svojo preljubo materjo Z rožo Marijo cartano! 25 Angelci po nebesah špancirajo, Rožo Marijo cirajo. Ciraj jo, cirej, večni Buh, Buh Oča, Sin in sveti Duh! 4887. (Iz Suhorja.) Sveti se, sveti, beli dan, Da bode prišel Jezus k nam! Tičice po lufti letajo, Na nizke drvesa sedajo, 5 Ker se veselijo bel’ga dne. Sveti se, sveti, beli dan, Da bode prišel Jezus k nam S svojo sveto materjo, Preljubo Devico Marijo! 10 Sveti se, sveti, beli dan, Da bode prišel Jezus k nam! Ribce po morju plavajo, Ven na suho izhajajo: Ker se veselijo belga dne. 15 Sveti se, sveti, beli dan, Da bode prišel Jezus k nam ! Rož’ce po travnikih cvetejo, Ter se veselijo belga dne. Sveti se, sveti, beli dan, 20 Da bode prišel Jezus k nam! Angeljci po nebesih špancirajo Ter Marijo cirajo. Ciraj jo, ciraj, večni Bog, Bratec, pomagaj tebi Bog! 4888. (Iz Hudojužne.) Svet nam, svet nam, beli dan, K nam bo prišel Jezus sam Z njegovo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano. 5 Tičce v luftu letajo, Na nizke vejce se obsedajo, K’ se belega dneva vesele, K’ se belega dneva veselč. Ribce v morju plavajo, 10 Na suho glavico pokladajo, K’ se belga dneva vesele, K’ se belga dneva veselč. Zahvaljen bodi večni Bog, Bog Oče, Sin in sveti Duh, 15 So tli peršone, en sam Bog, So tri peršone, en sam Bog. 4889. \z Cerkna. Marija gre do belga dne, V naročji nese Jezusa, V naročji nese Jezusa. 4887. Zapisal Anton Žlogar. - 4888. Zapisal Janez Kokošar. navija za vsemi drugimi. 488g. Zapisal Janez Kokošar. navijajo za vsako strofo. Oj sveti, sveti beli dan, 5 K nam bo pa prišel Jezus sam, Iz njegove zbirke, ki jo hram Matica. — Iz njegove zbirke. Prva stroja se po- — Iz njegove zbirke. Verzi 4—g se po- 80 III.—I. Pesmi obredne A. 4890, 4891. K nam bo prišel Jezus sam: S svojo preljubo materjo, Z rožo Marijo cartano, Z rožo Marijo cartano! 10 Oj mežnar že sveto jutro zvoni, K’ se belga dneva veseli, K’ se belga dneva veseli. Tičce v luftu letajo, Nizko na vejce obsedajo, 15 K’ se belga dneva vesele. Oj ribice v morju plavajo, Glavce na suho pokladajo, K’ se bel’ga dneva vesele. Angelci v nebesih hodijo, 20 Rožo Marijo kronajo, Rožo Marijo kronajo. Oj kronaj, kronaj, večni Bog, Bog Oče, Sin in sveti Duh, Bog Oče, Sin in sveti Duh! 4890. (Z Grahova.) Petelinčki beli dan pojo, Ker se bel’ga dneva veselo. Mežnar beli dan zvoni, Ker se bel’ga dneva veseli. 5 Svet’ se’ svet se, beli dan, K nam bo pa prišel Jezus sam S svojo preljubo materjo, Z Marijo rožo cartano. Ribce v morij plavajo, 10 Na suho glavo vkladajo. Tičice v luftu letajo, Na nizke drevce obsedajo. Angeljc’ po nebesih se spre hajajo, Marijo rožo cirajo: 15 Ciraj, ciraj, večni Bog, Bog Oče, Sin in Sv. Duh! 4891. (Iz poljanske doline na Gorenjskem.) Petelinčki lepo pojejo, Se belga dneva troštajo: Da bi že bil skoraj beli dan, Da bi prišel Jezus doli k nam 5 Se svojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano! Ptičce v zraku letajo, Na nizke vej’ce sedajo, Se belga dneva troštajo: 10 Da bi že bil skoraj beli dan, Da bi prišel Jezus doli k nam Se svojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano! Ribce po morji plavajo, 15 Glavce na suh pokladajo, Se belga dneva troštajo: Da bi že bil skoraj beli dan, Da bi prišel Jezus doli k nam Sč svojo presveto materjo, 20 Z rožo Marijo cartano! Duše v vicah vpijejo, Se belga dneva troštajo: Da bi že bil skoraj beli dan, Da bi prišel Jezus doli k nam 25 Sč svojo presveto materjo, Z rožo Marijo cartano! Angelci po nebesih španci- rajo, Z rožam’ Marijo kinčajo. Kinčaj jo,kinčajjo, večniBog, 30 Oče, Sin in sveti Duh, Kinčaj jo, kinčaj j o, večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh! 4890. Zapisal Anton Črv. — h njegove zbirke A. 12. 4891. Zapisal Janez Ferlan. — Iz njegove zbirke I. III.—I. Pesmi obredne A. 4892, 4893, 4894. 81 4892. (Iz Tunjic.) Petelinčki lepo pojo, Ker se bePga dneva vesele. Sveti se, sveti, beli dan, Skoraj bo prišel Jezus k nam 5 S svojo presveto materjo, Rožo Marijo cartano. Tičice po luft’ letajo, Na v’soke drevca sedajo. Rib’ce po morju plavajo, 10 Na suho glavce pokladajo. Angeljc po nebes’špancerajo, Rožo Marijo cerajo, Cera jo sam Bog, Bog oče, Sin in sv. Duh! 4893 - (Iz Podzemlja.) Petelinčki lepo pojejo, Ptič’ce po zraku letajo, K’ se veselijo bel’mu dne. Na vejice se vsedajo, Delaj se, dčlaj, beli dan, K’ se veselijo bel’mu dne. Bo prišel ljubi Jezus k nam 5 Sš svojo sveto materjo, 10 ce P° v °di plavajo, ' Ljubo devico Marijo. Na suho glav’ce podavajo. Angeljci v nebesih rajajo, Marijo devico pozdravljajo, Vse jo pozdravlja: večni Bog, 15 Oče, Sin in sveti Duh. 4894. (Z Višnje gore.) Tički po luftu letajo, Se na nizko drevje vsedajo; Žvrgolijo pesem jutranjo, Nam pa dobro jutro voščijo. 5 Ribce pa po morju plavajo, In na suho glavce pokladajo, Kakor da bi nas pozdravljale In pa dobro jutro voščile. Rožce pa po polju rastejo 10 In se v jutranji ros’ umivajo, Da bi nam jutro bolj olepšale In razveselile nam srce. Prišel bo tisti strašni sodni dan, Takrat bo ves svetrazdjan; 15 Angelj božji zatrobental bo, K ostri sodbi božji klical bo. 4892. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I. St. 62. Verzi 3 — 6 se ponavljajo tudi po 2. in 3. stroji. 4893. Zapisal Janko Barle. — Iz *Slov. Večernic « XLV. 114. 4894. Zapisal Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke I. St. 13. 82 lil.—I. Pesmi obredne A. 4895, 4896. 4895 - (Od Frama.) Pštelinci lšpo prepšvajcj, Od bšlega dneva pravijp, Ker se veselijcj bšlega dne, Bšlega dnš, ker uže solnce _ gor gre. 5 Po tem pa bq> prišel beli dan, Ker bo prišel Jezus k nam S svojQ ljubij materjcj, Ljubcj dšviccj Marij q. Ptičice lčpo prepšvajcj, 10 Od bšlega dneva pravijcj, Ker s§ veselijQ belega dne, Bšlega dne, ko uže solnce gor gre. Svšti nam, svšti, oj bšli dan, Po tem pa bq prišel Jezus k nkm 15 S svojcj ljubcj materjcj, Ljubcj dšviccj Marijcj. Ribice po morju preplavajo, Glavice na stran polagajcj, Ker se veselijcj bšlega dne, 20 Bšlega dne, ko uže solnce gor gre. Po tem bcj pa prišel bšli dan, Ker bo prišel Jezus k nam S svojcj ljubcj materjcj, Ljubcj devico Marijcj. 25 Rožice lšpo precvštajcj, No s§ proti solncu obračajcj. No s? veselijcj bšlega dne, Bšlega dne, ko uže solnce gor gre. Svšti nam, svšti, oj bšli dan, 30 Potem bcj pa prišel Jezus k nam S svojcj ljubcj materjcj, Ljubcj dšvicQ Marij q. »Pojmo, pojmo v Jeruzalem!« 4896. (Iz Vrtojbe.) Petelinčki lepo pojejo, Mi dobro voljo delajo, Se veselijo bel’ga dnš. De bi se storil beli dan, 5 De bi prišel Jezus k nam S svojo ljubo materjo, Jez’sovo družbo cartano! Ona je njegova (mati) bla, Ker je rodila Jezusa, 10 Tega kralja nebeškiga, Zveličarja cel’ga sveta. Le pojmo, pojmo v Ruzalem, Ki je polen veselja In kraljestva božjega! 15 Tam mužje darujejo ’no lepo rožco gartrožo. Ta ni nobena gartroža, Ta je Marija cartana. 'Le pojmo, pojmo v Ruzalem, 20 Ki je polen veselja In kraljestva božjega! Tam ženš darujejo ’no lepo rožo lilijo. To ni nobena lilija, 25 Ta je Marija vsmiljena. 4895. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 141. V v. 5. in 13. je pisano den; ker je pozneje zapisovavec v v. 21. in 2g. sam zapisal dan, sem tudi na prvem mestu postavil dan. Rima kaže, da je prišla pesem od Slovencev, ki iz¬ govarjajo a za povdarjeni polglasnik. Opomnja. Nekaj s to in s prejšnjimi pesnimi podobnih verzov nahajamo tudi v št. i3go. 4896. Neznanega zapisovavca. — Iz » Goriškega letnika « 1864 str. 222 — 223, kjer je v v. ig. tiskano napak: Le pojmo v Ruzalem, v v. 33. nam. deklat'1, (= dekleta) pak dekla. III. — I. Pesmi obredne A. 4897, 4898. 83 Le pojmo, pojmo vRuzalem, Ki je polen veselja In kraljestva božjega! Tam fanti darujejo 30 ’no lepo rožo rožmarin. Ta ni nobeden rožmarin, Ta je Jezus, Mariin sin. Le pojmo, pojmo vRuzalem, Ki je polen veselja 35 In kraljestva božjega! Tam deklatt darujejo Lepo rožo, krancelj zlat. Marija ga je spletala, Dekličem ga je šenkala. 40 Ktera ta krancelj obdrži, V nebesih ji že luč gori. 4897. (Gor. Vrtojba.) Petelinčki l§po pQjfjs, S« veselijs b^lej-a dn§. Dre bi pršu b§li dan, O d« bi pršu Jezus h nam 5 Ss svQju ljubu materju, Ssz Mariju cartrenu! Ta j s gvišna spja mati bla, Nam j s redila Jezusa, Teya kralja neb^ške/a, 10 Zveličarja c^l^va sveta. Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Kjer je puhen veselja In kraljestva božje/a! Sami mužje darujeje 15 Z nu lepu rQŽu yartrožu. Ta ni obena ^artroža, Ta je Marija brez madeža. Pijmo, pejmo v Jeruzalem, Kjer je puhen veselja 20 In kraljestva božje/a! Same žene darujeje Z nu 'lepu rQŽu liliju. Ta ni obena lilija, Ta je Marija usmiljena. 25 Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Kjer je puhen veselja, In kraljestva božjega! Sami fantje darujeje Z nu l§pu rQŽu rožmarin. 30 Ta ni oboden rožmarin, Ta je Jezus, Marijin Sin. Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Kjer je puhen veselja In kraljestva božje/a! 35 Same dekleta darujeje, Z nu l§pu rpžu — krancel zlat. Ta ni oboden krancel zlat, Ta je Jezusu miljen brat. Marija ;.’a je spletala, 40 DekRtom j-a je šenkala. Dekletom krancel lepo stoji, Še Rpši v nebesih luč gori. 4898. (Od Grgarja.) Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Ker je pouhen veselja In kraljestva božjega! Tam možje darujejo 5 Za to lepo gartrožo. Ta ni nobena gartroža, Marija je brez madeža. Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Ker je pouhen veselja 10 In kraljestva božjega! Tam žene darujejo Za to lepo lilijo. Ta ni nobena lilija, Marija je brez madeža. 4897. Zapisal Jožef Cejan; pela Beta Kolačarica. — Iz Cejanove zbirke IV. št. 8. Znamenja re, §, e, Q so pač nekoliko nejasno rabljena. 4898. Zapisal Matej Trnovec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 38—39. C* 84 III.—I. Pesmi obredne A. 4899, 4900. 15 Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Ker je pouhen veselja In kraljestva božjega! Tam fantje darujejo Za ta lepi rožmarin. 20 To ni nobeden rožmarin, To Ježoš je, Marijin sin. Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Ker je pouhen veselja In kraljestva božjega! 25 Tam dekelce darujejo Za ti lepi šapu zlat: Marija ga je spletala. Ga je deklet’cem šenkala. 4899. (Iz Predvorske fare.) Pejmb, pejmo v Jeruzalem, Tam ččr možje darujejo Pod jeno bewo lilijo! To ni vobčna lilija, 5 To je Marija cartana. Pejmo, pejmb v Jeruzalem, Tam čer ženč darujejo Poh jeno rdččo gdrtrožo! To ni vobena gartroža, 10 To je Marija cartana. Pejmo, pejmd v Jenizalem, Tam čer fantin’ darujejo Poh zelenim rožmarinom! To ni vobedm rožmarin,. 15 To je Ježiš, Marijin sin. Pejmd, pejmo v Jeruzalem, Tam ččr deklič’ darujejo Poh j enim zvvatim kran- ciljnam! Marija ga je spletovva, 20 Dikličam ga j’ obetovva; Ki ta krancilj zvisto drži, V nebi ji vččna wuč gori. 4900. (Kranjska iz Zabukovja.) Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Tam k je povhno veselja Inoj kralestva božjega! Možam tam darujejo 5 Sprelepo rudečo gartrožo, Sprelepo rudečo gartrožo. To ni nobena gartroža, To je le roža Mariina, To je le roža Mariina. — 10 Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Tam k je povhno veselja Inoj kralestva božjega! Ženam tam darujejo Sprelepo belo lilijo, 15 Sprelepo belo lilijo. To ni nobena lilija, To je le roža Mariina, To je le roža Mariina. — Pejmo, pejmo v Jeruzalem, 20 Tam k je povno veselja Inoj kraljestva božjega! Fantičam tam darujejo Sprelepi zeleni rožmarin, Sprelepi zeleni rožmarin. 25 To ni nobeden rožmarin, To je Jezus, Marijin sin, To je Jezus, Marijin sin. — Pejmo, pejmo v Jeruzalem, Tam k je povhno veselja 30 Inoj kralestva božjega! 4899. Zapisal M. Valjavec. — h Kresa IV (1884) 388. 4900. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. Poje se tudi na »Gomilskem u Štajerju «. III.—I. Pesmi obredne A. 4901, 4902, 4903. 85 Dekletam tam darujejo Sprelepi zeleni krancelček, Sprelepi zeleni krancelček. Krancel je lepo zapleden, 35 Verh pa zlato pozlačen, Verh pa zlato pozlačen. Marija ga je spletala, Dekličam ga je šenkala, Dekličam ga je šenkala. 40 Ktera krancelček prov obdrži, Ji že v nebesih luč gori, Ji že v nebesih luč gori! 4901. (Iz Ihana.) Pejmd, pejmd v Jeruzalem! Tam sč možji darujejo Z jdnim zelenim rožmari, nam. To ni nobedn rožmarin, 5 To jd Jiziš, Marijin sin. Pejmd, pejmd v Jiruzalem! Tam sč žmč darujijo Z jdno bevo lilijo. To ni nobčna lilija, 10 To jd rožd Marijina. Pejmd, pejmd v Jiruzalem! Tam sč fantji darujijo Z jano rdečo gavtnžo. To ni nobčna gavtriža, 15 To ja Marija cartana. Pejmd, pejmd v Jiruzalem! Tam sč vtročič’ darujijo Z janim rdččim pušilčkam. To niso nobčn’ vdtročič’, 20 To so nibčški djngilčki. 4902. (Z Grahova na Tolm.) Pejmo mi v Jeruzalem! Tam je polhno veselja In kraljestva božjega. Tam Bogu darujejo 5 Z eno belo lilijo: To ni 'bedna lilija, To j’ Marija rožen cvet! Pejmo, pejmo v Jeruzalem! Tam je polhno veselja 10 In kraljestva božjega. Tam Bogu darujejo Z en’m rudečim gartrežem To ni 'beden gartrež, To je Marija brez madeža 15 Pejmo mi v Jeruzalem! Tam Bogu darujejo Z enim lepim kranceljnom: Marija ga je spletala, Ga j’ dekletam šenkala: 20 Tisti, ki ji lepo v rokdh stoji, Tisti v nebesih luč gori. 4903 - (Z Gorjanskega na Krasu.) Pojmo, pojmo v Jeruzalem! 5 Tamkdj možje darujejo Tam je polhno veselja, Lepo rožo lilijo; Tam je polhno veselja To ni obena lilija, Ino kraljčstva božjega: To je Marija vsmiljena! 4901. Zapisal Anton Breznik; povedala Štučkova Neža. — Iz Brez¬ nikove zbirke IV. št. 4g. 4902. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. 8. 4903. Zapisal K. Štrekelj /. 1884 od stare Kraljice. — Iz njegove zbirke. 86 III. — I. Pesmi obredne A. 4904, 4905. Pojmd, pojmo v Jeruzalem! 10 Tam je polhno veseljd, Tam je polhno veselja Ino kraljestva božjega: Tamkdj ženske darujejo To rdečo gatrožo; 15 To ni obena gatroža, To je Marija vsmiljena! Pojmd, pojmo v Jeruzalem! Tam je polhno veselji, Tam je polhno veselja 20 Ino kraljčstva bdžjega: Tdmkdj fdntje darujejo Lepo rožo rožmarin; To ni obeden rožmarin, To je Jezus, Marijin sin! 25 Pojmo, pojmd v Jeruzalem! Tam je polhno veseljd, Tam je polhno veselja Ino kraljestva božjega: T&mkAj deklčta danijejo 30 To lepo rožo krancelj zlat; To ni obeden krancelj zlat, To je Jezus, Marijin sad! 4904. (Iz Št. Andreža pri Gorici.) Pejmo v Jeruzalem, Kjer je puhen veselja In kraljestva božjega, Kjer sami mužje daruvaju 5 Nu lepu rožu rožmarin! Ta ni obeden rožmarin, Jezus je, Marijin sin. Pejmo v Jeruzalem, Kjer je puhen veselja 10 In kraljestva božjega, Kjer sami fantje daruvaju Nu lepu rožu gartrožu! Ta ni obena roža gartroža, Je Marija brez vsiga madeža. 15 Pejmo v Jeruzalem, Kjer je puhen veselja In kraljestva božjega, Kjer same žene daruvaju Nu lepu rožu lilij u! 20 Ta ni obena lilija, Je lepa roža Marija. Pejmo v Jeruzalem, Kjer je puhen veselja In kraljestva božjega, 25 Kjer same dekleta daruvaju Nu lepu rožu, krancelj zlat, Kjer Marija ga je spletala In ga je dekletam šenkala! O kako lepo dekletam v rek^h stoji, 30 Se lepši v nebesah luč gori! 4905 - (Iz ribniške doline.) Mi smo prišli od Zelena, Prinesli zdravje, veselja možem: Tem darujemo Prelepo rudečo gartrožo, 5 To je roža sv. Jožefa! Mi smo prišli od Zelena, Prinesli zdravje, veselja žendm: Tem darujemo 10 Prelepo belo lilijo: To ni nobena lilija, To roža je Marija! 4904. Zapisal Jožef Cejan; pela M. Nemec-Lutman. — Iz Cejanove zbirke 11 št. 12. 4505. Zapisal Anton Zobec. — Iz njegove zbirke I. št. 24. Zelen = Jeruzalem. III.—I. Pesmi obredne A. 4906, 4907, 4908. 87 Mi zmo prišli od Zelena, Prinesli zdravje veselja fantom: 15 Tem darujemo Prelep zelen rožmarin: To ni noben rožmarin, To Jezus je Marijin sin. Mi smo prišli od Zelena, 20 Smo prinesli zdravje veselja dekličem: Tem darujemo Prelep krancel zlat: Marija ga je spletala, Dekličem ga je šenkala. 25 Kdor hoče ta krancelj nositi, Mora Bogu lepo služiti; Mora imeti čisto oko, Kakor je čisto zlato. 4906. (Iz Suhorja.) Mi smo prišli od Velenta, Prinesli smo trošt, veselje: Eno rudečo jabelko, Eno lepo gartrožo. 5 To ni nobena rudeča jabelka, Tud nobena gartroža; To je Jezus Marijin sin: Sreberna zibka, zlat locenj, Noter se ziblje Jezus sam! Darovanje. 4907. Možje ji darujejo To lepo rdečo gatrožo. To ni obena gatroža, To je Marija cartana. 5 Žene ji darujejo, To lepo belo lilijo. To ni obena lilija, To je Marija osmilena. Fantje ji darujejo 10 Ta lepi zelen rožmarin. Izlak.) To ni obeden rožmarin, To Jezus je Marijin sin. Dekleta ji darujejo Ta lepi beli krancelček: 15 Dekleta krancelne nosijo, Marijo za gnado prosijo. Otroci ji darujejo, Ta lepi rdeči nagelček. To ni obeden nagelček, 20 To je nebeški ajngelček. 4908. (Iz Podzemlja.) Kaj bomo možem šenkali? Eno rudečo galtrožo: To ni nobena galtroža, To je Jezus in Marija. 5 Kaj bomo ženam šenkali? Eno belo lilijo: To ni nobena lilija, To je Jezus in Marija. 4906. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, h jo hrani Matica. S koncem primerjaj dotične verze v št. 432—433 (Jezus ziban). 4907. Zapisal F, F. Lužar. — Iz njegove zbirke I. št. 35. 4908. Zapisal Janko Barič. — Iz njegove zbirke. Za vsako strofo se poje: Marija, Marija, * Prosi za nas Jezusa. 88 III. — I. Pesmi obredne A. 4909, 4910, 4911. Kaj bomo fantom šenkali? 10 En lep, zeleni rožmarin: To ni nobeden rožmarin, To je Jezus, Marijin sin. Kaj bomo dekletom šenkali ? En lep, rudeči nageljček: 15 To ni nobeden nageljček, To je Jezus, Marijin sin! »Možje so se skupaj zbrali.« 4909. (Iz Motnika.) Možje so se kupej zbrali, Da bi Jezusa darvali; Darujte mu, darujte mu, Preljubmo Jezusu! 5 Kdor hoče Jezusa ljubiti, Mora čisto sreč imeti; Ljubmo ga, ljubmo ga, Preljubiga Jezusa! Pevci to pesem popevajo na: možje [kakor se zgoraj vidi], žene, fante, dekleta in na otročiče. 4910 . (Z Oblok na Tolminskem.) Možje so se skupaj zbrali, Da bi Jezusa dar’vali. Ljub’mo ga, ljubmo ga, Spreljubga Jezusa! 5 Žene so se skupaj zbrale, Da bi Jezusa darval. Fantje so se skupaj zbrali, Da bi Jezusa dar’vali. Dekleta so se skupaj zbrale, 10 Da bi Jezusa darvale. Otročiči so se skupaj zbrali, Da bi Jezusa dar’vali. Ker nas je tak močno ljubil, Vse nam dal, kar je obljubil. 15 Svet raj nam je on zapustil, K nam na zemljo se je spustil. 4911. (Iz škocjanske okolice na Dolenjskem.) Možje so že sklenili tako, Da b’ Jezusa ljubili zvesto: Ljubimo ga, ljubimo ga, Ljubimo ga, ljubimo ga, 5 Ljubimo ga, Jezusa! Kdor hoče Jezusa zvesto ljubit, Ta mora čistga srca bit’: Ljubimo ga, ljubimo ga, Ljubimo ga Jezusa! Pesem se nadaljuje tako, da se namesto prve besede v pesmi (možje) reče nadalje žene, fantje, dekleta, otroci itd. in se potem deneta glagola skle¬ nili in ljubili v pravi gramatični spol. 4909. Zapisal Gašpar Križnik — Iz GK. I. 11. — Pesem se poje zdaj navadno pri mrličih. 4910. Zapisal Janez Kokošar; pela Mihelova Anica. — Iz Kokošarjevc zbirke, kjer je k v. 14. pripisana varijanta Sveti raj nam je obljubil. Pesem se poje zdaj navadno pri mrličih, kadar » varujejo «. 4911. Zapisal Anton Zorec. -— Iz njegove zbirke. 89 III.—I. Pesmi obredne A. 4912, 4913, 4914. 4915 »Sredi vasi en križ stoji.« 4912. (Z Izlak.) Prelepa cesta oglajena, Ker je Marija cartana, 0 Petroško vas navajena, Treka rojžca rožmarin, Sreh te vasi jen križ stoji, 10 Ker je Jezus Marijin sin. Poh križam rasto rojžce tri. Kdor bo te rojžce tri dobfv, 5 Prva rojžca lilija, Šarce ga bo zmer veseliv, Ker je Marija vsmilena. Dokler bo živiv. Druga rojžca gatroža, 49I3- (Iz Motnika.) Lepa cesta vglajena, De je Marija cartana; Petrovska vas navajena. Ta treka rožca rožmarin, Na sred vasi pa en križ stoji, 10 De je Jezus Mari’n sin. Pod križem pa raso rožce tri. Rasi, rasi, rožmarin 5 Ta perva rožca je lilija, In druge rožce tudi ž njim, De je Marija vsmilena; Lepo plave, višneve, Ta druga rožca gartroža, In bele, rudeče gartrože ! 4914. (Iz Ihana.) Stizica je ugvajma, Prot’ hribčki ja navajena. Na hribčki pa jan kriš stoji, Na križ’ pa vsmilm Jižiš visi. 5 Pod križam pa rasejo rož'ce tri. Ta parva rož’ca lilija, To ja Marija vsmilena. Ta druga rož’ca gdvtreža, To ja Marija cartana; 10 Ta treka rož’ca rožmarin, To ja Jižiš, Marijin sin. Marija j’ rož’ce targava, Dekletam ja krancilne sple- . tava. Jižiš ja vtargu rožmarin, 15 Dav gaja fantam za spomin. Jižiš ja vsmilen’ga srca, Za kar ga pros’mo, vse nam da. Prosimo ga za sveti rej, Jižiš, Marija nam ga dej! 49I5- (Iz konjiškega okraja.) Na sred vesi en križ stoji, Ta parva rož’ca lilija, Iz križa rastjo rož’ce tri; 5 Ko je Marija vsmiljena: To mene veseli. To mene veseli. 4gi2. Zapisal F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I. št. 7. 4913. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. II. 35. Drugi prepis je v GK. 1. 6, samo da tam stoji: 9 treta in da vv. n—14 manjkajo. 4914. Zapisal Anton Breznik; pela Lovrenčevka. — Iz Breznikove zbirke II. št. 60. 4915. Zapisal Iv. G. Naglič. — Iz »Besednika « VII. (1875)- 83. III. — I. Pesmi obredne A. 4916, 4917, 4918, 4919. 90 Ta druga rož’ca rožmarin, 10 Ta treka rož’ca roženkrat, Ko je Jezus Marijin sin: De b’ bli v nebesah vsi enkrat: To mene veseli. To mene veseli. 4916. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Na sredi vesi en križ stoji, 5 Ta prva roža gatroža, Z ardečoj farboj farbani. Okoli križa ograd je, Tri rože so nasajene. Ta tretja roža rožmarin. 10 Jezus je Marijin sin. Marija je brez madeža. Ta druga roža lilija, Marija je prečista vsa. 4917. (Iz Podzemlja.) Stoji mi, stoji cestica, Oj cestica ugl&jena, V belo vas nav&jena. Na sred’ vasi pa križ stoji, 5 Pod križem lepe rož’ce tri. Prva je rož’ca lilija, To je Marija usmiljena; Druga je rož’ca galtroža, To je Marija žalostna; 10 Tretja je rož’ca rožmarin, To je Marijin premili sin. 4918. (Iz Podzemlja.) Lepo je cesta uglajena, Čez to vas navajena. Na sred vasi križ stoji, Okol križa rož’ce tri. 5 Prva rož’ca je leta Lepa rož’Ca lilija, To je Marija brez madeža. Druga rož’ca je letd Lepa rudeča galtroža, 10 To je Marija usmiljena. Tretja rož’ca rožmarin, To je Marijin preljubi sin. Marijin sin — • rožmarin. 4919. (S Pohorja.) Prelepa cesta uglajena, Juhe, juhd, veselo je — V šmarsko vas navajena: Veselo je moje srce! 4916. Zapisal]ozz{ Kranjc; narekovala Frančiška Vrbnjak. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. 4917. Zapisal Janko Barle. — Iz »Slov. Večernic « XLV. 114. 4918. Zapisal Janko Barle (i88gj, pela stara Katarina. — Iz zbirke Barletove. Opomnja. S tem in nastopnim naslovom primerjaj tudi naslov »K temu letu novemu « med novoletnimi kolednicami. 4gig. Zapisal Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke I. št. 52. Verz 3. m 4. se ponavljata za vsako slrofo. Zapisovavec pripominja: »Približno enako pesem prinesli so — cigani (?) nekoč s Koroškega, samo da je imela to-le obliko: Prvo vrstico skopala boni — lepo, In rožice sejala bom — lepo! To se je ponavljalo pn vsakej kitici, kar je posebej še krasna melodija kaj pri¬ jetno napravila .« (Prim. spodaj št. 4g22.). III.—I. Pesmi obredne A. 4920, 4921, 4922. 91 5 Pri cesti stoji garteljček, V njem pa rastejo rožice. Ta prva rožca lilija, Ker je Marija usmiljena. Ta druga roža gartroža, 10 Ker je Marija cartana. Vse te rožce bo: Mariji v čast jih Ta tretka roža rožmarin, Ker Jezus je Marijin sin. Ta šterta roža nageljček, Kar so nebeški angeljčki. 15 Ta peta roža je mar’jon, Ker Jezus je Marijin tron. 1 vkup pobral, bom dar’val. 4920. (Iz podjunske doline.) Lepa je cesta vglajena, Na farsko ves navajena. Cešena si, Marija ti, Vsa polna milosti! 5 Na sred vasi en križ stoji, S križa rastejo rožice tri. Prva rožica lilija, Ko je Marija vsmilena. Druga rožica gartroža, 10 Ko je Marija cartana. Tretja rožica je marjon, Ko je v nebesih Marijin tron. Četrta rožica rožmarin, Ko je v nebesih Marijin sin. 15. Peta rožica najgelček, To je nebeški angeljček. 4921. (Od Frama.) Lepa je roža najgelnov cvšt: Angeli sq jQ tšrgali No sq fantičom šenkali. To pa ni nijeden nagelnov cvšt, 5 To so nebeški angeli. Lšpa je roža roženkraut: Angeli sq> j <5 tergali, No sq fantičom šenkali. To pa ni nijeden roženkraut, 10 To je sam troštar sv§ti Duh. Lepa je roža rožmarin: Angeli sq jq> tčrgali, No sq fantičom šenkali. To pa ni nobeden rožmarin, 15 To je le Jezus, Marijin sin. Lepa je roža gartroža: Angeli s q jq tergali, No sq fantičom davali. To pa ni nijedna gartroža, 20 To je Marija dčvica. Marija gr§ v sv^to nebo, Ona nas vabi za sobQ; Kteri Marijo prav čšsti, Ona ga nikolj ne zapusti. 4922. (Od Sv. Ane na Krembergu.) Eno gredico skopala bom, le bom, Rasi, rasi, najgeljček, Si rožic nasadila bom: Najgeljček je angeljček! 4920. Zapisal Blaže Rane. — Iz njegove zbirke št. /9. Verz 3. m 4. se po¬ navljata za vsako s/rojo. Vprvotnem zapisu se povsod piše Češčena in rož’ce, rožca. 4921. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. str. 97. 4g22. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke 1 . str. 44 — 45. V vsaki stroji se v petju ponavlja zadnja vrsta. 92 III.—I. Pesmi obredne A. 4923, 4924. 5 Drugo gredico skopala bom, le bom, Si rožic nasadila bom: Rasi, rasi, majaron, Majaron, nebeški tron! Tretjo gredico skopala bom, le bom, 10 Si rožic nasadila bom: Rasi, rasi, rožmarin, Rožmarin, Marijin sin! Strto gredico skopala bom, le bom, Si rožic nasadila bom: 15 Rasi, rasi, lilija, Lilija nedolžnega! 4923 - (Od Sv. Antona v Slov. gor.) Gredico kopala bom lepo, lepo, Rožce nanj’ sadila bom lepo nanjo: Rasti, rasti, rožmarin, Rožmarin — Marijin sin, 5 Rožmarin — Marijin sin. Rasti, rasti, majeron, Majeron — Marijin tron. 10 Rasti, rasti, roženkra’t, Roženkra’t — Marijin sad Rasti, rasti, gatroža, Z meno bodeš rajžala. Rasti, rasti, penica, 15 Jezusova ženica. Rasti, rasti, najgeljček, Najgelček ti angeljček. Rasti, rasti, lilija, Roža si Marijina! Vrtič z rožicami nasajen. A. 4924. (Od Hrenovic.) Bog daj dobro jutro, deklič 10 Plave, rudeče, višnjave, mlad! Nobene rožce lepši ni, Mi smo prišli k tebi les, Mi hočmo sveto pesem peti Od Jezusa in Marije 5 In od rojstva božjiga, In tud od leta noviga. Tam stoji polje, polje ravno, Na polji je pa vertič ograjen, Poun je rožic nasajen: Koker lepa rož’ca Anica. Anica mi je krancel spletala, Jezušu na glavo devala. 5 Vselej pomagaj nam, Anica, Da pridemo, kamer je šla Marija: Gor v svet nebeški raj, Bog ga nam vsim daj! 4923. Zapisal Jože Tušak. — Iz njegove zbirke; prvi dve začetni vrstici se pojeta jednako pred vsako kitico, zadnja vsake kitice pa se ponavlja. 49 ž 4 ' Zapisal E. K(orytko?). -— Iz VO. V. 28. Za Anica (v. 10., //., /5.J je pač pomotoma ali preprisovavec Vraz ali zapisovavec sam pisal Ania. Pesem je natisnjena v ŠPAN. I. u—12 s temi razlikami, ne glede na naglasna zna¬ menja in apostrofe: 2 les] sem — 3 čmo — 5 In od] Od — 6 In tud] In — 7 polje, polje] polje — 8 vertic — g Polno — 10 višnjeve — 12] Kakor je lepa Anica — 13] Anica mi je venec spletala — 14 Jezusu — 15 Anica — 16] De pridemo, kjer je Marija — 19 To t’ — 20 Teb’ — 22 zdravlje] zdravje in — 23 prelepo — 25, 26 hočmo — 26 priporočit’ — 27 ljub’ dvici] in devici — 27 Marii — III. — I. Pesmi obredne A. 4925. 93 Tota je pesem spojena 25 Mi se hočemo od tebe potočit, 20 Tebi, dekliču mladimu, Bogu te hočemo perporočit, Na tvoje lepo poštenje, Bogu, ljub’ dvici Mariji. Bog ti dej zdravlje, veselje! Per tebi ostani sveti Duh, Mi te lepo prosimo z nam’ pa pojde večni Boh 1 Eniga daru božjiga. Vrtič z rožicami nasajen. B. 4925 - (Koroška.) Oh Marija, hartelč ti, Povhena si milosti, Nezračane hnade cveto Vun iz tabe. 5 Hartelč je ljepo ohrajan, Hartelč je ljepo ohrajan, Z dišečemi rožcami obsajan, Oh Marija! V hartelni raste lilija, 10 V hartelni raste lilija, Z ljepam imenam Marija, O Marija! V hartelni raste rožmarin, V hartelni raste rožmarin, 15 Še ljepši je, Marija, tvoj sin, Oh Marija. V hartelni raste ljep marjon, V hartelni raste ljep marjon, Še ljepši je, Marija, tvoj tron, 20 Oh Marija! V hartelni rastejo nahelci, V hartelni rastejo nahelci, Še ljepši v nebesah anhelci, Oh Marija! 25 V hartelni raste hartroža, V hartelni raste hartroža, Še ljepši si ti Marija, Oh Marija! Buh Oča te je vsadiv, 30 Svet Duh je hortnar biv, Božji sin je z tabe scvetiv, Oh Marija! Horej v nebesah sediš, Hnade, mivost nam deliš 35 In za nas hrješniče skerbiš, Oh Marija! Duše pa v vicah vpijajo, Duše pa v vicah vpijajo, Marijo na pomuč kličajo: 40 Oh Marija! Marija, pomaj, pomaj, Marija, pomaj, pomaj Vsem vjernim dušam v sveti raj, Oh Marija! 45 Marija, stegni svojo roko No peli nas vse sebo Med vso nebeško družino, Oh Marija! 28 Pri teb’ — 29 pojde . . . Buh. — Isto koledniško jedro in konec ima Mat. Majar v neki novoletni kolednici, ki jo je objavil v » Slavjanu« II. 109; prim. spodaj zadnjo novoletno kolednico. 4925 . Zapisal Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. »Znana v Rožju, pri Žili in v Zabnicah .« 94 III. — I. Pesmi obredne A. 4926, 4927. 4926. (Iz Gorenje Kaple na Koroškem.) Stoji hartelč zahrajan, S rudečo žido zaplatan, Povhen rožic nasajan. Notre raste lilija, 5 Še ljepši si ti, Marija, Še ljepši si ti Marija! Notre raste rožmarin, Še ljepši je, Marija, tvoj sin, Še ljepši je, Marija, tvoj sin! 10 Notre raste ljep marjon, Še ljepši je, Marija, tvoj tron, Še ljepši je, Marija, tvoj tron! Marija pa v troni sedi, Ježiša v krilci derži, 15 Ježiša v krilci derži. Vse duše za njo vpijejo, Marijo na pomuč kličajo, Marijo na pomuč kličajo. Oh Marija, pomaj, pomaj 20 Vsam vjernam dušam v sveti raj, Vsam vjernam dušam v sveti raj! Keder bo živlenja krej, Pelji nas u sveti rej, Pelji nas u sveti rej! Iz keliha so zrastle tri rožice. A. 4927. (Benečanska.) Pred svetim votarjam svet Na zlatim stoliču je nasajen, kelih stoji, Z rudečo židjoj prekrižen. Unkej rastejo rožice tri. 4926. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. »Znana tudi v Solčavi na Štajarskem .« Po tem rokopisu je pesem natisnjena v Slov. Bčeli II. 1 (1851) 58 —59, toda s temi razlikami: 8, 9, n, 12 Marija, tvoj] Marijin — 14, 15 Jezusa v krili — 17, 18 kličejo — 20, 21 Vsam vjernan] Vjernam — 22 Kedar . . . kraj — 22, 24 v. . . raj. — Pesem je prepisal Majar tudi v MR. 341 (* Koroška iz Rožja«■) s temi predrugačbami, ne glede na g za spirantistični g (ki ga Majar v zgoranjem natisku piše s h) na e za je in na naglaske: 1 Stoji] Tam stoji — 2 Z — 14, 15 v krili — 17, 18 pomoč — 20, 21] Vsam vjernam] Vernam — 23 Kadar . . . kraj — 23, 24 Peli . . . v . . . raj. Pesem je natisnil Majar v svojem » Slavjanu« III. (187$) 123 s temi premembami, naposled omenjenega prepisa ne glede na je za e: 3 v Pouhen — 15 Ježuša. — Natisnil jo je tudi Scheinigg v NPKS. 'št. 83 (iz Železne Kaple vi Ziljskega) v modernizirani slovenščini. Za drugo strofo je vtaknjena ta-le : Notre rastejo nageljni, * Še lepši so nebeški angelji. Na navedenem mestu sta v Scheiniggu natisnjeni (pač kot začetek, ne pa kot varijanta prvih dveh kitic) še ti stropi (primerjaj spodaj svatbene pesmi): Na rajžo se bom jaz podal. Za roke ga bom jaz prijel, Jezusa bom za varha zbral. Ga bom kušnil in objel. Melodijo iz ziljske doline glej pri Kuhaču I. št. 103. 49 2 7 * Zapisal Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je„ hranil Miklošič. Drugi verz vsake stroje se ponavlja. *Jaz sem slišal peti u St. Petru na Venecianskem, u Bohinju in u Cerklah na Krajnskim, v_Št, Kancianu na Ko¬ roškim, 11 Starem trgu, v Braslovčah in u Gomilskim na Štajerskem. V Št. Petru na Venecianskem je ta pesmica prav cerkvena in se poje po povzdigovanju.« Prepis v VO. XIVK 23 se loči, ne glede na naglaske v tem: 3 stoliču — 4 židjoj] III.—I. Pesmi obredne A. 4928. 95 5 Perva rožica je leta: Oj rumena všeničica: Per svetej maši jo nucajo Za samo sveto hoštijo. Ani jo povzihujejo, 10 Lucije se perklonjujejo. Druha rožca je leta: Ljuba vinenska tertica: Per svetej maši jo nucajo Za samo sveto rešnjo kri. 15 Ani jo povzihujejo, Ludje se perklonjujejo: To je pravi živi Buh, Ki nas je rešu od nadluh. Treča rožica je leta: 20 Ljuba devica Marija: Je rodila Ježuša, Tega krala nebeškaha; V sreberno zibco ha položila, Z zlatom je pozlatjena. 25 Marija je zibala Ježuša, Tega kralja nebeškaha. Ježuš je majhen, pa je svet, V rokah derži vesojen svet. Ježuš je st varu zemjo an nebjo, 30 Človeku dav dušo an telo. Ježuš je vsmijeneha serca, Kar ha prosimo, vse nam da! Iz keliha so zrastle tri rožice. B. 4928. (Štajerska od hrvaške meje.) Leži, leži polje, Dogo no široko. Sredi polja stoji Jedno tenko drevce. 5 Ono drevce dela Jedno hladno senco. V oni senci stoji Jedna lepa miza. Miza je pokrita 10 Jednim belim ruhom. Na ruhu mi stoji Jeden zlati kelih. Ž njega so mi zrasle Tri rože rumene. 15 Prva mi je roža: Oteč Bog nebeški. Druga mi je roža Ježuš Nazarenski. Treta mi je roža 20 Jožef no Marija, Jožef no Marija: Meni sonce sija Zimi no poleti Sem širokem sveti. židjoj je] — 10 rožica — 12 Ljuba] Ki je — 17 Buh — 18] Ki nas ršši od nadlflh — 19 rožica — 20 Luba — 22, 26] Teha krala nebeškeha — 24 po¬ zlačena — 29 nebju — 30 dao. — Majarjev prepis v MR. 363 (» Benatska«) se loči od našega natiska, ne glede' na naglaskc in na g za spirantičm g (h), v tem: 3 stoliču je] stoliču — 4 žido — n rožica — 12 Ljuba] Ki je — 14 rešnjo — 17 Bog — 18 rešot.. . nadlog ■— 19 Tretja — 20 Luba — 22, 26 Krala — 24 pozlačena — 25 Marija je] Marija — 29 stvarol . . nebo. Majar je natisnil pesem v svojem » Slavjanu « III. (i8j$) 27, kjer jo je krstil za » Benatsko iz Terčeta«. Ta natisek se loči od našega, ne glede' na naglaske, v tem: 3 stoliču je] stoliču — 12 Ljuba] Ki je — 14 rješnjo — 17 Boh — 18 rješu . . nadloh - — 20 Luba — 22, 26 Krala nebeškeha — 24 pozlačena -— 25 Marija je] Marija — 28 svjet — 31 usmijeneha. 4g28. Zapisal M. Valjavec. — Iz -»Slov. Glasnika « III. (1859) 93. 96 III.—I. Pesmi obredne A. 4929, 4930. Iz keliha so zrastle tri rožice. C. 4929. (Od Cerovca.) Stoji, stoji lipa, Lipa zelena; Pod njoj stoji miza, Miza kamena. 5 Na mizo pokrita Bela ruhica. Na ruhi pa stoji Lepi zlati kelh. Z njega pa so zrasle 10 Tri rumene rože. Perva mi je roža Vse žitno polje. Druga mi je roža Vse vinske gore. 15 Tretja mi je roža Sveto resno telo, Ki de nas pelalo Gor v sveto nebo Kolednice novoletne. Mlademu kralju poklonimo se. 4930 - (Iz Trnova na Notranjskem.) Novo je leto, veselimo se! Mladimu kralju poklonimo se! V strehi so goste preklice, V hiši so lejpe deklice. 5 O viole, vse rože rumene! Novo je lejto, veselimo se! Mladimu kralju poklonimo se! Posezite, kompare, na police, Podajte nam klobasice. 10 O viole, rože rumene! Novo je lejto, veselimo se! Mladimu kralju poklonimo se! Primite za mošnice, Verzi [te] nam petice. 15 O viole, vse rože rumene! Novo je leto, veselimo se! Mladimu kralju poklonimo se! Ako ne boste kaj dali, Ne bomo vam zaigrali. 20 Oj viole, vse rože rumene! Novo je lejto, veselimo se! Mladimu kralju poklonimo se! Na strehi vam raste majaron, V hiši je hlapec buzaron. 25 O viole, vse rože rumene! 4929. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. h. 222ln6. Prepis v VO. IX. 46 se loči v tem, ne glede na naglaske: 5 mizo] mizo je — 6 rušice — 9 Prva — 10] Lepe rože tri. — Prepis v VO. XVIII A. str. 22 se loči od ravnokar navedenega, ne glede' na naglaske, v lem: 3 njoj] lipoj —• 5 pokrita] prest£rta — 7 rušici — g Pšrva. Prepis v VO. XIV. 12 se strinja popolnoma z naposled omenjenim. 493 °- Neznanega zapisovavca. — Iz VO. V. 2g. Vraz jo ima najbrž, kakor druge kolednice kranjske, od Emila Korytka. Namesto buzaron je v Vra¬ zovem prepisu nerazumljivi mi basaron. — Pesem je natisnjena v SPKN. I. 12 s lemi premembarm, ne glede na naglaske in apostrofe: 1, 6, n, 16, 21 leto — 3 prekljice — 4 lepe dekljice — 5, 10, 15, 25 Oj — 5, 15, 20, 25 vse] vse so — 10 rože] vse so r6že — 8 polico — 9 Pa dajte] Dajte — 9 klobasico — 13 mašnico — 14 petico — ig bomo vam] bomo — 24 busaron. Prim. zgoraj št. 4732. III. — I. Pesmi obredne A. 4931, 4932. 97 »Oj koledo, leto lepo mlado. 4931 - (Z Pečic na Koroškem.) « Oj kole — kole — koledo, Leto lepo mlado! Da bi prav veselo b’lo, Imelo mastno brado! 5 Oj kole — kole ■ — koledo! Oj kole — kole — koledo, Leto lepo mlado! Da b’ vsak dan prinašalo Nam v hišo božjo gnado! 10 Oj kole — kole — koledo! Oj kole — kole — koledo, Leto lepo mlado! Da bi nam pomnožilo Našo ovčjo stado! 15 Oj kole — kole— koledo! Oj kole — kole — koledo, Leto lepo mlado! Da bi vinčice sladko Nam porosilo brado! 20 Oj kole — kole — koledo! Oj kole — kole — koledo, Mlado lepo leto! Daj Bog, da vsi pridemo Tje u nebo sveto! 25 Oj kole — kole —koledo! Prišli smo vas pohoditi. 4932 - (Belokranjska?) Prišli smo vas pohoditi, Nove glase navistiti: Prem ako jih sami znate, I od nas ih poslušajte! 5 Deva j’ sina porodila, Kada ga je porodila, Sama mu se poklonila. Listjem Boga odivala, 10 Travicom ga povijala, V jaslice ga j’ položila. Volak zimu odgajnaše, Ošlak mu se poklanjaše, A mazg mu se narugaše. 15 Maria ga zaklinaše, Da poroda ne imaše, Ni ga nima ni dandanas. Dajte, dajte našu plaču, Naša plača vela mala: 20 Sir, pogača, dva kolača, Vrčič vina, dva soldina. Ako nam je vi ne daste, Vzet čemo vam gospodara; Vzet čemo vam gospodara, 25 Ki je kruna toga stana. Pelajmo ga u dubrovnik, U dubrovnik, zelen travnik. S njim čemo se poigrati, Kako kravulj prepelicom 30 A lesica kokošicom A mlad junak devojčicom : Devojčica jabučica, A mlad junak narančica. Su v konobe pune bačve, 35 Hod’te malo utočiti, A mi čemo lepo piti V ime Boga i Marije. Sinu božji, budi hvaljen Po sve vike vikov: Amen! 4931. Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz njegovega spisaNovo leto 1824 * (Novice XV. [1857] 6), kjer jo poje star berač z Pečic na Koroškem, ki pravi, da jo je zadnjič pel med Jezerčani. Nikakor ne morem zatajiti sumnje, da je morda — podvržena, torej nenarodna! _ _ _,. . 4932. Neznanega zapisovavca. — Iz rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. S koncem primerjaj spodaj enak obrazec v kresnih pesmih. Glede prvega deta primerjaj čakavsko v zbirki »Naše sloge « VI. str. 36. Zoper belokranjsko, toda za istransko domovino pesmi govore ikavske oblike. 7 98 III.—I. Pesmi obredne A. 4933, 4934- Kaj vam hočemo podeliti? 4933 - (Kranjska.) Mi smo nocoj k vam prišli Novo leto vam delit. Al je sveto ldto novo! Kaj čmo pa možam deliti? 5 Jim bdlo hočmo lilijo. Al je svdto leto novo! To ni nobena lilija, To je roža svdtiga Jožefa. Kaj čmo pa ženam deliti? 10 Jim rudečo hočmo rožico. Al je svdto ldto novo! To ni nobena rdžica, To je devica Marija. Kaj čmo pa Pintam deliti? 15 Lep dušdči rožmarin. Al je svdto leto novd! To ni noben dušeči rožmarin, To je Jezus, Mariin sin. Kaj čmo pa dekličam deliti? 20 Prav lep venec rožnati. Al je sveto ldto novd! Sama Marija ga je spletala, Fantam, ddkličam darovala; Al je sveto ldto novd! 25 Kaj čmo pa duhovnim ddti? Jim bdliga čmo golobiča. Al je sveto leto novd! To ni noben golobič bel; To je sam toldžnik svdti Duh! 4934 - (Iz Guštanja na Koroškem.) Mi pa delič perrajžemo, Sreči, zdravje vam vonšemo. Premisli, človek moj, Noviga leta nocoj! 5 Hišnemo očeto šenkamo Eno rodeči gartaži. Tu ni obena gartaže, Tu je sam oče nebeški. Ilišnej materi šenkamo 10 Eno lipo bilo lilio. Tu ni obena lilie, Tu je sama divica Marie. Hišnem fantičim šenkamo En lipi žilen rožmarin. 15 Tu ni obeden rožmarin, Tu ja Jezus, Marijin sin. Hišnem dekličini šenkamo Ene lipe dušeče nagilče. Tu niso obeni nagilči, 20 Tu so vsi nebeški angelci. Mi se od vas potočimo, Bogo no Mariji vas zročimo. 4933- Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. I. 14 — 15. Primerjaj tudi spodaj naslove *K temu letu novemu. B. in C.«, »Na križu je zapisano 12 apo¬ stolov .« (4g48), »Marija daruje golobca dva. B .« in 2. florijanovco. Zadnji verz je gotovo prenarejen iz^ starega To je sam troštar sveti Duh! 4934. Zapisal Jurij Smelcar okoli 1815. L — Iz njegovepesmarice št. 50. (Pešam od noviga leta) z ohranjeno grafiko, razen šumevcev in sikavcev, pa črk i in j. Verz 3. in 4. se ponavljata za vsakim parom. III.—I. Pesmi obredne A. 4935, 4936. 99 > Veselite se zdaj vsi čez.« 4935 - (Iz Savinske doline.) Veselite se zdej vsi čez, Novo leto leto je prišlo res! To staro je minulo zdej, Bod hvala Bogu vekomej! 5 Preljubi sosedje naši, Ne bodite tako zaspani, Poslušajte, kaj povemo: Veselje oznanujemo. Novo leto vam vošimo, 10 Bogu vas priporočimo, Bog vam daj srečen žegen, Dolgo živet in srečno vmret. Zdaj preden pa gremo od vas, Tak vas še zdaj prosimo na glas, 15 Služite Bogu vsaki čas, Tak žegen božji bo pri vas. To vošmo vam vsem skupej zdej In enkrat tam nebeški rej. Kaj boljšega ne vemo več, 20 Bog vas obvari, zdaj gremo preč. Mi gremo danes zmirom naprej, Smo dobre volje, da je kej, Od veselja prepevamo In s tem Boga hvalimo. 25 Ki nam je dal to gnado spet, To novo leto doživet, S tem on želi, da b brumni bli In enkrat v nebesa prišli. Vsaki pravi dobri kristjan 30 Zmislit mora to vsaki dan, Da Bog ga dolg pusti živet, Da b mogel več dobrega strit. Gospodinja in gospodar, Kaj nam boste dali za dar? 35 Če daste nam en par klobas, Tak gremo zdaj proč od vas. Karkolj daste, vse vzamemo, Ker dosti potrebujemo: Poglejte, kaj naš bogi Tonč 40 Za nami nosi prazen ronč! »K temu letu novemu.« A. 493 6 - (Iz Žabnic na Koroškem.) K temu letu novemu, K temu rojstvu božjemu: K temu rojstvu božjemu —- 5 Marija je rodila Jezusa, K temu letu novemu, Marija je rodila Jezusa! 4935 - Zapisal 1873. L Franč. Hriberšek. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal Fr. Praprotnik. Ta koleda je že novega kroja. 4936. Zapisal Mat. Majar. — Iz CP. 33, 34. Verz 5. in 6. se ponavljata za vsako strofo. Poje se po 2. napevu v »Napevih k CP .« »na sveti večer pred božičem, pred novim letom in sv. tremi kralji od hiše do hiše grede, po cele/ vesi.* Majarjev prepis v rokopisu, ki ga je hranil Miklošič, se loči v tem: 7, 8 spleta — 15, 16, 17 lep. Po tem prepisu je tiskana v Slov. Bčeli II. 1 (1831) 28 brez premembe Alajarjev prepis v VO. AVI 8. knj., str. 2 se loči v jem: 7, 8 spleta — 11, 12 rožmarin — 15, 16 lep marjon —• 17 lep — 18 tron. Prepis v VO. XIV-. 12—13 se loči od zgoranjega natiska v tem: 1, 3 ljetu — 5.^ 6 Ježuša — 7, 8 spijeta . . . zlat — 9 zlat — 10 z Ježušam — 11, 12, 13 rož¬ marin — 14 Ježuš — 15, 16, 17 ljep marjon — 18 zlati — 19, 20 lilija — 26 nebešči. Majar je natisnil pesem v svojem *Slavjanu* II. (1874) 107—108 7 * 100 III.—I. Pesmi obredne A. 4937. Marija spleta krancel zlat, Marija spleta krancel zlat: To ni noben krancel zlat, 10 To je le Marija s Jesusam. Marija terga rožmarin, Marija terga rožmarin: To ni nobeden rožmarin, To je le Jezus, Marijin sin. 15 Marija terga lep marjon, Marija terga lep marjon: To ni nobeden lep marjon, To je le Marijin zlati tron. Marija terga lilijo, 20 Marija terga lilijo: To ni nobena lilija, To je le nebeška zarij a. Marija terga nagelne, Marija terga nagelne: 25 To niso nobeni nagelni, To so le nebeški angeli. K temu letu novemu.« B. 4937 - (Iz Tinj na Koroškem.) K temu letu novemu Noj k temu rojstvu božjemu. Marija je ženam tilala To lepo belo lilijo. 5 Ta ni obena lilija, Je le roža Marijina! Marija je možem talala Te lepi zeleni rožmarin. Te ni obeni rožmarin, Marija je mladenčem talala To lepo rudečo gdrtražo. Ta ni obena gdrtraža, Je le Marija cartana! 15 Marija je devicam talala Te prelčpi kr&ncelj zlat. Te ni obeni krancelj zlat, Je le Jezus, Marijin sad! Marija je otročičem tdlala, 20 Te lepe rudeče ndgleče. 10 Je le Jezus, Marijin Sin! Ti niso obeni nagelči, So le nebeški angelci! s temi predrugačbami našega natiska: 1, 3 temi leti — 2, 4 temi rojstvi — 5, 6 rodiua Ježuša — 7, 8 spijeta — 7, 8, 9 zuat — 10 z Ježušam — 14 Ježuš — 15, 16, 17 ljep marjon — 18 zuati — ig. 20 lilija. — Po natisku »Slov. Bčele* je natisnil pesem tudi Scheinigg v NPKS. št., 88, toda brez dijakritičnili znamenj in ne glede na ponavljanje verzov. Opomnja 1. Umetno ponarejen je zapis P. Hicingerja v »Domačem kole¬ darju za 1862« str. 112: »Stoji, stoji mi vertec drag, * To ni nobeden vertec drag, * To je le božični čas preblag; * Marija Jezusa rodi. — Marija igra si z nageljci: * To niso nikdar nageljci, * To so le nebeški angeljci: * Marija Jezusa rodi. — Marija terga lilije: * To niso nikdar lilije, * Le svit je rajske zarije: *' Marija Jezusa rodi. — Marija terga majeron: * To ni nobeden majeron, * Je le Marijin svetli tron: * Marija Jezusa rodi. — Marija terga rožmarin; * To ni nobeden rožmarin, * Le Jezus je, Marijin sin: * Marija Jezusa rodi. — Marija spleta venček zlat: * To ni nobeden venček zlat, * Je le božični dar bogat: * Marija Jezusa rodi. Opomnja 2. Primerjaj zgoraj naslova » Sredi vasi en kriz stoji«, (41)12 d.), t Marijin sin — rožmarinu (4919 d.) in »Vrtič z rožami nasajen. B .« (492 5 d.). 4937. Zapisovavca neimenovanega. — Iz Slov. Večernic XLI. str. rjo. Primerjaj zgoraj naslove »Iz srca mi roža raste* (4862 d.), »Prva ura te noči* (4869 d.) in »Pojmo, pojmo v Jeruzalem « (4896 d.). Primerjaj tudi zgoraj naslov »Kaj vam hočemo podeliti « (4933 d:), spodaj pa naslove »Na križu je zapisano 12 apostolov* (4948 d.), »Marija daruje golobca dva. B .« in 2. florijanovco. III.—I. Pesmi obredne A. 4938, 4939. 101 K temu letu novemu.« C. 4938 . (Iz Motnika.) Od tega leta noviga, Od tega rojstva božiga Kaj čem za novo leto dati ? Možem rudečo gartrožo 5 Če Marija dati. Od tega leta noviga, Od tega rojstva božjiga Kaj čem za novo leto dati? Ženam belo gartrožo 10 Če Marija dati. Od tega leta noviga, Od tega rojstva božjiga Kaj čem za novo leto dati? Fantam zelen rožmarin 15 Če Marija dati. Od tega leta noviga, Od tega rojstva božjiga Kaj čem za novo leto dati? Dekletam krancel zlat 20 Če Marija dati. Marija ga je spletala, Otročičkam ga je šenkala Za to belo lilijo nedolžno. Kolednica v čast duhovniku. 4939 - (Med Gorico Častitljiv je duhovski stan, Ki si ga je izvolu Jezus sam 1 Mi vam očmo sveto pesem peti Od Jezusa, od Marije. 5 Od tega rojstva božiga, Od tega leta noviga. — in Trstom.) Lepo mi ga obhajata, V sveto nebo pripravljata. — 15 Ta pesem vam je spevlana Na vaše lepo poštenje! Daj vam Bog zdravlje, veselje In vsi nebeški angeli! Tam stoji, leži ravno polje, Po polji steza vglajena. Po nji gresta dva duhovnika 10 K enimu moži bolanimu, Ker sedem let bolan leži; Prelepo mi ga spovedata. Oni vas bodo varvali, 20 V sveto nebo pripravljali. V sveto nebo, svetli raj, Bog nam ga vošči ino daj! Per vas ostane sveti Duh, Z nam pa pojde večni Bog. 4938. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I 3—4. Primerjaj št. 4933 d. 4939 ' Zapisal Jakob Volčič. ■— Iz rokopisa Mat. Majarjaj ki ga je hranil Miklošič J Majarju jo je »prijateljsko izročil gospod Cafov.e. Po Majar¬ jevem rokopisu je tiskana v Slov. Bčeli II. 1 (1831) 43 z napako moči (v. 10) in s temi premembami: (8) oltarji — (12) mašovajo — 13 vonj.] ujemljejo. Vsako strojo zbor ponovi. »Tako poječ gredo od hiše do hiše. Koledovavcem se povsod kaj podeli, večidčl klobase a.li suhega svinskega mesa«. — Majar jo je natisnil tudi v svojem » Slazjanu « II. (i8y4) 108, postavivši drugo jedro t.j. v. (6). — (14). na konec prvega jedra in premenivši to le v zgoranjem natisku: 1 Častitliv — 2 očmo — 5] Od rojstva božjega — 6 noviga — 7] Tam stoji ravno polje — 9 dva d.] duhovna dva — 10 bolanemu — n Kir — 12, 13 mu] mi — 14 pri- pravlata — (8) mi so oltari] so mi altari — (n) Černe — (13) von jemljejo] jemlejo — 14 pripravlajo — 15 manjka — 19 Oni] Naj — 20 V] In v — 23 ostani. 102 III.—I. Pesmi obredne A. 4940. Drugi pojo namesto zgoranjega (v. 7—14) včasih to le jedro kolednici: Na polji je cerko zidana, Noter mi so oltari tri. Prelepo so mi štiftani, Z belmi perti pregerneni. 5 Na oltari Černe bukvice, Na njih mašnik mašavajo. Verne duše z vic von jemljejo, V sveto nebo pripravljajo. Rožice v vinogradu. 4940. (Iz Dutovljan.) Dober vččer Bog daj, go¬ spodar, Gospodinja brumna, poštena! Mi vam hočmo sveto pesem pet Od Jezusa ’no Marije, 5 Od tiga leta noviga, Od tiga rojstva božjiga, Od letih svetih kraljev treh, Od letih svetih praznikov, Ker nam jih je Bog dal učakati, 10 Zdravi, veseli uživati. Hlapci, dekle, zgodaj vsta¬ jajte, Delavce skupaj spravljajte! (Vsi:) Na čast gospodarja hišnega In Boga resničnega! 15 Da bojo šli delat vinograd. (Vsi:) Na čast gospodarja hišnega In Boga resničnega! Kadar vinograd nardili so, Nuter tri rožce vsadili so. ( Vsi.) 20 Na čast gospodarja hišnega In Boga resničnega! Prvo rožco vsadili so, Vsadili belo lilijo. (Vsi:) Na čast gospodarja hišnega 25 In Boga resničnega! Drugo rožco vsadili so, Vsadili vinsko trtico. (Vsi.) Na čast gospodarja hišnega In Boga resničnega! 30 Kaj se bo s trt’ce delalo? Delala se bo presveta kri. (Vsi.) Na čast gospodarja hišnega In Boga resničnega! Trečo rožco vsadili so, 35 Vsadili pšeničen klas. (Vsi.) Na čast gospodarja hišnega In Boga resničnega! Kaj se bo s pšeničce delalo? Delalo se bo sveto Telo. (Vsi:) 40 Na čast gospodarja hišnega In Boga resničnega! Al gore, gore, gospodar, Gospodinja brumna, poštena! Tu vam je pesem spojena 45 Na vaše vredno poštenje. Mi se od vas odločimo, Bogu vas perporočimo, Bogu jen dvici Mariji Jen vsi nebeški držini. 4940. Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke. III. — I. Pesmi obredne A. 4941, 4942, 4943. 103 4941. (Iz Vrbovca.) Mal mi je vrtek ograjen, Pun mi je rožic nasajen. Lčpa je roža rožmarin, Jošče je lepši Marijin sin! 5 Došli so orači orati, Podorali rožu rožmarin. Došli so sejači sejati, Sejali su rožu rožmarin. Došli so kopači kopati, 10 Kopali so rožu rožmarin. Došli so gradiči graditi. Gradili so rožu rožmarin. Došle so tri mlade devojke Gledati si rožu rožmarin. 15 Rade bi devojke rožiču, Nemreju do rože rožmarin. Jedna je devojka zmislila, Skočila po rožu rožmarin. Trgala je rožiču rožmarin 20 Nesla ju tam, dč Marijin sin. 4942. (Od Cerovca.) Prišli so, prišli Rožo rožmarin. Orači pred zorjoj; 5 Izdaj še najlepši Zorali so, zorali Marijin sin. Zvezda mi pušča trake tri. 4943 - (Iz Dutovljan.) Dober večer Bog daj, go¬ spodar, Gospodinja brumna poštena! Mi vam hočmo sveto pesem pet Od Jezusa ’no Marije, 5 Od tiga leta noviga, Od tiga rojstva božjiga, Od letih svetih kraljev treh, Od letih svetih praznikov, Ker nam jih je Bog dal učakati, 10 Zdravi in veseli uživati. End zvezdd mi vunkej gre Na unikraj sterme gore. (Vsi:) Vse je lepu, vse je svetld, Kamor stoji svetu telu! 15 Če više gre, svetlejše je, Če više gre svetlejše je. Zvezdam pušča šanje tri, Alj šanje tri, alj trake tri. Pervi šanj svetli m’ je spuščala, 20 Spustla ga je v ravno poljč. Na polj ne rase druziga Ko ruša pšeničica. Kaj se bo ’z pšeničice delalo ? Delalo se bo sveto Teld! 4941. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih 1 INP'■ II 7/— 72. Verz 3- in 4. se ponavljata za vsako strofo. 4942. Zapisal Stanko Vraz; pela Trezika Megličeva. — Iz VO. XIX. L 34I24J (21); na koncu je pripisano »itd.« Prepis v VO. VIII. /7 se loči v tem: is 6 — 2 zaroj ■— 5 najlepši] je lepši. — Prepis v VO. XVIII. A. str. n je enak temu; tako tudi prepis v VO. XIV. 5 b, kjer je drugači samo: 5 Se] č e — 6 Mariin. 4943- Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke. V jedru ponavlja zbor v. 13. in 14. za vsako dvovrstično strofo. 104 III.—I. Pesmi obredne A. 4944. 25 Od mašnika požegnano, Požegnano, povživano. Vživaj je vbožec al bogat, Ali gospod ali cesar mlad: Per božji miz’ bomo vsi skup, 30 Per božji miz’ bomo vsi glih- Drugi šanj svetli m’ je spuščala, Spustla ga je v strme gore. Ker gor ne rase druziga, Kakor vinjena trtica. 35 Kaj se bo na trt’ci perdelalo? Delale se bodo jagode. Kaj se bo z jagod delalo? Delala se bo presveta kri. Od mašnika požegnana, 40 Požegnana, povživana. Vživaj je vbožec al’ bogat, Ali gospod alj cesar mlad. Per božji miz’ bomo vsi skup, Per božji miz’ bom6 vsi glih. 45 Treči šanj svetli m’ je spuščala, Spustla ga je v zeleni gozd. V gozdu ne raste druziga Ko šibovje in protovje. Vse se je Bogu odklanjalo, 50 Bogu čast, hvalo dajalo. Bogu jen devici Mariji Jen vsi nebeški držini. (Vsi:) Vse je lepii, vse j e svetih, Kamor stoji svetu telu! 55 Ali gore, gore, gospodar, Gospodinja brumna, poštena! Tu vam je pesem spojena Na vaše vredno poštenje. Mi se od vas odločimo, 60 Bogu vas perporočimo, Bogu jen dvici Mariji Jen vsi nebeški držini. Marija na zlatem stolu pri mrzli studenčnici. 4944. (Na Krasu med Gorico in Trstom.) Dober večer Bog daj, deklica! Mi ti čemo sveto pčsem peti Marija je lepo kronana. Od Jezusa, od Marije, 4944. Zapisal Jakob Volčič. ■— Iz rokopisa Mat. Majav ja, ki ga je hranil Miklošič, kjer je napak pisano: 2 večar — • 18 puhstabov. »Na večer pred novim letom se včasi devojkam pesni dčlajo, — kar se po nemško pravi Hof- reclit machen. Onda se poje sledeča pesem.«. Vsaka stroja se ponavlja. Pesem je natisnil Majar v. Slov. Bčeli II. 1 (1851) 43 s prememhami: 1 večer — • 12 stol. Majav jo je natisnil tudi v svojem » Slavjanu« II. (18^4) 109 s temi premem- bami: 1 večar — 12 se ponavlja — 3 čemo . . . pesem — 6 leta — 7] Stoji, stoji gora visoka — n studenščica — 12 Per — 13 kleči] sedi — 15 vsmilenga — 20 Ta p.] Zdaj pesem — 25 spravljali — 29 nam’. V ta natisek pak je kot d?-ugo in tretje jedro vteknil M. Majar ta le odstavka: 1 . Stoji stoji polje ravno, Po polji stezica vglajena. Kdo je vgladil stezičico? Marija po njej popotvala 5 S svojim sinam Jezusam. Na polji raste jablanca, Pod njo je hladna senčica. Marija tam počivala, Pod jablanco počivala: 10 Jablanca začne precvetati. 2 . Stoji, stoji ravno polje, Na polji vertec ograjen, III.—I. Pesmi obredne A. 4944. 105 5 In od rojstva božiga, Od tega lčta noviga. — Tam stoji, leži gora visoka, Na gori drevca zelena. Pod drevcam hladna senčica, 10 V senčici zvira merzla voda, Merzla voda studenšica. Pri vodi stoji zlati stou, Na stoli kleči Marija. V krilci derži dete mlado, 15 Dete mlado, smilenga Jezusa. V rokah derži zlati križ, Na križi je zapisano: Sedem zlatih puhštabov, De je to dete pravi Bog. — 20 Ta pčsem ti je spojana Na tvoje lepo poštenje: Daj ti Bog zdravlje, veselje, In vsi nebeški andeli! Oni te bojo varvali, 25 V sveto nebo spravlali. V sveto nebo, svetli raj, Bog nam ga vošči ino daj! Per teb ostane sveti Duh, Z nam pa pojde večni Bog. Polen rožic nasajen, Plave, rudeče, višnjeve. 5 Nobene rožce lepši ni, Kakor je lepa Anica. Anica mi je venec spljetala, Jezusu na glavo djevala. Vselej pomagaj nam, Anica, 10 De k Mariji pridemo, K Mariji v sveti raj Bog ga nam vsem kupej daj! Ta odstavka je pač posnel Majar iz SPKN. I. 8, g in n — 12; prim. zgoraj: » Vrtič z rožicami obsejan. A.« (4924) in spodaj četrti naslov pri kolednicah za sv. tri kralje. Opomnja. V Slovenskih goricah in tudi drugod po Štajerskem se poje premnogo božičnih, novoletnih iti svetokraljevskih kolednic, ki pa obsegajo samo moralne predige; manjka jim navadno tipični uvod in konec; nekateri imajo sicer nekaj temu enakega, pa tudi to je še le moderna roba. Za vzorec prvih prijavim jih nekaj pri svečniških kolednicah, za primer teh zadnjih podajem pod črto to le novoletno kolednico od Sv. Antona v Slov. goricah, kjer jo je zapisal Avg. Lah (št. 48 tijegove zbirke): Mi smo van zapeli No lepo pesmico, Če bote nam kaj dali, Znabit klobasico. 5 Če niste še nič klali, Pa nekaj druga bo, Pa bote seksar dali, To skor’ to boljšo bo. Baba v kotu se zreži: 10 Jaz nimam nič za vas! Le hote z Bogam, lum¬ pi vi, Za vas klobas zdaj ni! Zdaj k drugem hramu 25 Pa drobne so klobase, 15 pridemo, Prelepo pojemo, Pa tamkaj še dobimo No lepo klobasico. Le pojmo mi zdaj dalje. Pje Juri ino Štef: To ni bil velki prašič. Da nega vekših črev! Znabit so mačko klali, L/C uu niu liri ZiUdi udi c, -p, 1 • ,, j- , ■ u to ra kai nam za to lam vidim lepi hram, 0 ,, , J . 1 1 la n nam ca.A r Pa tam so velke klali, 20 Ki dali bojo nam. Ja kmeti pa so taki, Ne vem, kaj rekel bi: Prašičke pa so klali, Le žeri ti ga sam! Da le nam svoje dajo, Pri drugem vekša bo! Zdaj virt nam prinesa Še viihe iri rep, 35 Nič ne da drugega mesa, O ti hudičov ded! Ja kmeti pač so taki, Ne vem, ka rekel bi, Ne dajo siromakom, 40 Če v r .. ga vrtal bi! 106 III.—I. Pesmi obredne A. 4945. Kolednice za sv. tri kralje. V zvezdi stoji dete lepo. 4945 - Iz Zabnic. I Dober večar vam Bug daj, Dober večar vam Bug daj, Gaspadarji in gaspadinji Noj vsej šišnej deržini. 5 Mi gor in doli hodima, Gaspud Boga lepu prosima Za edno dobro leta, Za vesevo novo leta! Da b nam Bug en dobro leta dav, 10 Da b nam Bug en dobro leta dav, Noj vsi sveti tri kralji, Ki sa se na pot paddli. Mi srna nekaj novga zaslišali, Ki sa anjalci lepu peli 15 Od tega rojstva božjega, Od tega novega kralja. Te kralj je biv rojan od Marije, Od Marije v tam mestu Betlehem, V enej priprostej štalici, 20 V enih oslavah jaslah. Per jaslah stoji vosleč, volek, Per jaslah stoji vosleč, volek: Tuka Ježiša častima, Častima noj hvalima! 4945- Zapisal M. Maj ar. — Iz Majarjevega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. Tam je potiavljanje posameznih verzov naznačeno s ponavljavnim zna¬ menjem, katero sem jaz v zgoranjem natisku razrešil, ker se na nje ni dovolj oziral Majarjev natisek v Sl. Bčeli II. 1 (1851) 42, premenivši mimo tega še to: 1 večer . . . Bog — 2, 10, 22, 28, 31, 51, 62 manjka — 9 Bog — 18 tem — 20 oslovah — 35 blo — 36 Zlatah puhštabov — 38 rodil — 40 Spreljuhi —- 41, 43 bil —• 47 Ježišce — 49 neso — 53 Liepo ga oni obdarujajo — 54 Bog — 56 spreljubi — 58 Vsem . . . paslušajo. Tam Stoji tudi opomnja, da se poje pesem na sveti večer pred novim letom in pred sv. tremi kralji od hiše do hiše grede'. »V Zdbnicah, na ziljskej Bistrici in v Gorjah se v prvem zlogu rado govori a namesto drugih samoglasnikov: gaspadar, gaspadinja, spraljubi, padati, pačivati, pameniti, paslušati, vaditi . . . to isto se godi tudi v zadnjem zlogu: hodima, prosima.« Prepis v VO. XIV * 1 , jo in XIV- / se loči od zgoranjega natiska v tem: 1, 2 Bug — 3 gaspadarju — 4 šišnej — Gaspud . . . ljepu — 7] Za jeno dobro novo ljeta — 4 veselo . . . ljeta — 9, 10 Bug . . . dobro ljeta dat — n svi. . . trij — 12 Ko sa . . pot — 14 sa . . ljepu — 16 bit rojan — 18 mesti — 19 jenej — 20 jenah oslovah — 21, 22 vosleč, voleč — 23 Ježuša — 25 Nico ... ’na ... šla — 26 Černe — 27, 28 Čer na ni . . . vshajata — 29 spraljepu —• 33 mlado — 34 Zlati . . rokah daržaio — 35 blo — 36 zlatah — 37 še zvati] še ti zlati — 38 radit — 40 Ježuš — 41, 45 bit — 42 Čer . . polnam . . počiva — 46 Cer — 47 Gredo . . . ježuša — 48 K temu] Temu — 49 žlahten — 50 kadila . . zlato — 53 Ljepu — 54 Bug — 56 Ježuš — 57 sprepivlana — zapjeta — 58 paštušaja — 60 šišnej. Majar je natisnil pesem v svojem » Slav- janu « II. (1874) 124 s temi premembami zgoranjega natiska: 1, 2, 9. 10, 54 Bog 4, 60 sjišnej — 6 Gaspod . . ljepu — 9, 10 dau — 14 ljepu — 16 nov. kr.] kralja novega — 17 je bil rojan] se je radiu — 18 v tam] tam v — 25 nam na] nam — 25 šua — 27, 28 Čjer . . zhajaua —• 32 oljnam — 33 Klači dete mv.] mlado dete klači — 34] Zuati križ v rokah derži —■ 35 buo — 36 zuatih — 37 m ' ®e zv.] zuati — 38 svjet — 39] Da je kralj črjez kralje vse — 40] III. — I. Pesmi obredne A. 4946. 107 25 Nico je nam na zvjezda gori šva Na unej strani črne gore, Čer nam ni nikoli zhajava, Čer nam ni nikoli zhajava. Ta zvjezda nam svjeti spra- lepu, 30 Oj široko noj visoko, Oj široko noj visoko, Po cjelam olnam svjetu. Na zvjezdi klači djetemvado, Zvati križ je v rokah državo. 35 Na križi je bvo zapisano Le sedem zvatah puhštamov. Koj mi še zvati puhštami pamjenija? Da se je en kralj na svet ra div, Da je en kralj črjez vse kralje, 40 Spraljubi vsmilani Ježiš. Gašpar je pa tarna doma biv, Čjer mi sunce gori vzhaja, Melhar je pa tarna doma biv, Čjer mi sunce na povnam pačiva. 45 Boltažar je pa tarna doma biv, Čjer mi sunce k božjej gnadi gre. Oni gredo k ofru Ježišu K temu kralju novemu. Ljep žvahten ofer mu našo, 50 Mira, kadiva, čisto zvato. Ljep žvahten ofer mu našo, Mira, kadiva, čisto zvato. Ljepo ga oni obdarujejo; Daruj nas tudej Bug noj Marija, 55 Noj vsi sveti trije kralji Noj spraljubi vsmilani Ježiš. Tota bodi vam sprepivlana Vsem, ki radi pašlušaja, Gaspadarju in in gaspadinji 60 Noj vsej šišnej deržini ! 4946. (Primorska.) (Izvirnik.) Ta fuetla fueifda ta ie zašla Za ono ftran chierne gore; Ona nam fueti firoco, Sirocč, inu viffocd. 5 V fueifde ftoi Deite mladu V rokec derzi an cris slate V cris fo slatni puftobi, (Transkripcija.) Ta svetla zvezda, ta je vzešlh Za ono stran črnč gor 6 . Ona nam sveti široko, Široko ino visokd. 5 V zvezdi stoji dete mlado, V rokhh drži en križ zlati. V križu so zlatni puštobi: Spr. Ježuš vsmilani — 41 je pa] je — 41, 43, 45 biu — 42, 44, 46 Tjer — 42 vshaja — 44 pounam — 47 grado . . . Jezušu — 49, 51 žlahten — 50, 52] kadiua . . . zuato — 56 vsm. Ježiš] Jezuš vsmilani —■ 57 sprepjevlana — 56 Ga- spadarji. Po natisku »Slov. Bčele « jo je natisnil Scheinigg v NPKS. št. 8g, toda preoblekel jo je iz narečja v današnjo slovenščino. 4946. Neznanega zapisovavca. •— Iz slovarja fra Gregorija Alasia da Sommaripa » Vocabolario italiano e schiavo 1607« na listu 105 (ne 106, kakor piše Oblak, ki je tudi napak tiskal crisfo (7), ie ta (8) in chuala za cuala), kjer je naslovljena »Lode Spirituale per il giorno di Natale, e deli’ Epifania di N. S. Giefu Chrifto .* Pesem po jeziku ni prav kraška, kakor Sommaripin slo¬ varček; zapisal jo je izdajatelju najbrž kdo drugi. Transkripcijo sem priložil za navadne bravce. To je najstarejši zapis narodne pesmi (če se ne oziramo na drobtino št. 4731). 108 III.—I. Pesmi obredne A. 4947, 494S. Da ieta Deite praui Bug. Da ie to Deite roieno ib Noter u tem mefto Betlemo Vanei priproftnei ftalifi, Veneic voluski ialfouffec; Spofnauga ie oslich, valeč Da ie tu Deite praui Bug, 15 Kir ie ftuaril zemglio, nebu, Kerfchienico dau duffo, telld. Potle fo perfle craglie trije, Gafpar, Melicor, Boltifar, Inu oni fo koffro pernesle, 20 Veroc, mirč, chifto slato. Inu doruieio Jefufa Tega craglia nebeskiga. Veffeliffe Jerufalem Jerufalem meftu lepu. 25 V tebe nam fi ie adan rodiu, Ker bode cral ces cral vffe. O cuala tebe Maria, Ker fi nam dala fink toiga. Da je to dete pravi Bog, Da je to dete rojeno 10 Notri v tem mestu Betlemu, V eni priprosti štalici, V enčh volovskih jaselcih. Spoznal ga je oslič, volek, Da je to dete pravi Bog, 15 Ker je stvaril zemljo, nebo, Krščeniku dal duš6, telo. Potle so prišli kralji trije, Gašpar, Melihor, Boltižar, In oni so k ofru prinesli 20 Veroh, miro, čisto zlato. Ino darujejo Jezusa, Tega kralja nebeškega. Veseli se, Jeruzalem, Jeruzalem, mesto lepo! 25 V tebi nam se je edčn rodil, Ker bode kralj čez kralje vse, O hvala tebi, Marij šl, Ker si nam dala sina tvojga! 4947- (Iz ziljske Bistrice.) Bog daj van dober večar, Bog daj van dober večar: Bog daj, koledvarji! Bog in sveti trija krali. 5 Bog daj! Nico je na zvjezda gore šua Na unej strani Černe gore. Na zvezdi je zašribano Sedem zuateh puhštabov. 10 Koj zuatipuhštabipamjemja? Da se je an kral na svjet radiu. Da se je an kral na svjet radiu, Sprelubi vsmilani Ježiš. Trija krali ga darujeja, 15 Gašpar, Melhar, Baltažar. Bjeste nam dali dober dar, Obvarvej vas Bog in Marija ! Na križu je zapisano dvanajst apostolov. 4948. (Štajerska.) ' Dober večer, dobri lidje, Stajajte gor, verni lidje, Daj vam Bog zdravje, veselje! Svetla nam zvezda gori gre! 4947. Zapisal M. Majar. — Iz »S/avjana^ II. 123. 4948. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. V. 72. V v. n. stoji vsi pač pomotoma za se. Glede konca primerjaj spodaj drugo Florijanovco; dalje prim. naslov »A' temu letu novemu .« B (493'/) m tamkaj v opomnji navedene pesmi. III.—I. Pesmi obredne A. 4949. 109 5 Če više nam je shajala, Svetleša je postajala. V zvezdi je malo detece; V rokah derži en zlati križ. Na križi je zapisano 10 Teh seh dvanajst apostolov. Apostoli vsi menijo: Ge je to dete rojeno? Noter v tem mesti Betlehem, V enoj preprostoj štalici; 15 V enih preprostih jaslicah, Per enoj gmanj živinici. Oslek no volek dišeta, Koj nam to dete grejeta. Gmanj ga živinica spoznala, 20 Grešnik pa ga je ne spozna. To pa je pravi živi Bog, Ki je stvorja nebo, zemlo. Ki je stvorja nebo, zemlo, Človeki dal dušo, telo. — 25 Mi vam oče darujemo Z enoj erdečoj gartrožoj: Z enoj erdečoj gartrožoj, Z liibim presvetim Jožefom. Mater vam mi darujemo 30 Z enoj prebeloj lelijoj: Z enoj prebeloj lelijoj, Z liiboj divico Marij oj. Pajbiče vam darujemo Z enim zelenim pušelcom: 35 Z enim zelenim pušelcom, Z malim detecom Jezusom. Dekliče vam mi darujemo Z enim leščečim venčekom: Marija je venček spletala, 40 Dekličom ga je šenkala. Dekliči venček nosijo, Marijo za gnado prosijo. Vse vkup vas mi darujemo Z vsemi nebeškimi anjgelci. 45 Mi se od vas obračamo No Bogi vas poračamo. Bog vam daj eno lahko noč, Nam pa daj Bog en srečen pot! 4949. (Štajerska.) Dobri večer, dobri Iidje, Bog vam daj zdravlje, veselje! Prišli so, prišli kralje tri, Sakšni je s svoje dežele. 5 Stajajte gori, verni lidje, Svetla nam zvezda gori gre ! Či više nam je zhajala, Svetleša je postajala. V zvezdi stoji dete malo, 10 V rokah drži ti zlati križ. Na križi je zapisano Seh tih dvanajst apoštolov. Apostoli se menijo, Ge je to dete rojeno? 15 Dete pa vam je rojeno V enoj preprostoj štalici, V enem ostrečem senčici, V enem erdečem sukneci. Marija ga je rodila, 20 V plenice ga je zavila. V plenice ga je zavila, V jaselca ga položila. Oslek no volek dišeta, Kaj nam to dete grejeta. 4949. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. V. 31. 110 III,— I. Pesmi obredne A. 4950, 4951. 25 To dete pa je pravi Bog, Velko zimo no mraz trpi. Velko zimo no mraz trpi, Ves volen svet nam odreši. Pernesli so je kralje .tri. Ki sakši je z svoje dežele. Baltažar kral je z dežele, Ke liibo sunce gori grč. Marija na pragi klečala, 35 Melhar kral je z te dežele, 30 Te žlahtne dari perjemala. Ke liibo sunce na poldne. Gašpar kral je z te dežele, Ke liibo sunce gori grč. — (Zatem prihaja darovanje kakor v št. 4948.) 4950 - (Štajerska.) Dober večer, dobri ljudje, Daj vam Bog zdravlje, ve- selj e! Vesel se, človek moj Leta noviga nicoj! 5 Svetla na(m) zvezda gori gre Od one gore visoke. Čim nam je viši shajala, Svetleša je postajala. Na zvezdi stoji detece, 10 V rokah drži en zlati križ. 15 To dete pa je rojeno V Betlehemi v štalici: V Betlehemi v štalici, Notri v oselskih jaslicah. Oslek no volek dišeta, 20 Kaj nam to dete grejeta. - Očeti mi darujemo Prelubega svetega Jožefa; Materi mi darujemo Prelubo sveto Marijo. Na križi je zapisano Teh vseh dvanajst apostolov. Apostoli se menijo, Ge je to dete rojeno? 25 Pajbičom mi darujemo Prelepe rdeče pušlice. Dekličom mi darujemo Prelepe zelene venčeke Dečici mi darujemo 30 Prelubo detece Jezusa. Marija za zvezdo gre. 4951 - (Od Frama.) O ti predrobna detela, Med jagode, med lčšnike. Kam si ti men’ zapelala! 5 Jagode bQm pozobala, Noter v’ zelene travnike, Lčšnike pohrQstala. — 4950. Zapisal Vek. K. — Iz VO. V. jo. Verz 3. in 4. se ponavlja za vsako slrofo. 4951. Zapisal Oroslav Caf; pela Gertrud Falantan. — Iz CO. I. 86. III. — I. Pesmi obredne A. 4952, 4953. 111 Za gore mi pa zvčzda gr?, Za zvčzdoj pa Marija gre. Na rpkah nese Jezusa, 10 V rpkah nese pušelc zlat. Tega bp hlapčičom šenkala, Ki j p za gnade prosijp. Za gore mi pa zvčzda gr?, Za zvčzdoj pa Marija gr?. 15 Na rQkah nese Jezusa, Na glavi nese kranec zlat. Ga bo dčklicam šenkala, Ki j p za gnade prosijp. Kteri Marijo prav časti, 20 Mu gnade od Boga sprosi. Bog daj, da bi vsem prosila, Bog daj, da bi jo enkrat V’ nebesih vidčli! 4952 . (Iz Frama.) O ti drobna detelja, Kam si ti mene zapeljala! Med jagode, med lčšnike, Na zelene travnike. 5 Jagode bpm pozobala, Lešnike bpm pohrpstala. Kdčr sp ledik fantiči, Tam je velko štimanje. Kder sp ledik dčklice, 10 Tam je velko veselje. [Kdčr sp mpži zakonski, Tam je velko zgovarjanje. Kdčr so žene zakonske, Tam je velko žalosti.] — 15 Gor uže pa mi zvčzda gre, Za zvčzdp pak Marija gre. V edni rpki nese Jezusa, V drugi rpki nese pušelc lčp, Kterega bp hlapčičem šen¬ kala, 20 Ki jp za gnade prosijo. Druga zvčzda gori gr?, Za zvčzdp pak Marija gr?. Na rpki nese Jezusa, Na glavi nese krancel lčp, 25 Kterega bp dikličom šenkala, Ki j p za gnade prosijp. ■— Meni ni za t?, meni ni za m?, Meni je za mojega Jezusa; Če m? moj Jezus zapusti, 30 Zapuščen sem od vseh ljudi. Zdaj bpm pak šel v skalo vjice, V skalovjice, v pečovjice, Tam pak bom si smert storil, Dušo pak Bogu izrpčil. Marija počiva pod jablano. 4953 - (Kranjska.) Bog daj dober večer, dekleč Mi smo prišli les k’ tebi, mlad, Mi č’mo eno sveto pesem peti! Dekleč mlad, en dober sad! 5 Od Marije, od Jezusa 4952. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 26. Prvotni zapis pak to ne more biti, ker manjkajo v njem zgoraj v oklepih stoječi verzi, katere sem vzel v primerni priredbi iz natiska te pesmi v Janežičevem »Cvetju slov. naroda« str. 7/—72, kjer je to le dmgači, ne glede' na dijaktrična znamenja: 1 detela — 2 men’ — 4 Na] Na te — 7, 9, II, 13 Ker — 8 velko št.] prevelko bahanje — 10, 12 je] je to — 11 sq] so ti — 13 sq] so te — 14 veliko — 15] Za goroj mi pa zvezda gre — 16 zvezdoj pa Maria — 17 Vedni rgki] Na roki — 18 rpki nese] roki — 19, 25 kterega] ker ga — 21] Za goroj pa na zvezda gre — 22 zvezdoj pa Maria — 23 Na rQki] V rokah — 24 krancelj — 25 dekličom — 30 Zapušen 31—34 matijka. Začetek do v. 14. (tako tudi v St. 4931 do v. 6.) in konec od v. 27. spadata pač drugam. 4953. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. V. 27. Vraz, ki je pač marsikaj prenaredil, jo ima najbrž od Koiytka. Tiskana je v SPKN. I. 8 —9 s temi raz- 112 III. — I. Pesmi obredne A. 4954. In od rojstva božjega In tud od leta noviga, Ki ga je danes četerti dan. Tam stoji polje ravno, 10 Na polji stezica uglajena, Kdo jo je ugladio takd? Marija, ko je po nji rajžala Z svojim sinam Jezusam. Na polji raste jablanca, 15 Zdolej je žlahna senčica. Zdolej sta počivala. Od preveliciga veselja Precvetati je začela: Marija, vselej pomagaj nam! 20 To ti je pesem spojena Tim dekliču mladimu, Na tvoje lepo poštenje, Daj ti Bog zdravlje, veselje! Mi te prelepo prosimo 25 Enga daril božjiga. Mi se očmo od tebe potočit, Bogu te hočmo perporočit, Bogu, ljub’ dvici Mariji. Per tebi ostani sveti Duh, 30 Z nam pa pojde večni Boh! Beg v Egipet. 4954 - (Od Rasti, rasti kropiva, Da bQš cčlo polje zakrila, Da ne bq>š prosto pustila Ko za nQ zelenQ cestQ! 5 Po cesti gr§ sveti Jožef, Ki pelja oslicQ, Na oslici sšdi Marija, Na krili dčrži Jezusa, Na krili derži Jezusa, 10 Pa je močno žalostna. Ko sta v Egipt bčžala, Prišla sta do ’ne lipe, Do ’ne lipe zelene, Do ’ne lipe zelene, 15 Do ’ne hladne senčine. Jožef pravi Mariji: »Počinima si mija tu, Oslici morama jesti dati, Drugače nama zna onema- gati.« 20 Marija pod lipQ sčdela, Lipa, lipa razcvčtčla. Frama.) »Kaj to tako diši, Ke moje serce hladi?« Marija je skerbčla, 25 Da bi prčšne vode imčla, Da bi si plenice zmočila No Jezusa povijala. Marija s? je okol občrncja, PrčšnQ vodQ je dobila. 30 »To je nihladen studenec zlat, Si znaš Marija plenice prat’!« Marija si je plenice opr&la No jih je tudč sušit’ dala. »Zdaj uže pleničke suhe imam, 35 Uže drugoč dalje iti znam!« Marija vzela Jezusa No sta v Egipt hitčla. V Egiptu jima tude dobro ni, Ker s§ staja ne dobi, 40 To je prežalostni glas, Vsmili s§ Bog krez nas! ločki od zgoranjega natiska, ne glede na naglaske in apostrofe: 1 deklič — 2 Deklič] O deklič — 2 en dober] o žlahten — 3 les] sem — 5] Od Jezusa, od Marije — 6 In od] Od — 8 danas — n vgladil — 12 ko] ki — 10 rajžala] potvala — 13 S 14 polju — 15 žlahtna — 19 Mar., vselej] Vselej, Marija • — 20 t’ . . . pesim — 21 Tim] Teb’ —■ 23 Zdravje — 26 črno — 27 priporočit’ — 28] Bogu in devici Marii — 29 Pri teb’ — 30 pojdi . . Buh. — Primerjaj zgoraj v naslovu » Marija na zlatem stolu pri mrzli studenčnici « 1. odstavek pod črto (št. 4944). 4954. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. str. 104. III. — I. Pesmi obredne A. 4955, 4956. 113 >Mi smo trije kraljitarji.« 4955 - (Dolenjska.) Presveti tri kralji, Preblažen vaš dar! Preblažena zvezda, Ki svetiš ti nam ! 5 Preblažena Marija, Ki rodiš ti nam, Preblažena Marija, Ki rodiš ti nam! Mi smo tri zvelitarji, 10 Iz treh dežel smo vkup prišli: Je Gašper, Miha, Baltazar, Je Gašper, Miha, Baltazar! Herodeš je postal srdit, Se ima novi kralj rodit, 15 Pustil vse fante pomorit, Pustil vse fante pomorit! Za rojstvo mi zahvalimo Ljubo devico Marijo, Ljubo devico Marijo, Ker je rodila Jezusa; 20 Ker je rodila Jezusa, O Jezusa zveličarja, Zveličarja cel’ga sveta, Zveličarja cel’ga sveta. Mi gremo še naprej to noč, 25 Nam pridi Jezus na pomoč, In vošemo vsim skup lahko noč, In vošemo vsim skup lahko noč! 4956 - (Belokranjska.) Presveti tri kralji, Preblažen vaš dan! Preblažena zvezda, Ki svetiš ti nam! 5 Preblažena Marija, Ki rodiš ti nam! Mi smo trije elitarji, Iz treh dežel smo sem prišli: Gašper, Melhjor, Boltežar. 10 Herodež je postal srdit, Se ima nov kralj rodit; Je dal vse fantje pomorit, Dvanajst tavžent možkih otrdk: To je bla žalost in jok. 15 Mi pod to zvezdo projdemo, Vam novo leto voščimo, Vam voščimo vsmiljenga Jezusa. 4955 - Zapisal neimenovani » popotnik «. — Iz njegovega rokopisa; poslal Gašpar Križnik. Glej opomnjo pri št. 4741. Beseda kraljitar je prišla k Belim Kranjcem pač od črnih Kranjcev; po mojem mnenju je to izpačen izraz kralji trije (v pesmih), iz česar je nastalo najprej kraljitrje, iz tega kraljitarji in sing. kraljitar. Ko se beseda ni več umela, je seveda privzela vnovič števnik tri, pa bila izpravržena tudi v zvelitarji, kakor v naši pesmi, in v elitarji, kakor v nastopni. 4956 . Zapisal Ivan Navratil. ■— Iz rokopisa Mat. Majarja, ki ga je hranil Miklošič. Tam je ta opomnja: »Tudi v metliškej okolici na Kranjskem hodijo koledovat, kakor nam je gosp. Navratil popisal. Tam nosijo predzvečer sv. s kraljev trije fanti po mestu zvčzdo, v kterej luč gori. Eden jo derži na debelej palici, eden jo ziblje s pripeto vrvico, eden pa pobira denarje v dar. O tej priliki pojejo zgorenjo pesem. Tudi po kmetih hodijo koledvat, kjer jim predivo in drugo blago darujejo, ki ga koledniki na zadnje med seboj mzdele'. Ce se dve take družini srečate, si skušate ena drugej zvezdo razbiti, ker družina z razbito zvezdo ne more ničesar zaslužiti, kar je unej v dobiček.e Pnm. o tem ravnanju zlasti Valvasor, Ehre des Ilerzogthums Krain, II. 472 — 474. 8 114 III.—I. Pesmi obredne A. 4957, 4958, 4959 - Za rojstvo mi zahvalimo Ljubo devico Marijo, 20 Ki je rodila Jezusa, O Jezusa zveličarja. Mi pod to zvezdo projdemo, Vam novo leto voščimo, Vam voščimo vsim skup lahko noč! 4957 - (Iz Belih Kranjcev.) Od božiča do sv. treh kraljev hode trije fantje »kraljitarji« s popirnato in razsvetljeno zvezdo po večerih od hiše do hiše in pojo: Mi smo tej tri kraljitarji, Iz treh dežel smo sem prišli, Gašpar, Melhior, Baltažar. Jožef i Marija rajžasta 5 ’Z Egipta, kjer sta poprej bila, Zavolj’ straha Herodeža. Herodež je postal srdit, Ker se ima nov kralj rodit’. Pustil vse fante pomorit’, 10 Dvanajst tisoč moških otrok: To je bila žalost ino jok! Herodež se je veselil, Pa vendar Jezusa ni dobil. Mi na kolena pademo i5 In Jezusu darujemo Mira, kadila in zlata. Mi pa s to zvezdo projdemo, Gospodarju, gospodinji novo leto vpščimo, In voščimo vsem skup lahko noč ! 20 Mi rajžamo naprej še ovo noč, Pridi nam Jezus na pomoč! 495 »- (Iz Črnomlja.) Mi smo ti trije kraljitarji, Iz treh dežel smo sem prišli: Gašpar, Miliher, Boltažar. Herodež je postal serdit, 5 Pustil vse fante pomorit: Dvanajst tisoč možkih otrok, To je bla žalost in pa jok! Herodež se je veselil, Pa vendar Jezusa ni dobil. 10 Mi na kolena pademo In Jezusu darujemo Miru, kadila in zlata. Mi rajžamo naprej, Pridemo jiam Jezus na po¬ moč, 15 In vošmo vsim skupaj lahko noč! Kje so sveti trije kralji doma. 4959 - (Iz Motnika.) Mi smo prišli trije kralji, 5 Mi Jezusa darujemo, Gašpar, Miha, Baltazar, Tega kralja nebeškega, Prinesli smo en ofer lep, Tega kralja nebeškega. En ofer lep darujemo: 4957 - Zapisal Anton Kupljen, povedali »kraljitarji«. — Iz Slovana IV. (1887)286. F 495 8 - Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. Verz 14. je pokvarjen, gl. prejšnjo številko. 4959 ' Zapisal Gašpar Križnik. — Iz njegovega rokopisa. III.—I. Pesmi obredne A. 4960. 115 »Sveti trije kralji, Kam vi rajžate?« 10 »»Mi rajžamo, mi rajžamo, V mesto Betlehem.«« »Kraljeva svetlost, kje ste vi doma?« »»Mi smo tam doma, ker solnce gor gre.«« »Kraljeva svetlost, kje ste vi doma?« 15 »»Tam, ker solnce opoldan stoji.«« »Kraljeva svetlost, kje ste vi doma?« »»Tam ker solnce dol gre.«« 4960. (Iz Borovelj in Podkrnosa.) V zjuternej deželi je prišla gore Ena nova zvezda lepe svetlobe: Ta zvezda opomeni to rojstvo božje Novega kralja nebes inoj zemlje. 5 Ti sveti tri kralji podajo se na pot In grejo te novega kralja iskat. Po mestu Jeruzalemu so barali srčno Po tem detetu, kje je b’lo rojeno. Herodež se vstraši in pravi tako: 10 »Le pojte, iščite detetice mlado, Le skrbno poprašujte, kje je tisti kraj, Kedar ga bote našli, spet pridite nazaj!« Ti sveti tri kralji, ti brumni moži, So iz mesta Jeruzalema potroštani šli. 15 Zvezda gre pred njimi, jim sveti prav lepo, Glih tam je obstala, kjer je dete b’lo. Sveti tri kralji pri jaslicah kleč6, Noj temu detetu dari ofrujejo, Miro inoj kadilo, vse čisto zlato, 20 Enemu človeku in samemu Bogu: »Ti cartani Jezus, mi prosimo te, Daj nam ti tvoje gnade, vsliši naše prošnje: Kedar bo preteklo naše življenje, Tedaj nam ti dodeli večno zveličanje!« (Prvi kralj drugemu:) 25 »Gospod kralj, čej ste vi doma?« »»Jaz sem tam doma, čir solnce gor gre.«« 4960. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. go, kjer ima pesem mnogo povdarkov, katere sem opustil, ker jih je nekaj napačnih; verz ima po četvero povdarjenih in negotovo število nepovdarjenih zlogov. Pesem je precej zmešana. 8* 116 III.—I. Pesmi obredne A. 4961. (Drugi kralj tretjemu:) »Gospod kralj, čej ste vi doma?« »»Jaz sem tam doma, čir solnce na poldan stoji.«« (Tretji kralj prvemu:) »Gospod kralj, čej ste vi doma?« 30 »»Jaz sem tam doma, čir solnce k božjej gnadigre.«« (Prvi kralj drugemu-zamorcu:) »Gospod kralj, kam je vaš pot?« »»Moj pot je za to zvezdo: Čir bo ta zvezda ostala, Tam se bo kralj rodil; 35 Te bo kralj črez vse kralje In črez kralja Herodeža. «« (Prvi drugemu:) »Nikar, nikar, ti si en neusmiljen kralj; Tebi se vzame sceptar in krona preč, Ti ne boš kralj nikoli več!« (Vzame mu sceptar ali sabljico). Herodež gre z vojsko zoper novega kralja. 4961. (Kranjska.) Bog vam daj dober dan, Hišna gospodinja, Mi smo prišli les’ k vam, Mi č’mo eno sveto pesnio pet 5 Od Jezusa in Marije, Tud od rojstva božjiga In od leta noviga, Ki ga je dans osmi dan. Se je rodio en novi kralj, 10 En kralj črez kralje vse In tud’ čez tebe, Herodež. Se mu je Rodež naprej vzeo, Svojo vojsko mu je vkup zbrao. Predeleč mi je ž njo šeo, 15 Noter v to mesto Betlehem. In tam je storio oznanit, Od dvejih let do trejih Vse fantiče pomorit; Še Jezusa ni mogo dobit! 20 Jezus mi je frišen in veseo, Vselej, Jezus, pomagaj nam! 4961. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. V. 26. Vraz jo ima najbrž od Emila Korptka. Natisnjena je v SPKN. I. 9 —// r temi premembami, jie glede na naglasna znamenja in apostrofe: 1, 2] Bog daj dober dan, gospodinja! — 3 les’] le sem — 6 Tud] In — 8 danas —• 9 rodil . . novi —■ 10 čez — 12] Se mu Herodež je namenil — 13 zbral — 14 Daleč . . z šel — 16 storio] dal — 17] Od dveh let do treh — 19 mdgel — 20] Jezus je še urno mu všel (!) — 21 Jezus, pom.] pomagaj, Jezus — 23 Tej] Vam — 24 hišnimu — 26 zdravje in] zdravje — 30 ofrali] darovati — 31 hočmo — 33 vas črno] čmo vas — 34] Bogu, devici Marii — 34 Pri — 35 pojdi . . Buh. III.—I. Pesmi obredne A. 4962, 4963, 4964. 117 Ta vam je pesem spojena Tej hišni gospodinji, Tudi tim hišnim očetu: 25 Na vaše lepo poštenje, Daj vam Bog zdravje in ve¬ selje! Mi vas prav lepo prosimo Enga dara božjiga. _ Sveti materi božji 30 Svetiga Martina ofrali: Mi se očmo od vas potočit, Bogu vas črno perporočit, Bogu, ljubi dvici Mariji. Per vas ostani sveti Duh, 35 Z nam pa pojde večni Buh. Sveti trije kralji bi radi Jezusa — ukrali? 4962. (S Hmenic nad Otaleži.) Pršil sa ldlč naznani Sidčj nuotre w naš krhj, Ani bi j'\višna radi kradli, Jiezusa skrite zdčj! 5 Mi pa sma se zrnatih, Sma mislni, da sa n žlaht ldie: Tu sa swičti trjie krdli Z dužale jutrawe! Ta proj jm ta stari, 10 Ta /n 6 nhrnaprej, _ Ta k j-rič ta proj k štalci, Jma kruona dal da wšles. Za-jnem pa -/ne an druji, Wipcieran lih taku. 15 Ta trejči pa 71T6 w plajšu, Z ana čirna /latvuo. Kej bžima pa mi dali, Za-n uofir j m za dar, Ki smh sami saramaki, 20 Na wima, ki j« dnar? 4963 - (Iz Cerkna.) Kaj so ti pa za ni maže? Gvišno so pa kralji trije: Gašper ino Melihar In ta trejč je Boltažar. 5 Eden čeren, pa je mlad, Ves je oportan, ves je zlat: Če pa semkaj pridejo, Gvišno dete vzamejo. Rajž bi tel to glavco zgubit, 10 Ko to dete preč pustit’! — Ko v štalco pridejo Ino dal pokleknejo, Iz srca mu darujejo, Roke mu kušujejo. 15 Hvala bod’ gospod Bogu, Zastonj sem se bal taku! 4964. (Iz Krope.) Rad bi hotel vedit, Gašpar jezdi naj naprej, Le odkod je ta prvi fajn gospod! Gotovo najbolj cesto ve. 4962. Zapisal K. Štrekelj l. 1887.; pela stara Petrnelova teta. — Iz moje zbirke. Primerjaj spodaj naslov »Kdor Jezusa ukrade, bo precej mrtev.* (št. 4 g 6 $). 4963. Zapisal Franč. Sedej. — Iz njegove zbirke. Zapis Janeza Koko- šatja iz Cerkna se loči v tem: 1] Kaj so pa to za ni možje? — 3, 4 manjka — 5 čern — g] Rajš bi tel to g. zg. — 10 Kot . . proč — 11 Ko] Ker — 12 po¬ kleknejo — 13 Iz srca] Srca — 16 tako. 4964. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 775—/76. 118 lil.—I. Pesmi obredne A. 4965, 4966. 5 Dva kar jezdita za njim, Glej, kako poklekujejo Zmeram govoreta ž njim. 10 In se ponižujejo, Eden je črn, pa najbolj mlad, Noge mu kušujejo, Ves je oportan, ves je zlat. Zaklade pa darujejo! Kdor Jezusa ukrade, bo precej mrtev. 4965 - (Iz Ihana.) Pastirčka, nehajte Piskdti jmoj pet’; H štalci pirhajajte, Neki bo novga spet! 5 V naše kraji so ptršli Jen’ čudni ilde, Zagvišni b’ radi ukradli Jizusa, skrite zdej! Le vsi ukip se zbirimo, 10 Gorjače sdbi uzmimo. Bodmo hidi kit strup. Kdor bo Jizusa ukradu Ta bo precej mirto v. Glej, glej, glej, Marka, 15 Stefik, sprelub’ moj brat! (Kok’) se ta iskra žarka Pa na tih možeh ta gvant! Mi smo pa minil’, Di so kak’ žleht ilde: 20 Gvišni so tirji kral’ Iz dalnih dižela! Šace so gukr vahparli, Darval’ so jih Mariji. Ta sivi, ta stari 25 ’Ma krono da. ušes, Ta gre u štalco nar naprej. Ta drugi gre za nimi, Ja uc^ran glih tokd. Ta treki ja pa u pwajši, 30 Ta jma čarn gwant. Kogd bomo mi dali Za ’n vifir j m za dar, K’ smo še sami s’romak’, Cev’ let’ na vem, kaj ja dnar? 35 Le s krali duš .1 pokliknimo, Duhli pred Jizusa, Prosimo Jizusa: Uzj«m’ nas, Jizus, u nibesa Z dušo jm s tilesam! »Glejte, glejte, kdo gre tam. < 4g66. (Kranjska.) Glejm(o), glejmo, kdu grie tam, Zogvišnu pridejo k nam: Tu so poč eni štaif ludje, Štaif ludje, 5 Letu so krali terije. Jest bi rad vejdel, odkuod Je ta parvi fajn gospod; Ta jejzdi hitru naprej, Hitru naprej, 10 Gvišnu narbol cejsta vej! Se dva jezdita za nim, Pa se lepu menta ž nim. Ta pervi je narbol mlad, Narbol mlad, 15 Čern, portast inu zlat. 4965. Zapisal Anton Breznik; pel stari Ahavec. — Iz Breznikove zbirke V. št. 34. Prim. naslov »Sveti trije kralji bi radi Jezusa — ukralU (št. 4962). 4966. Neznanega zapisovavca. — Iz pisane pesmarice, ki jo je Viktor Ska- berne dal Fr. Levcu. V verzu 46. je napak pisano slogu. III.—I. Pesmi obredne A. 4967, 4968. 119 Ludje pravijo toku: Kej bodo spali necoj? Oh kam ti možje gredo, Možje gredo, 20 Kir tulkajn blaga neso! Kamer so deleč prišli, Eno štalco so nešli, Notri v štalco pridejo, Pridejo, 25 Pred dejte pokleknejo. Gašper začne ofruvat, Jezusa nogie kušvat, Melchior ofruje zlatu, Tu zlatu, 30 Boltežer pa kodilu. Sveti Jožef se je tudi bal, K je bil Jezušek zospal, Poglejte, glejte, kaj ja tam: Tri sveH krali grejo h nam! To so pa sveti možje, Ježiša videt’ želč. 5 Zvezda jim kaže pot, De na pojdejo dirgot. V le-to mesti Bitlehem, Ker ja nov’ kral rojčn. Mejnel, de so pujn peršli, Pujn peršli, 35 De bi s taistem dergam šli. Hvalo Bogu, vse je prov, Zobstojn sem se toku bav, Sej sa ga peršli častit, Le častit, 40 Nem se perporočit. Buodi, grejšnik, prov vesel, De je Jezus dar prejel: Dajmo mu čistu srce, Čistu srce, 45 Prosimo, de notri grie. Krali slovu jemlejo, De spiet damu pojdejo. Srečna rajžo, lohka puot, Lohka puot 50 Bog nam dej tot inu povsot! H štalci se perbližajo, 10 Niški se ponižajo. Šace gu&r vadpirajo, Ježiški lep dar dajejo. Marija hvali te može, K Ježiša tko zo časte. 15 Svet Jožif ja biv tud’ vesev, K’ ja Ježiš lep dar prejev. 4967. (Iz Ihana.) 4968. (Iz Podzemlja.) Glejte, glejte, kaj je to, Kaj so to za eni možje, Ti niso iz naše dežele! Tri kralji po cesti jezdijo, 5 Ta pervi jezdi narnaprej, Ker za cesto najbolj ve. Ta drugi jezdi zad za njim, . Se lepo pogovarja ž njim. Ko pred štalco pridejo, 10 Doli pokleknejo In Jezusu darujejo Miru, kadila in zlata. Vstani, vstani, mežnar mlad, Vzami v roko ključek zlat, 15 Da boš odpiral cerkvico: Marija nese Jezusa. 4967. Zapisal Anton Breznik; pela ?nu mati Reza. — Jz njegove zbirke II. št. 29. 4968. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. 120 III.—I. Pesmi obredne A. 4969, 4970. 4969. (Iz Sodražice.) Poglejte, kaj je tam! Sveti krali gredo tam. Tu so pač sveti možje, Jezusa vidit žele. 5 Ena zvejzda kaže pot, De na pujdejo dergot, Koker v štalco v Betlohem, Kir je novi kral rojen. K štalci se parbližajo, 10 Lepu se ponižajo, Šace gor ofrujejo, Jezusu darujejo. Lepi so krali trije, Imena nih prečudne so: 15 Gašper, Milhar, Boltežar; Dali so Jezusu dar. Lepo se perklajnajo, Leto dete pozraulejo. Vsi se čudijo na to, 20 K je to dete tok lepu. Marija hval te možie, K se tok ponižni stre. Svet Jožef je prov vesev, K je Jezus ta dar prejev. 25 Peršli so z dalnih dežel, Jezus je prou vesev, Kir imajo dost blaga, Mire, kadila in zlata. Prosmo vas, kral trije, 30 Prosmo vas, brumni ludje, Prosite tudi vi nam, De bmo peršli enkrat k vam! Ena zvezda gori gre. 4970. (Kranjska.) Ena zvejzda gori grie Tam per Betlehem(o), Kaj tu za eno znamne je, Pejte, gledat griemo: 5 De bodemo vidili mi To zveizdo naznano, Tu je angel, griem naprej, Vi pa vsi za mano! Terje modri so peršli 10 Z jutrove dežele, No komelah izdario Sveti trije kralij: Enu detiedce je, Kir se je rodilu, 15 Sej se h štalci bližajo, Kaj se buo godilu? Ta pervije, mejnim, Gašper Kir je ta nar starši, On ta parvi k ofru grie, 20 Za nim pa tovarši: On s tuo leipo krono tam To deite vkušuje, On s ta narlepšim zlatarn Jezusa daruje. 25 Milhiar ravnu gleda, Želi k njemu priti, Tej ga kra(la) mladi ga S kodilom častiti. On spozna to včlko čast, 30 De ta sinek mladi Cel ima veliko obl ast, De s glih leži v štalci. Boltežar ta tretje je, Kir ima černu lice, 35 On lepo perklaina se Pruti teimu dotetci, ja, De bi se nikdar ne bal Taciga zamurca, Miero nemo da za dar, 40 Lubi ga iz srca. 4969. Zapisal Andrej Fajdiga. — Iz njegove okoli 1834. L pisane pe¬ smarice, ki mi jo je v porabo poslal Fr. Levec. 4970. Neznanega zapisovavca. — Iz pisane pesmarice, ki jo je Viktor Skabenie dal nadz. Levcu. III.—I. Pesmi obredne A. 4971, 4972. 121 Nejsem videl moje dni Tacih steif gospodov: Čiez inu čiez so puortasti, Kedo jeh je sem perpelal? 45 Deleč so saksebi bili, Vender sa skup peršli, Na zvejzdo so gledali, De bi tu dejte nesli. Zvejzda jeh je vižala 50 Ino skopej perpelala, Nod betlehemsko štalca Pred nimi je obstala. Zahvalimo vsi Boga Is svetmi triemi krali, 55 De bi ga tudi ž nimi Enkrat v nebesih vlivali! 4971. (Z Grahova.) Na zvezda gori gre Prot’ mestu Betlehem. Kaj pa to za ’no znamnje je, Oh gledat pejte gremo! 5 Ta zvezda neznana, En angelj pred njo grč, Oh pejte vsi za mano! Prišli so trije modri Iz jutro ve dežele, 10 Na kamelah jezdijo, Aj to so trije kralji. Nisem videl moje dni Tako žlahtnih gospodov: Ko bi naz Napoletansko bli, 15 Kdo jih je sam pripeljal? Gašper ta prvi gre, Zato ki je naj starši. On ta prvi k ofru grč, Za njim pa ti tovarši. 20 In ta s to lepo krono Oj Jezusa kušuje, Iz tem najlepšim zlatom Oj Jezusa daruje. Melhjor ravno gleda gor’, 25 Ker želi k njemu prit’, De b’ se ga Jezus ne bal, Oj takega zamorca. Dal mu je miro za dar, Oh ljubil ga je iz srca. 30 Zahvalimo tud’ mi Boga In svete trije kralje, Da bi ga tudi mi Enkrat v nebesih vživali! 4972. (Iz Krope.) Ena zvezda gori gre Tam pri Betlehemu. Kaj je to za ’n znamenje? O pojde, gledat gremo! 5 Trije modri so prišli ’Z jutrove dežele, Na kamelah jezdijo, Oj sveti trije kralji! Eno dete iščejo, 10 K’ se je zdaj rodilo; K štalci se približajo, Oj, kaj se bo godilo! En z imenom Gašpar je, Ta je ta naj starši; 15 On ta pervi k ofru gre, Za njim pa vsi tovarši. Mihel željno gleda ga, Želi k njemu priti, Tega kralja novega 20 Z kadilom počastiti. 4971. Zapisal Ant. Črv. — h njegove zbirke A. 8. 4972. Zapisal Fr. (Radi voj) Pozni k. — Iz NI). 32 — 122 III.—I. Pesmi obredne A. 4973, 4974. Za tim pride še eden, Ki ima črno lice, On se nizko perkloni In kušuje mu nožiče. 25 Zahvalimo zdaj Boga In tud’ svete kralje, Da bi enkrat ž njimi vred V nebesih se rad’vali! Oj poglejte, kaj je tam.« 4973 - (Štajerska iz Vojnika.) Oj poglejte, kaj je tam! Sveti kralji gredo k nam, Oj to so sveti možje, Sveti možje, 5 Jezusa videti želč. Svetla zvezda kaže pot, Da ne pojdejo drugot Kakor k štalci v Betlehem, V Betlehem, 10 Kjer je novi kralj rojen. Lepi so kralji trije, Kašpar, Melhar, Boltažar: Imajo dosti blaga, Dosti blaga, 15 Kadila, mire in zlata. Se k štalci približajo, Lepo se ponižajo, Zaklade mu še odpro, Še odpro, 20 Jezusa darujejo. Nizko se perklanjajo, To dčte pozdravlajo, Vsi se čudijo za to, Oj za to, 25 Ko je dčte tak lepo. Ofrali so vsi Bogu Svoje duše in telo, Sdaj pa jemlejo slovo, Oj slovo, 30 Spet se vernejo domu. Oj sveti kralji trije, Pros’mo vas mi revni ljudje, Oj sprosite to sdaj nam, To sdaj nam, 35 Da pridemo vsi enkrat k vam! > En kralj je rojen črez kralje vse « 4974 - (Koroška iz Ločan.) En kralj je rojen črez kralje vse, Zvedeli so kralji trije, Kar se jih znajde na svete, So z neznanih deželah bli, Tudi črez Herodeža, Od daleč pridejo Kralja judovskega, Za svetlo zvezdico, 5 Vendar ga nihčer ne pozna. 10 Jezusu k daram gredo. 4973 - Zapisal Matija Majar. — Iz CP. 60 — 61. Prepis Majarjev v MR. 386 se loči v tem, ne glede na naglaske in e za e: 6 Svetla — 8, 16 štalici — ■ n Lepi — 18 Lepo — 21 priklanjajo — 23 pozdravljajo — 25 lepo — 28 jemljejo. 4974. Zapisal M. Majar. — Iz CP. 58 — 59 . Prepis Majarjev v MR. 385 se loči v tem: 2 svete — 8. n deleč — g svštlo zvezdico — - 12] Ta k Jeru¬ zalem (sprva še Betlehem) jezdijo — 14 Kde . . dete — 16 Betlehem še] Jeru¬ zalem (sprva isto!) — 24 Svetlo zvezdo — 26 prijezdijo — 27 dete — 29] Na zemljo pokleknejo — 30 dete zpoznavljajo -— 31 jemljejo — 32 priklanjajo — 34 deteci — 35 spoznavljajo. Opomnja. Za vzorec mnogih novejših kolednic o svetih treh kraljih po- dajem to, ki jo je v gorenji Savinski dolini prepisal Janko Časi iz nekega ro¬ kopisa in se glasi tako: III. — I. Pesmi obredne A. 4975. 123 Oni od daleč pridejo, Proti Betlehemu jezdijo, 'farno oni barajo: Kje je dete rojeno, 15 Kterega mi iščemo?« Betlehem še ne spozna ga Za svojga kralja in Boga: »Mi 'mamo že kralja Našega Herodeža, 20 Njega spoznamo sada!« Kralji to zaslišijo, Se hitro preč obernejo, Hitro spet zagledajo, Svetlo zvezdo vidijo, 25 Še dalj za njo gredo. Ravno totej prijezdijo, Kjer je dčte rojeno, Tam raz konje skočijo, Na kolene padejo 30 In dete spoznavlajo. Svoje krone dol jemlejo, Nizko se perklanjejo. Zaklade še odpirajo, Vse deteci darujejo, 35 Za kralja ga spoznavlajo! Kolednice svečinske. Marija daruje golobca dva. A. 4975 - (Iz Slov. goric.) Hvalen bodi Jezus Kristus Ena nam zvezda gori gre No njegovo sveto ime! Od ene gore visoke. Hvaljen Jezus vekomaj! Trije kralji poj’mo zdaj, Veseli glas prinesemo, Treh kraljev pesmico. 5 Na sveto noč, ravn’ o polnoč, Se narodi skoz božjo moč Pri betlehemskem mesteci, Zveličar naš živi. Zagledali na nebu so 10 Razsvetljeno zvezdico, Ta zvezd’ca jim svetila, Do štal’ce jih spremila. 25 Tri kralji po potu idejo, Si svete pesmi pojejo, Pa angelj je prikazal se, Napravil vse je žalostne. Angelj pravi: »Kralji vi, 30 Po drugem potu bote šli! Herodež dete ’če vmorit, Pri njem ne smete se glasit’.« Vsi moži, žene zakonske, Kaj bote pa vi ofrale? 35 Težave svoje in srce Vi Jezusu jih ofrajte! Kjer ostala jim je zvezdica, Ravn’ tam je bila štalica. i 5 Kralji so to rekli vsi: Tukaj notri bomo šli. Tri kralji v štal’co pridejo, Globoko se priklonijo. Svet’ Jožef in Marija obii 20 Sta ž njimi vred se jokala. Vi fanti ino dekl’ce, Kaj bote pa vi ofrale? Darujte čisto mu srce, 40 Ta Jezusu v jaslice! To so b’li sveti tr’ji kralji, K’ na pot so se podali: Gašper, Melh’jor, Boltižar, So svete cerkve božji dar! Tri kralji se poslavljajo, 45 Mi vzamemo od vas slovo, In se na pot pripravljajo, Mariji vas izročimo, Kadilo, miro in zlato Kadar duša zapusti telo, Se detetu darujejo. O Jezus, vzemi jo v nebo! 4975- Neznanega zapisovavca ; — Napisana je l. 1826. na posameznem listu, ki mi ga je od Št. Jurja na Ščavnici poslal Joče / Krajnc. Da je pesem koledniška, kaže začetek in konec. Glede vsebine slednjih odstavkov prim. 442 do 445 . IH.—I. Pesmi obredne A. 4975. 124 5 Če nam je više shajala, Svetleša je postajala. To ni nobena zvezdica, To je Marija z Jezusam. Marija se vzdigne ino gre 10 Notri v ti ograd zeleni. Ograt je lepo ograjeni, Žlahtnih je rož nasajeni: Z lepih, ardečih, rumenih, Liibe Device Marie. 15 Notri mi rase drevčece, To drobno drevce-katrože. Prelepo so precvetale Od verha no dol do zemle. Od verha no doi do zemle, 20 Jezus je naše veselje. Prelepo je razcvetala, Široko perje spiišala. Široko perje spiišala, Hladno je senco delala. 25 V senci stoji en stolec zlat, Gore pa leži antvela. Ggre pa leži antvela Liibe divice Marie. Bela je, bela kakti sneg, 30 Tenka je kakti makov cvet. Tam pa mi sidi Maria, No v rokah derži Jezusa. Jezus počiva, terdno spi, Kervavi pot po njem stoji: 35 Kervavi pot, kervavi pot, Kak so te vinske jagode. Maria vlomi vejčico, Jezusi dela senčico. Marija kome to dobi, 40 Kaj se njoj sinek prebiidi. Da se njoj sinek prebiidi, Se nizoko njoj prikloni. Se nizoko njoj prikloni, Ona njemi ta govori: 45 »Rajši te nesti križom svet, Kak pate dati Judom prek! Krez eno pole šiiroko, Krez eno morje globoko, Krez eno morje globoko, 50 Krez eno goro visoko! « Tam pa jeste en taki stan, Kerga sije zvolu Jezus sam. Tam stoji ena cirkvica, Marie divice liibe. 55 Tam stoji ena cirkvica, Na štiri vogle zmerjena. Sivega kamna zidana, Z drobnim peskom posipana. Z drobnim peskom posipana, 60 Z belim vapnom pobeljena. Vse gosto je preriištana, Z ardečim ciglom pokrita; Svečami je prepasana, Svetim Diihom požegnana. 65 Z božjo močjo odklenjena, Notri lepo obcirana. Liiba divica Maria, Ti den je vsega veselja: Da bo Maria k ofri šla 70 Svojim ženinom Jožefon. Svojim ženinom Jožefon, Z malim detecom Jezuson. Maria ofra golobca dva: To sta ne bla golobca dva. 75 To sta nebeška angela, Ki sta nam gori v nebo šla: V sveto nebo no sveti raj, Oča nebeški nam ga daj! O vi nebeški angelci, 80 Troštajte verne dušice! III. — I. Pesmi obredne A. 4976, 4977. 125 Mi smo si štirje brateči, Te pesmi bode konec kraj, Svete Marie hlapčeci. Daj Bog dušicam sveti raj! 85 Bog nam ga daj dobivati, Vsem vernim dušam vživati! Marija daruje golobca dva. B. 4976. (Podjunska.) Na sdme jutro svečnico Je Marija v cčrkev šlh. Oh Marija, oh Marija, Ki si nam rodila Jezusa! 5 Na cerkovni prag je poklek¬ nila, Je svoje molitve ofrala. Marija je okoli oltarja šla, Ofrala je dva golobiča. Marija je dol po cerkvi šla, 10 Lepo so jej pele tičice. Marija je možem talala Lepi zeleni rožmarin. To ni nobeden rožmarin, To je le Jezus, Marijin sin 15 Marija je pobom talala Lepe rudeče nageljče. To niso nobeni nagelj či, Ki so le nebeški angeljči. Marija je ženam talala 20 Lepe bele lilije. To niso nobene lilije, Je le roža Marijina. Marija daruje Jezusa. , 4977 - (Štajerska.) Mi smo si štirje brateči, Marije divice hlapčeci. Rožica, rožica cartana, Marija je z suncom zrajtana. 5 Mi pisane sveče nosimo, V boge si ime prosimo. Kaj v boge ime zdavlete, To vse per Bogi najdete. Marija pa ide na goro, 10 Cirala bo si cirkvico. Tam bo se cirala cirkvica Liibe divice Marije: Z žutoj de svečoj prepasana, Z mirom, kadilom okajena. 15 To do perhajali romari K liiboj divici Mariji. Lube divice romari Bodo njoj darece pernesli. Zdaj pa Marija k ofri gre, 20 Z seboj si vzame grlic par. Na ofer je dala grlic par No smilenega Jezosa. Zdaj le poglejte vsi lidje, Kakšni nam ofer Marija dh! 25 Tak tudi k ofri hodmo mi, Na ofer dajmo svoje srce. Zdaj se od vas obračamo, Bogi, Mariji poračamo. Totoj popevki je konec, kraj: 30 Bog daj dušicam svetli raj! 497 6 - Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 102. Verza 3. in 4. se ponavljata za vsakim parom. Prim. št. 4896 d., 490J d., 4912 d. in 4919 d. 4977. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. V. 75. 126 III.—I. Pesmi obredne A. 4978, 4979. 4978. (Štajerska.) Mi smo si štirje brateči, Divice Marije hlapčeci. Pisane sveče nosimo, Na ime božjo prosimo. 5 Marija roža lelija, Ljuba divica Marija. Kaj v božjo ime zdavlete, To vse per Bogi najdete. Marija gre na božji pot, 10 Sinka nese res soboj. »Če te me nesli križem svet, Jaz nemrem biti mantre prost. Jaz nemrem biti mantre prost, Če očem biti rešen Bog.« 15 Marija pa zdaj v cerkev ide, Sineka ofra na otcir. Poglednite zdaj vsi lidje, El je to ofer ali ne! Da je Marija k ofri šla, 20 Prelepo se je razsvetila: Kak prerumeno sunčece, Dere viitro gori gre. Z soboj je vzela golobca dva No je ofrala tud oba. 25 Poglednite zdaj vsi lidje, El je to ofer ali ne! Maria ofra golobca dva, No smilenega Jezosa. Marija gre v sveto nebo, 30 Nas povabi za soboj. Veselo nam je iti za toboj, Marija, v to sveto nebo, V sveto nebo, ti svetli raj, Oča nebeški nam ga daj! 4979 - (Štajerska.) Lepa je roža lelija, Le veselte se, dečica, Svečnja divica Marija. Zdaj skoro bode svečenca: 4978. Zapisal St. Vraz; pela M. L.(ackovička?) — Iz VO. XIX. s. poleg št. 297, kjer je nad pesmijo ta le opomnja: *Za nedelju pred (?) Svetčericom tja do večera svetčenskog hode (?) po četvoricu momakah, sa svečami cvetjem i varpci nakitjenim u ruci od kuče do kuče. Došavši u sobu sa pozdravom »Pohvalen bodi Jezoš Kristoš!« postave se n kolu te počimlju pevati pesme. Domačin jih običajno nagradi novci, obično dobe svaki po groš, inače jih nadari gazdarica suhim vočem, jabukami, orasi itd. Te otilaze sa pozdravom Srečno ili Zbogom z Bog vam lepo plati!« Vraz je prepisal to pesem v VO. V. 33 t temi predru- gačbami: 4 ime božjo] božjo ime — 5 Marija] Lepa — 6 L.iiba — 10 rez — 15 zd. v c. ide] si v c. gre — 24] Za ofer dala je oba. Verza 5. in 6. se ponav¬ ljata za vsakim parom, ki prihaja za njima. 4979 - Zapisal St. Vraz. — Iz VO. V. 34. Opomnja. Novejše svečniške kolednice so dolgovezne gole predige brez vsakega narodnega duha: edini namen jim je poduk. Takih se mi je samo iz Slovenskih goric nabralo nad 60. Da pokažem njih — nenarodni — značaj, objavljam pod črto izmed njih dve boljši, eno štajersko in eno dolenjsko. (Od Sv. Antona v Slov. gor.) Bote veseli, vsi verni lidje, Skoro dopolni se štirdeset let, Svečnski praznik že blizo nam gre. Mojzes v postavi lepo govori: Naj bo pozdravleni, »Mati naj v tempeln gre, Mi pa pripravleni Vzeme tud dar kre se, 5 Rečmo: »Marija, podaj nam roko!« 10 Sveča prižgana v spomin joj gori!« III. — I. Pesmi obredne A. 4979. 127 5 Kaj de Marija v cirkvo šla, Kaj de tam Jezošeka ofrala. »Ja bi rajši šla v križom svet, Kak bi ga dala Judom prek! Ja sem šla po globokoj vodi, 10 Po globokoj vodi, visokoj gori Tam sem najšla cimrmanetri, Kaj so nam hramek povali. Ruštek so nam napravili, Late so polopatili. 15 Le veselte se, dečica, Zdaj skoraj bode svečenca: Kaj de Marija v cirkvo šla, Kaj de nam Jezošeka ofrati. Mi smo štirje brateči, 20 Od Velke Nedle pajbeci. > 4 ' Ona je Jezusa vzela v roke, Jožef gre dalno pot tudi kre nje; Nese goloba dva, Bogu tam v dar poda, 15 Simeon stari pa gleda to vse. Simon dete v naročje je vzel, Proti nebesam zaklical vesel: »Izrael, srečen si, Jezus pri nas živi, 20 Luč razsvetlenja zaj narod bo mel!* Luč razsvetlenja prisveti dud nan, Srečo tud prižge gnes vsaki kristjan. Svetimo v dalno pot, Več nas ne bo od tod. 25 Jezus oblubi tam boljši nam stan! Zato Mariji se zročmo vsikdar, Ona za nas ma pripravleni dar: Jezusa v rokah ma, Tudi ga nam poda, 30 Oj ne zapustimo jega nikdar! Oči in materi od nas se da, Jezus, Marija, ki v templn sta šla, (Zapisal Josip Klemenčič. Ište zmir tako pot, Polna je vseh dobrot, 35 Po njoj v zveličanje priti se da! Fante, dekleta darujemo zdaj, Jezus če meti vas tam vekomaj: Prejme vas za roko, Pelja v sveto nebo, 40 Tamkaj veselja nikdar ne bo kraj! Vsem. ki so z vami al’ tukaj doma, Angela varuha vsaki ima: On vam naj bo za dar, Naj vas pelja vsikdar, 45 Gda se luč svečnska vživati da! K slednjem pa lepo prosimo vas, Da se spomenite danes na nas: Vsaki dar sprejmemo, Lepo znhvalimo, 50 Jezus ostani pa pri nas ves čas! Vam, prečastiti duhovni gospod, Ki nam vsem talate dosti dobrot: Kda bomo s sveta šli Iv blaženi svečnci, 55 Ona prisvetila bode nam vsem! — Iz njegove zbirke št. 25.) Hvaljen bodi Jezus Kristus, Dobri dan, dobri ljudje! Mi vam bomo zdaj zapeli. Od Marije svečanske. 5 O vi verni ljubeznivi Kristijani, prosmo vas: Naj si vsaki h srcu vzame, Le te naše pesmi gias. Na življenje si poglejmo, 10 Vidimo, kaj se godi: Mi otroci h smrti gremo, In nas grenka smrt mori! (Dolenjska.) Neki so ta lansko leto Današni dan veseli bli; 15 Zdaj prhnijo v črni zemlji, In so svet zapustili. Sveča nam bo v roke dana, K naši smrtni posteli; I nam bo enkrat prižgana, 20 K’ bomo z sveta rajžali. O, Marija, te prosimo, Užgi tedaj svečo nam, Kedar nas bo smrt zadela, Zadni list nam v roke daj! 128 III.—I. Pesmi obredne A. 4980. Kolednice za druge prilike. Opomnja. Narod imenuje kolednike ne samo tiste, ki nabirajo po- pevaje darove o božiču, novem letu, sv. treh kraljih in svečnici , ampak tudi ljudi, ki iz istega namena popevajo okrog pred hišami ali v hišah ob drugih praznikih (navadno zvečer pred praz¬ nikom in ob drugih prilikah. Take kolednice objavljam v tem razpredelu. Za Štefanje. 4980. (Štajerska.) Al bi se slobodno zglasili z enoj poštenoj popevkoj ? Dober večer vam Bog daj, Vi dobri ljudje, kaj bo zdaj ? Zdaj pervokrat smo prišli k vam, Saj venda ne te jezni nam! 5 Mi takšno nasnovali smo, Kaj dolga no vesela bo, Vi pa dobri ljudje ste, Vesele pesmi ljubite. Zutra pa de ti svetnik 10 Sveti Stefan manternik. K mantri so ga perpelali Zavoljo vere vmorili. V kakšoj mantri bia si S kamenjom sesipani, 15 Z toga sveta vandra si, Oj presveti Štefan ti! Te je zdehno gor v nebo: »O ti Jezoš križani, Bodi meni vsmileni, 20 Zdaj bodo me vumorili!« Te je vidio gor v nebo Božjega Sina, stoječega V časti Oče nebeškiga Ino Duha svetega. 25 Še Štefan Boga prosio je Za svoje vse sovražnike, Da bi jim odpusto grehe vse. Po smerti do zveličanje. Tak bi mogli biti mi, 30 Če čemo v nebo priti vsi: Zvoljeno trpeli bi, Sovražnikom odpuščali. 25 Kedar bomo mogli vmreti, Le prosimo vsi na glas: Jezus, Marija, Jožef sveti, Ozrite se vsi na nas 1 Birta bomo obdarvali Z ljubim sv. Jožefom; 35 Gospodinje pa z Marijo, Deklice, fante z Jezusom. De goreča nam bo sveča Mi Bogu priporočimo 30 K smrti dana vsem v roke, Le te naše pesmi glas; V smrtni sili, o Marija, Svečni Mariji se izročimo, Z neba tl na nas poglej! 40 Zdej ino poslednji čas. (Zapisal I v a n L o vrač v Izlakah. — Iz njegove zbirke I.šl. 6. -o To pesem so peli neki popotni pevci z Dolenjskega ob svečnici. Imajo neko podobico, ka¬ tero postavijo na mizo m zraven prižgo svečo; podoba je Marije svečnice«..) 4980. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. X. 36. III.—I. Pesmi obredne A. 4981. 129 Bodmo da le zdaj mi, Kak nas Štefan podvuči: 35 To mo vsi zveličani, V nebesa mo poklicani. Oče no mater darujemo S Marijoj no s Jožefom. Pajbari no dekliči vi, 40 Marijo čisto vzemte si: Te v sreči te prebivali, V nebesih te koronjeni! Ljubi oča, stante gor, Te nam dajte mali dar. 45 Če pa te nam več dali, Še bolj veseli bomo mi. Srečno, srečno spite zdaj, Lehko noč vam Bog vsem daj! Mi od vas odhajamo, 50 Srečo vam želejemo. 4981. (St. Lenart v ziljski dol. in Radišče.) Gori, gori, vsi ljudi, Bomo čestili Štefana! On je velik priprošnik, Bo prosil za nas Jezusa. 5 Prosi za nas grešnike Našim dušam zveličanje. Sveti Štefanek je pervi bil, Za Jezusam je smert storil. Sdaj peljejo pa Štefanka, Vun iz turna temnega. In kamenje pobirajo, Šent-Štefana posiplejo. 25 S hlodami ga bijejo, Nja sveto kri prelivajo. No kaj je Štefan govoril? Za sovražnike je prosil: V shodnicah lepo je učil, 10 Da bi Jude pregovoril. On je močno govoril, Vsim je velika čuda bil. No kaj mi Judi govoro? Črez Štefana se razserdo. 15 Svetega Štefana vjemejo, Ga v temnico veržejo. Sveti Štefan v temnici sedi, Pa le še močno govori. Še se Jezusa derži 20 In z veseljem vse terpi. »Moj Bog, moj Bog, moj go¬ spod! 30 Vsmili se, Jezus, črez te rod! Ne zaderži jim te greh, Temuč odpusti jim te dolg!« To sveti Štefan zgovorf, Svojo dušo v nebesa spusti. 35 Prosi, o Štefan, Boga za nas, Da nam naše grehe odpusti, Da sveti raj nam dodeli, Nas borne sirote razveseli! Tam se bomo razveselili, Kdar bomo Štefana videli. 4981. Zapisal Mat. Majar. — Iz CP. 13;. Majarjev prepis v Mij- 4°$ se loči v tem: 5 grešnike — 9 lepo — 12 Vsem — 24 posipljejo 3 2 „ crt \° — 36 grehe •— 40 vidžli. Jeli pesem v resnici kolednica, mi m bilo mogoče do¬ gnati. Objavil sem jo tu, ker je nekoliko sorodna prejšnji. Popolnoma dmgacne so legende o sv. Stefanu; priobčene v I. zvezku št. 632 — 636. 130 III.—I. Pesmi obredne A. 4982, 4983. Za Florijanovo. 4982. (Iz Ledineka Dobro večer Bog vam daj In po smrti sveti raj! Mi smo štirje brateči, Svetega Florjana hlapčeki. 5 Mi smo prišli semkaj pet, Vam prinesli tavžent let. Jutri bo veseli dan, Da svet’ Florjan pride k nam. Ko je Florjan pobič bij a, 10 Se je zgodaj v jutro on zbu- dija. Ša je v svetlo kamerco, Vzeja žehtar si in vederco. Ša je na pole široko, Gor na eno goro visoko. Slov. gor.) 15 Pa si je ogleda vse strani, Če komu nesreča se godi. Tam je zagleda Padovo, Ki je v silnem ognji b’lo. Tam gorijo in kričijo 20 ’No svetega Florjana kličejo. Svet Florjan je vsmileni, Ter on sveti križ stori. Je tri žehtare vode polij a, No ta ogenj hitro pogasija. 25 Zdaj pa molimo Boga, Da nam Florjana za varha da. Bog pomagaj nam in svet’ Florjan, Ker od Boga k nam je on poslan! 4983 - (Od Sv. Ane na Krembergu. Virta pa mi darujemo 5 Gospodinjo pa mi darujemo Z eno belo lelijo: Z eno lepo rudečo gatrožo. To pa ni nobena Ielija, To pa nej nobena gatroža, To je sv. Jožef, stari mož. To je Marija z Jezusom. 4982. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke II. str. 1 — 3. Ko¬ lednice pred godom sv. Florijana imenuje narod florijanovce. 4983. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke III. str. 4g — gr. Glede vsebine primerjaj zgoraj naslove »Kaj vam hočemo podeliti « (st. 4933), »K temu letu novemu. B .« (št. 4037), *Na križu je zapisano 12 apostolov « (št. 4748 d.), » Marija daruje golobca dva. B .« (št. 4g76.). Opomnja. Kot vzgled modernih florijanovec, katerih se mi je nabralo tudi prefej, podajan pod črto florijanovco, ki jo je v Ledenihi v Slov. goricah zapisal Janko Šlebinger (II. str. 4—7). Hvalen bodi Jezus Kristus! To je naš ti prvi glas. Srečne vas mi najt’ želimo Vsako uro, vsaki čas. Pod cesarjem Dejoklecijanom Tam je bija on soldat, 15 Pa toto pravo sveto vero Bi on moga zatajit. 5 Dragi oče, luba mati, Čujte naših pesmij glas Od svetnika marternika, Od svetega Florijana. Cesar pravi: »Florijan mladi, Smiliš se mi zlo v srce, Pusti toto pravo vero, 20 Nači hujdo bo za te!« Ti svetnik in marternik, 10 Od mladih let kot rožen cvet, V soldački stan je bil poslan, Pa tam je moga strašno vmret. Florijan vidi moč cesarja, Sliši, kaj se mu preti; V srci pa mu lepa zarja Svete vere gnes gori. III. — I. Pesmi obredne A. 4984 . 131 Hlapčiče pa mi darujemo 10 Z enim lepim rožmarinom. To pa nej nobeden rožmarin, To je Jezus, Marijin sin. Dekliče pa mi darujemo Z lepim zelenim krančekam: 15 Kera ta kranček prav drži, Tisti pa v nebesih luč gori; Kera ta kranček zapusti, Tisti v nebesih luč gasni. Otroke pa mi darujemo, 20 Z drobnimi rožicami. To pa niso nobene rožice, To so nebeški angelci. Vse skupaj pa mi darujemo S patronom svetim Florija¬ nom. 25 Bog nam pomagaj in sveti Florijan, Obvari nam dnešni veseli dan! Za Mihelovo. 4984. (Iz Frama.) Mi smo trije brati, Sv^tga Mihela hlapci. Pervo je zršlo vince, Drugo je verh pšenice. 5 Tretje je ljubo zdravje, Ko ga nam Jezus no Marija da vij e. 25 Zgrabli so ga, v ogenj vrgli, Tam se peče v njem telo, Strašno hujdo so ga tepli - In odsekali glavo. Tega svetnika marternika 30 Damo vam za variha, Da bi ognja.vas obvarva, Tu in tam tiga večniga. Zdaj želimo poslaviti Se od vas domačih vseh, 35 Hore, mačke vam spoditi, Če vam glih nej mar za smeh. Ite v kamro, pa poglejte, Kaj vam maček tam stori, S taco ’z kible žaba vlači In baruse si masti. 45 Sliš’mo tam še ropotanje, Maček vleče že meso, Stor’mo močno copotanje, Da meso to naše bo! Nej, ne smejte nam zamerti, 50 Teh navadnih pesmij glas, Torbe naše nam odmerti Znate polne od klobas. Hitro stante, trudna mati, Gospodinja kurečja, Jajce hitite pobrati, 40 Drugač bo gnezda horeva. Tak ostali srečni bote Zdaj v imeni Jezusa, 55 Jožefa ino Marije Ino svet’ga Florijana! 4984. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. str. 120. Pesem ni popolna, ker ji manjka začetek jedra. Opomnja 1. Nekaj kolednic je priobčenih tudi v I. zvezku med pripo- vednitni (n. pr. pod št. 520, 524, 445 itd.). Opomnja 2. Za vzgled modernih kolednic, s katerimi pobirajo pevci da¬ rove za kak cerkven namen, bodi nastopna iz zbirke Antona Breznika II. št. 152 vzeta » kolednicakatero je zapisovavcupela v Ihanu Slradeževa Lucija: Mi koled'i>nkx smo posvan’ 5 Cerku smo že pcblili, Vad cerkle trojiške: To ja res prov l’po: Siva nas ja prgnava Pa b’ še radi tol’k’ dobili., De smo prosit pršli. De b’ vel’k’ utar polepšali, 9* 132 III.—I. Pesmi obredne A. 4984. B. Oj Jezus no Marija, Med vama solnce sija: Po zimi no po lčti 10 Po cšlem voljnem svčti! Troštaj Bog, troštaj virta, Marija gospodinjo, Vsi angelci pa družim?, Mi pa Boga čestimo! Oddelek B. Kresne ali ladarske pesmi. Ladarske ali kresne pesmi pojo, kadar pripravljajo kres, kadar ga netijo in kadar kresovavci (kresniki alt kresnicej ob¬ hajajo okolico ali domačo vas, ko so se poprej pri kresu že dovolj napeli, naigrali in naplesali. Pred hiše zahajajo kresovavci, da si kaj nabero, š čemer se potem goste ali kar jim je sicer v korist. Nekod kurijo dandanes kres, izvzemši svečane priložnosti, samo ob Ivanjem; nekdaj pa je bilo in je v nekterili krajih še danes ' drugači. Žgal se je namreč tudi ob drugih praznikih, n. pr. o božiču, o veliki noči itd. Prava ladarska ali kresna doba pak je tudi tam bila od Jurjevega do Ivanjega, kar je deloma po¬ polnoma naturno, ker zima vendar ne dopušča pravega kresnega veselja. Tako se pri kajkavcih ^pr sme ove pevaju od Jurjeva do Poanja« (Kukuljevič, Pesme str. 2gq); toda kres v oženi pomenu je tudi tam prav za prav le ivanjski kres, ko se i>lepo opraviju i idu cel den po selih puce i dečki i pevaju pri ’ saki hiži a ’ saki im mora dati jajec, sira, masla, mele ali penez. Kaj goder na- prosiju, s toga si napraviju gosti na Petrovo.«. (Mat. Valjavec v Slov. glasniku 1866. 28g.J Bolj kakor pri kajkavcih so se, kakor vse kaže, ohranile ali so vsaj še v spominu stare kresne navade v Belih Kranjcih. Tam se na kresni večer zberd mlade deklice — kresnice — m gredo navadno po štiri ali šest vkupe kresovat, t. j. pet kresne ali ivanjske pesmi. » Pred letmijih spremljal tudi kakov mladenič, kateri ge piskal ,na sviralu 1 ; tudi zdaj gre kateri i njimi, da jih brani drugih fantalinov, če bi se hoteli ž njimi norčevati. Tebernakil nov nardilt 10 Inoj tron glih toko: Boga Vačeta inoj Sina Svetega Diha tok6. Gospodarja, gospodine, Darujte vsak soj dar: 15 Sej če bote kej darvali, Sej zgtblent vam na bo; Sej ankat bote našit Ptr večinmo Bog6! Vi fantiči jn dekliči, 20 Darujte glih toko: Sej če bote kej darvalt, Sej zgtblent vam na bo, Sej ankat bote našli Pir večtnmo Bogd! III. — I. Pesmi obredne B. 4985. 133 /' nekaterih krajih gredo zdaj kresovat precej ko se zmrači, drugod pa naloie poprej na kakem hribcu ali razpotju blizu vasi kres in prepevajo tam do polnoči .« To je gotovo starejša šega. Ko se pri kresu napojo, gredo še le kresovat pred hiše; toda v prejšnji dobi so hodile kresnice še poprej med vinograde in na polje, in s polja so se še le vračale v vas pred hiše. Od tod prihaja vedno se po¬ navljajoče zatrjevanje: » Me smo nocoj malo spale, ker smo polja varovale .« V Belih Kranjcih kresujejo zdaj navadno deklice 16—-20 let; na Omoti pa k so hodili do 188 5. I. kresovat pastirje in pastirice 10—12 let. Pri vsaki hiši jim dade kak dar, največ in natura: jajec, masti, brašna (moke). Te darove razdele in prodajo, ali pa se i njimi gostč'{naslednjo nedeljo. Če jih je več, vsaka še sama kaj priloži; ena prinese povitico, druga petelina itd. Kupijo si tudi vina. Prejšnje čase, ko je bilo kresovanje bolj v navadi, so po¬ zvale kresnice na gostijo tudi godce. Kresovanje se tako pri kajkavcih, kakor v Belih Kranjcih imenuje tudi ladan j e; pesmi se zovejo kresnice ali ladanj ke. »Idemo ladat sv. Ivanu, da nam da dobro leto«., pravijo v Grib¬ ljah. (Janko Barič v njegovem bogatem rokopisu kresnih pesmi, ki mi jih je dragovoljno prepustil.) Kresnice sem porazdelil v jurjevske in ivanjske, v tretje poglavje pa sem pobral, kar se je pri nas v pesmih sicer ohranilo spominov na kres. Med kresnimi se pojejo nektere, ki niso prvotno kresne. Ker jim vsled porušene oblike ni več lehko najti pravega mesta, sem jih priobčil tukaj; nekaj pri kresu pevanih pa je ob¬ javljenih vendar že v prvem, nekaj pa v drugem delu, ker jih tam terja nekoliko njih vsebina, nekoliko pa ta okolnost, da se pojo tudi mimo kresovanja. _ JPoglavje I. Jurjevske pesmi. Pri kresu. 4985 - (Iz Stupnika pri Zagrebu.) U večer pred Gjurgjev-danom nalože pastiri na ,križanji 1 borovice, drvlja i šikarja, pospu slamom, pa to sve zapale. Kad počne gorjeti, djevojke stanu okolo vatre i pjevaju: Lepi Juraj kres nalaže Jednom rukom kres nalaže Na Jurjevo na večer. Na Jurjevo na večer, 4985. Zapisal St. Koren ič. — Iz ZZNŽ. 1 . 140. Pesem spada po vsebini k pesmim » Pri kom je prava ljubezen ♦ (n$8 — 1183), med katerimi je primerjati zlasti št. nj2, ki ji je tudi po obliki enaka. 134 III. — I. Pesmi obredne B. 4986, 4987. 5 Drugom rukom venčec vija Na Jurjevo na večer, Tretom rukom meč povija Na Jurjevo na večer. Sfalilo mu malo zlata, 10 Malo zlata za dva lata Na Jurjevo na večer. Hodi, Jurek, čačku prosit, Da ti dade malo zlata, Malo zlata za dva lata 15 Na Jurjevo na večer. Hodi, Jurek, mamu prosit, Da ti dade malo zlata, Malo zlata za dva lata Na Jurjevo na večer. 20 Hodi, Jurek, bratca prosit, Da ti dade malo zlata, Malo zlata za dva lata Na Jurjevo na večer. Hodi, Jurek, sestro prosit, 25 Da ti dade malo zlata Malo zlata za dva lata Na Jurjevo na večer. Poslije ove pjesme skaču djevojke i momci preko vatre. Drže, ako pre- skoče vatru, da ih ne de tresti zimica cijelo ljeto. 4986. (Okoli Toplic in po varaždinskem polju.) Sveti Jura kres naložil, Sveti Jura, Na Jurjevu na večerju, Na Jurjevu. 5 Dimo pošel, persten zgubil, Dimo pošel. »Idi, luba, najdi mi ga, Idi, luba! Najdi mi ga, donesi ga. 10 Idi, luba!« Jišla luba, je ga našla, Jišla luba. Je ga našla, donesla ga, Je ga našla. Pred hišami. 4987. (Iz Stupnika pri Zagrebu.) Na sam Gjurgjev dan idu od kuce do kuce tako zvani jurjaši, t. j. pastiri, nosedi zelene grane, te pred kudom pjevaju: Prošel je, prošel pisani vuzem, Došel je, došel zeleni Juraj Na zelenom konjiču, na pisanom voliču. Nadelite Juraja, draga moja mamica: 5 Dajte nam kuk, da nas ne bu vuk. Dajte nam jajc, da nas ne bu raje. Dajte nam hrži, kaj se doma trži. Dajte nam hajde, kaj se doma najde. Dajte nam groš, da nas ne bu još. 10 Nadelite Juraja, draga moja mamica. Donesel je puno vam, uprav tak, kak i nam: Pedanj dugu travicu, laket dugu ladicu. 4986 . Zapisal Ivan Kukuljevic. — Iz njegovih »Pčsmi« sir. 249. Vei'z 10. je pač napačen nam. vNajdi mi ga« ; prim. ponavljanje drugih verzov. Prim. tudi h. 1168 d. , 4987 . Zapisal St. Korenic. — Iz ZZNŽ. I. 141; »lesica = lesa pri dvoru« ; »kuk = butina od svinjčeta«; ladicu = mladiču. III — I. Pesmi obredne B. 4988. 135 Gospodarice sada daruju jurjaše: jajima, sirom ili suhom mesom. »Dje- vojke, koje su uz ,Juraja‘, nastave pjevati: Kukovačica zakukovala, kirales, Zelenom lugu na suhom drugu, kirales. Aj to ni bila kukovačica, kirales, To je bila mlada nevestica, kirales. 5 Nevestica po gradu se šeče, kirales, Po gradu šeče, deverke budi, kirales, Devet deverkov, koje brajenkov, kirales: »Stante se gori, devet deverkov, kirales, Devet deverkov, koje brajenkov, kirales! 10 Juraj je došel, zelen naš Juraj, kirales. Eto vam mene zelenom lugu, kirales, Zelenem lugu na suhom drugu, kirales!« Ako pak ne dobiju ništa, onda pred onom kučom zapjevaju: Lesica vam podrta — a kravica odrta. 4988. (Iz Gorice na Turovem polju.) Dne pred Jurijevim, kakor tudi Jurijevega dne samega se zbere mladina, navadno deček in dve deklici, katerim se pridružijo radovoljno tudi drugi de¬ ležniki, ter gredo od hiše do hiše. Deček nosi iz rdečih robcev in trakov na¬ rejeno zastavo, bogato ozalšano z zelenimi vejami, deklici pa imata v rokah več mladih šib. Pred hišo zapojo to le pesem: Ovo se klanja zeleni Juraj, — kirales, Zeleni Juraj, zeleno drevce — kirales: Zeleno drevce (v) zelenoj hali — kirales, Zelenoj hali, jukuni kapi — kirales, 5 Jukuni kapi, jubričkoj sablji -— kirales, Ju(b)ričkoj sablji, u bačkom pasu — kirales, U bačkom pasu, u plavi hlači — kirales, U plavi hlači, u žutih čižmah — kirales. Kukuvačica zakukuvala — kirales, 10 U jutro rano v zelenem lugu — kirales, V zelenem lugu na suhom drugu — kirales, Na suhom drugu na rakitovom — kirales, Na rakitovom i na borovom — kirales, To mi ni bila kukuvačica — kirales, 15 Več mi je bila mlada nevjesta — kirales. Mlada nevjesta po gradu šeče — kirales, Po gradu šeče, deverke budi — kirales. Dever ne verek kako brajenek — kirales, 4988. Zapisal pl. Josipovič. — Priobčil Vatr. Jagič v »Archiv f. slav. Philol . ♦ XII. 306 — J07. kirales = kyrie eleison; jukuni = i u kunji: jubričkoj = i u britkoj. V v 18. je Dever ne verek nerazumljeni Devet deverek. 136 III.—I. Pesmi obredne B. 4989, 4990, 4991. Stante se gore, mlade snašice — kirales, 20 Pak nadielite nas djevojčice — kirales, Nas djevojčice, zelena Jtirja — kirales! S ve su dj e vojke zamuž otišle — kirales, Samo ostala Mara djevojka — kirales, Mara imala zlatu jabuku — kirales. 25 Puno gospode za jabuku drže — kirales : Komu jabuka, temu djevojka — kirales! Juri jabuka, Juri djevojka — kirales. Jura ju tače u ra(v)no polje — kirales, U ra(v)no polje, u črne gore — kirales. Tu se nekoliko preneha in potem zapoje ta verz: 30 Dajte nam, dajte, kaj se kanili — kirales! Ko so pevci obdarovani, navadno z robci, pa tudi z denarjem, se zahva¬ lijo s temi verzi: Aj zbogom, zbogom, vi dobri ljudi — kirales, Mi vam hvalimo, aj Bog vam plati —- kirales! 4989. (Križevska.) Kukavica, Lado! zakukuvala, Lado, oj Lado! Lado, oj Lado! Na suhom drevcu, Lado! Zakukuvala, Lado! vu černoj gore, pri hladnoj vode, Lado, oj Lado! Lado, oj Lado! 5 Vu černoj gore, Lado! na suhom dvevcu, 4990. (Topliška pri Češnica višnica, na kaj si se nagnola? Oj Lada ter Lada, Vesela je Maria! Ja sem se nagnola na Ivanov beli dvor. 5 Oj Lada ter Lada, Vesela je Maria. aždinu.) Naši Ivan terdno spč, Bog in blago nadelč, Oj Lada ter Lada, Vesela je Maria! Levku noč, dobru noč, Ježuš nam je daj! Oj Lada ter Lada, Vesela je Maria! 4991. (Iz Novakov na Hrvaškem.) Stara majko, hvaljen budi Bog! Nastalo je novo leto, pomozi nam Bog! 4989 . Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih »Pesmi« sir. 251. 4990 . Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih »Pismi« str. 251. 4991 . Zapisal Anton, priobčil Ivan Navratil; povedal Blaž Kos iz Novakov (na Hrvaškem, tri ure od Metlike) v Metliki 24. aprila i8yS., od hiše III. —I. Pesmi obredne 13 . 4992. 137 Sve su kite oklenile, samo jedna ne. Ona nije oklenila, kaj zelena nij. 5 Na toj kiti sva gospoda i gospon Bog. Prešal je, prežal pisani vazam, Ovo je došel zeleni Juraj, Izza loga zelenoga, izza morja krvavoga. Donesal je, donesal lakat dugu mladiču, 10 Donesal je, donesal pedanj dugu travicu, Po dalekom putu, po debelom gruču: Do kolena blatci, do ramena vodica, Po ravnom polju, na vranom konju. Dajte mu, dajte, kaj premorčte: 15 Dajte mu zobi, kaj se doma dobi. Dajte mu hrži, kaj se doma trži. Dajte mu hajde, kaj se doma najde. Dajte mu žita, kaj se doma pita. Dajte mu jaje, da vam Bog občuva janje. 20 Dajte mu soli, da budu debeli voli. Dajte mu luka, da mu ne bu muka. Dajte mu mesa, da se ne otresa. Dajte mu pogače, da mu noga odskače. Dajte mu groš, da vam dojde još. 25 Dajte mu dinara, da vam dojde vinara. Dajte mu škudu, da ne pojde k sudu! Dal’ki su mi puti, opanci su utli, Nimam drite ni smolč, kaj bi krpal opankč: Šilo mi je v Metliki, drita je v Ljubljani, 30 Dokle to saberem, cipele razderem. Oj kaj, stara majko, bu li kaj? Težko mi je stati pred vašimi vrati! 4992. (Iz Gribelj.) Na dan sv. Jurja zbero se vsi pastirji in gredo Jurja vodit. Jednega izmej njih oblože in ovijejo od glave do petd s zelenim brezovini kitjem. črez pas opašejo ga z zvito trto, isto tako tudi okoli vratu in gori na vrh glave tako, da je gori šopek iz kitja, med katerega zabodejo rudečo svatsko rožo, a za ono trto, s katero je opasan, navežejo mu drugo trto, in za ono trto ga drži oni, kateri ga vodi; zakaj on sam ne vidi ničesar, ker je čisto obložen s kitjem. Oni, kateri ga vodi za trto, ima v roki tul, na katerega tuli, a tretji pastir nosi košarico, v katerej nosi jajca, katere mu ljudje darujejo (dobiva samo jajca) in poje, ko pridejo do hiše tako-le, a oni, kateri ima tul, pa tuli: »Prošel je, prošel, pisani vuzem, Došel je, došel zeleni Juraj. Donesel je, donesel peden dolgo travico, do hiše noseč na kolen nabodeno butaro cvetočih kit. — Iz »Letopisa Matice slov.* r8yg. 217 — 218, kjer razlaga Ivan Navratil te-le besede: kite = veje; okleniti = ojekleniti; vazam = vuzem; zob f. = oves; luk = čebula. 4992. Zapisal Janko Barle (18. maja 1888); povedala Totarjeva Meta. Iz Barletove zbirke. 138 III.—I. Pesmi obredne B. 4993. Laket dolgo mladico. 5 Dajte mu mesa, da se ne otresa. Dajte mu vina, da ga ne bo zima. Dajte mu pogači, da mu noga poskoči. Dajte mu groš, da vam dojde još. Dajte mu masti, da bo vreden časti. 10 Dajte mu soli za debele voli. Dajte mu jajec, da ga ne bo zajec. Dajte mu kruha, da ga ne bi muha. Dajte mu mleka, zelena mu obleka. Došel je, došel po daleki poti, 15 Po daleki poti, cipeli so votli. Dreta mu je v Metliki, Šilo mu je v Ljubljani. Dokler to sebere, Cipele razdere. 20 Blato mu je do kolenca, Voda mu je do ramenca. Dajte mu dajte, kaj mu premorete, Nima kadi stati pred vašimi vrati. Ki bi 'tel vse to sebrati, 25 Bi se moral ranej stati!« Ko so vže pri vseh hišah popevali, kitje Jurju odvežejo in darove na tri jednake dele razdele. 4993 - (Iz Primostka.) Prošalje, prošal pisani vazem, Došal je, došal zeleni Juri. Donesal je, donesal peden dolgo mladico. Laket dolgo travico: 5 Iza loga zelenoga, Izza morja krvavoga Po grdemu putu, Po debelem grudju. Voda mi je do ramenca, 10 Blato mi je do kolenca, Opanci so vutli, Blato ide nutri; Šilo mi je u Metliki, Dreta mi je u Lublani: 15 Dokler to seberem, Opajnce razderem. Dajte mu, dajte, pa mu po¬ magajte : Dajte mu hruha, da ga ne naduka. Dajte mu hajde, da se duma najde. 20 Dajte mu rži, da se duma trži. Dajte mu škudu, da ne pojde k sudu. Dajte mu mesa, da pojde v nebesa. Dajte mu masti, da ga Bog počasti, Dajte mu krajcar, da ga ne bo sprajcar. 4993 - Zapisal Janko Barle (y. aprila 1888 l.); povedala Muc Katarina. Iz Barletove zbirke. III.—I. Pesmi obredne B. 4994, 4995, 4996. 139 25 Dajte mu Špeha, da ga ne bo kreha. Dajte mu jajc, da ga ne bo zaje. Dajte mu pogače, da mu noga poskače! Oj stara majka, bo li kaj? 4994 - (Iz Trebuč v Belih Kranjcih.) Došel je, došel sv. Juraj, Donesel je pedanj dugo tra¬ vico, Lakat dugo mladico. Dajte mu, dajte, 5 Jur’ja darovajte. Dajte mu pogače, Da mu noge poskoče. Dajte mu vina, Da mu ne bo zima. 10 Dajte mu pleče, Da vam kaj ne reče. Dajte mu hajde, Da se doma najde. Dajte mu žita, 15 Da se doma pita. Dajte mu groš, Da mu dojde još. Dreta mi je v Ljubljani, Šilo mi je v Metliki. 20 Dotle mi to zberemo, Cokle si razderemo. Haj, haj!-- Bo li skoro kaj? 4995 - (Okoli Adlešič.) Beli Kranjci hodijo na Jurjevo po nekaterih vaseh popevat, pa le tedaj, kadar je o Jurjevem že kaj zelenja. Po dva ali več dečakov vzame malega dečka, ovijejo v zelenje ter vodijo od hiše do hiše, češ, »Jurija vodijo«. Pri tčm popevajo: Došel je, došel zeleni Juraj, Donesel je pedenj drugo travico, Lakat dugo mladico. 4996. (Iz Adlešič.) Na Jurjevo popevajo razen pesmi, ki je priobčena v Mat. Letopisu na str. 135, še tako: Prošel je, prošel pisani vu- Na zelenem konju zem, Po zelenem polju. Došel je, došel zeleni Juraj 5 Dajte mu, dajte itd. 4994. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz » Letopisa slov. Matice « 1888. str. 133, kjer je to v spisu »Slovenske narodne vraže in prazne vere« priobčil Ivan Nav¬ ratil, ki je iz Mtopisa 1879. str. 218 (gl. št. 4492) k verzu *Da mu dojde još« primeril »Da vam dojde još «. 4995. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz »Letopisa slov. Matice « 1888. str. /33 v spisu Ivana Navratila »Slovenske narodne vraže in prazne vere«-. 4996. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz Dom iti Sveta II. (1889.) 31. 140 III.—I. Pesmi obredne B. 4997, 4998. Kako Korošci praznujejo Sv. Jurija. 4997 - Zvečer pred Šentjurjem se zberejo dečki zmrakoma zvunaj vesi s kravjimi zvonci, drugi s kozjimi rogovi in tako žvenketaje in trobentaje letijo v selo pred vrata perve hiše. Eden izmed njih je s slamo ovit, imenujejo ga sv. Šent-Jurja. Vsi vkup potle pred hišnimi vrati stoječi glasno govore ali zapojo: Sveti Šent-Juri Poterka na duri; Ma jeno hlačo zeleno, Jeno rudečo. 5 Je še le prišel v deželo, Je ga že vse veselo: Tičice v germovji, Kukovca v bukovji, Rumene rožice lepo cveto, 10 Se svetga Šent-Jurja veselo. Potlej poda Šentjurjevcam gospodinja kako jajce, ali malo masla ali zasake (zaseke) ali pšeničniga kruha, kadaj še kako klobasico. Potem se zahvaljajo, rekoč: Bog ob vari vam živino: Vaše kure, vaše teleta, Vaše krave, vaše vole, 15 Pa vaše lepe dekleta: Vaše konje, vaše svinje, Miši in grile pa zlodej vzemi! Potlej pa letijo trobentaje in žvenketaje naprej od hiše do hiše. Malokje se zgodi, da bi se jim nič ne podalo, ker se obče misli, da bi pri hiši, posebno pri živini sreče ne imeli. Kjer se jim nič ne poda, rečejo sledeče: Naj pokrepa vam živina: Miši in grili vse naj snedo! Vaše krave, vaši voli, Ogenj naj vam vse požgč, Vaši konji, vaše svinje, Voda zalije, 20 Vaše kure, vaše teleta, Grom in toča pobije! Den po Šent-jurji se zberejo Šentjurjevci v kaki hiši, kjer so domači z mladino najpriljudniši, in skuhajo darove zbrane in jedo veselo, dokler je kaj. Ta navada je v Rožeku, na Pečnici, v Ločah, na Brdnicah (Ftirnitz), v Podlipi, v Šent-Ili in v Lipi. - _ _ 4998. (Na Žili pri Beljaku.) Na večer pred sv. Jurijem trobijo dečki s kozjimi rogovi in zvonijo (.cingljajo*) z živinskimi zvonci po vasi od hiše do hiše. Najumnejši in zgovor¬ nejši udari s palico na hišne duri in pravi: Sv. Jurij potrka na duri, Eno hlačo hlačnico Ima zeleno, eno rumeno. 4997 - Zapisal M. Maj ar. — Iz Novic VI. (1848.) 63. Isto popisuje Majar z nekoliko drugačnimi besedami v Sl. Bčeli II. 1. (1831.) 106. iop V pesmih je tam to drugače: 3 hvačo — 5 peršu . . . deževo — 6 vesevo — 9 lepu — 10 Sent Jurna — 11 Buh — n vam] vašo — 15 lepe — 16 hrile — 17 Nej — 17 vam] vaša — 20 Za tem je vtaknjen ta: Pa tudi vaše dekleta — 21 in] pa — 21 nej — 22 nej . . požje — 23, 24] Toča pobije, voda zalije! . . Po na¬ tisku v *Slov. Bčeli « jo je natisnil Scheinigg v NPKS. št. g2. v književni slo¬ venščini, premenivši mimo dijalektičnih oblik še to: 4 rudečo] rumeno — 16 pa zlodej vzemi] naj zlodej vzame. Zapis neznanega zapisovavca v Slov. Glasniku 1838. I. 138 v dopisu iz Iložeka, ki obsega samo prvih deset verzov, se ne loči od Majarjevega zapisa, razen v teh malenkostih: 4 erdečo — 6] Ga je že vse veselo — 10 Sentjurna. Tam se pristavlja ta opomnja: »Tako prepevajo na predvečer (sv. Jurja) šentjurjevci in zvončljajo od hiše do hiše, da vse cinglja. Vsak gospodar, vsaka gospodinja jim ima pripravljeno darilo: jajec, moke, zabele ah drugega kaj. Bog prenesi, jih od hiše odgnati: nesreča za nesrečo bi pri- dervila nad njo .« 4998. Zapisal Fr. Eller. — Iz » Letopisa slov. Malice « 1888., str. 134. kjer jo je priobčil v spisu *S/ov. narodne vraže in prazne vere « Ivan Navratil. III.—I. Pesmi obredne B. 4999, 5000, 5001, 5002. 141 4999. (Iz Lešan v Rožu.) Sveti Marka, Marka, Pa potrka že na duri, duri: Koj pred durmi darka, darka! 5 Eno hlačo raa žele-, zeleno, Sveti Šentjurij, Jurij Uno pa rume-, rumend itd. Kako praznujejo sv. Jurija na Štajerskem. 5000. (Od Mure.) Na Jurjevo si mladi fantje zberejo najlepšega dečka, ga lepo s cvetjem opletejo, tako, da ni mu viditi oblačila. Ta mladenič se veli vesnik ali zeleni Juri. Vodijo ga (štirje tovariši) po vaseh popevajoči: Zelenega Jurja vodimo, Ježibabo zganjamo. Maslo in jajca prosimo, Mladoletje trosimo. Večkrat je vesnik tudi v beršljin oblečen. Tudi še poleg vesnika hodi rabolj. Rabolj pa ni v cvetje in zelene veje oblečen, ampak v slamo. Na zeleni trati se zeleni Juri in rabolj primeta in mečeta. Zeleni Juri vsegdar premaga. Tudi v kožuh je rabolj oblečen. Brez dvombe je to vojska med zimo in poletjem. 5 001 - (Laško.) Vsako spomlad obvijejo na Jurjevo kojega moža vsega od glave do pete v bukovo zelenje, in ga sprevajajo po trgu pevajoči sledečo, vsakako pokvarjeno pesem: Svetega Jurja vadimo, Bodi ti naš pomočnik! Za jajca, Špeha prosimo. 5 O svetem Jurji maša, Sveti Juri orožnik, Je dobra kravja paša. 5002. (Iz neimenovanega kraja.) Ko se približa god sv. Jurja, obrača se mladina vsako jutro proti solnč- nemu vzhodu in popeva: Pridi, sveti Juri, Pridi, sveti Marko, Toplo nam zakuri! In nam speci jarko. 4999. Zapisal K. Pečnik. — Iz »letopisa slov. Matice«. 1888., str. 134, kjer jo je v spisu »Slov. narodne vraže in prazne vere « priobčil Ivan Navratil. 5000. Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz njegovega spisa » Mladoletne igre Slovencov kraj Mure « v » Novicah « XV. (1857.) go in Steiermdrk. Zeit- schrift 1843., str. 104. 5001. Zapisal I g. Orožen. — Iz » DasBisthum und die Diaecese iMvant IV. 2, Dekanat Tiiffer 230« v » Pajekovih » Črticah « str. 63. Srednje vaze glej tudi spodaj v večernih molitvicah. 5002. Zapisal Dav. Trstenjak. — Iz Slov. Glasnika VII. (1861) 80. Trstenjak piše v Novicah XXXVIII. (1880.) na str. n o ladavicah to-le: »Moj rajni dedec, ki so se rodili leta 1747., so mi pred 50 leti večkrat pravili: »Dečko! na svetu ni nič več veselo; vse lepe stare navade se opuščajo, zdaj uže celo Ladavice več popevat ne hodijo. Ko sem jaz mlad bil, so Ladavice še hodile na Jurjevo od hiše do hiše popevat; najlepša dekleta so se lepo oblekla, 142 III.—I. Pesmi obredne B. 5003, 5004. Na Jurjevo, hitro po polnoči, fanti začnč z biči pokati, pastirji pa v ro¬ gove trobiti, ker to, pre, copernice odganja. Žene na predvečer trgajo cvetlico, imenovano jurjevico, in jo kravam davajo, da bodo imele obilno mleka. Na Jurjevo spuščajo navadno živino najpred na pašo. Fanti si naredijo lesen ključ in vrtaje v zemljo pojejo: Sveti Juri, to 'maš ključ, Odpri nam nebeško luč! 5 . 003 - (Od Ščavnice.) Kadar smo na Jurjevo pervokrat gnali na pašo, smo pastirji pod gaber pokleknili in molili: Sveti Velko, brani mojo belko, Da 'de solnce peklo Sveti Češko, daj ji vime težko, 5 Ino maslo teklo! Sveti Juri, ti pa nam zakuri, Jurij po potoku tuli. 5004. (Od Notr. Bistrice.) Pastirji pojejo spomladi na paši to pesmico: Jurij po potoku tuli Dormi ne smč; Z belim hlebcem: 5 Če ga domu prinese, Če ga pojč, Hišo vso raznese. —— s cvetlicami okinčala, in povsod so jih radi poslušali.« — Jaz, takrat 10 let star fantič, sem se malo brigal za Ladavice, a ime sem si zapomnil, in veselilo me je sporočilo mojega staraga ateja, ko pozneje pri Vuku pod besedo ,Ladavica‘ berem, da okoli Karlovca »djevojke krščanske nakičene vjencima idu po vesima (?) u oči Džurdževa dne, a u varošu na Džurdžev dan od kuče do kuče i pjevaju.« Dobil sem od svojega nekdanjega učenca, prezgodaj umrlega, nadepolnega klerika Šimona Megle košček ladavičnih pesmic, a gotovo to ni plod narodne poezije, ker metrum uže opominja na umetnega črednika pesme. Utegnil jo je kak šol- mašter zložiti, a zadržaj pesmi nam barem nekaj razjasnuje, kaj so Ladavice bile. Pesem se glasi ovako: Oj Lada, Lada, mila Lada! Masla si nam ti prinesla, Mi te dnes rešujemo. Celi svet je rožencvet Tvojega godu vesele, Solnce si nam omladila Tebi v čast popevamo. 10 Da že začne toplo gret, 5 Oj Lada, Lada, mila Lada, Oj Lada, Lada, mila Lada, Mi te rade imamo. Tebi čemo hvalo pet. (Trstenjak potem primerja, kje in kako se Lada sicer pri Slovanih nahaja in kaj vse utegne pomeniti.) Pod črto stoji ta opomnja: »Simon Megla je bil rojen v fari sv. Marjete na dolenjem Dravskem polji; in je imel prepis pesem rajnega tamošnjega šolmeštra Kozarja, ki je v visoki starosti umrl. Ta je za kolednike pesmi zlagal; brž ko ne je gori postavljena tudi iz njegovega peresa, in utegnile so za njega ob Jurjevem Ladavice še pohajati v vasi.« 5003. Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz »Novici XVI. (1858.) 20, kjer pristavlja, da spominja Velko na Velesa, češko pa na Čeh, kakor se kraj Mure veli živinski pastir. 5004. Zapisal Ivan Bilc; priobčil Ivan Navratil. — Iz -»letopisa slov. Matice« 1888., str. 133 v spisu »Slovenske narodne vraže in prazne vere«. *Kaj znači Jeli hlebectega ne zna zdaj živ krst«. Opomnja. Tudi za Jurijevo se poje več pesmi, katerih ne moremo Steli med narodne. Med njimi nahajamo n. pr. cerkveno » Veseli vilaž naj cveteti« (v III.—I. Pesmi obredne B. 5005. 143 Poglavje II. I v a n j s k e p e s m i. Vabilo na kres. 5005. (Iz Bereče vasi, suhorske župnije v Belih Kranjcih.) Dandanes pojo te pesmi, ko so se kresnice vsele h kresu. Da nekdaj ni bilo tako, kaže njih vsebina. Od kresa v vas je predaleč. Gotovo sojih prej pele neke kresnice ali kresniki po vasi v tem, ko so drugi ogenj zanetili in podkurili. Oj Ive, k nam na kres! Da b’ste z nami kresovali, Saj ste s’noči obečali, Oj Ive, k nam na kres. Majarjevi CP. str. 143 — *4l)> P a tudi pesmi, kijih v resnici ali, kakor vsaj slutim, najbrž pojo šentjurjevci ali sv. Jurija koledniki. K tem zadnjim spada zlasti tista, ki jo je deloma objavil Pajek v Črticah str. 63 in se začenja » Hodi, hodi, sveti Juri*. Jaz imam še dvoje drugih zapisov. Eden je iz »Novic* II. (1844.). 65, drugi v zbirke Marije Selščak iz Središča, kjer pa letnica 1844. že deloma kaže na to, da je prepisan iz »Novic* (v resnici ni mnogo razlike med obema tekstoma) in pa zapis od Sv. Jurija na Ščavnici, ki tudi ne kaže prav narodnega lica. Kot vzorec » kolednice * o sv. Jurju podajem tisto, ki jo je na Krškem za Navratila zapisal Jernej Ravnikar l. 1888. »Pozno v noč pred sv. Jurijem ali po polnoči ■— piše Ravnikar — pridejo neznani moški (pevci) iz bližnje okolice v Krško ter pred hišami (okni) prepevajo razne pesmi sv. Juriju na čast. Jedno sem čul in nato zapisal * Dober večer Bog vam dej, To mi voščimo najpoprej; Potlej bomo še naprej Od sv. Jurja zapeli kej. 5 Sv. Jur’ je bil bogat graščak, Zraven pa srčan vojak, Cesarja je sluzu prav zvestu, Tavženkrat bolj pa še Bogu. Bil je cesar Deoklecijan 10 Krvoločen in teran; Ukazal je, da vsak kristjan Mora bit’ ob glavo djan. Svet Jur se ni vstrašil tega, Še sam k cesarju se poda, 15 Prav’: »Vedi to, Deoklecijan, Da jaz sem tudi kristjan!« Cesar se pa razsrdi. Ves togoten zakriči: »Izderi rabelj ven svoj meč, 20 Odsekaj Jurju glavo preč!« Zato se pa zdaj veseli Gor’ v nebesih z angeljci. Prosi tud’ za vas Boga, Naj vam to potrebno da. 25 Pri vas ostane večni Bug, Z nami pa porajža sveti Duh, Pri vas ostane večni Bug, Z nami pa rajža sveti Duh. Potem še dostavijo: Oče po lojtri lezejo, 30 Pa nam Špeha režejo: Gospodarji jim dajo vina, gospodinje pa jajec. »ocvrto jed«. Namesto zadnje stroje je slišal Iv. Lapajne: Mati po hiši dišejo In nam jajca išejo. Doma potem napravijo Mati že po lojtrici lezejo, Oče že s ključkom rožljajo, Nam gvišno Špeha režejo: Nam gotovo vinca dajo. (Letopis slov. Matice 1888., str. 134.) V tej pesmi je naroden samo okvir (vv. 1 — 4, 25—32J. 5005.' Zapisal Janko Barič. — Iz njegovega rokopisa, kjer je pripisana ta le melodija: 144 III. — I. Pesmi obredne B. 5006, 5007. 5OO6. (Iz Drašič.) A. [Moškemu:] Hodi, I. (Ivan), k nam na kres! Snuči si nam 6bečal, Da boš z nami kresoval; Hodi, Ivan, k nam na kres! 5 Sej nam nisi stari dede, Da bi duma peki hlebe: Hodi, Ivan, k nam na kres, K nam na kres! B. [Zenski:] Hodi, I. (Bara), k nam na kres! Snuči si nam obečala, Da boš z nami kresovala; Hodi, Bara, k nam na kres! 5 Sej nam nisi stara baba, Da bi duma varovala: Hodi, Bara, k nam na kres, K nam na kres! 5007. (Iz Rosalnic.) Rosavničke kresnice se vračajo, obhodivši vse hiše po vasi, h kresu, pa popevajo ondi, vabeč dečake in dekliče na kres, tako: A. [Moškemu:] Oj Ive, k nam na kres! Snoči si nam obččal, Da boš z nami kres&val; Oj Ive, k nam na kres! 5 Saj nisi stari dede; Da bi doma pekel hlebe: Oj Ive, k nam na kres. B. [Zenski:] Oj Bara, k nam na kres! Snoči si nam obečala, Da boš z nami kresovala; Oj Bara, k nam na kres! 5 Saj nisi stara baba, Da boš doma varovala: Oj Bara, k nam na kres! Tako zovejo vse dečake in dekliče po vrsti. 5006. Zapisal J. Zabukovec L 1892., ko je bilkaplan metliški. — Iz nje¬ govega rokopisa št. 1. Pn I. se imenuje fant ali deklica, ki se vabita na kresovanje. 5007. Zapisal Anton Navratil. — Priobčil Ivan Navratil v * Kresu « VI. (1886.) 354, kjer pripominja, da so tako kakor v Rosalnicah popevale kres¬ nice tudi na Boldrežit do l. 1885. III.—I. Pesmi obredne B. 5008, 5009, 5010, 5011. 145 5008. (Iz Kaplišč, podzemeljske Oj Marička, k nam na kres, Ki si s’noči obečala, Da boš z nami kresovala! Nisi, nisi stara baba, 5 Da bi doma varovala. župnije v Belih Kranjcih.) [Moškemu:] Nisi, nisi stari dedec, Da bi doma pekel hlebec. 5009. (Iz Omote in Stranske vasi v Belih Kranjcih.) Hodi k nam na kres! Mare 1 ) leži ko gnila mrha, Hruška stoji suha od vrha, Hodi k nam na kres! ’) Ime deklice, katero pozivajo na kresovanje. 501°. (Iz Suhorja.) A. O Ive 1 ), k nam na kres! Saj mi nisi stari dedec, Da bi doma pekel hlebec, O Ive, k nam na kres! B. b. [Ženskim:] B. a. [Moškim:] Le sem, le sem, fantiči, Na le-to staro igrišče, Ki smo se lani igrali, Pa bi se radi i letos! Le sem, le sem, dekliči, Na le-to staro igrišče, Ki smo se lani igrali, Pa bi se radi i letos! *) Ime tistega, ki ga zovejo. 5 011 - (Iz Zamladinca.) Oj simoj, simoj, devojke, Na ovo vlajnsko igrišče, Gde smo se vlani igrale, Zelenu travu teptale, 5 Črlene ruže trgale. Ž njih smo si venke vijale, Na glavu smo je metale. Onak smo k meši šetale, ’Se okol klecal klečale, 10 Na niže čisla spuščale, Pobožno Boga molile. A Bog nam budi na pomoč I mati mila Marija! 5008. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 5009. Zapisal Janko Barle. — Iz ?>I)om in Sveta« IIII j na platnicah št. 12. V rokopisu Barletovem, ki ga je poslal meni , manjka prvi verz in se piše še io drugači: hruška, suha, gnjila. , . 5010. Zapisal Anton Žlogar. — Iz zbirke njegove, ki )0 hrani Matica. 5011. Zapisal Jožef pl. Šatrak. — Priobčit M. Valjavec v Slov. Glas¬ niku 1866. str. 403. Primerjaj št. 5033 in 5034. 10 146 III.—I. Pesmi obredne B. 5012, 5013, 5014. Pesmi, ki se pojo h kresu grede. Lepi Ive kres nalaže. 5012. (Iz Drašič.) Zunaj vasi so preje zakurili kres, a ko so šli h kresu, so popevali tako: Dober večer, vsi kresniki, Lepi Ive 'kres nalaže, Vsi kresniki in kresnice! Z eno roko kres nalaže, 5 I s to drugo venčec vije. 5013 - (Okoli Križevcev.) Lep nam Ivo kres nalaže Na Ivajnsko na večerje: Oj Lado, Lado, oj Ivo Lado! Z desnum rukum kres nalaže, 5 Z levum rukum šaltvum igra. Njega majka domom zvala: »Hodi, Ivan, na večerju!« »»Večerjajte, ne čekajte! Divojke su v kolo došle, 10 Vse divojke i snašice: Ja jim moram nadigrati, Nadigrati, nadplesati!«« Pesmi, ki se pojo pri kresu. Brat in sestra. 5014- (Iz Drašič.) Ko so prišli h kresu, so peli kot Na gorici ogenj gori, Detel ga prerašča. Okol ognja lepoj kolo, Detel ga prerašča, 5 Devojačko i junačko, Detel ga prerašča. V kolu mi je brat sestrica, Detel ga prerašča. Bratec kolo sponehuje, 10 Detel ga prerašča: Sestrica ga pogleduje, prvo to le pesem: Detel ga prerašča. »Oj sestrica, lepa si mi, Detel ga prerašča: 15 Bila si bi lepa gliha! Detel ga prerašča.« »Ne govori, bratec, toga, Detel ga prerašča: Od ljudi je presramota, 20 Detel ga prerašča, Od Boga je pregrehota! Detel ga prerašča.« 5012. Zapisal Janko Barle /. 1890. pri neki zelo stari ženici (do osem¬ deset let je bila stara m že na pol oslepela), katera je slovela nekdaj ne le kot najbolja kresnica , nego tudi kot najbolja narodna pevka v obče. — Iz njegovega rokopisa. Prim. v jurijevcah št. 4985. 5013. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih NP. str. 256. »Oj Lado Lado, oj Ivo Lado« se pripeva 4. verza dalje za vsako vrsto. ^ 5 OI 4 - Zapisal Janko Barle; o pevki giej opomnjo pri pi"vi kresni iz Drašič (št. 5012). — Iz Barletovega rokopisa; »sponehuje = ustavlja«. III.—I. Pesmi obredne B. 5015, 5016, 5017, 5018. 147 50I5- (Iz Vrbovca.) Oj tičica vijoglavka, Ne zobli mi vinogradka, Ai' ja imam braca lapca, Koji tebe oče j uloviti, 5 Juloviti, daleko odnesti: U Požegu, gdč mi jognjec gori, Nad ognjecom kolo igra, V onem kolu brat sestrica Brat sestricu, pogleduje: 10 »Aj sestrica, lčpa ti si! Da mi imaš črne joči, Jošče bi mi lepša bila!« 5016. (Iz Varažd. Toplic.) Oj tičica vijoglavka, Ne zobli mi vinogradka, Ar ja imam braca lovca, Koj te oče juloviti, 5 Juloviti i odnesti: U Požegu, beli varoš, Gde mi žarki jognjec gori, Nad ognjecom kolo igra, V onem kolu brat sestrica 10 Brat sestricu pogleduje: »Aj sestrica, liepa ti si! Da mi imaš črne joči, Jošče bi mi lepša bila.« SOT.J. (Zagorska iz okolice sv. Križa.) Pasel se je pisan jelen, On je pašuč Boga molil: Daj mi, Bože, zlate roge, Da bom mogel černu garu, 5 Černu garu prevernoti, Da bom videl pod Karlovec! Pod Korlovcom kolo igra, Vu tom kolu vagenj gori, Okol vognja brat z sestricoj: 10 »Ma sestrica, kak si lepa! Da si nesmo, kaj si jesmo, Ti bi bila luba moja!« »»Ala, bratec, naj mi biti, Naj misliti, govoriti : 15 To bi bilo pregrehota, Pregrehota i velika!«« 5 0I °- (Iz Vrbovca.) Bratec kosi zelenu livadu, Sestrica mu ručka donašala. Bratec ručka, sestrica se hmiva: »Oj sestrica prebšloga lica, 5 Da bi mene Bogom dano bilo, Ti bi bila draga luba moja!« »»Naj ti, bratec, toga govo¬ riti! 5015. Zapisala. Ferd. Plohl. — Iz njegove zbirke I 1 NP. 58 ; lapca = hlapca. 5016. Zapisal Fr. Kuhač. — h njegovih Južnosl. nar.popev. II št. 70’], kjer je tudi napev. 5017. Zapisal Iv an Kukuljevic. — Iz njegove zbirke, str. 223., kjer se nahaja ta opomnja: i>Ovu pismu slušao sam od jedne lepe seljakinje, da čuo_ ponajprie u Zagorju sasvim razločno izgovarati c.« Iz Kukuljeviča jo ima tudi Kuhač, ki podaje njeno melodijo v svoji zbirki I. št. 4. 5018. Zapisal R. Ferd. Plohl. — Iz njegove zbirke IINP. I 41 — 42. 10* 148 DL—I. Pesmi obredne B. 5019, 5020, 5021. Jedna nas je majka porodila, Jedne su nas prsi odojile: Jedna nas je krvca polčjala, Bratec dragi, grčhota bi 10 Jedna nas je zibka odzibala, bila!«« Sv. Janez Krstnik. 5019. (Zagorska.) Ivan se šeče po zlatom mostu, Ivan ma, Ivan zlato zlamenje. Za njim pohaja deva Marija, Na rokah nosi to malo dete: 5 »Kersti mi, Ivan, to malo dete! « »Kak ti bom kerstil to malo dete, Kak ti bom kdrstil, sam kčr- šen nisem?« »Kak mujočemo ime zazvati? Ime naj mu bo te svekli me¬ sec!« 5020. (Iz Drašič.) Ko so prišli h kresu, so peli kot drugo to-le pesem: Ivan se seče po zlatom mostu: Na Ivanje je zlat na zlat menjak. Krsti mi Ivan, sinka mojega: Na Ivanje je zlat na zlat menjak. 5 Kako bom krstil, imena mu ne znam; Na Ivanje je zlat na zlat menjak. Nadenite mu to mrkvo nočko. Na Ivanje je zlat na zlat menjak. 5021. - (Iz Gradca v podzemeljski župniji.) Oj Janez, oj^ Janez, gospod in Šentjanž! Oj svetega Šentjanža svetnika božjega, K’ v puščavi je prebival tri in trideset let! Njegova spiža bila to prosto korenje, 5oig. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih » Pesmi « 220. Drugi verz se poje za vsako vrsto. 5020. Zapisal Janko Barle; o pevki glej opomnjo pri prvi kresni iz Drašič (št. 5012). — Iz Barletovega rokopisa. »Nisem mogel pozvedeti, kaj po¬ meni sodeva vrstica. ,Menjak' — rekla mi je ženica — je ,imenitna nuč (noč) sv. Janeza. Sinek, katerega Ivan krsti, je mrkva (mrka, temna) noč'.« 5021. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove rokopisne zbirke, ki jo hranim jaz. — Pesem se poje kot » kresna «. Natisnil jo je Barle v »Dom in Svetu « VIII. ( I %95-) na platnicah št. /3 (3), kjer pristavlja, da je podobna naslednji metliški ter izraža pravo mnenje: »Ta pesem je zložena po legendi o svetem Janezu Krstniku. Sodeč po men m jeziku, ni se rodila med Belimi Kranjci (tako sodi tudi I. Navratil, gl. nastopno pesem), marveč je priromala iz Gornje Kranjske (bodisi od Dolenjcev, Krajinčanov ali Gorenjcev)«. Natisek v »Dom in Svetu « se loči od zgoranjega natiska v tem: 2 svetnika] Krsnika — 3 K’ v] V — 5 tri in trideset let] let trideset in tri — 4 spiža] jed — 5 p’jača] pit — 6 žejin — S Njegova odeja] Odeja mu je -— 9 Njegove sosede] Sosede so mu] — Oj kak’ bom dete] Kako bom Janez — 13 bil] sam — 23, 24 manjka. III. — I. Pesmi obredne B. 5022. 1+9 5 Njegova p’jača bila ta rosa juternja. Če zjutraj je zamudil, je cel’ dan žejen bil. Njegova postelj bila ta trda škalica, Njegova odeja bila zelena vejica. Njegove sosede bile nebeške zvezdice, 10 Njegova ljuba bila nebeška lunica. Na to so pripeljali to dete Jezusa. »Oj krsti ti to dete, to dete majheno!« »»Oj kak’ bom dete krstil, ker nisem krščen bil?«« »Oj ti si Janez krščen v telesu maternem.« 15 »»Oj kak’ sem Janez krščen, ker botrov ne poznam?«« »Tvoj boter je od onod, kjer solnce gori gre, Tvoja botra je od onod, kjer solnce doli gre.« Na to so priletela bela golobca dva; Ta prvi je donesel srebrno kantico, 20 Ta drugi je donesel to belo rutico. Potem Janez krščuje to dete Jezusa V imen’ Boga Očeta, Sina, svet’ga Duha. Oj Janez, oj Janez, gospod in Šentjanž, Oj svetega Šentjanža svetnika božjega! 5022. [z Metlike. O Janez, o Janez, Preljubi svet’ Šentjanž! Presvetega Šentjanža, Krstnika božjega! 5 V puščavah je prebival V tri in tridesetem let’. Njegova postelja bila Je trda škalica. Njegova jed je bila 10 Oj prapro korenjč. Njegova pit je bila Oj rana rosica: Rosico je zamudil, Je cel dan žejen bil. 15 »Krsti, Janez, dete To dete majheno!« »»Khko ga bom krstil, Ker nisem krščen sam?«« »O Janez, ti si krščen 20 V telesi maternem: Tvoja botra je bila Sveta Veronika, Tvoj boter bil od tamkaj Kjer sonce doli gre!« 25 Na to sta priletela Bela goloba dva: Prvi je prinesel Gorečo svečico, 5022. Zapisal Ivan Navratil /. 1849. — I* Kresa VI. (1886.J, 353; prvič jo je razglasil zapisovavec l. 1849. v » Vedežu*,popravivši tam nekaj malega po te¬ danji slovnici in pisavi. V zgoranjem natisku se je držal bolj izvirne govorice, vendar pisal lj in nj, a asi ga Reli Kranjci ne poznajo. Ker nima ta pesem iste mere, kakor druge kresne, ki se po nji strinjajo z južnoslovanskimi, sklepa Navratil na str. 357. prav, da je mlajša in da se ni rodila med Belimi, ampak med Črnimi Kranjci (bodi si Dolenjci, Krajinčani ali pa Gorenjci). »Glagol opo- točiti se (tudi spotdčiti se, potdčiti se), ki se popeva v završku, predno od¬ hajajo kresnice izpred hiše, rabi Metličanom in okoličanom za pomen ,oditi 1 , ,odpraviti se 1 samo v teh pesmih (str. 358). 150 III. — I. Pesmi obredne B. 5023, 5024. Mi se od vas opotočimo, 35 Vas pa Bogu izročimo : Daj Bog, Marija, daj dobro leto! 5023 - (Iz Metlike.) Drugi je prinesel 30 Srebrno kangelco. »Zdaj te krstim, dete, V imen’ Boga Očeta Sina, svet’ga Duha!« O Janez, o Janez, Preljubi svet’ Šentjanž! Preljubega Šentjanža, Krsnika božjega! 5 »O krsti ti to dete, Dete majheno!« »»O kako ga bom krstil, Ko sam krščen nisem bil?«« »O Janez, ti si krščen 10 V telesi maternem. Tvoja botra je bila Sveta Veronika, Tvoj boter je od ondi, Kjer sonce doli gre!« 15 Daj Jim Bog, Marija, Daj Jim dobro leto! Da b’ jim rodilo žitno polje, Žitno polje, vinske gore! Daj Jim Bog, Marija, 20 Daj Jim dobro lčto! Vsaka trta vedro vina, Grebenica tri, četiri! Daj Jim Bog, Marija, Daj Jim dobro lčto! 25 Vsaki snopek po kopljenik, Rastavica tri, četiri! Daj Jim Bog, Marija, Daj Jim dobro letino! Nat6 sta priletela 30 Dva bela goloba: Ta prvi je prinesel Gorečo svečico, Ta drugi je prinesel Srebrno kangelco. 35 Daj Jim Bog Marija, Daj Jim dobro lčto! Mi b’mo nocoj malo spale, Ker b’mo polje varovale! 5024. (Iz Metlike.) O Janez, o Janez, Preljubi svet’ Šentjanž! Preljubega Šentjanža Krsnika božjega! 5 V puščavi je prebival Tri in trideseti let. Rosico je zamudil, Je cel dan žejen bil. Njegova postla bila 10 Ta trda škalica. Njegova odeja bila Ta črni oblak. »O krsti nam to dete, To dete majhino!« 15 »»O kako ga bom krstil, Ker jest sam kršen nis!« 5 02 3- Zapisal Anton Navratil l. 1886. — Iz Kresa VI. (1886.) 352, 333. Zložena je iz tam objavljene stare (l. 1849. zapisanej metliške I. (objavljene spodaj v oddelku »Pesmi, ki se pojo pred hišami « pri pesmih iz Metliške fare) in iz št. II.; od te (prim. št. 3022) manjkajo verzi 9 — 14 in pa konec. Til se je črnokranjska beseda tamkaj (v. 14) že spremenila v belokranjsko ondi. 5024. Zapisal Janez Zabukovec, — Iz njegovega rokopisa, ki ga hranim jaz. » Poje se navadno za prejšnjo (III.): »Bog daj, Bog daj dober večer, * Hišni oče, hišna mati,« to je pred hišami, glej spodaj. III. — I. Pesmi obredne B. 5025, 5026. 151 »O Janez, ti si kršen U maternim teles. Tvoja botra je bila 20 Sveta Veronika, Tvoj boter je od ondi, Kjer solnce doli gre.« Na to sta priletela Dva bela goloba: 25 Ta prvi je perneso Gorečo svečico, Ta drugi je perneso Srebrno kangelco. Mi bmo nocoj malo spali, 30 Ker bomo polje varovali. Mi se od njih poslovimo In jih Bogu izročimo. 5025 . (Kraška iz Devina.) Oj Janez, Janez, svet Šent¬ janž! Prebival si v puščavi sam Črez tri in tridesetih let. Za tvoje živlenje nič ni blo 5 Kakor praprotov koren. Oj Janez, Janez, svet Šent¬ janž ! Za tvojo postelco je bla Le sama siva skalica. Oj Janez, Janez, svet Šent¬ janž! Smo tamkej najšli Jezusa, 20 Oj vsmilenega Jezusa. Oj Janez, Janez, svet Šent¬ janž! Kaj Jezus pravi, govori: »Bi, Janez, mene kerstil ti? « Oj Janez, Janez, svet Šent¬ janž! 25 »»Kako ču krščovati te, Ko sam še nisem krščen bil! « « Oj Janez, Janez, svet Šent¬ janž! xo Za oblačilo nič ni blo Kakor medvedja kožica. Oj Janez, Janez, svet Šent¬ janž! Se Janez vzdigne in mi gre Oj proti vodi Jordani. I 5 ®j Janez, Janez, svet Šent¬ janž! Kedar smo prišli ta k vodi, K globokej vodi Jordani, Oj Janez, Janez, svet Šent¬ janž! Sdaj Janez Jezusa krsti, Kaj njemu Jezus govori? 30 Oj Janez, Janez, svet Šent¬ janž ! »Kerstim te v imenu Očeta, Sinu in svetega Duha, Sdaj sva kerščena obadva!« Bod’ hvalen Jezus prav lepo! 35 Oj Janez, Janez, svet Šent¬ janž, Oj prosi za nas pri Bogu! 5026. (Iz Ihana.) Janez ja v puščav’ prebivu Vdjstro pokoro ja devu, Tri jn enontrideset let; Des’ ja biv pravičn’ na svet’. 5025. Zapisal Mat. Majar. — Iz CP. 148 —/49. *Poje se tudi v Gori¬ čanah v ziljski dolini.« 5026. Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz njegove zkirke II. 8. 152 III.—I. Pesmi obredne B. 5027, 5028. 5 Postla ja nxgova biva Trda škaFca, Vadeja ja nigova biva Koža kamelna, Špiža ja ntgova biva 10 Korenine prapretne, P’jača ja n-tgova biva Ros’ca jutrajna: Če jo ja zutri zamudu, Cev dan ja žejin biv. 15 Kar bote pil’ in jtdh., Vse v imena. Ježtša, V imčn’ svet’ga Šentjanža, T’ga jogra božiga! »Jelena ziblje Jezusa.« 5027. (Iz Drašič.) Pri kresu so peli v starejši dobi kot tretjo pesem to-le: Jelena ziblje Jezusa, Na sredi polja ravnoga. Zlata je zibka škrabača, Začuli so jo Židovi, 5 Tekli so hitro k Jelenoj: »Dajte, Jelena, Jezusa! Čimo mu kupit štumfeke, Cimo mu kupit srebrn pas!« Ne da Jelena Jezusa. »Žbelica mi leti čez goro. 5028. (Iz Bereče vasi suhorske župnije.) Ko se vsi zbero, pojo sledeče pesmi: Žbelica mi leti čez goro, Lepa je roža Marija! Sestala je očeta svoj’ga. Lepa je roža Marija! 5 Ona je milo prašala: Lepa je roža Marija! »Ste li videli rožo rumeno? Lepa je roža Marija! Bila je, bila, pa je ni, 10 Lepa je roža Marija! Zvenila, zvenila davne dni.« Lepa jo roža Marija! Potem pojo pri kresu razne druge pesmi, nekatere tudi cerkvene. Ko je to gotovo, gredo okrog v vinogradu, na polje in v vas pred hiše, kjer popevajo druge pesmi (objavljene spodaj). 5027. Zapisal Janko Barle; o pevki glej opomnjo pri prvi kresni iz Drašič (št. 5012). — Iz Barletovega rokopisa. Primerjaj št. 442—445 in št. 4975. Pesem se poje po tej melodiji: Počasi. 5028. Zapisal Janko Barič. — Iz njegovega rokopisa. Glede' vsebine primerjaj št. 1181 — 1183. III.—I. Pesmi obredne B. 5029, 5030, 5031, 5032. 153 Zoper tiste, ki nečejo v kolo. 5029. (Iz Zamladinca.) Svibje, vibje polegalo. Na koga se nalegalo? Na one lene junake, Koji neču naše kolo, 5 Naše kolo pohoditi, Pohoditi, potancati, Potancati, razigrati. Svibje vibje polegalo, Na koga se nalegalo? 10 Na one lene devojke, Koje neču naše kolo, Naše kolo pohoditi, Pohoditi, potancati, Potancati, razigrati. Kaj mi mari za žolte čižme! 5030. (Iz Zamladinca.) Draga Jela kolo vodi Po pijacu križevačkom. Za njom majka tiho hodi: »Hodi dimov, hčerke Jelek.« 5 »»Vera nejdem, stara majka: Stoprem smo se razigrale, Na da bi se rasajale!«« »Praše ti se žute čižme.« »»Naj se praše žute čižme! 10 Meni majka . druge kupi Za mu škodu križevaču. Ako ne bu, kaj to na nju? Meni ne bu nikaj za nju, Makar pojdem se mar za nju.(?)« Kruhu boš pekarica, vinu krčmarica. 503i- (Iz Zamladinca.) Lepoj Tomi kolo igra, Vu dolini zelenini. Toma ima verne sluge, Verne sluge domišlene. 5 Vrane konje osedlaju, Osedlaju, obuzdaju. Sede Toma na jednoga, Sede Kata na drugoga. Onak jašu malo dalje, 10 Nju zapita lepi Toma: »Gde kaj vidiš, lepa Kata?« »»Ja ne vidim nigde nikaj, Samo jedne lepe grade.«« »Ako budeš dobra, Kata, 15 Ondu budeš ključarica, Belem kruhem filjarica, Rusem vincem krčmarica.« »Lepi Gjuro šaltvu igra.« 5032- (Iz Zamladinca.) Lepoj Gjuroj šaltvu igra, Nazabral je svatov dosta, Saltvu igra, svate zbira. Vnogo dosta — sedemdeset. 5029. Zapisal Jožef pl. Šatrak. — Priobčil Mat. Valjavec v Slov. Glas¬ niku 1866., str. 328 (n.). 5030. Zapisal Jožef pl. Šatrak. — Priobčil Mat. Valjavec v Slov. Glas¬ niku 1866., str. 328 (10.). »Jelek = Jela; tvorka ek za ženska imena se tudi po Varaždinu dostikrat sliši*; rasajale = razhajale. 5031. Zapisal Jožef pl. Šatrak. — Priobčil Mat. Valjavec v Slov. Glas¬ niku 1866., str. 291 (8.J. 5032. Zapisal Jožef pl. Šatrak. — Priobčil M. Valjavec v Slov. Glas¬ niku 1866., sir. 291 (9). 154 III.—I. Pesmi obredne B. 5033, 5034. 5 Još ih fali oni’ sedem, Oni’ sedem muzikašov, Muzikalov, trumbetašov. Onak išli po devojku, Po devojku Medjimorku. 10 Medjimorke zle devojke: Nit su prele, nit su tkale, Nit su tkale, nit su švele, Nit na domu čuvarice, Nit na polju težačice, 15 Nit na vrtu plevačice, Nit vu gori pastirice, Neg vu fladu počivale. Oj zelena šipkovina !« 5033 - (Iz Zamladinca.) Oj zelena šipkovina, Ne rasti mi blizu puta. Blizu puta, blizu kola! Junači se zagrozili, 5 Da te hoču spotrgati, Za klobuke nametati, Onak k meši pošetati, K rani meši maj ki boži! Oj zelena šipkovina, 10 Ne rasti mi blizu puta, Blizu puta, blizu kola! Devojke se zagrozile, Da te hoču spotrgati, Za partice nametati, 15 Onak k meši pošetati, K rani meši majki boži! Oj zelena šipkovina, Ne rasti mi blizu puta, Blizu puta, blizu kola! 20 Snešice se zagrozile, Da te hoču spotrgati, Za pečice pometati, Onak k meši pošetati, K rani meši majki boži! Pasu mi se, pasu tri zeleni pavi.« 5034 - (Iz Zamladinca.) Pasu mi se, pasu tri pisani pavi, Pasu mi se, pasu ’se okolo grada. ’Se okolo grada perjiče im pada, Perjiče im pada, devojke je beru. 5 Devojke je beru, za partice meču, Za partice meču, onak k meši šeču. Pasu mi se, pasu tri pisani pavi, Pasu mi se, pasu ’se okolo grada. ’Se okolo grada perjiče im pada, 10 Perjiče im pada, snešice je beru. Snešice je beru, za pečice meču, Za pečice meču, onak k meši šeču. 5 ° 33 - Zapisal Jožef pl. Šatrak. — Priobčil M. Valjavec v Slov. Glas¬ niku 1866., str. 290 (št. s); za vsakim verzom se pripeva: Bog, Marija! Tam je ta le opomnja: »Parta, partica je pokrivalo, ki jo na glavi nosijo samo de¬ kleta, dokler so device; ktera devištvo zapravi, ne sme več parte nositi. Ženske oženjene, ktenm se pravi sneha ali snešica, nosijo peče ali pečice.« Prim. št. 5011. 5 ° 34 - Zapisal Jožef pl. Šatrak. — Priobčil M. Valjavec v Slov. Glas¬ niku 1866., str. 328—329 (12.J. IH.—I. Pesmi obredne B. 5035, 5036, 5037, 5058. 155 Zhajala nam svetla zvezda. 5035 - (Iz Zbelave.) Zhajala nam svitla zvizda, Za lugemi zelenimi. Ni nam ono svitla zvizda, Neg nam ono Tomaševa, 5 Tomaševa mlada luba. »Tomas, kupi žute čižme!< »»Poslal sem je po sestrici, Po sestrici, po Dorici, K majki hodeč posla činit, 10 Posla činit, kresa kurit, Kresa kurit, krave dojit: Lipe ti su, šlarne ti su.«« Peljal bom te v Medžimurje. 5036- (Topliška iz varažd. žup.) Teče, teče Sava, Drava, Išče dalje luba moja! Ja si nejdem nikdar po njo, Ja si pošlem sve katane, 5 Sve katane vse zebrane, Vse zebrane same mlade. Kak so blizu dohajali, S puškicami pocilali, Sabljicami pocilali, 10 Sabljicami pomahali, S ostrogami pocvenkali, Luba se je prestrašila. »Neboj mi se, luba moja, Nebom t’ peljal v černu goru, 15 Neg te bodem v ravno polje, V ravno polje Medjimorje, Kud junaki v igru hode, Kud divojke v kolo hode.« Lepa jela. 5 ° 37 - (Iz Cerkvišč.) Zrasla mi je lepa jalva Na sred’ polja širokega. Za to jalvo nihče ne zna, Nego jeden mladi junak. 5 Seče se po ravnem polju. Sastala ga devojčica, Stala ga je poprašati: »Kam se šečeš, mladi junak? » »Ja se Sečem jalve gledat.« « 10 »Kaj se šečeš jalve gledat! Jalva ti je povenila, Povenila, posahnila 1 « Kada junak bliže pride, Jalva ne da vu se gledat 15 Od bliščobe vite jalve! 5038 . (Iz Adlešič.) Junak sadil vito jalvo, Tri je leta ne obajde, I už jalvo belo rožo. I četrto do jeseni. 5 ° 35 - Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih »Pesmi* str. 250. Drugi verz se ponavlja za vsako vrstico. 5036. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih » Pesmi « str. 201. 5037. Zapisal Janko Barle (febr. 1889.J, pela Meta Štubler. — Iz Bar- Ictove zbirke. 5038. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz » Ljublj. Zvona « VII. (i88y.J 504. 156 III.—I. Pesmi obredne B. 5039, 5040. 5 Junak šeče jalve gledat, Sestala ga devojčica, Sestala ga, pitala ga: »Kam se šečeš mladi ju¬ nak?« » »Ja se Sečem jalve gledat.« « 10 »Ne Seči se jalve gledat: Tvoja jalva posehnila, Tvoja roža povenila.« Junaku se ne vjeruje, Neg’ on šeče jalve gledat. 15 Kad se dojde malo bliže, Ne more se bliže dojti Od zvišine vite jalve I belobe bele rože. Pod korenom Dunav bije, 20 Na vrhuncu sokol sedi, Sokol sedi, polje gledi, Gde mi lovki lovek love, Lovek love, košutico. Ni je ono košutica, 25 Neg’ je ono devojčica Lepo belo i rumena, Lepo tanka i visoka! Zadela se je ob dragega svetlo sablo. 5039 - (Iz Zamladinca.) Spravljajte se, devojčice, Sprek Dunaja na rožice, Se su rože spoteknule, Samo jedna zaostala; 5 Nju pitaju druge rože; »Kaj je tebi, lepoj roži, Kaj si tako zaostala?« »»Malo sem se spozadela Za očkeve bele noge, 10 Za majkina bela krila, Za sestrine žute kite, Za bratove ostružice, Za ljubo ve svetle sable.«« Pesmi, ki se pojo od kresa grede. Zorja prstan pogubila. 5040. (Iz Drašič.) Ko so Šli od kresa, so (prej) popevali kot prvo to le pesem: Zorja prstan pogubila Maj vodo, maj goro, Maj tem drobnem kamenkom. Pošlji čačko, naj gre iskat 5 Maj vodo, maj goro, Maj tem drobnem kamenkom. Šel je iskat, ni ga našel Maj vodo, maj goro, Maj tem drobnem kamenkom. 10 Zorja prstan pogubila. Pošlji majko, naj gre iskat, Šla je iskat ni ga našla. Zorja prstan pogubila. Pošlji bratca, naj gre iskat, 15 Šel je iskat ni ga našel. 5039. Zapisal I. pl. Šatrak. — Priobčil M. Valjavec v Slov. Glasniku L 1866., sir. 289. 5040. Zapisal Janko Barle; o pevki gle/ opomnjo pri prvi kresni iz Drašič (št. 5012). — Iz Barletovega rokopisa. Maj = med: Maj vodo, maj goro * Maj tem drobnem kamenkom se ponavlja tudi v naslednjih strofah, kakor v prvi, t. j. za vsakim verzom. Prim. zgoraj št. 1168 —//70 in št. 4986. III.—I. Pesmi obredne B. 5041, 5042, 5043. 157 Zorja prstan pogubila. Zorja prstan pogubila. Pošlji sestro, naj gre iskat, 20 Pošlji dragog, naj gre iskat, Šla je iskat, ni ga našla. Šel je iskat, našel ga je! »Manja se rano ’staja.« 5041. (Iz Drašič.) Ko so šli od kresa, so peli prej drugo pesem to le: Oj devojka, devojčica, Daj nam, Bože, dobro leto! Marija se rano 'staja, Rano 'staja i opravlja, 5 Ki se v naše polje spravlja: Naše polje obrodilo Z dobrim žitom i šenico, 'Saki snopek po kuplenik, Razstavica tri četiri! 10 Marija se rano 'staja, Rano staja i opravlja, Ki se v naše selo spravlja, Naše selo 'se veselo! Marija se rano 'staja, 15 Rano staja i opravlja, Ki se v naše selo spravlja, Naše gore obrodile! »Potočil Jezus zlatu jabuku.« 5042. (Iz Zamladinca.) Potočil Ježuš zlatu jabuku, Lepo je ime Ježuš moj! Potočil ju je v naše kolo: Naše je kolo zdravo, veselo. 'Se bože meše pod božim krovom, Pod božim krovom, na bo- žem stolu. 5 Potočil Ježuš zlatu jabuku, Potočil ju je v naše selo, Naše je selo zdravo veselo. Potočil Ježuš zlatu jabuku, Potočil ju je v naše polje: 10 Naše je polje lepoj rodilo, Lepoj rodilo zlatom šenul- kom, S čim se alduju'se bože meše, 15 Potočil Ježuš zlatu jabuku, Potočil ju je v naše gore: Naše su gore lepoj rodile, Lepoj rodile rumenim vin- cem, Š čim se alduju 'se bože meše, 20 'Se bože meše pod božim krovom, Pod božim krovom, na bo- žem stolu. Tri so ptice goro (morje) preletele. Tri tičice, tri tičice Morje obletele. 5043 (Iz Suhorja.) Prva nosi, prva nosi Klasek od šenice. 5041. Zapisal Janko Barle; o pevki glej opomnjo pri prvi kresni pesmi iz Drašič (št. 5012) Iz rokopisa Barletovega. Verz 2. se ponavlja za vsakim. — »Razstavica = četiri snopi skupaj.« 5042. Zapisal Jožef pl. Šatrak. - Priobčil M. Valjavec v Slov. (Paš¬ niku 1866., str. 32g (14.); verz 2. se poje za vsako vrstico. Senulka ah šenula — pšenica (toda samo v pesmi, v govoru se ne sliši). 5043. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, gora = vinska gora. 158 III. — I. Pesmi obredne B. 5044, 5045, 5046. 5 Da b’ ga, Bog daj, da b’ ga, Bog daj, V naše polje dela! Ona ga je, ona ga je V naše polje dela: Naše polje, naše polje 10 Jako obrodilo. Tri tičice, tri tičice Morje obletele. Druga nosi, druga nosi Jagodo od grozda. 15 De b’ jo, Bog daj, de b’jo, Bog daj, V naše gore dela! Ona ga je, ona ga je V naše gore dela: Naše gore, naše gore 20 Jako obrodile. Tri tičice, tri tičice Morje obletele. Tretja nosi, tretja nosi Zdravje i veselje. 25 Da b’ ga, Bog daj, da b’ ga, Bog daj, V naše selo dela! Ona ga je, ona ga je V naše selo dela: Naše selo, naše selo 30 Zdravo i veselo. 5044 - (Iz Podzemlja.) Tri tič’ce morje obletele, Prva nosi klasek od šenice : Dab ga, Bog dal, naše polje dela, Naše polje lepo obrodilo! 5 Druga nosi vinsko jagodico. Da b’ jo, Bog dal, naše gore dela, Naše gore lepo obrodile! Tretja nosi zdravje in veselje ; Da b’ ga, Bog dal, naše selo dela, 10 Naše selo zdravo in veselo ! 5 ° 45 - (Od ^Varaždina.) Tri vtičice goru obletale, Sakanosi vukljunuznamenje, Jedna nosi od pšenice klasa, Druga nosi od gorice lozu, 5 Tretja nosi zdravje i veselje. Koja nosi od pšenice klasa, Opalo nam vu to ravno polje, Daj nam, Bože, pšenice i kruha! 5046. (Iz Vrbovca.) Tri su tiče morje preletele: Prva nosi zdravje i veselje, Koja nosi od gorice lozu, 10 Opalo nam vu tu črnu goru, Daj nam, Bože, ta rumena vinca! Koja nosi zdravje i veselje, Opalo nam vu te bele grade, Daj nam, Bože, zdravja i veselja! Druga nosi grozdek od lozice, Trejta nosi lacu od šenice. ,, 5 ° 44 - Zapisal Janko Barle. •— Iz » Slov . Večernic « XLV. 114. Zapis v Slebingerjevi zbirki (II. str. 21 — 22) izhaja od pevca, ki jo je bral v Večer¬ nicah; loči se v tem: 1 ptičke — 4 Naše] Da bi. 5045. Zapisal Mat. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Valjavec jo je natisnil tudi v svojih Pripovedkah str. 313. 5046. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. I. 72— /3. Poje se po melodiji: Vozila se galija po morju. Kuhač IV. št. 1291. III. — I. Pesmi obredne B. 5047, 5048, 5049. 159 5 Dragi Bože, da bi ova tiča, Koja nosi zdravje i veselje, Ostala pri nas: Naše selo zdravo i veselo! Dragi Bože, da bi ova tiča, 10 Koja nosi grozdek od lozice, Ostala pri nas: Da bi gora dobro obrodila, Saka loža vinca pol vederca! Dragi Bože, da bi ova tiča, 15 Koja nosi lacu od Senice, Ostala pri nas: Da bi pole dobro obrodilo, Saka laca dala pol vaganca, Naše selo zdravo i veselo! »Sad mi gremo v goro više.« 5047 - (Belokranjska iz Adlešič.) Grličica grkovala, Grkujuči zrnce brala. Izrasla je žuta vrba, Pod njom raste lipa roža. 5 Tebe otje potrgati Junakovi na klobuke I dekliški na iglice. Sad mi gremo v goro više, V goro više na obrše. 10 V gori čemo vince piti Iz polička i sudička, Lipo vince muškotela: Požegnal ga dragi Jezus, Marija ga natočila. Pesmi, ko se obhajajo vinogradi. »Ne hodi vince iz gore.« 5048. Iz Drašič.) Ko so šle kresnice med vinogradi, so zapele to le pesem: Ne hodi vince iz gore, Zlat križec v rokah nosijo, Čemo ti dati trgače! 5 S kim naše gore križajo, Jezus po gori hodijo, Križaj jih Jezus, Marija! Jezus po gori hodijo. 5049 - (Iz Drašič.) Jezus, Marija po gori hodijo, 5 Ne hodi, vince, iz gore, Zlat križec v rokah nosijo, Čemo ti dati rčzače, Ki naše gore žegnajo: Ne hodi vince iz gore, Žegnaj jih, žegnaj Bog, Marija! Čemo ti dati stavlače! In tako naštevajo naprej vse vrste delavcev, ki imajo opraviti pri obde¬ lovanju trsja. __ 5 °47- Zapisal J. Šašelj. — Iz Slovana IV (1887.) 187. 5048. Zapisal Janko Barle; o pevki glej opomnjo prt prvi kresni 1: Ilrašič. — Iz Barletovega rokopisa. ■ , , . , 5049. Zapisal Janez Zabukovec /. 1892., ko je bil kaplan metliški, iz njegovega rokopisa št. 7. 160 III.—I. Pesmi obredne B. 5050, 5051, 5052. »Kar sem koli sveta prošel. « 5 ° 50 - (Iz Bereče vasi suhorske župnije.) Ko odpojo, zbravši se pri kresu, več pesmi, najprej Žbelica mi leti čez goro (gl. št. 5028), in tudi druge kresne in celo cerkvene pesmi, jih gre po trideset možkih in ženskih okrog trtja (vinogradov) in popevajo: Kaj sem koli sveta prešel, Lepa je roža Marija! Nisem takšne rože našel, Lepa je roža Marija! 5 Kot je roža Marija. Lepa je roža Marija! Oj Marija vinogorska, Lepa je roža Marija! Z vincem si me napojila, 10 Lepa je roža Marija! In v nebesa dopustila, Lepa je roža Marija! Od trtja gredo potem na polje. 505I- (Iz Adlešičev v Belih Kranjcih.) Kar sem koli sveta prošel, Take rož’ce nisem našel, Kot si rož’ca, o Marija. Žegnaj, žegnaj, o Marija, 5 Žitno polje, vinske gore —• Oj ti naša rožica! Kar sem koli lože prošel, Take tič’ce nisem našel, Kot si tič’ca, o Marija. 10 Žegnaj, žegnaj, o Marija Žitno polje, vinske gore — Oj ti naša tičica! Kar sem koli gore prošel, Take trte nisem našel, 15 Kot si trta, o Marija. Žegnaj, žegnaj, o Marija Žitno polje, vinske gore — Oj ti naša trtica. 5052 - (Iz Geršič, podzemeljske župnije v Belih Kranjcih.) Kar sem koli sveta prošel, Take njive nisem našel, Kot je njiva Marija. Oj Marija vinogorska 5 Nas je z vincem napojila, Nam nebesa zadobila. Kar sem koli vrtov prošel, Take rože nisem našel, Kot je roža Marija. 10 Oj Marija vinogorska Nas je z vincem napojila, Nam nebesa zadobila. Kar sem koli vasi prošel, Take hiše nisem našel, 15 Kot je hiša Marija. Oj Marija vinogorska Nas je z vincem napojila, Nam nebesa zadobila. Kar sem koli gore prošel, 20 Take trte nisem našel, Kot je trta Marija. Oj Marija vinogorska, Nas je z vincem napojila, Nam nebesa zadobila. 5050. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 5051. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 5052. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. III.—I. Pesmi obredne B. 5053, 5054, 5055. 161 5053 - (Iz Krasinca.) Karkoli sem sveta prošel, Tak’ve gospe nisem našel, God je gospa o Marija, O Marija vinogorska. 5 Žegnaj, žegnaj, o Marija, Žitno polje, vinske gore! Kajkoli sem polja prošel, Takve rože nisem našel, God je roža o Marija, 10 O Marija vinogorska. Žegnaj, žegnaj, o Marija, Žitno polje, vinske gore! Kajkoli sem gore prošel, Tak ve trte nisem našel, 15 God je trta o Marija, O Marija vinogorska. Žegnaj, žegnaj, o Marija, Žitno polje, vinske gore! Kajkoli sem gozda prošel, 20 Takve tiče nisem našel, God je tiča o Marija, O Marija vinogorska. Žegnaj, žegnaj, o Marija, Žitno polje, vinske gore! 25 Kajkoli sem vode prošel, Takve ribe nisem našel, God je riba o Marija, O Marija vinogorska. Žegnaj, žegnaj, o Marija, 30 Žitno polje, vinske gore! Jezus je sadil vinograd. 5054 - (Iz Adlešič v Belih Kranjcih.) Jezus je sadil vinograd. S kim ga je sadil? S svojo preljubo materjo, Ljubo devico Marijo. 5 Jezus je vezal vinograd. S kim ga je vdzal? S svojo preljubo materjo, Ljubo devico Marijo. Jezus je kopal vinograd. 10 S kim ga je kopal? S svojo preljubo materjo, Ljubo devico Marijo. Pesmi, ko se obhaja polje. »Jezus po polji hodijo.« 5 ° 55 - (Iz Drašič.) Ko so šle kresnice po polju, so popevale po istem napevu kakor gori »Jelena ziblje Jezusa« (št. 5027) to-le pesem: Jezus po poli hodijo, S kim naše polje križajo, Zlat križec v rokah nosijo, Križaj ga Jezus, Marija! . 5053 . Zapisal Peter Črnič;. pela mu mati Ana Črnic. rokopisa, ki mi ga je poslal Ivan Sašel/. God = kot (kakor). 5°54- Zapisal Janko Barle. Iz njegovega 5°54- napisal janKo irsarie. — Iz njegove zbirke. . • 5°55- Zapisal Janko Barle; opomnjo o pevki glej pnprvi kresni pesmi Drašič (št. 5012). — Iz Barletovega rokopisa. Primerjaj št. 504S a. 162 III. — I. Pesmi obredne B. 5056, 5057, Tri rožice. 5056 - (Iz Bereče vasi suhorske župnije.) Ko pridejo od trtja na polje, popevajo tam: Stoji, stoji ravno oj pole, V ravnim poli rožce tri. Ta prva rož’ca je le ta: Le ta drobna šeničica. 5 Ta druga rož’ca je le ta: Preljuba vinska jagoda. Pri 'saki sveti maši b’la Potem gredo pred hiše. Za leto sveto rešnjo kri. Ta tretja rož’ca je le ta: 10 Ljubica devica Marija, Ker nam je rodila Jezusa, Tega kralja nebeškiga, Ki nam je stvaril nebo, zemljo, Človeki dal dušo, telo. 5057 - (Iz Bohinja.) Stoji gartelč ograjen. S zlatim kolim obsajen. S srebernimprotjem zapleten, Povhen rožic nasajen. 5 Notre rasejo rožice tri, Vse tri so rudeče kakor kri. Ta perva rožica je le ta: Sprelepa rumena všeničica. Per vsakej maši jo nucajo 10 Le za presveto hostijo. Nobena maša brana ni Brez te svete hostije. Ta druga rožica je le ta: Spreluba vinska tertica. 15 Per vsakej maši jo nucajo Za presveto rešnje kri. Nobena maša se ne moli Brez presvete rešnje krji. Ta tretja rožica je le ta: 20 Spreluba devica Marija. 5056. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 5057. Zapisal Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. Drugi verz vsake stroje se ponavlja. Prepis v VO. XIV. 23/2 se loči od zgoranjega natiska, ne glede na naglasna in dijakrilična znamenja, v tem : 1 Stoji] Stoji, stoji ■ — 2, 3 manjka — 4 nasajan — 5 rastejo — 7 Ta p.] Perva — 8 Spreljepa — 9, 15 vsakej] vsakej svetej — 14 Spreljuba — 16 rešnje — 18 krij — 19 treča — 20 Spreljuba — 21 Ježuša — 22 Oj] Oj le — 24 dao — 25 Buh. Vraz je pristavil temu prepisu to opomnjo: » Ova je pesma poznala kod sviuh Slovenacah (korutanskih i^panonskih). G. M. Majer, šlo mi ju je pnobčio, kaže, da pi takodjer čuo u Štajeru kod Starog trga u okolici Sloven- skog Gradca, u Kranjskoj u Bohinju kod Stare Fužine. Mletački Slovini po- pevajuje u carkvi, kad bude postavljeno na otar sv. rčšno tčlo. U ostalom nišam je nikdč drugde čuo u carkvi (kaže nadalje prij. M.), nu po svoj prilici bila je nedavno još kod smuli Slovenacah carkovna. Ta pesma ima i kod štoka- vacah .« Vraz je tu hotel citirati I. zv. Vukovih pesmi, pa ni navel strani. Majat jo je natisnil v Novicah II. (1844.) ! 5 2 v spisu »Nekaj od Slovencev «, kjer ima poleg ze navedenih pripomenjo nje domovini še tole opazko: - Ti podobna, pa lepši m daljši je jedna v Sen-Petri na Forjulskim (regio Sclavorum), ki je cerkvena, se poje med povzdigovanjem pri sveti maši in se začne »Na svetim oltarji (sic!) svet kelih stoji,« itd. (glej zgoraj št. 4)27). Natisek v Novicah se loči od našega v tem: 1 gartelc — 2, 3 Z — 4 Polhen — 5 rastejo — 9 . 15 vsaki — 10 Le] Oj — 14 Spreljuba — 16 Za] Oj za — 22 Oj] Oj le 23] Je stvaril zemljo in nebo -- 24] Dal človeku dušo in telo III. — I. Pesmi obredne B. 5058, 5059. 163 Nam je rodila Jezusa, Vstvaru je zemlo, nebo, Oj kralja nebeškega. Človeku dav dušo, telo: 25 Bog oča, sin in sveti Duh, Vse tri peršone en sam Buh. 5058 - (Iz gorjanske okolice pri Bledu.) Tam je an vhrtitc \vograjen, Z armenim protjam popleden. Notre rasejo rožice tri, Vse trdeče kokhr kri. 5 Ta pitrva rožica je le-ta: Prelepa iirmena všenica, Pri vsače mašč jo nucajo, Za le-to sveto hostijo. Mašnik jo povzigujejo, 10 Ljudje se priklonjujejo. Ta druga rožica je le-ta: Prelepa vinska tortica. Mašnik jo povzigujejo, Ljudje se prikionjujejo. 15 Wobena maša brana ni Brez rožnofarbane kar vi. Ta treka rožica je le-ta: Presveta devica Marija, Ki nam je rodila Ježiiša, 20 Ki je odrešu cele greh suta 5 ° 59 - Iz Predvora.) Stoji, stoji tam vrtic nov, Z zvatim količjam nasajen, S srebrnim protjam vo- grajen, V njimo rasejo rožce tri. 5 Ta prva rožica je pa Le ta všenica rumena; Pir vsači maš’ jo jimajo Za to presveto hostijo. Mašnik jo povzigujejo, 10 iljdjš se pirkvonjujejo. Zakaj se pirkvonjujejo? Za to k’ je pravi živi Boh, Boh Voča, Sin jin sveti Duh. — 26 Bog. — Natisek v Janežičevem -»Cvetju slov. nar.«- /.57 —j 8 (»Kranjska iz Bohinja«) se loči od našega natiska v tem: 1 gartelc — 2 koljem — 5 Notri — 9 meši — 14, 20 Spreljuba — 16 rešnjo — 18 kri — 22 kralja] kralja nam — 23] Vstvaril je zemljo in nebo — 24 dal — 25 Bog. Majarjev prepis v MR. 362 se loči od našega, natiska v tem, ne glede' na naglaske: 1 Stoji] Stoji, stoji — 2, 3 Z — 8 Sprelepa — 16 rešnjo — 18 rššnje — 22 Oj] Oj le — 23 Vstvaru je] Je vstvarol — 24 dal — 26 B6g. — Pesem je natisnil Majar tudi v svojem »Slavjanu « III. (187$.) 12 s temi razločki od našega natiska, ne glede na na¬ glaske: 1] Stoji, stoji gartelc ograjan — 2] Z zlatim’ kolim’ obsajan — 3 Z... zapletan — 4 Pouhen . . . nasajan — 6 kakor — 8 Spreljepa — 16 rješnjo — 18 rješnje — 19 treča — 22 Oj] Oj le — 23 Vstvaru je] Je vstvaru — 24 dau — 26 Boh. Naposled jo je natisnil tudi Scheinigg v NPKS. št. m po natisku v Novicah s temi predrugačbami : 2 koljem — 6 tri so] tri — 18 krvi. 505 8 - Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročil Skrabec. Zapis v Kunšičevem rokopisu, ki ga je hranil Vlad. Levec, je pisan v knjižni slovenščini. Prvotno je tam stalo: gartelc za vrtec. Druge razlike so ne¬ bistvene. 5059- Zapisal Mat. Valjavec. — Iz VI. programa gimnazije Varaž¬ dinske za l. 1838., str. 16, kjer je napak tiskano poszigujejo (g) in visvoljin (zg). Natisek Valjavčev v Kresu IV. (1884.) 441 se loči samo v tem: 4 rož’ce — 25 rodiva — 31 da. »Nekdaj so baje peli to pesem pri maši. Pevka je pela ru¬ mena, dasi se sicer govori rmena.c 11 * |64 III.—I Pesmi obredne B. 5060, 5061, 5062. Ta.druga rožica je pa 15 Ta lčpa vinska trtica. Vobene maše brane ni Brez rožnofarbane krvi. Mašmk jo povzigujejo, iljdje se pirkvonjujejo. 20 Zakaj se pirkvonjujejo? Zato k’ je prava rešnja kri, Ki nam ž njo Ježiš grčše zrni’! Ta treka rožica je pa Divica roža Marija, 25 K’ nam je rodiva Ježiša, Tigh kralja nebeščiga, Zveličaija vsigd svita. Ježiš je mejhm pa je svet, V rokhh drži visvoljm svet: 30 Ježiš je smiljen’ga srca, Za kar ga pr6s’mo, vse nam da. Prosimo ga mi nejpoprej Za duši naši sveti rej, Ki nam ga Boh vsim sku- pej dej! 5060. (Torovo pri Vodicah.) Leži, leži ravno poljd, Ta druga rožca je leta Na polj rasdjo rož’ce tri. Pšenica rumena: Ta prva rož’ca je leta Preluba vinska trtica: 5 Pr sveti maši jo nucajo Za lubo sveto rešno kri. Pr sveti maši jo nucajo 10 Za lubo sveto hostijo. Ta treka rožca je letd Preluba dvica Marija, Ki nam je rodila Zveličarja usga sveta. 5061. (Od Sv. Andreja pod gorami.) Leži, leži to polje, Na polju en vrtec leži, V vrtu pa rastejo rože tri. Ta prva rožca je leta: 5 Lepa rumena pšeničica. To ni nobena pšeničica, To je le sveto rešnje telo. Ta druga rožca je le-ta: Ta ljuba vinska trtica. 10 To ni nobena vinska trtica, To je le sveta rešnja kri. Ta tretja rožca je le-ta: Ta lepa bela lilija. To ni nobena lilija, 15 To je le devica Marija. 5062. (Štajerska od Sv. Eme.) Tam stoji vertec ograjen, Srebernim protjem ograjen, In zlatim koljem obsajen, Poln rožic prelepih nasajen. 5060. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke V. št. 6. 5061. Zapisal Fr. Praprotnik. — Iz njegove zbirke. 5062. Zapisal k. Kovačič. — Iz njegove zbirke IV. j. Opotnnja. Po Štajerskem se je razširil tudi predelek te'pesmi, ki ga je naredil in objavd v Drobtinicah VI. 260 Jož. Virk. Značijo ga zlasti verzi: Najžlahtnejši zmed vsih cvetic * Je rajski ven'c čistih devic: * V Marijnem srcu zeleni, * V III. — I. Pesmi obredne B. 5063, 5064. 165 5 Notri rastejo rožce tri, Vse tri so rudeče kakor kri. Perva rožca je le-ta Prelepa rumena pšenica. Pri vsaki mesi jo rabijo Oj za presveto hostijo. 10 Nobena meša brana ni Brez te presvete hostije. Druga rožca je le-ta Preljuba vinska trtica. 15 Pri vsaki meši jo rabijo Oj za presveto rešno kri. Tretja rožica je le-ta Preljuba devica Marija. Rodila nam je Jezusa 20 Oj za kralja nebeškega: St varil je zemljo in nebo, Dal človeku dušo in telo: Bog Oče, Sin in sveti Duh Vse tri božje osebe vkup! 50D3- (Vrhovska v Belih Kranjcih.) Tam stoji ravno polje, Notri je vertec ograjen. V njemu rastejo rožece tri. Perva rožeca je le ta: 5 Pšenica rumena, Per vsaki sveti maši nucana Za ljubo sveto hostijo. Mašniki jo pouzdigujejo, Grešniki se perklonjujejo. 10 Zakaj se perklonujejo? Ker mašniki sveti žegen da¬ jejo- Druga rožeca je le ta: Ljuba vinska tertica. Per vsaki sveti maši je nu¬ cana 15 Za sveto rešnjo kri. Mašniki jo povzdigujejo, Grešniki se perklonujejo. Zakaj se perklonujejo? Ker mašniki sveti žegen da¬ jejo- 20 Tretja rožica je le ta: Devica Marija, Ko nam je rodila Jezusa, Zveličarja celiga sveta. Jezus je majhen, pa je svet, 25 Ko je odrešil vesolni svet. Zlata zibel, sreberni tečaj, Notri se ziblje Jezus sam. 5064. (Iz Geršič v Belih Kranjcih.) K je nam rodila Jezusa, 10 Zveličarja cel’ga svetd, Ki vstvaril je zemljo, nebo, Stoji, stoji ravno polje, V ravnem polji rožce tri. Ta prva rož’ca je le ta: Oj drobna je šeničica. 5 Ta druga rož’ca je le ta Preljuba vinska trtica. Ta tretja rož’ca je pa ta Preljuba d’vica Marija, Človeku dal dušo, telo, Dušo, telo, čisto srce, Po smrti pa bo večni raj, 15 Jezus, Marija nam ga daj! Jezusovem srci lepo cveti. * Na glavi vseh devic blišči, * Pred tronom božje milosti itd. Tak je zapis Jož. Kranjca iz Sv. Jurija ob Ščavnici in zapis P. Mi¬ klavca s Pohorja (I. št. 38). . . 5063 . Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVI. Cji. Primerja] glede konca naslov *Jezus ziban « (št. 432 — 435)- 5064 . Zapisal Janko Barle; pel Šimič. Iz Barletove zbirke. III.—I. Pesmi obredne B. 5065, 5066, 5067. 1 66 50 6 5 - (Iz Suhorja.) Stoji, stoji ravno poljd, V ravnem polji vrtec nov, Na njem rasto rožce tri. Ta prva rož’ca je le ta: 5 Preljuba vinska trtica, Pri vsaki maši (jo) nucajo Za rešno kri ofrujejo. Ta druga rož’ca je le ta: Prerumena pšeničica, 10 Pri vsaki maši nucajo, Za sveto hostjo ofrujejo. Ta tretja rož’ca je le ta: Preljuba dvica Marija, K’ je nam rodila Jezusa, 15 Tega kralja nebeškega, Ki je vstvaril zemljo, nebo, Človeku dal dušo, telo. 5066. (Belokranjska.) Stoj mi, stoji ravno pole, V ravnem polo so tri rožice zlate, Tri rožice zlate, ker so Je¬ zusove. Ta prva rožica je zlata 5 Preluba žarka šenica: Nobena maša brana ni, Če hojstja zraven ne stoji. Ta druga rožica je zlata Preluba vinska trtica: 10 Nobena maša brana ni, Če vince zraven ne stoji. Ta tretja rožica je zlata Luba dvica Marija: Nobena maša brana ni, 15 Če Marije zraven ni. 5067. (Od Gorice.) Stoji, stoji ravno polje, Na ravnim polju rožce tri, Na ravnim polju rožce tri. Ta prva rožca je le ta: 5 Preljuba rdm’na pšenica, Preljuba rom’na pšenica. Pr vsak’ svet’ maš’jo nucajo Za ljubo sveto hostijo, Za ljubo sveto hostijo. 10 Ta druga rožca je le ta: Presladka vinska trtica, Presladka vinska trtica. Pr vsak’ svet’ maš’jo nucajo Za ljubo svdto rešno kri, 15 Za ljubo 'svdto rešno kri! Ta tretja rdžca je le ta: Preljuba dvica Marija, Preljuba dvica Marija, 5065 . Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 5066 . Neznanega zapisovavca. — Iz okorno pisane knjižice v Barle- tovi zbirki. 5067 . Zapisal neki Peršič (najbrž od Šempasa), ki jo je 9. malega srpana 1835. izročil Vrazu. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XIX. X—] T . 43li4g. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. I. 26, s temi predrugačbami, ne glede' na naglaske, apostrofe in na v za predsamoglasniški v: 7, 13 svet’] ljub’ — 23, 24 dav. — Tretji Vrazov prepis (v VO. XVIII. A. 1) se loči od ravnokar omenjenega, ne glede na u za v, za e pred zlogotvomim r in na naglaske v tem: raunem — 5, 6 romena — 22 Ker stvaro — 23, 24 dao. — Četrti prepis (v VO. XIV. 1 a) se ne glede na naglaske loči od naposled navedenega v tem: 17, 18 Maria — 20, 21 nebeškoga. Nekaj naglaskov je pozneje pristavljeno s svinčnikom. III- — I. Pesmi obredne B. 5068, 5069, 5070. 167 Ki nam rodila Jezosa, 20 Našga kralja nebeškiga, Našga kralja nebeškiga, Kir stvaru je nebo, zemljo, Človeku dal dušo, telo, Človeku dal dušo, telo! 5068. (Z Grahova.) Tam stoji polje ravno, Na polji rasejo rožice tri. Ta prva rož’ca je le ta: Spreljuba rumena pšeničica. 5 Pri vsaki sveti maš’jo nucajo Za samo sveto hostijo. Mašnik jo vzdignejo, Ljudje se ji vklanjajo. Ta druga rož’ca je le ti: 10 Spreljuba vinska trtica. Pri vsak’ svet’ maš’ jo nucajo Za samo sveto rešnje kri. Mašnik jo vzdignejo, Ljudje se ji vklanjejo. 15 Ta treča rož’ca je le-td: Spreljuba Marija devica, Ki nam rodila Jezusa, Zveličarja celiga sveta. 5069. (Iz Cerkna.) Tam stoji ’n vertič nasajen, Z zlatim plotom ograjen. Notri pa rasejo rožce tri, Na celem svetu lepših ni. 5 Ta perva rožca je le ta: Spreljuba rumena pšeničica. Pri vsaki sveti mašijo nucajo Za to presveto hostijo. Mašnik jo gor povzdigujejo, 10 Ljudje se priklonujejo. Ta druga rožca je le ta: Spreljuba vinska tertica. Pri vsaki sveti maši se spre¬ meni V Jezusovo rešnjo kri. 15 Mašnik jo gor povzdigujejo, Ljudje se na persi vdarijo. Ta tretja rožca je le ta: Spreljuba Marija devica, K’ nam je rodila Jezusa, 20 Našega Izveličarja. Marija utrga tri rožice. 5070. (Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) Mal mi je vertek zagrajen, Za njom se rože. gibleju. Pun mi je rožic nasajen. 5 Marija tergla rožiču, Po njem se šeče Marija, Hitila v bistru vodiču: 5068. Zapisal Anton Črv. — Iz 7 ijegove zbirke B. 6 a. 5 o6 9- Zapisal Janez Kokošar. — Iz 7 ijegove zbirke. Drugi verz vsake sl/ofe se p 07 iavlja. 5°7°- Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz 7 ijegovih IINP. III 66 . Melo¬ dijo gl. v K 7 ihaČ 7 t III. št. 972. 168 lil. — I. Pesmi obredne B. 5071, 5072. »Nekal mi, roža, vodice, 10 Dčla je sebe za nadre. V nje se bu kopal sinek moj!« Tergla je trejtu rožiču, Tergla je drugu rožiču, Dčla je v roke Jezušu. Naj venec navije Jožef in Marija.« 507i- (Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) Divojčica mlada moder cvetek brala. Kulike nabrala, se je majke dala. »Majka ma lublena, navinte mi včnčec!« »»Čerka ma lublena, nemrem ga naviti, 5 Nemrem ga naviti proz te zlate niti, Naj ti ga navine Jožef i Marija!«« Divojčica mlada navila pervoga, Kitila ga taki na te žitne pole, Gdč mi raste kruhek, Jezuševo tčlo, 10 S kojega se služe te svete mešice: Koji bodu jeli, zveličeni bodu. Divojčica mlada navila drugoga, Hitila ga taki na te vinske gore, Gdč mi raste vince, Jezuševa kervca, 15 S kojega se služe te svete mešice: Koji bodu pili, zveličeni bodu. »Po polju grejo device tri.« 5072. (Od Frama.) Po polju pa gr§jQ dčvice tri, Po polju pa grejQ dčvice tri, Oj Bog nam pomagaj, Marija ti! Oj Bog nam pomagaj, Marija ti! 5 Najpčrva je tergala najgelček, Oj Bog nam pomagaj, Marija ti! Druga je tčrgala majaron, Oj Bog nam pomagaj, Marija ti! Trčtja je tergala rožmarin 10 Oj Bog nam pomagaj, Marija ti! Perva je rodila Jožefa, Oj Bog nam pomagaj, Marija ti! 5071. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 65. »Proz = kroz; ota; proz tiolazi riedko n našem narodu«; jaz mislim, da je ta proz na¬ mesto prež = brez. 5072. Zapisal Orosiav Caf. — Iz CO. II. 21. Vsaki par se ponavlja kakor prvi. III.—I. Pesmi obredne B. 5073, 5074. 169 Druga je rodila Johaneza, Oj Bog nam pomagaj, Marija ti! 15 Tretja je rodila Kristusa, Oj Bog nam pomagaj, Marija ti! 5 ° 73 - 5 (Od Frama.) Leži, leži polje, Oj polje široko. Na polju stoji vertič, Oj vertič ograjen. Bog nam pomagaj no Marija! io Druga je tčrgala najgelnov cvčt, Bog nam pomagaj no Marija! Tretja je tergala rožmarin, Bog nam pomagaj no Marija! NutrS hodijQ dčvice tri, Bog nam pomagaj no Marija! Perva je tčrgala makov cvčt, Bog nam pomagaj no Marija! Perva je rodila Jožefa, 15 Bog nam pomagaj no Marija! Druga je rodila Johaneza, Bog nam pomagaj no Marija! Tretja je rodila Jezusa, Vzveličarja cčlega svčta. 5 5 ° 74 ' (Iz Slovenske Bistrice.) Tri device po polji rajžajo: Sam Bog nam pomagaj no Marija! Perva je tergala marijon, Druga je tergala fajlnov cvet, Tretja je tergala rožmarin. Perva je pila s kangelce, Druga je pila s majolkice, Tretja je pila s keliha. Perva je rodila Jožefa, 10 Druga je rodila Janeza, Tretja je rodila Jezusa, Izveličarja celga sveta. Tretja je tergala rožmarin, V spomin, da je Jezus Ma¬ rijin sin! -— Kresne pesmi, ki se pojo pred hišami. da se kresnice povrnejo od kresa v vas, preko polja in vinogradov (dan- nes ne hodijo več povsod tje), zapoj6 ali so zapele pred vsako hišo kako iz št^h a i Se V Is *'. vas ' ne l°č'j° mnogo glede vsebine. Sestavljene so navadno na S prim C£ 0V ' Najprej pozdravijo; tak pozdrav je uvod vsej pesmi. Pcje se Bog daj, Bog daj dober večer, ._ Naša ljuba majka! 5073. Zapisal Oroslav Caf. — h ^ 9 'JJnhisa Matija Majarja, ki ga 5074. Zapisal Jožef Drobnič. h ’° P Jtreli (1840.) 184. Vsaki je hranil Miklošič in po katerem je tiskana P ese "‘ pomagaj no Maria! vrsti, samo poslednjim štirim ne, se pristavlja S g Marija — 4 cvet Majar je prepisal pesem tudi v MR. 332 s ^ svojem *Slav- - 12 Zveličarja - 14 V spomin] Spomin. Natisnit'jo je UM v Zveliearja ja ni i< III. (1875.) 140 s temi razlikami: 2 in o, 7, cel’ga — 14 V spomin] Spomin. ga _ 170 III.—I. Pesmi obredne B. 5075, 5076. Za pozdravom prihaja pohvala pozdravljenca, njegovih ljudi in njego¬ vega stanja: p red vratj vam oreh zrasal, Pod njim vam je lipa senca, Z belim ruhom pregrnena itd. Gospodarjem, gospodinjam, fantom in deklicam se poje skoraj enako. Na- mestu take pohvale se uvede tudi kaka druga pesem, včasi posvetna, včasi sveta (n. pr. pesem, ki je objavljena v I. delu pod št. 846 — 847, ali pa pod št. 677 do 678), katera se sploh poje tudi sama zase. Zatem prihaja prošnja za dar in podkrepilo te prošnje s tem, da so kresnice polje varovale. S prošnjo je zdru¬ žena včasi pretnja, da vzemo na kresovanje mladega domačega sina ali mlado domačo hči. Za prošnjo sklepajo pesem z zahvalo in slovesom, katero ima na¬ vadno to obliko: Mi se od vas potočimo Daroval vas Bog-Marija, In vas Bogu izročimo: Bog-Marija, sveti Ivan! Pred hišo pete pesmi sem vredil tako, da prihajajo najprej na vrsto belo¬ kranjske, potem pa kajkavske. Prve so zopet razvrščene po župnijah. Na najvaž¬ nejše podobnosti opozarjam pod črto. ELčLlešišLca. fara*. 5075- (Iz Adlešič.) Leta 1886. so se kresne pesmi še popevale v vaseh: v Adlešičih, Selih, na Bednji. Imenujejo pa se kresnice pesmi same, kakor tudi dekleta, ki jih pojo ali ki kresnujejo. Izpojo najprej kresnico, potem pa pojo še druge pesmi. V dar dobivajo večinoma jajca, redkeje novce. Bog daj, Bog daj dober večer, Za večerom dobro jutro! Daj nam, Bože, dobro leto! Tute jesu lepi dvori, 5 Lepi dvori ograjeni, Ograjeni, pometeni: Pomela je devojčica, Devojčica lepa I . . . Dajte, dajte, darovajte, 10 Daj nam, Bože, dobro leto! Mi nimamo kada stati, Mi smo nocoj malo spale, Malo spale, rano vstale. (Kadar dobe dar:) Lepa hvala na tem daru, 15 Ki ga ste nam darovali! Mi se od vas potočimo I vas Bogu izročimo: Bog vas varuj i Marija Z lepim zdravljem i veseljem ! 5076. (Iz Adlešič.) Bog daj, Bog daj dober večer. Daj nam, Bože, dobro leto! Sprobudimo gospodarja, Daj nam, Bože, dobro leto! 5 Gospodarja, gospodinjo! Dajte, dajte, ne štentajte, Mi nimamo kada stati! 5075. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz *Ljublj. Zvona« VIL. (1887.) 503. 5076. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz » Dom in Sveta « II. (1889.) 163', kjer je pristavljeno, da se v. 4. ponavlja za vsako vrstico, in glede besede ruška (v v. j), da h na začetku in koncu besed navadno ne izgovarjajo: ruška = hruška, melj = hmelj, laden = hladen, vala in fala = hvala, o trjaci = o trjacih itd. » Po¬ dobni, a polu kračji priobčila sta tudi g. dr. E. V. v » Slovanu« i88j, str. 3jg, in J. Navratil v » Ljublj.. Zvonu« 1888. str. 498. Prim. tudi*Dom in Svet« 1888. str. 88.« Primerjaj konec s št. 846 —£47. III.—I. Pesmi obredne B. 5077, 507S, 5079. 171 Izrasla je runjka ruška Na sred’ sela širokega. 10 Pod njom su mi lipi stoli, Pod njom su mi lipi gosti, Lipi gosti Bog, Marija, Sveti Petar, ključar božji. V rukah nosi paličico, 15 Zahitel jo na ruščico. Izpale su tri ruščice. Jedna pala v naše selo, Naše selo ’se veselo. Druga pala v vinsku goru, 20 Vinska gora obrodila: Vsaka trta po vedarce, Grebenica tri, četiri. Jedna pala v žitno polje, Žitno polje obrodilo: 25 'saki snopek po kupljenik, Rastavica tri, četiri. Ka je pala v naše selo, ' V našem selu divojčica, Ona ima troje prosce: 30 Jene prosce od sunašca, Druge ima od misečka, Tretje ima od gospode. Med sobom se divanijo, Komu čedo čirko dati. 35 Najbolje je žarkom’ suncu: Misečko se premlajuje, Gospoda su preohola, Sunašce je ’se na viru! 5077 - (Iz Adlešič v Belih Kranjcih.) Izrasla je runka hruška Daj nam Bože dobro leto! Na sred polja širokega. Mimo pala vuska steza, 5 Po njoj šeče sveti Peter. V roki ima palčico, Hitel jo je na hruščico, Sobalil je tri hruščice. Prva pala v žitno polje. 10 Žitno polje obrodilo Z lepim žitom i Senico: Vsaki snopek po kuplenik, Rastavica tri po štiri. Druga pala v vinske gore, 15 Vinske gore obrodile Z lepim vincem in rakijo. Vsaka trta po kuplenik, Grebenica tri po štiri. Tretja pala v naše selo, 20 Naše selo obrodilo Z lepim zdravljem i veseljem, Daj nam, Bože, dobro leto! 5078. (Iz Adlešič.) Bog daj, Bog daj dober večer, Daj nam, Bože, dobro leto, Za večerkom bolje jutro! Obrodila čišnja-višnja, 5 Na dvor se je naklonila. Tud’ mi pala stoza mala, Po nji Seču redovniki, Redovniki i mašniki. Dajte, dajte, gospodična! 10 Hvala, hvala, gospodična! 5 ° 79 - (Iz Adlešič.) Izrasla je rosna roža Za ’no rožo nikdo nežna, Na sred’ polja širokega. Samo jedan mladi junak. 5077. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke; runka = vrst hruške, katera zgodaj dozori. Verz 2. se ponavlja za vsako vrstico. 5°7 8 - Zapisal Ivan Šašelj. — Iz » Dom in Sveta« II. (i88g.) 164. 5°79- Zapisal Ivan Šašelj. — Iz » Ljubi]. Zvona « Vil. (i88p) 504. 172 lil. — I. Pesmi obredne B. 5080, 5081. 5 Ustal se je rano v jutro, Rano v jutro pred sunašcem. Utrgal je rosno rožo, Nesel jo je kralju na dar. Mladi kralj je trdo spaval, 10 Kraljica ga tiho budi: »Naj se stane, mladi kralje, I ... je jen dar donesel, Dar donesel, rosno rožo!« Kaj mu čemo darovati? 15 Daroval mu dugo puško. »Lepa hvala na tem daru, Tega dara doma imam!« Daroval mu kunjo kapo. »Lepa hvala na tem daru, 20 Tega dara doma imam!« Daroval mu devojčico, Lepo, tanko i visoko, Lepo, belo i rumeno. »Lepa hvala na tem daru, 25 Tega dara doma nimam!« 5080. (Iz Adlešič.) Izrasel je lep javorek. Doba bi ga oženiti, Ne moremo glihe najči: Stari jeso prestari, 5 Mladi jeso premladi, Srednji jeso zaročeni. Šetala se lepa I . . . Na Volavlje k majki božji, Na Volavlje k sveti Ani. 10 Kam se šečeš, lepa I . . . ? »Ja se šečem na Volavlje, Na Volavlje k majki božji.« » »Ne šeč’, I.... na Volavlje: Tamo jeso grdi lugi, 15 Grdi lugi, hudi ljudi, Hudi ljudi, grde vode!«« »Al ja imam bele noge, Luge hoču prehoditi; Al ja imam bele usta, 20 Ljudem ču se pomoliti; Al ja imam bele ruke, Vodu hocu preplivati!« jVTetliška. furct. 5081. (Iz Drašič.) Ko so se tam povrnile kresnice zopet v vas, so začele peti pred hišami Pele so tako: Bog daj, Bog daj dober večer, Za večerkom bolje jutro! 1 Daj Bog Marija, daj dobro leto! 1 ) Pred vrati vam sliva 2 ) zrasla, 5 Pod njo vam je ladna senca. V ladnoj senci pustelica, 1 Z belim ruhom pregrajena. Na njoj leži belo telo, Belo telo, lipoj Janez. 3 ) o I uz njega drugoj telo, Drugoj telo, lipoj Jane 3 ). Maj njima je lipa igra, Lipa igra, lipoj Miko. 4 ) Ki bi ga vi maj nas dali, 5 Kaj bi se z njim poigrale, Bi ga nesle v zelen travnik, Bi mu splele zelen venčec. 5080. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz »Ljublj. Zvona« VII. (1887.) 563—504. Glej št. 677—678 in spodaj tem v oddelku ,Podzemeljska fara' gribeljsko in pod¬ zemeljsko prvo. 5081. Zapisal Janko Barle; o pevki glej opomnje pri prvi kresni pesmi iz Drašič (št. 5012). — Iz Barletovega rokopisa, kjer so pridejane te le opomnje: *) Refren za vsako drugo vrstico. — 2 ) Ono drevo, katero raste pred hišo. — 3 ) Imena hišnega gospodarja in gospodinje. — 4 ) Ime malega otroka, če ga imajo. III. — I. Pesmi obredne B. 5082. 173 Zrasli so vam tri hrastički: Niso ono tri hrastički, 20 Neg’ so ono tri fantički. Ta prvi je lipoj Jure 1 ): Lipoj Jure Boga moli, Da b’ mu Bog dal štiri voli, Da b’ mu pole preorali. 25 I ta drugi lipoj Marko: Lipoj Marko Boga moli, Da b’ mu Bog dal dosti ovac, Da b’ mu pole pregrnile. I ta tretji lipoj Janez: 30 Lipoj Janez Boga moli, Da b’ mu Bog dal dosti žbelec, Da b’ mu sunce zakrivale. Zrasle so vam tri konoplje: Niso ono tri konoplje, 35 Neg’ so ono tri divojke. Ta prva je lipoj Bare 2 ): Lipoj Bare šivak šiva. I ta druga lipoj Mare: Lipoj Mare našivuje. 40 I ta tretja lipoj Kate: Lipoj Kate zibko teče. Pred vrati vam pometeno, Pometeno, razmeteno: Razmele vam divojčice. 45 Lipoj Jane rože sadi, Nasadila pune vrte, Pune vrte i pogrte 3 ). Poleg pala vuzka steza, Po nji ide mila majka: 50 »Daj mi čerka jeno rožo!« »»Nedam, nedam, mila majko! Mene više rožic gleda, Se rumenih i zelenih.«« 5082. (Iz Drašič.) Po vasi gredoč pred hišami se poje: Bog daj, Bog daj dober večer, Za večerom dobro jutro! Pred vratih vam trta zrasla, Pod njo vam je hladna senca. 5 V hladni senci pdsteljica, Z belim rjuhom pregrajena. Najni lčži belo tčlo, Belo telo, lepi I. (Jure); Poleg njega verna ljuba, 10 Verna ljuba, lepa I. (Ana). Med njima je lepa igra, Lepa igra, Bog-Marija! Zr&sli s6 vam tri hrastički: Niso vam to tri hrastički, 15 Neg so vam tri fantički. Ta prvi je lepi Ivan: Lepi Ivan Boga moli, Da b’ mu gore obrodile: Vsaka trta po vedrce, . 20 Grebenica tri, četiri. In ta drugi lepi Marko: Lepi Marko Boga moli, Da b’ mu Bog dal štiri vole, Da b’ mu polje preorali. 25 In ta tretji lepi Miko: Lepi Miko Boga moli, Da b’ mu Bog dal dosti žbelic, Da b’ mu sonce zakrivale. Zrasle so vam štir konoplje: 30 Niso vam to štir konoplje, Neg so vam to štir’ devojke. Ta prva je lepa Mare: Lepa Mare šenek šiva. In ta druga lepa Kate: 35 Lepa Kata pošivuje. ') Imena odraslih hišnih sinov ali, če teh ni, hlapcev. • Imena deklet, katera so pri hiši. — *) Pungrt — Baumgarten. _ 5082. Zapisal Janez Zabukovec l. 1892., ko je bil kaplan metliški. ^ h njegovega rokopisa št. I.. kjer sla pridejant ti-le opomnji . » /j 7 f varjajo I na koncu in ga ne spreminjalo v u, tore] peki ne pe, > . obečau«. »Pri I. se imenujeta gospodmja in gospodar, potem pa ] m hčere .« 174 III. — I. Pesmi obredne B. 5083 . In ta tretja lepa Bara: Lepa Bara rože sadi. Nasadila pone vrte, Pone vrte in pungrte. 40 Prosili so jo mila majka: • Dejda meni eno rožo!« »»Nedam, nedam, mila majka. Mene rožic više gleda, Meni rožic pofaluje, 45 Pofaluje, pomankuje.«« In ta štrta lepa Jana : Lepa Jana v rožah leži. In med vam’ so stara majka, Oni vas lepo učijo 50 In k m&šici odpravljajo. Pred vratih vam je pometeno, Pometeno, razmeteno: Razmela vam devojčica, Devojčica, lepa Reza. 55 Mi se od vas poslovimo In vas Bogu izročimo, Mil’mu Bogu in Mariji. Mi smo nocoj malo spale, Ki smo polje varovale 60 In ga Bogu izročale. 5 o8 3- ( Iz Drašič. Dober večer vam Bog daj, Za večerkom jutro! Pred vrati vam hruška zrasla, Pod njo vam je hladna senca, 5 U njoj mi je posteljica. Na njoj leži lepo telo, Lepo telo, lepoj Martin, Na kraj njega verna ljuba, Verna ljuba, lepoj Jana. 10 Med njimi je lepa igra, Lepa igra, lepoj Ivan. Ko bi ga vi nama dali, Da bi se ž njim poigrali, Nesli bi ga v zelen travnik, 15 Zelen travnik, pomoravnik. Zrasla sta vam dva hrastička: Niso vam to dva hrastička. Neg’ so vam to dva fantička. Prvi vam je lepoj Martin, 20 Drugi vam je lepoj Ivan. Lepoj Martin Boga moli, Boga moli, Boga prosi, Da b’ mu gore obrodile. Lepoj Ivan Boga moli, 25 Boga moli, k maši hodi, Da b’ mu Bog dal štiri vole, Da b’ mu polje razorali; Da b’ mu Bog dal dosti žbelic, Da b’ mu solnce zakrivale; 30 Da b’ mu Bog dal dosti ovac, Da b’ mu polje pokrivale. Pred vrati vam razmeteno, Razmeteno, pometeno: Razmela je lepoj Mare. 35 Lepoj Mare šivek šiva, Lepoj Jana našivuje, Lepoj Bara pošivuje. Mi se od vas potočimo I vas Bogu nardčimo. 5 o 8 3- Zapisal Anton Navratil l. 1886. — Priobčil Ivan Navratil v Kresu VI. (1886.) 355 — jj6j kjer razlaga ime Draščiče prav iz Draško (prvotno Draščiči). Martin (v. 7.) je ime gospodarja, Jana (v. g.) ime gospodinje, Ivan (v. n.) ime sinka. Nam. vv. ig — 20. se poje tudi še: Ta prvi je lepoj Martin * I ta drugi lepoj Ivan. Obliko lepoj (lepoj Martin, lepoj Jana) pojo » ker se lepše zlaga«. A v. 28. in 30. pripominja Navratil: za tretjega sina, za četrtega sina. Mare, Jana, Bara so hčere. »Ako m sinov, pojo hčeram, ako 111 teh ni, izpu¬ ščajo | vse dotično ter pojo samo: »Mej njima je lepa igra, * Lepa igra: Bog-Marija! Mi se od vas potočimo I vas Bogu naročimo. V dolenjih Prašičih so letos 11886.J še popevale kresnice, v gorenjih pa ne več (ker še ni bilo pripravnih [veščih] dekličev za to, kakor v Poldrešu pri Rosalnicah ).« III.—I. Pesmi obredne B. 5084, 5085, 50S6. 175 5084. (Iz Lokvice pri Metliki.) Hvaljen bodi Jezus Kristus, Lepa igra, mlada hčerka, An Bog sliši k vaši hiši! 15 Mladi hčerki ime (Mare). Mi smo nocoj malo spali, Ker smo polje varovali, 5 Ji vašega ji našega: Varuj vam ga Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Peter! Na dvoru vam hruška zrasla In pod hruško hladna senca. 10 V senci stoji posteljica, Z belo ruho pogrnena. Na nji leži (Janez) z ljubo In med njima lepa igra, (ali:) Lepa igra, mladi sinko, M!ad’mu sinku ime (Janez). Pojte, pojte, petelini, Prebudite gospodinje, 20 Gospodinje, gospodare, Da b’jo dali naše dare! Mi se od vas potočimo In vas Bogu izročimo: Mi zdaj od vas, Bog sim pri vas, 25 Mi zdaj od vas, Bog sim pri - vas! 50 8 5 - (Iz Lokvice metliške župnije.) Bog daj, Bog daj dober večer! Mi smo nocoj malo spale, Ki smo pole varovale: Varuj vam ga Bog, Marija, 5 Bog, Marija, sveti Peter, Sveti Peter, sveti Ivan! Pred vrati vam hruška raste, Pod njo vam je hladna senca, Hladna senca, postelica. 10 Na nji leži dvuje telo, Dvuje telo, Bog, Marija! Pojte, pojte, petelini, Sprebudite gospodine, Gospodine, gospodare, 15 Da nam dajo naš’ga dara! Če ne date naš’ga dara, Čemo zeti mlado hčerko, Č’mo jo pelatvzelen travnik, Zelen travnik, poderavnik. 20 Tam se bomo poigrali, Poigrali, potancali, Pa jo bomo nazaj dali. Mi se od vas potočimo, Vas Mariji izročimo. 5086. (Iz Metlike.) Bog daj, Bog daj dober večer, Daj jim Bog, Marija, Hišni oče, hišna mati! Daj jim dobro leto! 5084. Zapisal Anton Navratil /. 1886. — Priobčil Ivan Navratil v Kresu VI. (1886.) 354, 335. V v. 12., oz. / 5 . (17.) se imenuje dotično ime gospo¬ darja, hčerke ali sina. Ljuba v v. 12. pomenja kakor v srbsčim zakonsko ženo, h JO (igj — bojo. 5085. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. V Slamm vasi, metliške župnije, pojo tudi tako, samo da tam pravijo: »Bog daj, Bog daj dober večer, Dober večer, dobri ljudi!* ... . 5086. Zapisal Janez Zabukovec l. i8g2., ko je bil kaplan v Metliki. Iz njegovega rokopisa št. III. 176 III. — I. Pesmi obredne B. 5087. 5 Mi smo danes k vam pritekli, Dober večer vam prinesli. Daj jim Bog, Marija, Daj jim dobro leto! Mi smo prišli, da b’ nam dali 10 Vedro vina, dva cekina. Daj jim Bog, Marija, Daj jim dobro leto! Če nam ne date vsega tega, Č’mo vam vzeti mlad’ga sinka, 15 Č’mo ga pelat’ v zelen travnik, V zelen travnik, pomoravnik: Daj jim Bog, Marija, Daj jim dobro leto! Č’mo mu splesti zelen kran- celj, 20 Zelen krancelj, pomorancelj. Daj jim Bog, Marija, Daj jim dobro leto! Č’mo se sdž njim poigrati, Kok se mati s tem detetom, 25 Kok se kočka s tem piščetom, Kok se gdlob z golobico, Kok se frajla z jabočico. Daj jim Bog, Marija, Daj jim dobro leto! 30 Da bi nam rodilo Žitno polje, vinske gore: Daj jim Bog, Marija, Daj jim dobro leto! Vsaki snopek po koplenik, 35 Rdzstavica tri, četiri! Daj jim Bog, Marija, Daj jim dobro leto! Vsaka trta vedro vina, Grebenica tri, četiri! 40 Daj jim Bog, Marija, Daj jim dobro leto! 5087. (Iz Metlike.) B6g daj, B6g daj dober večer, Hišni oče, hišna mati! Daj, Bog, Marija, daj dobro leto! Mi smo nocoj k vam pritekle, 5 Dober večer vam prinesle. Mi smo nocoj malo spale, Ker smo polje varovale. Mi smo prišle, da b’ nam dali Vedro vina, dva cekina. 10 Nam ne date vsega tega, Č’mo vam vzeti mlado hčerko, Mlado hčerko za krsnico. Č’mo jo peljat’vzelen travnik, V zelen travnik, pomoravnik. 5087. Zapisal Ivan Navratil l. 1841). — Iz Kresa VI. (1886.J 352; prvič jo je razglasil l. 1849. v » Vedežu«., » popravivši « tam nekaj malega jo tedanji slovnici in pisavi. V zgoranjem natisku se je držal bolj izvirne govorice, vendar pisal lj in nj, dasi ga Reli Kranjci ne poznajo; enako tudi p61je za pule. V Kresu razlaga Navratil tudi neke oblike: »Kresnice (izg. Krsnice) velijo Beli Kranjci dekličem ali odrasthm deklicam, ki hodijo zvečer pred kresom, vse v belo zavite, popevat in pobirat od hiše do hiše, pa ne v hiše, nego samo pred hiše. Zavijajo se z belimi pečami tudi po obličju tako, da jih ne more spoznati živ krsti (str. 351). *Bele Kranjice ne pravijo ,mc smo pritekla, spale 1 , nego ,m\ smo pritekle, spale‘, včasih pa tudi povse tako kakor moški: ,tri\ smo pritekli (prtekli), spali'.« K v. 12: i>(e je najmlajše dele pri hiši moško, popevajo: Mlad’ga sinka za krsnika (pnm. zapis iz l. 1886.J. Nočem zamolčali, da popevajo sedanje kresnice metliške pred gosposkimi hišami namesto mlado hčerko zdaj že tako: mlado frajlo za krsnico.« V. 14., 16.: pomoravnik, pomorancelj y>brez pravega pomena, samo zaradi sloga«; kopljenek (v. 26.J za »kupljenik (iz kupiti ,haufen - ) = mernik ( 1 / 2 vagana)«. Glede besede pomoravnik primerjaj podobne verze v novoletni ko¬ lednici pod. št. 4032: Pelajmo ga u dubrovnik, * * U dubrovnik, zelen travnik; one so mi v dokazilo, da je pomoravnik, poderavnik (št. 5085) izprevrženo iz u dobravnik ali iz pod dobravnik ali česa enacega. III. — I. Pesmi obredne B. 5088, 5089. 177 15 Č’mo ji splesti zelen krancelj, Zelen krancelj, pomorancelj. Č’mo se tam ž njo poigrati, Kakor mati se z detetom, Kakor kočka se z piščetom; 20 Kot se golob z golobico, Kot se hččrka z jabučico. Da b’ rodilo žitno polje, Žitno polje, vinske gore: Vsaka trta vedro vina, 25 Grebenica tri, četiri; Vsaki snopek po kopljčnek, Rastavica tri četiri! 5088. (Iz Metlike.) Bog daj, Bog daj dober večer, Hišni oča, hišna mati! Daj jim Bog, Marija, daj jim dobro leto! Mi smo denes k njim pritekli, 5 Dober večer jim prinesli. Mi smo prišli, da b’ nam dali Vedro vina, dva cekina. Če nam ne dajo vsega tega, Čemojim vzeti mlad’ga sinka, 10 Mlad’ga sinka za krsnika. Čemo ga peljat’ na zelen travnik, Zelen travnik, pomoravnik. Čemo mu splesti zelen kran¬ celj, Zelen krancelj, pomorancelj. 15 Čemo se sčžnjim poigrati, Kak se mati s tem detetom, Kak se kočka s tem piščetom, Kak se golob z golobico, Kak se hččrka z jabočico. 5089. (Iz Rosalnic metliške župnije.) Bog daj, Bog daj dober večer, Za večerkom dobro jutro. Gospodari, gospodinje, Po vsi hiši vsa družina! 5 Pred vrati vam hladna senca, Hladna senca, lepa pojstla, Z belo ruho pregrnjena, Z vanjkušenci podložena. Na nji leži lepo telo, 10 Lepo telo, lepi Janez. Uz njega je drugo telo, Drugo telo lepa Mare. Med njim’ leži lepa igra, Lepa igra: Bog, Marija. 15 Bi nam vi to igro dali, Da b’ se malo poigrali? Pred vratmi pa so vam zrasla, So vam zrasla dva hrastička. Niso to vam dva hrastička, 20 Nego so vam dva fantička. Lepi Janez Boga moli, Da bi mu dal šteri voli, Da bi polje izorali, Izorali, razorali. 25 Lepi Miko Boga moli, Da bi dal mu dosti čbela, Da bi senco razkrivale. Pred vratmi pa je vam zrasla, Je vam zrasla konopljica: 30 Ni konoplja, neg’ devojka, Je devojka lepa Anče, Lepa Anče rože sadi. Lepa hvala vaš’ga dara, Kojim ste nas darovali: 35 Daroval vas Bog, Marija, Sveti Peter, ključar božji! 5088. Zapisal Ivan Navratil /. 1886. — Iz Kresa VI (1886.), 352; kjer so pripisane varijante: 2 ] Hišni gospod, hišna gospa — 19* hčerka] frajla. 5089. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. J 78 III.—I. Pesmi obredne B. 5090, 5091. 5090. (Iz Rosalnic.) Bog daj, Bog daj dober večer, Za večerom dobro jutro Gospodaru, gospodinji. Pred vratmi vam lepa senca, 5 Notri vam je posteljica, Z belim ruhom pregrnena, Z vajšnicami zazglavljena. Na nji leži belo telo, I už njega drugo telo 10 Drugo telo lepe . . . (I). I mej njima lepa igra (I). Ki bi jo vi med nas dali. Peljale b’ jo v zelen travnik, Splele bi ji zelen krancelj, 15 Bolj iz rožic, iz gartrožic: Saj bi jo vam nazaj dale. Hvala, hvala vašega dara! Mi se od vas potdčimo, I vas Bogu naročimo, 20 Bogu, Bogu i Mariji. Mi smo nocoj malo spale, Ker smo polje varovale, I vašega i našega. Varuj vam ga Bog, Marija, 25 Bog, Marija, sveti Peter! 5091. (Iz Trnovca pri Metliki.) Hvaljen bodi Jezus Kristus! En Bog sliši vašej hiši! Mi smo nocoj malo spali, Ker smo polje varovali, 5 Vašega in našega. Varuj nam ga Bog, Marija, Bog, Marija, sv. Peter! Na dvorovu hruška zrasla, Pod njo mi je hladna senca, 10 Hladna senca, postelenca, Z belo rjuho pregrajena. Najni leži Janez z lubo, Med njimi m’ je lepa igra, Lepa igra, mladi sinko. 15 Če nam ne daste našga dara, Č’mo vam vzeti mlad’ga sinka, Bomo ga odpelali v zelen travnik, V zelen travnik, poderavnik. Tam bomo malo poigrali, 20 Poigrali, potancali. Pojte, pojte, petelini, Prebudite gospodarja, Da bojo nam gori stali, Nas krstnike darovali! 25 Hvala, hvala vaš’ga dara, Mi zdaj od vas, Bog Sin pr vas! Mi se od vas odločimo In vas Bogu izročimo. 5090. Zapisal Anton Navratil l. 1886. — Priobčil Ivan Navratil v Kresu VI. (1886.) 334, kjer pripominja, da so kakor v Rosalnicah (‘/2 ure od Metlike oddaljeni vasi) popevale kresnice tudi na Boldrežu do l. 1883. V v. 6’. se imenuje ime gospodarja (n. pr. Martin), v v. 10. ime gospodinje (n. pr. Jane), v v. 11. ime hčerke (n. pr. Bara), ako ni hčerke, se imenuje ime prvega sina, ako m sina, pa »Bog, Marija«. V verzu 13. je za besede zelen travnik pripisana varijanta mej rožice. K v. 23. se pripominja: » Menda se je popevalo kdaj: Ker smo polja (gen. sg.) varovale, I vašega i našega«. » Vabilo na kres (št. 5007) je bilo brez dvojbe pritaknjeno kasneje .« » Opozarjam, da so stare kresnice metliške popevale in da rosavničke in lokvičke še dandanes popevajo: »Mi smo nocoj malo spale, Mi smo polje varovale. Po tem sodim, da so belo¬ kranjske kresnice te pesni popevale nekdaj na Ivanje ali na kresni dan vjutro (kakor ladekajo tudi žumberske istega dne vjutro), pa tudi opoldne in na večer, ter pobirajo jajca za pastirje, izmed kterih jeden pred njimi, svirajoč na piščal (*sviralu«■), košaro nosi « (str. 338). 5091. Zapisal Janez Zabukovec l. 1892., ko je bil kaplan v Metliki. — Iz njegovega rokopisa št. II. III.—I. Pesmi obredne B. 5092, 5093, 5094. 179 5092. (Od okolice metliške.) Bog daj, Bog daj dober večer, Žitno pole, vinske gore: Daj, Bog, Marija, daj dobro Saki snopek pokuplenčič, leto! Razstavica tri četiri, Hišni oče, hišna mati! 10 Saka terta vedro vina, Mi smo necoj k vam pertekli, — Vedro vina dva cekina — 5 Dober večer smo pernesli, Grebenica tri četire! Da b’ rodilo žitno pole, Ostlniška fara. 5093 - (Iz Osilnice.) Bog daj, Bog daj dobro večer Gospodinji z gospodarjem, Da b’ se božje sprebudili, Da b’ nas lepo obdarili! 5 Mi smo nocoj rano stali, Rano stali, malo spali Vaše polje varovali. Dajte, dajte štiri jajca, Štiri jajca, žlico masla, 10 Žlico masla, skledo moke, Skledo moke, baro vina, Baro vina, petelina. Ak’ nam mislište kaj dati, Nam pojte hitro poiskati, 15 Če pa nečte vsega dati, Č’mo vam gospodarja vkrasti. Na zelen travnik odpeljati, Na pisan stolček posaditi, Ž njim se malo poigrati, 20 Koker mati s tem detetom, Roker kravca s tem teletom, Koker jagnje s tem jagnje¬ tom. Lepa hvala tega dara, Tega dara doma nemara; 25 Daj, Marija, dobro leto, Sveti Ivan, kresnik božji! Mi se od vas odločimo In vas Bogu izročimo. ^Podzemeljska, fara. ^094 (Iz Boršta, podzemeljske župnije.) Bog daj, Bog daj dober večer, Za večerkom bolje jutro! Pri vas lepo pometeno: Pomela je lepa Anče, 5 Pomela je, razmela je. Mi smo nocej malo spale, Vaš’ga polja varovale, Bolj vašega, neg’ svojega. Izrasel je mladi junak, 10 Mladi junak, lepi fantič. Treba ga je oženiti Z jenom mladom devojčicom Z lepo tanko in visoko, Z lepo belo in rumeno. 15 Dajte, dajte našo pravdo, Dajte, dajte, ne štentajte! 5092. Neznanega, zapisovavca. — Iz VO. XV 4. Verz 2. se ponavlja za vsako vrsto; »pokuplenčič = mera od 24 oke«. 5°93- Zapisal J. Malnar. — Iz njegovega rokopisa. O besedi božje (v. 3.) velja isto, kar je povedano v opomnji k št. 4731 (== Bože). 5°94- Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa z opomnjo: *V Boršta hodile so kresovat samo štiri kresnice, a niso popreje kresa kurile. Fantje so jih včasi oponašali in jih dražili popevajoč: »Daj nam Bože dobre može!« — Anče, ime hišne hčerke; štentajte = obotavljajte se.< 12* 180 III.—I. Pesmi obredne B. 5095, 5096. Ak’ ne daste naše pravde, 20 Odpeljat’ ga v zelen travnik, Zet’vam čemomlad’ga sinka, Splest’ mu čemo zelen kran- Mlad’ga sinka za kresnika, celj! Ko so kresnice obdarovali, zahvalile so se tako: Lepa fala na tom daru, 25 In vas Bogu izročimo. S kojim ste nas darovali! Daroval vas Bog, Marija, Mi se od vas potočimo, Kog, Marija, sveti Ivan! 5095 - (Iz Crkvišč, podzemeljske župnije.) Bog daj, Bog daj dober večer, Za večerkom bolje jutro! Ovdje mi je složna brača, Ona rada Boga moli, 5 Da bi Bog dal dobro srečo, Dobro srečo, lepo zdravlje. Ona rada k maši hodi, K maši hodi, Boga moli, Da b’ jim Bog dal dobre voli, 10 Lepe voli rogovite, Da si polje izorajo, Izorajo, preorajo. Ovde lepo pometeno, Pometeno, razmeteno: 15 Pomela je lipa Mare, Razmela je lipa Kate. Izašla mi lipa dane Iza loga zelenoga. Mi smo nocoj malo spale, 20 Vaš’ga polja varovale: Varoval ga Bog, Marija, Bog Marija, sveti Ivan ! Mi se od vas potočimo, In vas Bogu izročimo. 25 Lipa hvala na tom daru Ker nas jeste darovali: Daroval vas Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Ivan! Čemo zeti mlado hčerko, 30 Č’mo jo peljat v zelen travnik, Vzelen travnik, podboravnik. Čemo plesti lipi venac ’Se iz rožic, iz galtrožic. Pred hišo vam lipa hruška, 35 I pod hruško lipa senca, V leti senci posteljica, Z belo rjuho pregrajena, Pregrajena, pogrnjena. Na njoj leži lipo telo, 40 Lipo telo, lipi Janez. I vuz njega njeg’va draga, Njeg’va draga, lipa Mare. Ovde raste lip javorek: Bi ga treba oženiti 45 Z jeno lipo divojčico, Z lipo tanko i visoko, Z lipo belo i rumeno! 5096. (Iz Dobravic, podzemeljske župnije.) Bog daj, Bog daj dober večer, Mi smo nocoj malo spale, Dragi kmetič moj! Tvojo njivo varovale. 5095. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa; »dane — danica«. 5096. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. Natisnil jo je v »Dom in Svetu « Vlil. (i8g$.) na platnicah 13. št. (4) s temi razlikami: 6 njivi ti] njivi — 7 S’nica — 29 zel’šša — 38 Nobenega. Pridejana je tukaj tudi ta opomnja: »Ta pesem se ne poje po onem napevu kakor druge kresne pesmi; tudi Daj Bog, Marija, daj dobro leto se ne pripeva za vsako kitico (beri: vrstico), ampak samo tamkaj, kjer je naznačeno. Napev je jako lep. »Blago = goveja živina; goveja = govedina«. Primerjaj deloma naslov » Tri rožice « (št. 5056 —5069.J III. — I. Pesmi obredne B. 5097. 5 Daj, Bog, Marija, daj dobro leto! Na njivi ti šenica rase, Senica je jen žlahten tek: Nobene maše brane ni, Če šenice zraven ni. 10 Daj, Bog, Marija, daj dobro leto! Bog dej, Bog dej dober večer, Dragi vinorejc! Mi smo nocoj malo spale, Tvojo trto varovale. 15 Daj, Bog, Marija, daj dobro leto! V gori tvoji trta rase, Trta je jen žlahten sad: Nobene maše brane ni, Da vinca zraven ni. 20 Daj, Bog, Marija, daj dobro leto! Bog dej, Bog dej dober večer, Dragi vrtnar moj! Mi smo nocoj malo spale, Tvoje zel’šče varovale. 25 Daj, Bog, Marija, daj dobro leto! Na vrtu zelišče ti rase, Zekšče je jen žlahten sad: Nobena jed okusna ni, Če zelišča zraven ni. 30 Daj, Bog, Marija, daj dobro leto! Bog daj, Bog daj dober večer, Dragi pastir moj! Mi smo nocoj malo spale, Tvoje blago varovale. 35 Daj, Bog, Marija, daj dobro leto! Blago ti na polju pase, Blago je pohlevna stvar: Noben’ga kosilca ni, Če goveje zraven ni. 40 Daj, Bog, Marija, daj dobro leto! 5097 - (Iz Gradca, podzemeljske župnije.) Bog dej, Bog dej dobro večer, 15 Za večerkom bolje jutro! Dej, Bog, Marija, dej dobro jutro! Pojte, pojte, rani peli, 5 Rani peli, petelini. 20 Spervojajte gospodare, Gospodare, gospodinje! Dej, Bog, Marija, dej dobro leto! Da b’ veseli gori vstali, 10 Nas kresnice darovali: Ser, pogačo, zavij ačo Vedro vina, dva cekina! 25 Dej, Bog, Marija, dej dobro leto! Če nam ne bo vsega tega, Vsega tega gotovega, Č’mo vam zeti mlad’ga sina, Mlad’ga sina za kresnika. Č’mo ga peljat v zelen travnik, Zelen travnik, pomoravnik, Dej, Bog, Marija, dej dobro leto! Č’mo mu splesti zelen kran- celj, Zelen krancelj, pomorancelj. Č’mo se sežnjim poigrati, Kot ta mati s tem detetom, Kot dekliči s pankelcami, Dej, Bog, Marija, dej dobro leto! 5097. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. Prepel = samec prepeličji; potočiti = posloviti; zavijača = povitica. Da bi bilo tudi peli = pevci, kakor misli zapisovavec, se mi ne zdi res; mariveč je to in tudi rano peli v št. 5109. izprevrženo iz raniteli = ranitelji (prim. št.5098. in 5118. od ranitelj ,Friihaufsteher, PruhauP. Spervojajte (št. 5109: Sprovojajte) = sprebujajte; sežnjim (tudi v št. 5088.) 7 « z njim, kateremu je še enkrat predložen predlog srh. Zapisovavec je natisnil pesem v »Dom in Svetu « VIII. (1895.) na platnicah 12. št. (2) s temi predrugačoami: !, 34 Daj . . daj — 3, 4] Pojte rani peli petelini — 16, 17 sina — i7krstnika — 22 podorancelj — 23 se sežnjim] se ž njim — 28—30] Kot ta prepel s prepelico. * Kot ta koklja s piščeti, * Kot grlica z grlicami. Verza 8, 1 5, 20, 26, 31 manjka. 182 III. — I. Pesmi obredne B. 5098. Kot golobček z golobico, Kot grlica z grlicami, Kakor prepel s prepelico, 30 Kakor koklja s pišencami. Dej, Bog, Marija, dej dobro leto! Mi se od vas potočimo In vas Bogu izročimo. Dej, Bog, Marija, dej dobro leto! 5098. (Iz Gribelj.) Pri vasi na razpotju naložč fantje velik ogenj in tam poj6 in se zabav¬ ljajo pozno v noč; nekaj deklet gre pa »v kres«. Gredo po četiri in četiri skupaj, vedno jih spremlja tudi jeden fant, kateri jim piska, one pa kresujejo. Ko pri¬ dejo k hiši, zapojeta prvi dve: Bog daj, Bog daj dober večer, Daj nam, Bože, dobro leto! Se prvi dve ne nehata, vže Začneta drugi dve: Za večerkom bolje jutro! Ran’te, ran’te, ranitelji, 5 Ranitelji petelini! »Oj devojka, devojčica, Kamoj si se jurosila?« »»Tamoj doli zelen borek,« »Kaj boš tamoj delajuči?« 10 »»Zlato reso trgajuča.«« »Kaj boš z reso delajuči?« »»Zlatila bom gradom kluče. «« »Kaj boš s kluči delajuči? »»Šla bom gledat, gdo je gradi. « « 15 »V gradi jeso devet bratci In med njimi jena sestra. Ona ima troje prosce: Zahvalijo se za jajca ali pa za 35 »Lipa hvala na tem daru, Kaj ste nam vi darovali. Daroval vas Bog, Marija, Prvi jeso jod gospode, Drugi jeso jod miseca, 20 Tretji jeso jod sunašca. Bratci so se spominjali, Kam bi sestro bolje dati. Gospoda so prejohola, Prejohola, pregizdava. 25 Misec se pa premlajuje, Premlajuje, postaruje. Sunašcu bi najbolj dati, Sunašce je zmir jednako, Lipo sije, ludi grije! 30 Dajte, dajte, ne štentajte: Mi smo nocoj malo spale, Vaše polje varovale. Varoval vas Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Ivan! krajcarje tako-le: Bog, Marija, sveti Ivan! Mi se od vas potočimo 40 In vas Bogu izročimo.« Da vedno jedne ne pojo, zapojejo zaradi spremembe katero drugo, tako n. pr. to: »Kamoj šečeš, lipa Jane?« »»Ja se šečem na Volavlje, Daj nam, Bože, dobro leto! 5098. Zapisal Janko Barle; povedala Totarjeva Meta. — Iz rokopisa Barletovega; natisnjena v *Dom in Svetu « I. (1888.J 88 , 8g, kjer je opomnjeno to: ran’te (2) = frtih aufstehen. Verz 2 se poje za vsako vrstico. Glede' vsebine prve zgoranje kresne pesmi pr. št. 846, 847, glede' druge št. 677 in 678 in pa zgoraj pri oddelku »Adlešiška fara « številko^ 5080, pa spodaj v tem oddelku pivo podzemeljsko (5104). Navratil je iz Žumberka priobčil podobno v popisu žumberskega kola v Ljublj. Zvonu 1888 ., str. 617. III.—I. Pesmi obredne B. 5099, 5100. 183 Na Volavlje, na žegnanje, lam sem bila zagovorna, 5 Na žegnanje k Majki božji. Kad sem bila glave bolna.«« Tako kresujejo, precej ko se zmrači, do ranega jutra. Darove razdelč med seboj takd, da vsaka jednako dobi, pa tudi fant, kateri jih spremlja, dobi jednaki del. 5 ° 99 - ilz Gribelj, podzemeljske župnije.) Bog daj, Bog daj dober večer, Za večerkom bolje jutro! K temu stanu lepo dojti, Tute lepo pometeno. 5 Pometala lepa Ana, Razmetala lepa Meta, Pometala, razmetala. Lepa Mare šivek šiva, Šivek šiva, našivuje. 10 Lepa Dora rože sadi, Polne vrte nasadila. Za vsako vrstico poje se refren: Daj Bog Marija, Mi smo nocoj malo spale, Vaš’ga polja varovale. Mi smo došle, da nam date, 15 Da nam date naše dari. Dajte, dajte, ne štentajte! Lepa hvala na tom daru, Ki ga ste nam darovali: Daroval vas Bog, Marija, 20 Bog, Marija, sveti Ivan! daj dobro leto! Kjer so pri hiši sinovi in hčere za ženitev, pojo: Bog daj, Bog daj dober večer, Daj nam, Bože, dobro leto! Tote rastu tri javorki 25 I uza nje dvi konoplje, Dvi konoplje, dvi sestrice. Majka jim se veselila, Pa bi si je odkojila, Odkojila, oženila, Oženila, poudala. Darove prosijo in za prejete se zahvalijo tako: 30 Bog daj, Bog daj dober večer, Daj vam, Bože, dobro leto! Gospodari, gospodinje, Dajte, dajte, ne štentajte. Mi smo nočas malo spali, 35 Malo spali, rano 'stali, Vaše polje varovali. Hvala, hvala na tom daru, S kim nas jeste darovali! Daroval vas dragi Jezus, 40 Dragi Jezus i Marija I ta sveta Katarina, Ka na(d) nami z roko krilja, Kot nad nami, tak nad vami! Mi se od vas potočimo 45 In vas Bogu izročimo. 51°°. (Iz Gribelj, podzemeljske župnije.) Izrasla je bela roža Pod njom mi je malo hlada Na sred polja širokega. I u hladu postelica. 5099. Zapisal Janko Barle; povedala Željko Dorka. — Iz Barletovega rokopisa. 5 I0 °. Zapisal Janko Barič. — Iz njegovega rokopisa. Kjer nimajo pri hiši čebel, ondi ne pojejo verza 9— 10; rij je vol, kateri je bolj sajast = staro¬ slovensko ryždi>, hrv. ridjan; prirožiči = oni mali rogovi, kateri zrasejo, jelenu. 184 III.—I. Pesmi obredne B. 5101, 5102, 5 Na njoj leži lepi Ive I uz njega lipa Bare. Oni lipo Boga mole, Da jim Bog da čuda pčelic, Ki jim sunce zakrivaju. 10 Oni lipo Boga mole, 5 1 ' Da jim Bog da mlad’ga sinka, Mlad’ga sinka gospodina, Ki bu gonil rije voli. Ki imaju zlate rogi 5 I uz roge prirožiče. (Iz Gribelj, podzemeljske župnije.) »Oj divojka, divojčica, Gde si krilce orosila?« »Tamo doli zelen borek, Zlato reso trgujuči.« 5 Natrgala zlat voziček, Pelala ga van v gradiček. Va tem gradu devet bratcuv I med njimi jena sestra. Ona ima troje prosce. 10 Prvi jeso od gospode, Drugi jeso od miseca, . Tretji jeso od sunašca. Bratci so se spominjali, Kom’ bi bolje sestro dati: 15 »Gospoda su preohola, Preohola, pregizdava; Misec mi se premlajuje, Premlajuje, prestaruje; Bolje suncu neg’ misecu: 20 Sunašce je se jednako, Lipo sije, ljudi grije.« 5102. (Iz Grma, podzemeljske župnije.) Bog daj, Bog daj dobro večer, Za večerkom bolje jutro! Mi smo nocoj malo spale Vaš’ga polja varovale. 5 Pri vas lepo pometeno: Pomela je lepa Mare, Razmela je lepa Bare. Pred vratmi vam hruška zrasla, Pod njo vam j e hladna senca, 10 V hladni senci posteljica. Na nji leži lepi Janez, Lepi Janez, njeg’va ljuba. Med njimi je lepa igra, Lepa igra: Bog, Marija. 15 Dajte, dajte, ne štentajte: Pehar moke, jajca v roke. Če ne date vsega tega, Vsega tega gotovega, Č’mo vam zeti mlad’ga sinka. 20 Mlad’ga sinka za kresnika. Č’mo ga peljat v zelen travnik. Zelen travnik, pomoravnik, Č’mo mu splesti zelen kran- celj. Fala, fala na tom daru, 25 S k’terim ste nas darovali! Daroval vas Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Ivan! Mi se od vas potočimo In vas Bogu izročimo, 30 Bogu, Bogu in Mariji. 5101. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. Za vsako vrstim je navadni refren: Daj Bog Marija, daj dobro leto. Primerjaj prvi del številke sogS. 5102. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. III. — I. Pesmi obredne B. 5103, 5104. 185 5103. (Iz Kaplišč, podzemeljske župnije.) Pred vratmi vam jabka zrasla, Pod jabko vam senca hladna. Daj, Bog, Marija, daj dobro leto! V senci vam je vaša pojstla, 5 Pojstla z ruho pregrnjena. Daj, Bog, Marija, daj dobro leto! Na nji leži lepi Janez, Poleg njega ljuba mama, Po imenu Katarina, 10 Daj, Bog, Marija, daj dobro leto! Med njimi je lepa igra, Ljuba hčerka, lepa Mare. Daj, Bog, Marija, daj dobro 1 Naša pravda malo blaga! 15 Mi smo nocoj malo spale, Ki smo polje varovale. Daj, Bog, Marija, daj dobro leto! Mi se od vas odločimo In vas Bogu izročimo, 20 Bogu, Bogu in Mariji. Če ne boste nam nič dali, Čemo zeti mlad’ga sinka, Mlad’ga sinka za kresnika, Č’mo ga peljat v zelen log, 25 Č’mo mu dati zelen pušeljc. Daj, Bog, Marija, daj dobro leto! 5104. (Iz Podzemlja.) Pred kakovimi tridesetmi leti popevali so tako: Šetala se lepa Jane Na Volavje k Majki božji. »Kam se šečeš, lepa Jane? » »»Na Volavje k Majki božji. 5 Tamo nosim lepe dare, Lepe dare, pisan robec.«« »Ne šeči se, lepa Jane, Tamo jeso hudi ljudi, Hudi ljudi, gosti jugi.« 10 »»Čemo loge prehoditi, Čemo travo pregaziti.«« Nakosila voz voziček, Zapelala v grad gradiček, V onem gradu devet bratcev. 15 Imeli so eno sestro, Imela je troje prosce. Bratci so se spominjali, Kam bi bolje sestro dati. Prve mela od gospode, 20 Gospodi ni dobro dati: Gospoda so preohola, Preohola, pregizdava. Druge 'mela od meseca, Mesecu ni dobro dati, 25 Mesec mi se pomlajuje, Pomlajuje, postaruje. Suncu bi jo bolje dati: Sunce mi je navek žarko, Navek žarko i rumeno. 30 Izrasla je runka hruška Na sred’ polja širokega. Pod njo sedi sveti Peter, V rokah drži zlati krepel. Zabalal je na hruščico, 35 Izbalal je tri hruščice. Prva pala v naše polje, Naše polje obrodilo. Druga pala v naše selo, Naše selo 'se veselo. 40 Tretja pala v naše gore, Naše gore obrodile. 5103- Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. — V pesmi na¬ šteta imena so imena hišnega očeta, hišne matere in hčerke. 5104. Zapisal Janko Barle. -— Iz njegovega rokopisa. Primerjaj št. 677 d., 5080, 5098; 846 d., 5098, 5101, 5105; 5056 d., 510$, 5108, 5116 in enako spodaj v predgrajskem kolt/. 186 III. — I. Pesmi obredne B. 5105, 5106. 5 I0 5- (Iz Podzemlja.) Izrasla je runka hruška Na sred polja širokega. Pod njo sedi sveti Peter, V rokah drži zlat’ krepelec. 5 Zabalal je na hruščico, Izbalal je tri hruščice. Prva pala v naše polje, Naše polje obrodilo. Druga pala v naše gore, 10 Naše gore obrodile. Tretja pala v naše selo, Naše selo vse veselo. V jenem gradu devet bratov, Imeli so j eno sestro. 15 Bratci so se spominjali, Kam bi bolje sestro dati. Imela je troje prosce. Prve 'rnela od gospode : Gospoda so preohola, 20 Preohola, pregizdava. Druge ’mela od meseca: Mesec se mi pomlajuje, Pomlajuje, postaruje. Tretje ’mela od sunešca, 25 Bolje bi jo suncu dati: Sunešce je navik žarko, Navik žarko i rumeno. 5 io 6 . (Iz Primostka pri Podzemlju.) Bog daj, Bog daj dober večer, 5 Pred vrati vam hladna senca, Za večerkom bolje jutro, V hladni senci lepa pojstla, Gospodarji, gospodinje, Z belo rjuho pregrnjena. Po hiši vam vsa družina! Na nji leži lepo telo, 5105. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. — Za vsako vrstico pojo refren: Daj Bog Marija, daj dobro leto ! Glej glede varijant prejšnjo številko. V Podzemlju je Ja.nko Barle zapisal tudi napev kresnih pesmi pred hišami, ki je tak-le: 5106. Zapisal Janko Barle. — Iz »Dom in Sveta« VIII. (1895.) na platnicah 13. št. (3). Imena v tej pesmi (Janez, Mare, Janez, Miko, Anče) so imena gospodarja in gospodinje, njunih sinov in hčerke. Primerjaj zlasti št. 3089. III. — I. Pesmi obredne B. 5107, 5108. 187 Lepo telo; lepi Janez. 10 Uz njega je drugo telo, Drugo telo, lepa Mare. Pred vrati oj so vam zrasla, So vam zrasla dva hrastička. Niso vam to dva hrastička, 15 Neg’ so vam to dva fantička: Lepi Janez, lepi Mi ko. Lepi Janez Boga moli. Da bi dal mu štiri voli, Da bi polje izorali, 20 Izorali, razorali. Lepi Miko Boga moli, Da bi dal mu dosti čbela, Da bi senco razkrivale. Pred vrati, oj je vam zrasla 25 Lepa visoka konoplja: Ni konoplja, neg’ devojka, Je devojka lepa Anče, Lepa Anče rože sadi. Hvala, hvala vaš’ga dara, 30 S kterim ste nas darovali. Daroval vas Bog, Marija, Sveti Petar, ključar božji! 5 I0 7- (Iz Primostka, podzemeljske župnije.) Bog daj, Bog daj dober večer, Za večerkom bolje jutro ! Pojte, pojte, rani peli, Rani peli, petelini: 5 Sprebujajte gospodare, Gospodare, gospodine. Dajte, dajte našo pravdo, Naša pravda malo blaga ! Ako ne bo vsega tega, 10 Vsega tega gotovega; Č’mo vam ’zeti mlad’ga sinka, Mlad’ga sinka za kresnika, Č’mo ga peljatvzelen travnik, Zelen travnik, podboravnik. 15 Č’mo mu splesti zelen kran- celj, ’Se iz rožic iz galtrožic. Č’mo se sežnjim poigrati, Kot fantički s piščalkami, Kot deklički z iglicami. 20 Hvala, hvala na tom daru, Ki ste nas vi darovali: Daroval vas Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Peter! Mi se od vas potočimo 25 In vas Bogu naročimo. olj črnska, fara. 5108 . (Iz Poljan od Kolpe.) V našem polju zlata jablan, 5 Pod jablano zlata miza, Daj, Bog, daj, Za nju sede Bog, Maria, Daj, Maria, dobro leto daj, Bog, Maria, sveti Peter. Daj nam Bog! V rokah deržt zlato kropel. 5107. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 5108. Zapisal Marko Kobe. — Iz Novic X. (1852.) ig 3. Verz 2—4 se ponavlja za vsakim. »Barak, bar ,Kolbenhirse, Fennich 1 ; hambarak, hambar — žitnica, žitna hramba; latka, lat = bilka, steblo; grebenica = grobana trta, vla- čenica; lodrica = čbanja, brenta«. Isto pesem nahajamo v SPKN V. 86 s temi premembami: 1 našim polji — 2] Daj Bog — 3 Marija — 5 jablanku — 6 sedu ■ • . Marija — 7 Marija — 9 u jablanku — 10 padu — 15, 16 = 16. 15 (pač pomotoma je tiskano polhan barak) — 20 polodrica (pomota!) — 21] I prevezal povederce (pomota!). Te zelo majhne razlike pač kažejo, da je Kobe tisti, ki Korytku (ali njegovim nadaljevavcem) izročil v petem zvezku SPKN. priob¬ čene » Pesmi od Hrovaške meje «7 sicer bi si ne mogli misliti, da bi bil Kobe vnovič 8 let pozneje s svojim imenom natisnil to pesem. Vsled tega prištevam k poljanskim tudi nastopno številko. 188 III.—I. Pesmi obredne B. 5109, 5110, 5111, 5112. Hitel se je u jablanko, 10 Doli pala tri jabuka. Pervo palo v naše selo, Naše selo vse veselo. Drugo palo v žitno polje, Žitno polje obrodilo: 15 Vsaki barak po hambarak, 1 Vsaka latka dva vaganka. Tretje palo v vinske gore, Vinske gore obrodele: Stara terta tovor vina, 20 Grebenica po lodrico I prevezec po vederce. 5 I0 9- (Belokranjska, najbrž od Poljan.) Bog daj dober večer, Daj nam, Bože, dobro leto, Bolje jutros(?) za večerko! Pojte, pojte, rano peli, 5 Sprovojajte gospodara, Gospodara, gospodinj u. Dajte, dajte, nas ne derž’te, Našo pravdo i navado: Več vašiga, nek našiga. 10 Ako li nam nočte dati, Vzet vam čemo mladiga sina, Mladog sina gospodina. Peljat čemo ga v travo, Splest mu čemo zelen venček, 15 Iz koprivi zelen venčec: Kot junaku s jabukama, Snašice z iglicama, Divojke strelicama. Lepa fala na tem daru: 20 Lepo so nas darovali Z lepim letom rodovito, Z vinsko jagodico. čprelošha. fcura. (Žuničanska iz Bog daj, Bog daj dober večer, Daj nam, Bože, dobro leto! Za večerkom bolje jutro. Lipa stoji prozelena, 5 Prozelena tratorica. Na tratorki ladna senca, preloške fare.) Na senci je posteljica. Na posteljci mladi junak, Mladi junak sinko Janko. 10 Dajte, dajte, mila majko! Hvala, hvala, mila majko! 5 111 - (Žuničanska iz preloške fare.) Bog daj, Bog daj dober večer! Za altarom majke božje. Daj nam, Bože, dobro leto! 5 Čuvala je čuvarica, Izrasla je jabučica Čuvarica majka božja. SetnišTzcc fara.. 5112 (Z Omote, semiške župnije.) Ondi so hodili še pred kakovimi tridesetimi letmi pastirje (možki in ženski, stari od 10—12 let) na kresni večer pred hiše popevat. Šlo jih do 15 skupaj. 5iog Zapisal najbrž M. Kobe. — Iz SPKN. V. 114 — 115. (* Ko/edniško vošenje«). Verz 2. sc ponavlja za vsako vrstico. V v. 4. je tiskano pela, v v. 16. junaka z Jabukona? Za v. /5. manjka očividno več verzov. Primerjaj konec št. §120. 5110. Zapisal Ivan bašelj. — Iz »Dom in Sveta« II. (1889.) 164. 5111. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz » Dom in Sveta « II. (1889.) 164. 5112. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. Natisnil jo je v » Dom in Svetu« VIII. (189$.) naplatnicah 12. št. (1) s temi razlikami: 11 krsnika — 14 krancelj — 15 podorancelj. Glede' konca glej št. 5/27 d. III. — I. Pesmi obredne B. 5113, 5114. 189 Stvari, katere so jim ljudje podarili, spravili so, a prihodnjo nedeljo so jih spekli in se z njimi pogostili pod gabrom na paši. Popevali so tako: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Dober večer Bog vam dej! Mi smo nocej malo spali, Vaše polje varovali. 5 Dejte, dejte štiri jejca, Štiri jejca, žlico masti, Žlico masti, košček Špeha, Košček Špeha, šalco moki! Če ne daste vsega tega, 10 Č’mo vam zeti mlad’ga sinka, Mlad’ga sinka za kresnika. Č’mo ga pelj at v zelen travnik, Zelen travnik, podoravnik. Č’mo mu splesti zelen krancel, 15 Zelen krancel, podorancel. Če ne daste vsega tega, Vaša hiša polna miša, Vaša štala polna blata! Sultorska fara. 5113 - (Iz Bereče vasi suhorske župnije.) Ko pridejo s polja pred hiše pojo: Hvaljen bodi Jezus Kristus, Daj nam, Bože, dobro leto! Dober večer, dobri ljudi! Mi smo nocoj malo spali, 5 Ker smo pole varovali. Varuj nam ga Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Peter! Na tem dvoru sliva zrasla, Pod njom mi je hladna senca, 10 V hladni senci bela postelj. Na nji leže lepa tela, Med njimi je lepa igra, Lepa igra, mlada hčerka. Mi se od vas potočimo 15 In vas Bogu izročimo. Ondaj jim ne dado ničesar, nego v osmini gresta po dve skupaj in dobita jajec, brašna ali kaj drugega, »kako se več trefi«. S temi darovi se skupno po¬ gostijo ali jih pa tudi prodajo. 5114 - (Iz Suhorja.) Kadar od hiše do hiše hodijo: Hvaljen bodi Jezus Kristus! En Bog sliši k vaši hiši! Me smo nocoj malo spale, Ker smo polja varovale, 5 I vašega i našega; Vari nam ga Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Peter! Na dvoru vam hruška zrasla, Pod njo vam je hladna senca, 10 V hladni senci posteljica, Z belo ruho pregrajena. 5113- Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. Verz 2. se poje za vsako vrstico. 3114 . Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. Z verzom prvim pozdravi en pevec, z drugim pa odgovore' drugi pevci. Verz 21. je pač izprevržen iz Naša pravda malo blaga (prim. št. 510J). Na nji leži Jože, Mina I med njima lepa igra, Mladi sinek, mlada hčerka. (Mesto te vrste tudi:) 15 Lepa igra: Bog, Marija. Pojte, pojte, petelini! Prebudite gospodarje, Gospodarje, gospodinje, Da bi hteli gori vstati, 20 Nas kresnike darovati. 190 III. — I. Pesmi obredne B. 5115, 5116, 5117. V vašem daru malo blaga! In vas Bogu izročimo: Hvala, hvala vašga dara! 25 Me zdaj od vas Me se od vas odločimo, Bog sam pri vas! Vzništca. fcira.. 5115 . (Iz Vinice pri Kolpi.) Bog daj, Bog daj dobro večer, Daj nam, Bože, dobro leto! Za večerko bolje vjutro, Daj nam, Bože, dobro leto! 5 Bo le jutro tratornica, Na tratdrke hladno sence. Na sencu je posteljica, Najnu spava mladi junak. »Stan se gore, mladi junak, 10 Tvojo rožo drugi trga!« »Naj jo trga, naj jo nosi, Naj jo nosi mile majke: Moja majko lahko tiča, Lahko tiča, čista voda! 15 Bog daj, Bog daj dobro večer, Daj nam, Bože, dobro leto! 5116 . (Iz Vinice Izrasla je ena lipa, Pod lipo je lepa miza, Okol mize zlati stolči, Na njih sedi gospodin Ive 5 In med njimi Bog, Marija Bog, Marija, sveti Peter. Peter nosi kropelico, Zabalil se na jabuko, Sabalil tri jabbke. 10 Jena pala v naše selo: pri Kolpi.) Naše selo vse veselo. Druga pala v našo goro: Naša gora obrodila, Vsaka trta po vedarce, 15 Grebenica tri, četiri. Tretja pala v naše polje: Naše polje obrodilo, Vsaki snopek po merico, Razstavica tri, četiri. 5117 - (Od onstran Kolpe.) Bog daj, Bog daj dobro večer, Gospodinam, gospodarjem! Mi smo nocoj rano stali, Rano stali, malo spali, 5 Vaše polje varovali; Varuj, varuj Bog, Marija Sveti Ivan, kresnik božji! Da b’ se božje sprebudili, Da b’ nas lepo obdelili 10 Z enim darom al’ pa z dvemi Ali pa z vsemi štermi. Pojte, pojte poiskati, Če nam mislište kaj dati. Ak’ pa nečete nič dati, 15 Črno vam gospodarja vkrasti, Na zelen travnik odpeljati, Na pisan stolček posaditi. Mi ga čemo tak vrediti, Da ne bo mogel nazaj priti. 5115- Zapisal Fr. Trošt. — Priobčil dr. Ed v. Volčič v » Slovanu* IV. (1887.) 379. 5116. Zapisal Fr. Irošt. — Priobčil dr. Edv. Volčič v » Slovanu « IV (1887.) 37g. 5 '17. Zapisal J. Malnar. — Iz njegovega rokopisa. V v. 8. božje = Bože. Opomnja. Z belokranjskimi ivanjskimi pesmimi se mnogotero skladajo pesmi, ki se pojo v belokranjskem kolu, primerjaj spodaj v II. razdelku oddelek /., kjer so pri doličnih pesmih navedene podobnosti in enakosti. III. — I. Pesmi obredne B. 5118, 5119, 5120. 191 20 Bog je z nami, tud z vami, In vas Bogu naročimo Daj, Marija, dobro leto, 25 In svetemu Florijanu, Sveti Ivan, kresnik božji! Ki poštene hiše varje. Mi se od vas odločimo JTajTcavsIce. »Pred dvorom je zelen trsek.« 5118. (Varaždinska okolica.) Bog daj, Bog daj dobro večer, Za večerkom dobro jutro Tomu dvoru poštenomu! Pred dvorom je zelen trsek, 5 Pod trsekom debel hladek, Vu hladu je postelica, Z dopleri je popojena, Z vankuši je podglavljena, Na nji leži mladi gospon. 10 »Stanite se, mladi gospon, Stan’te, stan’te, darujte nas Lepem zdravljem i veseljem, Z drobnem žitom i pšenicom Z rusem vincom i rakijom ! Pred Ivanjem ono noč ido dečki k hižam i pred vsako hižo jim se stelje (praproti) prestre; na njo se posedejo in popevajo, onda jih ljudje darujo z jajci, meljo (moko) in z drugim tegom, in tako ido od hiže do hiže, in kadar jih ljudje darujo, zahvale se rekoč: »Lepa hvala na tem, daruj vas Bog i Marija«. Pričujočo pesem pojo pred hižo kakega višega gospoda in pred farovžem; pred drugimi hižami pa pojo bolj povrhno, veči del tako-le: 15 Bog daj, Bog daj dobro večer, 20 Mi smo nočas rano stali, Za večerkom dobro jutro ! Rano stali, malo spali, Stante, stante, ranitelji, Vaše polje varuvali, Ranitelji petelinci! Daruj vas Bog i Marija! Stante, stante, darujte nas! 5 »Stante gore, mlada gospa! 5 II 9- (Topliška pri Varaždinu.) Stante gore, mlada gospa, Jobudjajte vse divojke, Ka počešu žute lasi, Ka spleteju biber kite, Ka donesu hladne vode, Ka zakuru žari ogen, Ka pometu bile dvore, Ka podoje šare krave! Mi nemremo tutu biti, 10 Tutu blato do kolena! »Čiji žnjači v ravnom polu?« 5 120 - (Topliška pri Varaždinu.) Bog pomagaj tomu stanju, Tomu stanju, gospodaru, Tiho je leto, dober je Bog! Gospodam, gospodinu, 5118 . Zapisal M. Valjavec. — Iz Slov. Glasu. II. (1858.) 14, kjer je v v. 22. tiskano napak daruvali nam. varuvali. 5119 . Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih » Pesmi « str. 255. Prim. zgoraj jurjevske štev. 4gg2—g3. 5120 . Zapisal Ivan kukuljevič. — Iz njegovih »Pesmi* 25.?—255. Verz 2. se ponavlja za vsako vrstico. V v. 16. je tiskano napak noše. Slog po- menja vrsto za Senci, to je koredico ,Grasschwaden, Getreideschvvaden 1 . 192 III. — I. Pesmi obredne B. 5121. 5 Gospodinu, vsi družini, Vsi družini, menši vekši, Menši vekši, najstareši! Najstareši, najmlaješi, Naj mlaj eši, najvredneši, 10 De Bog sliši i Marija, Sveti Ivan imenitel, Imenitel i kerstitel, Ki je kerstil dušu i telo! Čiji žnjači v ravnom polu? 15 Tojnčekovi, Jeličini! Tojnček nosi barel vina, Barel vina, dva vodina. Jela nosi rani jobed: »Pite, ječte, moji žnjači!« 20 »»Mi nečemo pit ni jesti, Mi jočemo jako žnjeti Vaše žito i pšenicu, Jako žeti, vse požeti, Znjač kre žnjača, šerp kre šerpa, 25 Slog kre sloga, snop kre snopa.« « Nju vezalo sto vezačov, Nju stavilo sto stavičev, Nju vozilo sto vozičev, Navozilo dosta vnogo, 30 Dosta vnogo, pune štagle. Nju zmetalo sto mlatičev, Nju vijalo sto vijačev, Nju grabilo sto grabičev, Nju nosilo sto nosičev. 35 Nanosilo dosta vnogo, Dosta vnogo, pune lagve, Pune lagve javorove, Pune skrinje jabukove, Pune koše skrebutove: 40 Kaj bo više, to bo naše! Dajte, dajte, mladi gospon, Kaj ste snočka jobečali: Naša dača sir, pogača. Jako ne bo vsega toga, 45 Mi vzememo vaše dite, Vaše dite to naj mlaj še, To naj mlajše, Ivanj čeka. Mi ga jočmo j opraviti: Z črešnje višnje cepeliše, 50 Z maka cvita robačicu, Z šipkovine zelen venček. Mi ga jočmo jodvoditi V temne luge, prašne pute, Kaj se bomo š njim igrale, 55 Kak junaki strelicami, Kak divojke z jabukami, Kak snašice z iglicami. Na polji miza pokrita z mašnim ruhom. 5 121 - (Iz Vrbovca.) Falem bodi Jezuš Kristuš! Tiha hej leta, lepo je Bog dal! Bog pomagaj tomu stanju, Tomu stanju, gospodaru, 5 Gospodaru se družine, Se družine po se hiže, Od najvekšega do najmejn- šega! Rodilo vam pole Žitkom: Saka laca pol vaganca! 10 Rodila vam gora z vinom: Saka loža pol vederca! Rodila vam loga žirom: Saka grana pol vagana! Ne držte nas tetu doge: 15 Tu je blace do kolenca, Bčlem volom do jermenca, Šarem kravam do vimenca, Vranem konjom do stru- menca! Mi idemo prašnim potom, 20 Prašnim potom, tamnim lo¬ gom. Ostalo vam totu zdravje, Vam na domu, nam na potu! 5121. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. /. 7J—75. Verz 2. se ponavlja za vsakim verzom. »Loga (v. 12.) = lug.« Primerjaj št. 4gg2 d. III. — I. Pesmi obredne B. 5122 . 193 Ovaku pjevaju pastirice na Ivanje od kuče do kuče; kad jim gospodarica dade štogodj, a one se zahvale ovako: Lepa fala stari majki, I današnji godevnjak Ki su dare daruvali, Sveti Ivan! 25 Mi njim fali, Bog jim plati Na polju miza pokrita z mašnim ruhom. 5122. (Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) Dober jim večer, gospodari, Dober jim večer, gospodinje! Daj, Marija, daj, Dobre lete daj, 5 Daj vam ga Bog! Borne gor budile rane dekliče, Rane dekliče, rane dekline. Borne v roke dale žote pehare, Žote pehare, pisane mijolne. 10 Borne je poslale po tu ladnu vodu, Po tu ladnu vodu vo tu černu goru. Bodo nam prinesle ove ladne vode, Ove ladne vode z ote Černe gore. Borne si hmivale ove bele roke, 15 Ove bčle roke i rumena lica. Borne gor budile našu gespo Mergetu, Našu gespo Mergčtu, našu klučaricu. Borne vun zbirale se te drobne kluče Pisanih jormarov i jod belih ladlov. 20 Borne vun jemale se bčle bčluhe, Se bele beluhe, se te mesne ruhe. Borne si brisale ove bele roke, Ove bčle roke i rumena lica. Stoji nam, stoji pole široko, 25 Pole široko, raven visoko. Na nem je ravnu lipa zelena, Lipa zelena, miza s komena. Miza pokrita z bšlom bčluhom, Z bčlom bčluhom, z otom mčšnom ruhom. 30 Kolo mi stoji dvanajstero stolcov, Kolo mi sedi dvanajstero jogrov. 5122. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IIN P. ///. 86—91. Pohar = pehar, vrč; mijolna = majolka; s komena = iz kamena; vžrt — Wirt (go¬ spodar) . 13 194 Dl.—I. Pesmi obredne £ 5 . 5123, 5124. Srčdi mi sedi ženik z nevestom, Ženik z nevestom, z nebeskom deklom. Gor nam se rihta sirna pogača, 35 Sirna pogača, mijolna vina. Sirna pogača, mijolna vina, Mijolna vina, se po dva sedima. Če nas nedu daruvale, borne včrta vkrale, Borne jih pelale po tem černem logu. 40 Borne kupovale su tu dragu zmagu: Z lopušeca klobučec, s koprivice pušlec. Z lopušeca klobučec, s koprivice pušlec, S kopinice pasec i srebrni plašeč. Pošto je gazdarica »kresovaljam« nešto udielila, to one ovako savrše: Bog vas prekriči, vas na vašem stanu, 45 Bog nas prekriči, nas na našem potu ! Lejko li noč, lejko li noč, Vužgi nam Marija nebesku luč! Bog nam živi gospodo!« 5 I2 3- (Topliška pri Vijala se sviba viba Jober grada gospodskoga. Bele vile kolo vile, Kolo vile, vino pile, 5 Jedna drugi napijale: »Nit za tvoje, nit za moje, Za gospodu dobro zdravje! Varaždinu.) Bog nam živi tu gospodu, Tu gospodu vu tom gradu! 10 Gospoda se spominala, S kim bi vile daruvala. Mali darek cvancigarek, Dober darek jen škudarek! 5124. (Topliška pri Varaždinu) Oj jabuka zelenika Jober grada gospodskoga, Z lepim cvetom jodcvetala, Dobrim rodom jobrodila, 5 Na vse Strane po tri grane, Na vrhuncu po četiri. Gori sedi sivi sokol, Gori sedi, grada gledi: Bog nam živi tu gospodu, 10 Tu gospodu vu tom gradu! Gospoda se spominala, S kim bi njega daruvala. Mali darek jen krajcarek, Dober darek cvancigarek! 5123. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih »Pesmi« str. 252. 5124. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih »Pesmi« str. 252—253. III — I. Pesmi obredne B. 5125, 5126, 5127, 5128. 195 5125. (Zagorska.) Stoji nam pole široko, Lado je, Lado, lepi hlad! Jeli so v gradu gaspada? Lado je, Lado, lepi hlad! 5 V gradu so, v gradu gaspada, 10 Lado je, Lado, lepi hlad! Da bi jim Ježuš zdravje dal, Lado je, Lado, lepi hlad! Blažena deva Marija! Lado je, Lado, lepi hlad! 5126. (Iz Zamladinca.) Bele vile kolo vile Okol grada grofovoga. Grofi su se spominali, Š čim bi vile daruvali: 5 »Hočemo je z lepem darem, Z lepem darem, c van ci¬ gare m.« »Fala, fala, ma gospoda, Nad tem njevem lepem darem, Ki su dali, daruvali! 10 Podaruj nje mili Bože, Mili Bože i Marija, I Marija milostivna I denešni sveti Ivan! Sveti Ivan, pomozi nam! 15 I mi od vas i Bog pri vas, Vam na domu dobro zdravlje, Nam na putu dobru sreču! Kletva kresnic, ki ne dobe nobenega daru. 5 I2 7- (Iz Metlike.) Vaša vrata polna blata, Da b’ imeli tol’ko straha, Vaši hiši sami miši, 5 Kok je na vaši peči praha! Na vašem vrti sami krti! 5128. (Iz Podzemlja.) Kjer kresnice ničesar ne dobe, pojo: Vaša vrata polna blata, Da b’ imeli toFko straha, Vaša hiša polna miša, 5 Kulko je na peči praha! Vaši vrti polni krti! — 5125. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih »Pesmi« str. 256. 5126. Zapisal Jožef pl. Šatrak. — Priobčil M. Valjavec v »Slov. Glas¬ niku « 1866. str. 289 in d. 5127. Zapisal Janez Zabukovec /. 1892 , ko je bil kaplan v Metliki. — Iz njegovega rokopisa IV. (na koncu). Primerjaj konec št. 5112. 5128. Zapisal Janko Barle; povedala stara Kločečka. — Iz njegovega rokopisa. Prini. »Dom in Svet « /. (1888.) str. 89, kjer se piše: 4 tolko. 13 * 196 III.—I. Pesmi obredne B. 5129, 5130. Poglavje III. Drugačni ostanki kresnih pesmi. »Oj čakaj, čakaj, sonce!« 5129. (Ziljska.) >Da je kres se kresoval k česti sonca, kaže tudi to, da je bila nekada pri Žili u običaju stara, stara pesem od sonca, jaz sem samo začetek zbarati mogel, glasi ovako se:« Zarja mi gore shaja, Ljepa zarja mi gore gre, Za zarjo mi gre sončice, Oj rumeno sončice! 5 Le čakej, čakej, sonce, Ti rumeno sončice, Jes ti man vliko povedati, Pa še vliko več prašati. »Jes pa ne mo čakati, 10 Man masa vliko obsevati: Vse dolince in hriberce, Tudej vse vboje sirotice. So zjutra tovn vignani, Tovn na mrzvo roso, Al jes sgoda sijan, Se djekle krjegajo, Al jes pozdo shajan, 20 Mi pastirji jočajo.« Le sjej, le sjej, ti sonce, Oj rumeno sončice! 5130 . (Ziljska.) Zarja mi gore shaja, Ljepa zarja mi gore gre, Za zarj^ mi gre sonce, Oj r’mjeno sončice. 5 Le čakej, čakej, sonce, Oj Vrnjeno sončice, Jžls ti man w’liko powčdati, Pa še \v’liko weč prašati. »Jks pa ne mo čakdti, 10 Man w’liko obsjevati, Vse dolince ino hriberce, Tudi vse vboje shotice. S^ zjutra tov’n wygnani Na t$ merzua rostj, 5129. Zapisal Matija Majar. — Is Slov. Bčele III 1 (1851.) 186. Na¬ tisnil jo je Scheinigg v NPKS. str. no—m (inačica str. 93 = št. 3131) v knjižni slovenščini, premenivši to-le: 2 gore — 3 solnce — 22 — 23 manjka. 5 r 3 °' Zapisal U. Jarnik. — Iz njegovega rokopisa v VO. XV. 47 (2): »Druga pesen pod lipo «, kjer pristavlja: »Dieses Lied ivurde gewohnlich, so viel ich iveiss, nach vollendetem Tanz unter der Linde, wenn die Madchen bei sick neigender Sotine, um durch langeres Bleiben den National-Ansland nicht zu verletzen, sich nach Hanse entfemten, gesungen. Es ist lang und hat eine malte Melodie, die notirt zu vuerden verdient. Man konnte mir aber nicht mehr mit- theden als dieses Bruchstiick. Die Jungen icissen leider nichts mehr davon.r- Prim. tudi opomnjo k št. y68. Melodijo je napisal Vraz v VO. X VII. 3. 1 tako-le (zgoraj je pripisano rPfarrer Dr. Lesjak «J,- III.—I. Pesmi obredne B. 5131, 5132, 5133. 197 Oj sijaj, sijaj, sonce! 5i3i- (Koroška.) Oj sijaj, sijaj, sonce, Oj sonce rumeno! »Kako bom pa sijalo, Sim zmiram žalostno! 5 Ako zgodej ustanem, Me dekle kolnejo: Žalostne so one, Ki zgodej vstati morejo. Ako pa pozno zajdem, 10 Se pastirci jočejo: Žalostni so oni, Ki dolgo pasti morajo.« 5132. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Sijaj, sijaj, solnčice, Oj solnce rumeno! »Kak bom jaz sijalo, K’ sem vedno žalostno! 5 Solnce zgodaj gori gre, Dekleta jokajo, Ker rade bi ležale, Pa vstati morajo. Solnce zgodaj doli gre, 10 Pastirci kolnejo; Domov bi radi gnali, Pa črede nimajo. Kak bi te sijalo, Če je zajokano, 15 Tak še bolje nemre, Če je zakleto vso! 5I33- (Štajerska od Cerovca.) Oj sijaj, sijaj, sunce, »Jaz nemrem ti sijati Oj sunce romeno! Od prevelke žalosti. m Mr= 3=3 ¥ 5131. Neznanega zapisovavca. — Iz Janežičevega » Cvetja slov. nar.« I. sir. 77. Ponatisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 93 z razlikami: 4 zmirom — 5] Al’ zgodaj vstanem — 8 Ko zgodaj — 9 Al’. Opomnjo. To pesem je narod mnogokje spojil s pesmijo »Jezus vratar in ajdovska deklica « (št. 500— 518), zakaj, to sem povedal že v opomnji na str. 314. I. zvezka. lam nahajaš to v številkah: 301, 502, 503, 505, 5/6, 518. Nekaj takih spojenek priobčujem vnovič spodaj. 5132. Zapisal Jožef Kranjc; narekovala M. Klemenčič iz Selišč. — Iz- Kranjčeve zbirke. 5133. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XI. 56. Prvih 8 verzov se strinja v glavni stvari z začetkom št. 518. Drugi prepis teh prvih 8 verzov je kot po¬ sebna pesem v VO. I. 94 in se loči od zgoranjega natiska: 1, 2 sounce — 2 ro¬ meno — 4 velke. — Pesem je tiskal Safafik v »Sloiu. narodopisna str. 169 s temi razločki od zgoratijega natiska: 1, 2 sonce — 4 velke — 5 ti] jaz — 6 Me] Se — 7 rano ti] pa rano — 9, n sijam — 9 gorice] planine — 10, 12 vidim. Po Ša/arikn jo je ponatisnil M. Majar v Sl. Bčeli II. 1 (1831.) 186. 198 III.—I. Pesmi obredne B. 5134, 5135, 5136. 5 Če rano ti perhajam, Me dekle kregajo; Če rano ti zahajam, Pastirci jočejo. Če sijan na gorice, 10 Vidin sirotice; Če sijan na doline, Pa vidin šterčeke. « 5134- (Iz Bukovine v saladski stolici.) Sijaj mi, sijaj, sunčece, Lejpo, drago sunčece! »Kak bom ti sijalo, Da sam ti jako žalostno! 5 Či idem rano gori jaz, Vse se dikličke joučejo; Či idem kesno doli, Vse. se dikličke krejgajo.« Kaj ti je pa, Micika, 10 Kaj si tak jako žalostna? »Kaj bi ne bla žalostna, Da me je liibi zapiisto! Nejsam dekla ledična, Nej sam žena zakonska, 15 Nejsam žena zakonska, Neg sem k.... rajkarska!« 5 I 35- (Iz Teharji pri Celju.) »Oj sijaj, sijaj, solnce, Oj solnce rumeno!« Oj kak bom jaz sijalo, Sem močno žalostno! 5 Če zjutraj zgodaj vstajam Se dekle jočejo; Ker b’ rade doug ležale, Pa morjo zgodaj vstat’. Če zvečer kmal zahajam, 10 Se pastirji jočejo, Ker žvinco razgubijo, Pa ne vejo, kam za njo. Jezus po vrtu hodi, Kakor da bi goltnar biu, Na rami matko nosi, Kakor bi rožice sadiu. Jaz nisem noben goltnar, Tud rožic ne sadim: Jaz le dušam pot nakapljam 20 Prot’ kraju nebeškemu. Kdor hoče po tej pot hoditi, Mora bit čiste vesti In čistega srca, Kot solnce rumeno. 15 5 I 36- (Iz gorenje savinske doline.) Sijaj, sijaj, solnce, Oj solnce rumeno! »Kako bom jaz sijalo, K’ sem zmiraj žalostno! 5 Če zjutraj zgodaj vstanem, Se dekle kregajo; Če zvečer pozno zajdem, Pastirci jokajo: 5134. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. IX. 43. Drugi del pesmi spada k liričnim. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. XV. ig s temi predrugačbami: 1 Sijaj mi] Sijaj — 2 Lepo drago — 4 sam ti] sam — 5 Se se . . jočejo —• 8 Se se . . . kregajo — 10 si tak jako] si ti tak — 12 liibi] liibi moj — 16] Neg sam ....... 5135. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. go — 31. Prot’ kraju izprevrzeno iz Proti raju. 5136. Zapisal Janko Časi. — Iz njegove zbirke I. št. 8. Konec spada drugam. III.—I. Pesmi obredne B. 5137, 5138, 5139. 199 Solnce zgodaj gori gre, 10 Se dekle jokajo, Ker rade bi ležale, Pa vstati morajo. Solnce zgodaj doli gre, Pastirci kolnejo, 15 Domov bi radi gnali že, Pa ž’vince nimajo! — Ta kmečka zgodaj vstaja, Na delo hitro gre, Ta purgarska pa obrača 20 Prot’ lep’mu soncu se. Moj sinek se je uženio, K’ se men’ prav dobro zdi, Je purgarsko zapustiv, Dobiv je kmečko hči. 5137- (Iz Lašič, Bele, Ljubljane.) Sijaj, sijaj, solnce, O ti solnce rumeno! »Kako bom sijalo, Ker sim grozno žalostno! 5 Ako zgodaj vstanem, Mene dekle kolnejo; Ako pozno zajdem, Se pastirci jokajo.« 513«- (Kranjska.) Oj sijaj, sijaj, sonce, Oj sonce rumeno! »Kako bom jaz sijalo, K’ sem silno žalostno! 5 Če zjutraj zgodaj vstanem, Me dekle kolnejo: Bi rade še' ležale, Pa vstati morajo.« Oj sijaj, sijaj sonce, 10 Oj sonce rumeno! »Kako bom jaz sijalo, K sem silno žalostno! Če opoldne vroče sijem, Me hlapci kolnejo: 15 Bi radi v senc’ ležali, Pa delat morajo.« Oj sijaj, sijaj sonce, Oj sonce rumeno, »Kako bom jaz sijalo, 20 K sem silno žalostno! Če popoldne zgodaj zahajam, Se pastirci jokajo: Bi radi domu gnali, Pa žVince nimajo. ■— 25 En fant po vrtu hodi, Kakor ko b’ gortnar bil, Motiko na rami nosi, Ko b’ rožice sadil. »Jaz nisem nobeden gortnar, 30 Tud rožic ne sadim, Jest pota nakopujem Prot raj’ nebeškemu.« 5 I 39- (Z Bleda.) De bi sjalo sonce, To sonce rumeno! »Kako bom sjalo sonce. Ki sčm zmirej žavvostno? 5137. Zapisal Mat. Valjavec. - Miklošič. Pisana je bila poleg št. 509. 5138. Zapisal Fr. (Radivoj) P 5139. Z.apisal St. Vraz. — Is , 5 Zjutro či gori gredem, Se dekle kregajo: Ko bi rade še spale, Ustati morajo. - Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil znik. — Iz njegove zbirke. 'O. XVI. C. 37 . III. — I. Pesmi obredne B. 5140, 5141, 5142. 200 Zvečer či doli gredem, 10 Pastirci jokajo: Ki bi radi domo gnali, Pa živince nemajo. — Tam stoji en gartelč, Pohen rožic nasajen, 15 Noter pleje ena dekla, Ena dekla hajdovska. Jezus po gartelni špancera, Kaker bi en gortnar biu. »Jest ndsem noben gortnar, 20 Tud rožic ne sadim, Jest le pot poprawlam, Prot svetmo raju grem.« 5140. (Od Bleda.) Sijaj, sijaj, sončice, Oj sonce rumeno! »Kako bom sjalo sonce. K sem vedno žalostno? 5 Sonce zgodaj gori gre, Dekleta jokajo, Ker rade bi ležale, Pa vstati morajo. Sonce zgodaj doli gre, 10 Pastirji kolnejo, Domov bi radi gnali, Pa črede nimajo.« 5I4I- (Iz Krope.) Le seji, seji, solnčice, Ti solnce rumeno! »Kako bom sijalo solnce, Ker sem močno žalostno! 5 Če zjutraj zgodaj gori grem. Me dekle kolnejo. Če zvečer pozno doli grem, Pastirci jokajo. Oh deklica ti ajdovska, 10 Ne kolni ti mene, Bogu ti čast in hvalo daj, Da vidiš me vselej!« 5142. (Iz Luže na Gorenjskem.) Oj sijaj, sijaj, sonce, Oj sonce rumeno! »Kdko bom sijdlo, Kčr stm silno žalostno! 5 Ko zjutrej gori grem, Me dekle kdvnejo: Bi rade še ležale, Pa vstdti morajo. Ko o povne gori grem 10 Me hlapci kdvnejo : Bi radi v senc’ ležali, Pa dčlat’ mdrajo. Ko zvečer zadi grčm, Pastirci jokajo: 15 Bi radi domu gnali, Pa žvin’ce nemajo.« 5140 . Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke št. /5, kjer je tudi melodija. Zapis v Rodetovi zbirki VIII. št. 45 (pov. Anton Mrak) je iz Žirovnika. 5141 . Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB. 180. Konec je pač še le v novejši aobi pridcjan; toda ajdovska deklica priča, da jo je pevec poznal v zvezi s pesmijo o nji. 5142 . Zapisal J. Kržišnik. — Iz njegovega rokopisa. III.— I. Pesmi obredne B. 5143, 5144, 5145. 5146' 201 5I43- (Iz ribniške doline.) Sijaj, sijaj, solnce, To solnce rumeno! »Kako bom zdaj sijalo, K’ sem silno žalostno! 5 Če zjutraj zgodaj vstanem, Me dekle kolnejo, K’ b’ rade še ležale, Pa vstati morajo!« Sijaj sijaj, solnce, 10 To solnce rumeno! »Kako bom zdaj sijalo, K’ sem silno žalostno! Če zvečer pozno zajdem, Pastirci jokajo, 15 Ki b’ radi domu gnali, Pa pasti morajo.« — Marija gre v nebesa, Nas vabi za seboj, Saj pojdemo in gremo 20 Veselo za teboj! 5 I 44' (Iz Adlešič.) Sijaj, sijaj, sončice, Ti drobno, oj drobno sončice! »Oj kako bom sijalo, Sem močno žalostno! 5 Če zjutraj zgodaj shajam, Dekleta jokajo, Da se vstat ne morejo. Če zvečer v dobi zahajam, Se pastirci jokajo, 10 In čredo pogubijo, Jo najt ne morejo, In domu prihitijo, Se zunaj skrijejo.« 5 I 45- (Belokranjska.) Sijaj, sijaj, solnce, Oj solnce rumeno! »Kako bom jaz sijalo, Sem zmerom žalostno! 5 Ko jaz zjutraj gori grem, Me hlapci kolnejo: Ker radi bi ležali, Pa vstati morajo. Čez dan ko močno sijem 10 Me ljudje preklinjajo: Ker jim je silno vroče, Pa delat morajo. Ko jaz zvečer doli grem, Pastirci jokajo: 15 Damuh bi radi gnali, Pa blaga nimajo!« 5146. (Dolenjska. Sijaj, sijaj, solnce, Oj ti solnce rdmeno ! »Kako bom sijalo, Ker sem silno žalostno ! 5 Ako zjutraj zgodaj vstanem, Dekle mene kolnejo: Ako zvččer pozno zajdem, Se pastirci jokajo.« 5143. Zapisal A. Zlobec. — Iz njegovega rokopisa II. 2. 5144. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. 5145 Zapisal Janko Barle; povedala Anka Povše. — Iz Barletove zbirke. 5146. Zapisal Jož. Stritar. — Iz romana »Zorin*, (v »Zvonu« I 1870 str. 67). 202 III. — I. Pesmi obredne B. 5147, 5148, 5149, 5150. Sijaj, sijaj, sounce, Sounce rumeno! »Kako boum sijalo, Sem siono žalostno! 5 I 47- (Kranjska.) 5 Če zjutraj zgodej vstanem, Me dekle kounejo, Zvečer če poznou zajdem, Pastirci joukajo.« 5148. (Goriška.) Oj le sijaj, solnce zlato, Da bode kmali svetlo, Da bodeš vsem dekličem Veselje delalo! 5 »Če zjutraj zgodej pridem Se dekleta jokajo, Ker morjo gore vstati, Ker bi rade spale še! Če zvečer zgodaj zajdem, xo Se pastirji jokajo, K’ bi radi domov gnali, Pa čede nemajo.« 5I49- (Iz Kanalskega Le presevaj, sevaj, sonce, Ti sonce rumeno! »Kako bom jest presevalo, Sem zmeraj kregano! Goriškem.) 5 Če zjutro zgodej vajdem, Me dekle kregajo; Če zvečer pozno zajdem, Pastirci jočejo.« 5I50- (Iz Hudojužne.) Oj sijaj, sijaj, solnce, Oj solnce rumeno! »Kako bom sjalo solnce, K’ sem zmerom žalostno! 5 Če zjutraj zgodaj sijem, Pastirci jokajo, Ko bi radi ležali, Pa vstati morajo. Če zvečer dolgo sejem, 10 Pa delavc’ kolnejo, K b’ radi delat nehali, Pa delat morajo.« Kdor hoče v nebesa priti, Mora tako čist biti, 15 Kakor je leto solnce, To solnce rumeno. 5147. Zapisal Ivan Kukuljevič-Sakcinski. — Iz Vrazovega prepisa v VO. XV 66, kjer je Vraz pozneje popravil: 1 Sijej, sijej — 5 zjutra in je pisano 3 Kakor. Vnovič jo je s temi predrugačbami prepisal v VO. I 93, toda s temi novimi premembami: 4 žalosno — 5 prijedem (izprva. pridem) — 6 kou- nejou — 7 pozno — 8 joukajou. 5148. Zapisal Flor. Batistič. — Iz Cejanove zbirke V. 5. 5149. Neznanega zapisovavca. — Iz » Goriškega letnika « 1864., str. 21J. 5150. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. III.—I. Pesmi obredne B. 5151, 5152, 5153. 203 »Kres le gori, kres le gori.« S^ 1 - (Zilska od Sv. Štefana.) Kries le gori, kries le gori 5 Ko kriesu hodi oj Marija, Na sriedi murja siunoga. Na roči nosi oj Jezuša! Ko kriesu hodija dečle tri, Sprelubi Jezus smileni Liepo paj^, kriesujeja. >Kaj raste brez korenja? (Štajerska.) Nekdaj so Slovenci okoli kresa plesali Kaj raste brez korenja? 5 Kamen raste brez korenja. Kaj cvete brez cveta? Praprot cvete brez cveta. — in so popevali: Let’ kolo, let’, Cvet’, praprot, cvet', Škrop’, dekle, škrop', Hoja, hajsa, hop! Kresne drobtine. 5 I 53- (Štajerska.) Pri velikonočnem kresu slovenski fantje polivajo dekleta in dekleta fante in pojejo: Ljub moj fant je jak, Moja pa deklica On je lep mijak: Čvrsta kopalica. To se godi tudi o Janževem kresu, letnem solncevratu. Dekleta pojejo: Sveti, sveti, svetli kres! Vrti, vrti mladi ples! In med plesom fantič poliva deklice, deklica pa fante. 5151. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XV. 81; »poje sc kod krčsa «. Pri¬ merjaj v I. delu naslov »Kresnice « (St. 297— 301). Pinc štiri verze je natisnil Scheinigg v NPKS. str. 113 (inačica št. 94) v knjižni slovenščini. 5t52. Zapisal D. Trstenjak. — Iz -»Slov. Glasnika « 1839. II. 82. Po¬ natisnil Iv. Tušek v Slov. gl. IX. (1863.) 57. V » Steiermdrkische ZeitschrifU 1843. I. str. jo 3 poroča Trstenjak nekoliko drugači. Na Pohorju pojejo po tem poro¬ čilu: najprej verz 1.-4., potem pa samo še tega: Letni sneg, zimski cvet. 5153. Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz »Slov. Glasnika « IV (1839.) str. 48. — »Na Koroškem tresejo dekleta na večer pred kresom bezovec, da leti, če je ravno v cvetu, cvetje na tla, in pri tem pravijo: Biz, beza, Le mlada, Daj moža, Kar stara!« Tako poroča Ivanu Navratilu K. Pečnik l. 1883. (gl. Letopis slovenske Matice 1882. str. 100); isto poroča v Novicah 1863. I. str. 19 P. Dular, samo da po njegovem poročilu pravijo dekleta: Beza, beza, Daj mi moža! Ker se ti verzi ne pojo, ampak le pravijo, rečejo, jih priobčujem pod črto. 20+ III.—I. Pesmi obredne C. 5154, 5155, 5156. Oddelek C. Obredne drobtine. Šapalica ali tepežnica. 5 r 54- (Borovlje.) Sip, šap! Zdravi ko ribice v vodi, Bog daj vam srečo in zdravje, 5 Močni ko medved v gori, Da bi b’li veseli ko tičice v Da bi imeli toliko Otročič, gozdu, Kolikor ima vejica vršič! 5*55- (Iz Belih Kranjcev.) Ze dan pred tepežnico si spletejo otroci tepeške (pletenice iz bekovih šibic) in pripravijo torbice; na tepežnico vzame na vse zgodaj vsak svojo torbico in tepeško, pa hajdi po vasi. Ko pridejo v hišo, udarjajo gospodarje in gospo¬ dinje, izgovarjaje besede: Reš’te se, reš’te Težko mošnjo, Zdravi in veseli! 5 Da bi tako dolgo živeli, Da bi dosegli sivo brado, Da bi si nebesa zaslužili! Na Plavutinji (vasici Upniške župnije na Hrvaškem, precej preko Kolpe 1 so otroci govorili ovako: Rešite se, rešite 5 Tako po božiču! Zdravi i veseli, Dajte ta božič van, Tusti i debeli, Dobro jutro Bog daj! Tako o božiču, V Metliki (gl. Letopis 1887. v Navratilovem spisu »Slov. nar. vraže in prazne vere« 145—150) pojo: Reš’te se, reš’te Tolsti, debeli Zdravi i veseli, Več let dočakali! V Ternovci pa in v metliški okolici govore tak6-le: Rešite se, rešite se Da bi dolgo na svetu živeli, Malim grehom, večjim obiljem, Da bi si nebesa zaslužili! Novo leto. 5 I 5^- (Iz Središča.) O novem letu darujejo dekline vodi, to je, pred solnčnim izhodom vržejo rudečo jabelko v studenec s temi-le besedami: Voda! Jaz ti darujem od dna do dna, Jaz sem za moža godna, Daj mi moža Štefana ali pa Vrbana! 5154. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 8p 5155. Zapisal Janko Barle. — Iz » Letopisa slov. Matice « 181)3., str. 33. 5156. Zapisal Ivan Kolarič. — Iz Pajekovih » Črtic iz duš. Žitka štaj. Slovencev «, str. 88. III. — I. Pesmi obredne C. 5157, 5158, 5159. 205 Pustne sede. / 1. Rusa. 5I57- (Od Ščavnice.) Ob pustu, ko je že led zginil z rečic in potokov, vodijo Slovenci kraj Ščavnice Rušo. Storijo pa tako-le: Dva fanta svoja herbta vkup oberneta ter se pripogneta. Eden vzame metlo v roke, drugi pa drog, na kterega obesi star pisker. Tretji fant pokrije z belo rjuho pripognjena fanta. Pisker predstavlja glavo, metla pa rep. Cela šema ima potakem podobščino konjsko. Fant to šemo po vasi goni in poje: Belo Rušo vodimo, Zobi ji ne dajamo, Konjem srečo prosimo, Z meglo jo napajamo. Kadar fant Rušo prižene do potoka, veržeta fanta, ktera sta predstavljala podobščino konjsko, pisker in metlo v potok, in vsi trije zapojejo: 5 Smo Rušo v vodo stirali, Zdaj bomo pa pobirali, Konjem srečo sprosili, Da bomo težko nosili. Pri vsakem hramu dobijo fantje kakšen dar. postavim: klobas, sira itd. 2. Medved. 5158 . (Od Mure.) Na pustni dan obleče se močan mladenič v medvedovo kožo ali pa, kadar te ni, v narobe obernjen kožuh. V lapah derži kij in po ulicah skače sedaj po dveh, sedaj pa po štirih nogah. Pred njim gre mladeneč, katerega za »godrljuba« imajo. Ko truma na konec vesi pride, se medved hitro skrije, ker drugači bi ga palošnjak zaklal.- Palošnjak ima paloš (sekiro) in, ker se mu je medved skril, začne led sekati. Otroci pa pojejo: Prošlo je medvedovo, Po bregih zelenilo: Došlo bode Jurjevo: 5 Oj, veselo bo! Po potokih curilo, Križi (vnebohod Gospodov). 5 I 59- (Iz Gribelj.) V Gribljah zapojo pastirji na vnebohod Gospodov, katerega dne imajo že zjutraj posebne navade, popoldne pa si napravijo veliko gostijo, potem ko so se najeli in napili, to-le pesem: Lepi dve včnčeni, Zat’ me majka ne ženi, Zak’ te majka ne ženi? Kad me dekle neče. 5157. Zapisal Dav. Trstenjak. — Iz Slov. Glasnika 1860. II. 141, kjer skuša Trstenjak to šego razložiti. Toda prim. bav. Riissin ,Stute‘ (Schmeller- Frommann) in nemško-kor. običaj Schimmelreiten. 5158. Zapisal Davorin Trstenjak. — Iz njegovega spisa » Poletne šege Slovencov takraj in unkraj Mure « v Novicah XV. (1857) g8; tam spominja na dansko šego, kjer se voditelj majskega praznika zove gadebasse, to je ,ulični medved 1 . 5159. Zapisal Janko Barle. — Iz » Letopisa slov. Matice « i88g. 8y, kjer je obširnejši popis te svečanosti. 206 III.—I. Pesmi obredne C. 5160, 5161, 5162. D. 5 Ak’ te neče nljedna, Če te verna Mare. Mare teče po potoku, Ive zanjo na kokotu, Kupil ji je pisan trakec xo In erdečo jabolčico. Navezal ji na ročico. Pelal ju je u sejmove, Kupil ji je postolove, U čem bode tdncovala, 15 Kad se bode uda vala. Poleg te poj6 še druge pesmi, podobne št. 1096. in 1105. Kralj gonjaš ali lukec, lukman. 5 i6 °- (Iz Gribelj.) Kdor prižene na križe (vnebohod Gospodov) zadnji na pašo, se mu po¬ smehujejo: Loncogloja, posterglaj, Nisi baba ni junak, Žlice peci, pepel meri. Nek’ si svinjski pominjak! 5 l61 - (Iz Roža.) Kdor prižene (na binkošti) zadnji na pašo, temu pravijo šaljivo binkoštni kralj. Skušajo mu žabo na vrat obesiti ter se mu vsi priklanjajo, zmerjaje ga: Potouci ha, Pa daj jom’ Pomouzi ha, 5 Ano sklodo pačanah krot! Vrzi ha za plot, 5162. (Borovlje.) Binkoštnemu zaspancu se zapoje: Potovci ha, pomovzi ha, Zavlieci ha za puet! —o- -?—■š-o— Oddelek D. Zagovori, Daši se zagovori ne pojo, so vendar sestavljeni v verzih, ki so, kajpada (in ravno zato, ker se ne pojo), prešli dandanes že skoraj popolnoma v nevezano besedo, da včasi nikar ni več mo¬ goče slutiti prvotne mere. Tudi so bili, kakor se kaže, izprva ne- rimani in so imeli kvečemu kako asonanco. S palilogijo se da brez težave še mnogo verzov obnoviti, ne da bi se kaj premenilo. Da so se nekdaj peli, kažejo izrazi za čaranje (prim. ta izraz v številki 4*46): slovansko bajanje poleg češkega basen, latinsko incan- tatio itd. Dandanes jih seveda vsaki zagovarjavec skrbno skriva. 5160. Zapisal Janko Barle. — Iz » Letopisa slov. Matice * i88g., str. 86. 5161. Zapisal K. Pečnik. — Iz * Letopisa slov. Matice « 1888., str. /55 v spisu Ivana Navratila » Slovenske narodne vraže in prazne vere*-. Primerjaj tudi, kar piše Dav. Trstenjak v Novicah XXXVIII. (1880.) Str. no: Kralj Gonjaš in pa Pajek, Črtice str. 5. 5162. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 684. III. — I. Pesmi obredne D. 5163, 5164, 5165, 5166. 207 Z oper kačji pik. 5163- (Z Gorenjskega.) »Tam stoji ena sveta gora, Je pa rekla trikrat eden za drugim: »Zakaj ti ne fertigješ tega človeka, Od strupa pičeniga? Na ti g6ri stoji en zlat stol, Na tem stolu sedi en svet mož, Sveti Šenpas. 5 K njemu je peršla mati božja, Je pernesla usmiljeniga Jezusa, Zdej trikrat v kruh dihni, na kruh stori sveti križ, potlej pa sam sebi in reci : Imaš ven zginiti skoz in v imenu svetiga Senpasa, in svetiga Urha in skoz te tri svete božje peršone: Boga Očetd, Sina in svetiga Duha! Potlej pa rčci: Jez verjem v Boga Očeta, jez včrjem v Boga sina, jez včrjem v Boga svetiga Duha. Potlej pa moli tri Očenaše in Češene Marije in Vero. 5164. (Iz Strug na Kranjskem.) Stoji, stoji silna skala, Na ti škali stoji sv. Jošt In sv. Šempavz. Le ta žival je popadena 5 Ode hude živali. Prosim, prosita Očeta ne¬ beškega, De ti živali ne smč nič škodit’, Kakor otdk gor, takd dol!« 5l65- (Iz Ribnice.) Stoji, stoji, silna skala, Nd ti skali leži Irmbas. Mati božja pride k njemu : »Stani gori, ti Irmbas, 5 Pomagaj temu človeku, Če je vgrizen al popaden Od tega črva podzemelj¬ skega!« -— To se mora izgovoriti trikrat zaporedoma, ali potihem ali na glas, toda tako, da ne sliši nihče. 5 l66 - (Od Devina.) [Tam stoji ena gora,J Tam je ena stezica, Ena gora sv. Šenpolaja. Po nji hodi Marija devica. 5163. Neznanega zapisovavca. — Iz Novic V. (1847.) str - ' 47 - Tako je zagovarjal neki Malaja strup deklici, ki je drugi dan potem umrla. V Novicah je prvi del tiskan kot prosa. 5164. Zapisal IvanNavratil. — Iz » Letopisa s/ov. Matice«. 1894., str. 184. Prim. Sempavz s Šenpas (Sanctus Bassus) in Šenpav. (Namestu ta žival se po potrebi reče: is. kristjan ali to govedo, namesti ti živali potem seveda temi kristjani ali temu govedu.) Ot6k se izgovarja otuk. 5165. Zapisal Jožef Rudež (f 1846. I. 29. marca), objavil Fr. Levec. — Iz Ljublj. Zvona VI. (1886.) 3/5. Irmbas vtegne biti napak brano za Sembas. 5166. Neznanega zapisovavca (najbrž Jan. Bleitveisa): » zvedel za 40 kraj¬ carjev od nekiga človeka, ki bičnike (gajželnike) prodaja in zraven tega tudi kačje strupe zagovarja «. — Iz -»Novic« V. (1847.), ' 47 - Tam gotovo manjka po 208 III.—I. Pesmi obredne D. 5167, 5168. Jez prosim v imenu sv. Šen- polaja, 5 Prosim v imenu Marije device, Vseh svetnikov in svetnic, V imenu sv. treh kraljev, V imenu Boga Očeta, 10 Sina in sv. Duha, amen: Prosim, de bi šel strup Te pozemeljske reči Proč od tega človeka (ali te živine). Potem se moli Očenaš, Češena Marija in pa Vera. 5167 . (Iz Gabrija pod Gorico.) Boh dej lek anu prelčk, Preljuba divica Marija Anu sveti Šdnpas! Won stoji na ’ni siwni gori, 5 Siwni gori, siwni skdli. Prosim ta, Marija divica! Prosi sa vsimi svetniki wrad, Pošlji tiga, ki veš nu znaš, Ozdrdvit od ta naznani bole: 10 Od tiga strupčniga modrdsa, (Ali: Od ta strupčni zmetica, Ali: Od tiga strupeniga zmčta), Da ga na bo ne žgalo, Ne bolčlo, ne sarbčlo 15 U wseh njegovih počutkih, Ne ozgun, ne oznotra! Moliti je 5 Očenašev in 5 Češčena si Mariji na čast Kristusovega trpljenja, mazati ud z maslom ali salom nizdolu in ga vtekniti v zemljo. 5168. (Tolminsko.) Tam stoji zlata gora, O pridi, mati Marija devica! Za zlato goro stoji zlata miza, 5 Reci temu črvu, naj gre ta Za zlato mizo spi sveti Šenpav. strup, (Zdaj zagovornik 3 krati dahne črez desno ramo.) Kakor gre ta sapa proč od mene! Bog oča, Bog sin in Bog sveti Duh ! (Ob zadnjih besedah rano tri krati polije z vodo.) pomoti na začetku enega verza, ki se je najbrž glasil tako, kakor je gori ozname- njeno, ali pa tudi morda »Stoji, stoji, ena gora« (ali silna gora). Da je zagovor od Devina, najbrž iz Brestovice, sklepam iz tega, ker so ravno ti moji bližnji rojaki poprej povsod po Kranjskem prodajali bičnike in na » zagovor « še danes mnogo drže. Tudi se sv. Senpolaj (St. Pelagius), patron pomorščakov, še časti tam in je po njem imenovana celo ena vas. 5167. Z.apisal K. Štrekelj od svojega deda Valentina Pavletiča. — Pri¬ občil v knjižni slovenščini Fr. Erjavec v *potni torbi « v » Letopisu slov. Matice « 1882183. str. 338, 339. Tudi na Hrvaškem zakopavajo otrovani ud v zemljo (Dr. Hirc v Zborniku za nar. živ. L 13). Beseda zmet, zmetica pač nima nič opraviti z zmija, zmaj. ampak je iz vzmeti ,kača, ki se vrže kvišku, kadar na¬ pade', prim. skok, poskok. 5168. Zapisal Jakob Fon. — Iz >->Letopisa slovenske Matice « 1882I83., str. 33J—338 v Erjavčevi »potni torbi«, kjer se Šenpav razlaga s sv. Pavel in se iz besede črv v pomenu kača sklepa, da je zagovor preložen iz nemščine. III. — I. Pesmi obredne D. 5169, 5170. 209 5169. (Iz Podkrncev.) Akc1 je strup majhen, zagovarja se z »malo besedo«, ako je velik, z »veliko besedo«. Če nobena teh ne pomaga, pridene se lehko tudi »sovražna beseda«, ki vselej pomaga. Z malo in veliko besedo zagovarjati ni greh, a se sovražno je, kakor mislijo. »Jaz tebi preganjam strup V im e Bogi in svetega Jurija; Jaz tebi preganjam strup V ime Bogd in svete Marjete; 5 Jaz tebi preganjam strup V ime Bogi in svetega Šenp&sa. Tam je zlata gora, Na zlatej g6ri je sama de¬ vica Marija In vsa sveta Trojica. 10 In tam je težka skala In ta škodljivi črv. Ti, črv, imaš svoj strup nase vzeti: Bodi kača ali kačon, Bodi vipera ali viper, 15 Bodi bel ali bčla, Bodi črn ali črna, Bodi pirhast ali pirhasta, Bodi rdeč ali rdčča, Bodi zelen ali zelena, 20 Bodi rus ali niša, Bodi mutast ali mutasta, Bodi gluh ali gluha, Ali bodi breja ali ne! Ti imaš svoj strup nase vzeti 25 V ime Bogi Očeta, V ime Bogd Sina, V ime Boga svetega Duhi! Ti ne smeš nič škodovati, Temu človeku (tej živini), 30 Moraš ga (jo) pustiti, Kakor je na svet prišel (prišla)!« 5 1 ?«- (Iz Gorij pri Bledu.) (»Če gas ale pa modras koga piče.«) Ko je bil še svete Martin majhan, je mogu wočove jarce paste. An dan, ko je bo prav wročo, pa piče an velik modras ano narlevše \vovco, Kž se ni vedu dkrgače pomagate, začel je molite, de be mo jarac preč na prišu. Boh ga je vslišat. Kar nankat pride tam memo an star mož jin je tistemo ta pi- čenčmo jarco zagovoru, da je bil koj dobar. Potlej je pa še sv. Martina zago¬ varjati nawuču, — na tole vižo: Čez ta pičene glis narede z roko križ, potlej pa mole to-le molituco: Evo sučudeža! So oni koj verovali, Jime moje zaterali: Ce je vraga govoril, 5 Bude nove jezike pahudil, Če je vraga . . . Ko mo je to povedal jin ga navvuču, je pa zginu. Ako budo otrov pili, Noče škodovati njim; Na bolezne ruke 10 Kladati čejo, Izlečiti njih budo. 5i6g. Zapisal Šim. Gregorčič ml. — Iz Erjavčeve » potne torba v » Le¬ topisu slov. Malice « 1882/83. s ^ r - 339• . „ 5170. Zapisal Iv a n Kunšič; -»povedala soseda, rodom Bohinjka iz Srednje vasi (rojena i8sg. L), katero je bil naučil jako star mož. Za različne hrvaške izraze mi ona ni vedela povedati pomena in tudi ni razumela molitvice, razen nekaj besedij a — Iz rokopisa Kunšičevega, ki mi ga je poslal o. Stanislav Skrabec. Kunšič je v tem in v drugih zagovorih in pesmih, ki jih je tosla/ Skrabcu, rabil poslednjega za knjižni jezik prirejeni pravopis, hoteč likratu U 210 III.—I. Pesmi obredne D. 5171, 5173, 5173. Zoper izvin. 5 X 7 *- (Iz Gabrija pod Gorico.) Marija po stazici teče, Na plazmcu partekla Na plazfncu parteče. Sveti plaščac razgarnila Anu sa je povalila 5 Anu si je ročicu zganila. Pride sveti Blaž, Kdnihov vvoča, Anu ju praša: »Ka si je tebe, Marija! Ka takuo milo stojiš anu bre žiš ? « 10 »»Ka bi jest milo na stala Anu na brež&la! Po stazici san tekla, Potlej se moli 7 Očenašev in 7 Češčena si Mariji na čast sv. Trojici ter se izvinjeni ud pomaže z maslom ali s salom, pa vselej nizdoli. Anu san sa povalila 15 Anu ročicu zganila.«« Vzame sveti Blaž, Kanihov woča, Zl&to pero, zlatu kupu, Anu pomaže anu reče: »Jest pruosim živiga Bogd, 20 Da sa imaju scčlit žilct anu koščici, Kokar je scčlila sama sveta Trojica Zemlju anu nebuo. « Zoper uroke. 5172 . (Iz Slamne vasi.) Vurok teče po stezici, Poknile mu črne oči, Bučo nosi na glavici. Kdo je leto dete vročil! Namesto dete tudi stvar, katera je vuročena. Zoper pšen. 5 I 73 - (Iz Gorjan pri Bledu.) Čez oteklino naredi križ z roko, potlej pa moli: Huda kri, Ježušova kri, Beže ti; Wostane ti! Zraven tega mora pa tisti, ki ima pšen (šen ,Rotlauf‘), moliti še nekaj Očenašev v čast ranam Jčžušovim, potlej pa še eno pokoro spolniti, ki mu jo tisti, ki je zagovoril, naloži, na primčr, da se med potjo nič nazaj ne ozre. pridržati dijalektične oblike; tako je 11. pr. vokale s kratkimi naglaski izgovar¬ jati polglasniški, enako pa tudi e za i, ki ga Kunšič v časi zaznamuje s piko zdolaj pred e- jem. Toda dvema gospodoma — knjižnemu jeziku in narečjti — likratu služiti nikakor ne gre. Za njegov ,v in ,1 sem tiskal w in 1 . Da bi več razumka spravil v besedilo, sem spremenil te- le Kunšičeve rokopisne podatke, pišočjih v knjižnem jeziku: 2 one .. . verovale — 7 pile — 8 škodovate — g druke — 10 kladate — 11 Izločitu. Verz 4. — 6. mi je neumljiv, vendar bo po moji misli brati govoril v v. 5. namesto pahudil (? = pohodil), pahudil pa v v. 4. na¬ mesto govoril. V. 5. je pač okrnjen. 5171. Zapisal K. Štrekelj; povedal mu ded Valentin Pavletič. — Na¬ tisnil je ta zagovor v knjižni slove?iščini Erjavec v potni torbi v »letopisu slov. Matice « 1882/83., s lr. 338. 5172. Zapisal]a.wVo Barle. — Iz » Letopisa slov. Matice « 1893., str. 40, 41. 5173. Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je poslal o. Stanislav Skrabec. Glej opomnjo pri št. 5170. III.—I. Pesmi obredne D. 5174, 5175, 5176, 5177. 211 Zoper navadno oteklino. 5 Z 74- Wot6k, Pojdč rkz most Na k&st, Rkz k6st 5 Na mčso, Rkz mčsd Na dlako, (Iz Gorjan pri Bledu.) Rkz dlako Na zeleno trato. 10 Tam pojde Devet komolcov Wbok v tla! Tam bode na »tuc«, Tam bode na »tuc«! Zoper protin. 5 Z 75- (Iz Nove vasi pri Sv. Marku na Štajerskem.) Protin nektere ženske ogovarjajo ali »dol molijo« s strašnim preklinjanjem in zraven tega ga rotijo: Idi med pečine in planine, Med vse vrage in hudiče! Pa le redkokedaj se ugane. Kako se lovcem puška zaveže. 5 Z 7&- (S Slemena na Kozjaku.) Ko zagledaš lovca, govori trikrat zaporedoma: Jaz vidim tvojga gvira ror, Zadrži ti tvoj patron, Kak je Marija nedolžnost svojo! Puška tedaj ne »gre los«. Kako narediti lovcu, da zajec ne pade. 5 I 77- (S Slemena na Kozjaku.) Da zajec ne pade, govori trikrat proti lovcu: Či keka, či keka, či keka: Le v r.. ga piši, le v r.. ga piši! Le Bog ti pomagaj, le Bog ti pomagaj! 5174. Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal o. Stanislav Škrabec. » Rabi bolj za šalo, kakor za resnico .« wotok = oteklina: wb6k’ = globok. »Kaj ,tuc‘ pojneni, nisem mogel zvedeti.* Morda je to = otoci (otocš) ,Gesch\vulst‘. Primerjaj opomnjo pri št. 5/70. 5175. Neznanega zapisovavca. — Iz Pajekovih » Črtic iz dušnega Žitka štajerskih Slovencev ♦ str. 18. 5176. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke. »Če hočeš » flinko « odvezati, reci: ,Ti Hinka mar’š jit s petimi (?, morda spet (zopet) mi) du, tak rihtig, ko je Bog oča sina Jezusa na svet redio!‘ Potem lodštok v ror deni, se trikrat s flinko naopak zasuši in lodštok nazaj vzemi.* 5177. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke. »Da rado pade, deni stolčeno gromsko strelo k šrekljem .« 212 III. — I. Pesmi obredne D. 5178, 5179, 5180. Zoper hudo uro. 5178 . (Iz Nakla na Gorenjskem.) Svet, svet, svet šmar’n oblak, 5 Jež’š Nazarenšč, kralj teh Bod’ mir’n ’n krotak! Judov, Kdorvoče čez to š’roko polje Usmil’ se čez me teč’, ’N čez vse polje! More trikrat reč’: _ 5179 - (Iz Ihana.) Kadar se je gnalo k hudi uri, je slovenski kmet, skozi okno glavo moleč, zagovarjal megle tako-le: »Pobj«rte se, ha>duabe, Pa-telin’na pojo: Na gurine, na spičine, Tam’ mate yi sQ | jo vabvSst! 1 am, k zvanov na zvane, J ČcLrkn woblak, Bode krotak, Molijo pa tudi rožni Ljube woblak, Bodč krotak, In tako naprej! 5180. (Iz Gorjan pri Bledu.) Pojde na vsoče gore, Wobvarč nam žitnd polje! venac in sicer tako-le: Kokhr je Ježhš bil, K6 je za nas khrvavč pot potil ! 5178. Zapisal Ivan Vrhovnik. — Iz njegove zbirke str. 29. 5179. Zapisal Anton Breznik; povedala Korezova Jera. — Iz Brez¬ nikove zbirke V. št. 24. Primerjaj tudi št. 604 (»Sv. Erazem prežene hudobo*-) proti koncu. 5180. Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal o. Stanislav Skrabec. Glej opomnjo pri št. 5170. Razdelek II. Pesmi na kolu in plesu. Oddelek R. Pesmi na kolu (v Belih Kranjcih). Poljansko kolo. A. V Trgu. 5 I 8i- »Kolo (narodni plčs) — pri kterim se dekleta, tudi mlade snahe (žene), vzajemno (nasprotno) na suknjah za žepe deržeče na podobo šestila okoli verte, dve stopinji naprej, eno nazaj grede — se v nekterih krajih v svoji stari svetač- nosti še zmerej vodi, v nekterih se je pa tudi že opustilo. Med njimi je vselej ena vodja, in sicer taka, ki je narbolj urna in narveč pesmi vč, zakaj kolo se popevajoče vodi, dokler se ples ne začne; kader se pa ples začne, odstopijo vse tiste, ki so slabe ali pa ki ne znajo na las z vsimi drugimi dve stopinji naprej, eno nazaj poskočiti, zakaj v enim trenutji morajo noge vsih po zemlji poteptati in zopet odskočiti v zrak. Stari trg v Poljanah je bil njega dni velikonočni pondeljek pred večernicami ves v takih igrah in vse je od petja gromelo, ker vsaka vas iz cele fare je ondi na svojem prostoru svoje kolo praznovala. Kolo se začne vselej s pesmijo: Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor Prelepih vsih mladih devojk itd. Vsled tega se pojejo razne pesmi v čisto serbsko-horvaškem narečju, odlog nekterih majhnih premer, de se človek prečuditi ne more, ako pomisli, kako so se te pesmi na Kranjsko zemljišče zasaditi mogle. Kolo se v naši dobi redkokrat vodi, samo v velikih praznikih in na piri (svatbi) drugi dan po poroki, ako nevesta ni vdova.« 5182. Po Navratilovih ovedbah se igra še kolo v Trgu, v Predgradu in v Deskovi vasi, in to skoraj vse velike praznike, pa ne pred večernicami, ampak po ve¬ černicah. »Snahe ne plešejo več, ampak le dekleta in fantje. Napevi so pesmicam 5181. Popisal in zapisal Jurij Kobe v » Novicah « 184y.sZr.41s- Prim. 5182, 5186, 5 / 90 . 5181.—5184. Pesmi je zapisal Jure Koce iz Trga; po župniku Režku jih je dobil Ivan Navratil in jih objavil z uvodnimi opomnjami v » Ljubljan¬ skem Zvonu « VIII. (1888) 416, 4gs — 495 . Iz njegovih drugih opomenj posna¬ memo samo glavne in pristavimo nekaj svojih: 14 2 214 III.—II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5183, 5184. taki, kakor jih sploh pojo naši Vlahi okoli Metlike; vendar ima pa vsaka pesem nekaj drugačnega, kar pa tujec težko razloči. Tako se mladež vrti in poje, stari pa okoli stoje, gledajo in tobak (duhan) pušijo.« V Trgu se poje najprej ta pesem: a Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor Vseh mladih divojak! Ajde, kolo, da skočimo, Da to trato povalimo! 5 Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor Vseh mladih junakov! Ajde, kolo, da skočimo, Da to trato povalimo! Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor 10 Vseh mladih snašic! Ajde, kolo, da skočimo, Da to trato povalimo! Kakor v Metliki in pri Srbih in Hrvatih, tudi v Trgu prihajajo za pravim kolom na vrsto pesmi, ki se popevajo v kolu, pa se ga ne tičejo čisto nič. Take so: 5183 . V našem polji zlata jablan, Daj Bog, daj nam dobro leto! Daj Marija, daj nam Bog! Pod jablanko zlata miza, 5 Daj Bog, daj nam dobro leto, Daj, Marija, daj nam Bog! Jokol’ mize zlati stoli, Na njih sedi Bog, Marija! Daj Bog, daj nam dobro leto! 10 Daj, Marija, daj nam Bog! V rokah ima zlato kropel, Hiti se vč zlato jablan, Doli padu tri jabuka. _ Prvo palo v naše polje : 15 Naše polje obrodilo. Daj Bog, daj nam dobro leto, Daj, Marija, daj nam Bog! Drugo palo v naše gore: Naše gore obrodile. 20 Daj Bog, daj nam dobro leto, Daj, Marija, daj nam Bog! Tretje palo v naše selo, Naše selo zdravo, oj veselo: Daj Bog, daj nam dobro leto, 25 Daj, Marija, daj nam Bog! 7 ) 5 i 84 - Ki za kolo, Naj gre z nami v kdlo, Ki ni z&to, Naj od strani gleda. 5 Da si, da si moja, Imela bi drdga. Nisem, nisem tvoja, Ni braca tvojega; Več sem, več sem svojega, Milega dragoga, 10 Koj me, koj me ljubi, Popustit’ me neče! K št. 5182. Po razjasnila župnika Režka je povdarjati: Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor. * Useh mladih divojak, dalje Useh mladih junakov in Useh mladih sna — šic. V 3. in 4. verzu imamo osmerce: ajde kdlo, da skočimo (s čemerprimerjaj pri Vuku I. (1841) iy6: Skoči, kolo, da skočimo. — Prim. št. 3181, 5186, 5/90. K št. 5183. Verz 8. pojo zdaj: Na njih sedijo Bog, Marija, sv. Peter (iz starega: Na njih sedi Bog, Marija, * Bog Marija, sv. Peter) — n kropel = krepelo ali krepelica. — Glej opomnjo k št. 5i8g. K št. 5184. Primerjaj konec št. 5186. III. — II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5185, 5186. 215 5) Kraj bunara deteljina trava, glej št. 2332. 6) Ena ptič’ca spreletela In to pesmico zapela Iz te dežele štajarske, Od Marije žalostne itd. Ta pesem je čisto slovenska, glej I. št. 555. B. V Predgradu. 5 i8 5 Za kolo se dečaki (fantje) in deklice zbero sredi vasi na trati. Nekoliko dečakov in deklet stopi na to stran trate, nekoliko pa na dno stran; prvi začnejo proti drugim popevati, drugi pa jim odpevati tako kakor v Metliki, samo da se v Metliki igra in popeva p o kolu, v Predgradu pa že pred kolom. In sicer pojo pesem: a) M ost. A. Je-li trd ta vaš most? B. Vera je trd ’se ko kost. Brojeli broj, bronjke broj! A. Ali gremo žiher čez vaš most ? 5 Brojeli broj, bronjke broj ! B. Ziher greste čez naš most, Brojeli broj, bronjke broj ! Saj je trd, kako kost. Brojeli broj, bronjke broj ! A. 10 Iz česa ste ga delali? Brojeli broj, bronjke broj! B. Iz te repe ribane, Iz teh rakovih koščic Brojeli broj, bronjke broj! A. 15 Vi ste, kume, šmrkani, Brojeli broj, bronjke broj! B. Vi ste vrh glave grintavi, Pod očimi plesnivi. Brojeli broj, bronjke broj! Potem se bližajo oni tem in se začno zdraviti (pozdravljati), nato pa zopet popevati: /9) Kolo. 5 l86 - Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor ’Seh lipih junakov! ’Seh lijepih, mladih djevojak ! 5 Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor ’Seh lipih snašicah! 5185.—5194. Popisal in zapisal Jure Rade; po župniku Režku )e dobil ta popis Navratil in ga objavil z opomnjami v »Ljubljanskem Zvonu « VIII. (1888) 4g^—^00j 551—553■ Radi podaje popis v obliki pripovesti, jaz sem njegov popis na kratko posnel in rabil za njegov prošli čas sedanjik. K It. 5185. Verz 3. podaje čuden, nerazumljiv pripevek. — S to pesmijo primerjaj št. 5200, 5202, 5208, 52og. K št. 5186. 4 junakov: beseda junak rabi Poljancem samo v narodnih pesmih; sicer se je kakor dečak morala umeknili tujemu fantu. — Konec pri¬ merjaj s št. 5184, sredo pa s koncem št. 5igo. 216 III.—II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5187, 5188, 5189. ’Se selo je Juretu na ruko, Tako ti Boga, Djuro mlad! Kam bi ja grade dohajal 10 Od tvoj’ga grada do moj’ga! Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor! Koj je za kolo, Naj gre ... h kolo, Koj ni za kolo, 15 Nek’ od str&ni gleda! Potem začno dečaki s pištolami streljati in vriskati, dekleta pa popevati vsakovrstne pesmi, n. pr.: 7 ) 5l87- Igraj kolo, igraj kolo, Dvajset ji dva igra! U tem kolu lipi Jure igra. Lipi Jure sladka usta ima: 5 Da me hoče, da me hoče, Da poljubi š njima! (Nato dečaki:) Igraj kolo, igraj kolo, Dvajset ji dva igra! U tem kolu lipa Kata igra, 10 Lipa Kata lipa usta ima: Da me hoče, da me hoče, Da poljubi š njima! Tako se popeva za vsakega dečka in za vsako dekle, kolikor jih je v kolu’ — Po drugih raznovrstnih zapojo pa zopet v kolu: d) 5188. Skoči, kolo, da skočimo, Da se malo zveselimo, Da si drage izbiramo ! Pri tem začno vsi skakati okoli na okoli, dečaki pa streljajo zmerom iz pištol. Ti kupijo tudi po par veder vina in pijo potem v kolu, ž njimi vred tudi dekleta. Vsaki dečak pa ne sme v kolo (n. pr. dokler ne navrši kakih 18 let); tako tudi dekleta ne. Tudi dečki iz druge vasi ne smejo v kolo, ker se sicer precej — stepd, dekleta pak smejo, zlasti če so lepa in izvrstna. Dečaki iz drugih vasi morajo, kakor domači še nedorastli dečaki in dekleta gledati od strani; tako tudi tisti, ki so že prestari ali prestare. Mlajši dečaki in dečki vlačijo mlade deklice in prestare na stran od kola, tako, da se morajo nekaterikrat smejati vsi vkupe. Imajo pak tudi kletarja, ki jim v kolu vino toči in daje piti; tako tudi kakemu odličnemu možaku, ki gleda od strani. V lepem vremenu igrajo tudi do n. ure zvečer pri luči, ki jo postavijo na sredo v kolu, zraven nje pa lodrico vino, s katerim se krepčajo. V kolu pojo tudi še tako: 8) 5189. V našem polju zlatna jablan, Daj nam ga Bog! Daj Bog, daj Marija dobro Pod jablankom zlata miza, leto, 5 Okol’ mize zlati stoli. Po št. 5188. »Skakati okoli na okoli*: svedok primerja to skakanje štajer¬ skemu plesu. K št. 5189. Primerjaj številke 5076, 5077, 5104, $105, 5108, 5116, 5193; 8 kloper = kropel — 9 je] tiskano napak se — 16 rastavica = 3 ali 4 snopi skupaj; 21 5 rkp. prevezoc. III.—II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5190, 5191. 217 Na njih sedu Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Petar. V rokah drži zlatno kloper, Shitijo se vu jablanko, 10 Doli padu tri jabuka. Prvo palo v naše selo, Naše selo ’se veselo. Drugo palo v žitno polje, Dalje poj6 tudi: £■) Marija Boga rodila, Ke ga rodila, povila, O binkoštih pa so peli: Žitno polje obrodilo : 15 Saka latka dva vaganka, Rastavica po kuplčnik. Tretje palo (v) vinske gore, Vinske gore obrodile: Stara trta tovor vina, 20 Grebenica po lodrico I prevezec po vedrce! itd. glej I. št. 431. V) 5I90- Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor ’Seh lipih, mladih djevojak I ’seh lipih junakov! Prvo kolo djevojačko, 5 Drugo kolo ’se junačko, Tretje kolo ’se snašinsko. Gledala ga z Rima gospa. Ne glej kolo, rimska gospa! Ja ne morem od žalosti, 10 Dje moj dragi druge ljubi. Drugoj kupi zlat prstenac, Meni neče svinčenoga! 15 Iše brat bracu govori: Ženi ti mene, bratec moj!« »Jast bi te ženil rad, prerad, Al’ te nemam dobro ke, Ko te neču ko Ane, 20 A Anice doma nej. Anica prošla prek morja Žlahtnega gvanta kupovat, ’Se žlahtnega, skerletnega.« « Iše brat brat bratu govori: 25 »Prodaj ti meni beli grad ’Se iz drobnega kamenca, ’Se iz žutega bisera, Kam bi ja (k) gradu dohajal Od moj’ga grada do moj’ga.« 30 Iše brat bratu govori: »»S toga ne ftioreništa bit !«« > 7 ) Okrepivši se z vinom, se zopet dečaki oglasč: 5I9I- Mili bože, čuda velikoga, Ke izbije mali velikoga. Puška puči iz drugoga kola I ubije Ivana junaka. 5 Igraj, kolo, dva luga zelena ! Niso ono dva luga zelena, Več je ono ta zvezda danica. Na nji kola Marija devica, Sinka Boga na rokah držijo. 10 Pomozi Bog, pomozi Bog! Napi(j) meni, a ja ču tebi. V Predgradu igrajo kolo o veliki noči, o binkoštih, na svetega Janeza Krstnika god, o božiču, na sv. Štefana, na sv. Janeza, na sv. tri Kralje in na novo leto. Navadno se začne kolo igrati še le po večernicah t. j. ob 3. ali 4. po¬ poldan ter se igra do 8. in 9. ure zvečer; na sv. Ivana evangelista začnejo precej ob pol enajste ure dopoldan ter igrajo do treh popoldan, potem gredd južinat; po južini, ob treh ali štirih začno pa zopet ter igrajo do 9. ure zvečer. Navadno je, da enkrat »skačejo«, kadar kolo igrajo, in spet počasi okoli kolajo in pojejo vsake vrste pesmi in tudi druge pesmi, ter se veselijo. K št. sigo. Zvarjena iz več pesmi; primeijaj št. 5186. 218 III.—II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5192, 5193, 5194, 5195. Na sv. Janeza Krstnika dan je taka navada: Zvečer ob 8. uri se zber6 iz vse vasi fantje ali dečaki in dekleta, vzamejo voz in gredo po vasi drv zbirat. Vsaka hiša mora dati, če ne, vzamejo si jih sami. Ta drva odpeljejo četrt ure daleč iz vasi na trato, zakurijo ogenj in pri tem ognju igrajo kolo ali plešejo ter popevajo različne pesmice vso božjo noč do belega dne. K temu kolu pojejo najprej: i) 5192 . Sveti Ive kres nalaga Na Ivanje zvečer na večer. ’Si kresniki na kres dojdo Na Ivanje zvečer na večer. 5 ’Si kresniki i kresnice Na kres dojdo na Ivanje, [Na Ivanje zvečer na večer]. Samo nije rože Margete Na Ivanje zvečer na večer. 10 Roža Margeta doma se spleta Na Ivanje večer na večero. *) 5 * 93 - Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor, Pojdmo v kolo, dragi moj ! Malo cupni, malo lupni, Da se trese celi dom! 5 Z okom sevni, grlom pevni, Nogom skoči kakor grom! Noga lahka, srce zdravo, Kolo leti kako djavo(l). Poskočice djevojčice, 10 Kaj so htele, to so i smele. Daj nam, brate . . ., piti, Dej nam iz vrča vina uliti, Poj svim brzo pa natoči, Da nam bratja bol(j) poskoči. 15 Jasno je nebo široko, Žarko je sunce visoko: Moja draga je daleko, U sred kola u popreko I na ovu do mene. Hvatajte se kola toga, Od višnjeg’ je ono Boga. S rukom drži bratac brata, Blizi srca njega hvata. 5 Muzik svira, srce dira, Kolo, kolo muzik svira, Noga zemljo ne dodira. Dajmo, brate, ijujuju! Momci čili podvikuju. 10 Muzik svira, ne da mira, A još više, djevojčice, Njihe oči i nožiče. Dej, brate, ijujuj! Kteri bi taki momak bil, 15 Ke se ne bi pošalil! 5 r 94- Metliško kolo. 5195- Kolo še igra v Metliki na velikonočni pondeljek po večernicah pod milim nebom na ,pungrtu‘, travniku blizu sv. Martina cerkvice. V stari dobi so je igrala odrasla dekleta in snahe po dvakrat na leto, na velikonočni pondeljek in prvo nedeljo potem; takrat je bilo »devojačko«, zdaj pa je meševito, t. j. igrajo je K št. 5192. Primerjaj št. 4985 in 4985 ter 5012 in 5013. K št. 5194. 5 muzik = muzikant. 5195.—5200. Zapisala Anton in Ivan Navratil. — Priobčil Ivan Navratil v » Ljubljanskem Zvonu « VIII. (1888) 294 — 298, 339—341 z mnogimi opomnjdmi, od katerih posnamem le te: III.—II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5196, 5197, 5198. 219 dekleta in fantje. L. 1888. je je igralo i 5 deklet (dekličev) in sedem fantov od 17. do 25. leta; mlajših deklic ne marajo, ker bi bile preslabe. Dokler ne pride vojarinka (voditeljica), se igrajo »robčece« (gl. »Zvon« 1888,296); ko pa se prikaže ona med nje, se postavijo v vrsto in se primejo prvi (gorenji) dekliči za roke, zadnji (dolenji) pa za zvite robce, ker se roke pri plesu rade spote in potem lehko izmuznejo, da kolaš odleti kam strani. Da se ne zgodi kaj takega, se morajo čvrsto držati za robce, pa vendar padajo dolenji, ker morajo na znak naglo teči. Gorenji dekliči se drže za same roke, ker se samo obračajo in jim ni treba derjati navzdol. Poprijemši se tako za roke in robce, se začno, pope¬ vajoč nastopno pesem, pomikati najprej v ravni vrsti za vojarinko, ki jih vodi, iz doline ali z ravnice na majhen hribec na koncu te ravnice. Ko pridejo na vrhunec, se zasuče vojarinka, za njo in okoli nje pa vsa vrsta ter se vrti in spušča, neprenehoma popevajoč, rekel bi povitično (spiralformig) navzdol. Ko se kolo razvije na ravnici, počno zopet kakor prvič v ravni vrsti pomikati se navzgor, z vrhunca pa zopet na poprejšnji način sukati in spuščati se navzdol itd. itd., dokler ne izpojč vse pesmi, ki se po stari navadi popeva v kolu. Pravzaprav so to štiri pesmi (sprva jih je najbrž bilo pet), pojo pa jih brez presledka, kakor bi to bila samo ena pesem. ( Igraj, kdlce, ne postdvaj, Ni div6jka nakinčena, Nišam dčšal kola igrat, 5 Nit’ veselce pozlačeno. Neg’ sam dčšal divoj’k 'zbirat, Komu morem ljuba biti? Črnemu, mal’mu V6gran- čičku. Ke b’ imela črne oči, Veljala bi kralj - gospona 5 I njegove svetle sablje. Lčpe moje črne oči Koga bodo pdgledvdle? Črn’ga mal’ga Vogrančička. Lepa moja sladka vusta, 10 Koga bodo kuševdla? Črn’ga, mal’ga Vogrančička. Lepe moje bele roke, Koga bodo dbjemale? Čr n’ga, mal’ga Vogrančička. 15 Lčpe moje bčle noge, Zd kom bddo pdhajdle? Z d črnim, mdlim Vogran- _ čičkom. 5196. 5I97- V grddu so visoka vrdta, Na njih sedi črna Kata. Na vrth je troje zelje, Troje zčlje i korčnje. 5 Vsi poličkom pred sodičkom, 8 ) (Završek). Odprite naša vratca Čez tri rdčča zlatca. Sive konje vddimo, Z bčlim hlčbom, žbltim si¬ rom. Mlinarica žlčb zaperje, Ndj zapčrje i odperje, Bog ti pldti, stdr’ na konju ! Rdčča zlatca ndsimo, 5 Okol’ sebe srebrn pds, V vsdkem žepu sto dukat. 5 i 98 - K št. $195. 2 kola] nekdaj kolca. K št. 5196. Verz 1. moram — 2 Crn’mu — 4 nekdaj Valjala. K št. 5197. Verz 9. Prim. Vukove Srpske tiar. pj. 1 .294 (št. 400) in št. 5207. K št. 5198. Verz 1. Odprite] zdaj Odprite nam — 2 zlatca od zlatec ,dukat' (gen. za tri kakor v hrvaščini) — 3 nekdaj kojnce. 220 III. — II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5199, 5200. Ko začne vojarinka popevati završek, vzdigneta zadnja kolača (pred¬ zadnji desno, zadnji pa levo roko z raztegnenim robcem kvišku, stoječ vsaksebi, kakor podboja pri vratih) in zdaj teče vojarinka, vodeč za seboj vso, ž njo vred neprenehoma popevajočo vrsto skozi ta odprta ,vratca 1 . Zadnja dva se previjeta, in pri tej priči izginejo tudi ,vratca 1 . S tem je kolo pri kraju. Po končanem kolu se začenjajo igre s petjem, najprej rešetca, potem m ost. *) Rešetca. Ta igra s popevko vred se zove tako zato, ker stoje pri tej igri dekliči v eni vrsti, dekle za dekletom, kakor rešeta na sejmu. Zdaj pride vojarinka, držeč se samo z enim dekletom za roke, in hodeč okoli vrste poje s tovarišico vred, kot da so prišli prošnjači (snubači) snubit. Zenska prošnjača prosita, mati (ki si jo moramo pa le misliti poleg vrste) pa odgovarja (odpeva) z vsemi hče¬ rami vred tako: (Prošnjača). Mi bi rad’ dekliča. (Mati). Ja jo nčdam možu. (Prošnjača). Če jo nedaš sdma, Vzamem ti jo sima. (Mati). 5 Phjdi, pojdi, moja hči, Skoraj nazaj pridi: 5199 - Suha hruška zhcvete, Onda nžtzaj pridi! (Prošnjača). Z Bugom, z Bugom 10 Vsem včrnim slugom, Ki ste nam dali, Da poj dete z nami. (Tekajoč okoli vrste): Hindr, handr, žumbr, Vsake žumbrske družine! Po besedah ,skoraj nazaj pridi 1 se loči prvo dekle spredaj od vrste in prime za roko tisto dekle, ki hodi z vojarinko. To pesem ponavljajo na isti način za vsako ,hčer‘ posebe, dokler voja¬ rinka ne izprosi vseh tako, kakor je izprosila prvo, samo da vodi vsak pot po eno izprošeno dekle več sabo okoli 6ne vrste, tako da hodijo zdaj vsi izprošeni dekliči ž njo vred veselo prepevaje svoj ,Hindr, handr, žumbr 1 za njo; potem pa je konec rešetcem. Zgodi se pa tudi, da pobere vojarinka zadnji dve ali tri deklice na enkrat. f) Most. Po 3, 4, 5 prav samih dekličev ali pa dekličev in dečakov (fantov) se postavi za roke držeč proti solnčnemu vzhodu; tem nasproti se postavi tudi toliko parov (z vojarinko v prvem paru). Potem začnč vrsteč se popevati tako: 5200. j Varijanta I. Jč-li trden ta vaš most? »On je trji kakor kost.« Prarbža, r6ža, prun- Prarbža r&ža, prun- gar je naš! gar je naš! K št. 5/99. Verz i. zdaj: Mi bi radi dekliča — n Ki] zdaj Kteri — 13 S temi besedami so nekdaj oponašali in dražili Kočevarje. K št. 5200. Verz 2. nekdaj: Praroža roža, pungrt je naš. S praroža roža prim. č.-slov. bože prebože. — n Tu se imenuje kak bogat gospod Metličan ali tak, ki tedaj živi v Metliki. — 15 nam. darežljiva. S to pesmijo primerjaj št. 5185, 5202, 5208 in 5209. Navratil dokazuje nadalje, da je metliško kolo nastalo med Ilrvati- čakavci in da je ščasom še le prispelo v Metliko. Slovenskega značaja so pesmi 5196, 519J, 5198 in 5200, čakavskega pa 5195, 5199. III.—II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5201. 221 A. 5 Iz česa ste ga dčlali? Prar6ža r6ža, prun- g&r je naš! B. »Iz zlata, srebra delali.« Prarbža roža, prun- g&r je naš! A. Komu ste zlato pčkrali? 10 Prardža r6ža, prun- gar je naš! B. »Gospodu —I— pokrali.« Prarbža roža, prun- gir je naš! A. Mi smo njih(o)vi kmetiči, Mi č’mo gospodu pdvedat. 15 Vi ste držljiva gospoda: Kaj nam mite ddjete? B. »Črnooko deklico.« Varijanta II. je enaka prvi, samo na koncu je to drugači: A. Mi smo njihovi kmetiči, Mi č’mo gospodu povedat’. Praroža, roža, prun- gdr je naš! B. A. »Ččte nas pustit’ trikrat skoz, Da si žofrina ne zmočimo.« Praroža, roža, prun- g&r je naš! B. Vi ste držljiva gospoda: 5 Kaj nam mite dajete? Praroža, roža, prun- gdr je naš! 10 Žiher preskočite trikrat skoz, Da si žofrana ne zmdčite. Prarbža, roža, prun- gar je naš! Tako pojoč vzdignejo vse visoko roke in vojarinka pelje svoje skoz, druge zdaj gredo na poprejšnje vojarinkino mesto, vojarinka pa ostane tam, kjer so stali poprej oni, drugi, in igra se začne znova. Ne začne je pa vojarinka, ampak oni, mahaje z rokami in ponavljaje isto pesem ,Jeli trden ta vaš m6st‘. Voja¬ rinka s svojimi odgovarja tako, kakor so poprej 6ni njej. Tako se vrstč dalje, naposled pa gredd vsi skozi most, pojoč »Črnooko deklico«. Prej se je Metliško kolo završevalo še le v mestu zvečer o »zdravi Mariji«, zdaj pa se završuje z igrami vred že na pungrtu. Tudi se dečaki več ne pre¬ skakujejo in ne nosijo več »turna«. V Črnomaljsko kolo. 5201. V Črnomlju se je kolo že opustilo okoli 1878. leta, pa so je leta 1888. zopet oživeli. Prej se je igralo na velikonočni in binkoštni pondeljek na »placu«, 1. 1888. pa so kolale same deklice od 16. do 22. leta na »gričku« nad Črnomljem. Pele so dve pesmi, prvo v kolu, drugo pa v igri most. Obe igri z napevom vred je zapisal L. Kuba. Besedilo je prepustil J. Šašlju, ki je je poslal Navratilu (varijanta I.); ta je pozneje dobil od Josipine Schweigerjeve, ki se je sama bila vdeležila kola in igre, popolnejši zapis (II.). 5201.—5202. Zapisali. Navratil. — h » Ljubljan. Zvona«' t VIII.'Ji888'J 748 — 74g. Pesem 5 201 se poje navadno kot svatovska. Njene varijanle glej med temi. Varijante pesmi 5202. glej v Ut. 5185, 5200 in 5 208 —9. V nji se poje vsaki verz (razen 9. m 10.) dvakrat. 222 III.—D. Pesmi na kolu in plesu. A. 5202, 5203. (') Kolo, Varij anta I. O Jeleno, vsa gora zelena, Nutri raste trava ditelina. Žela jo je spremlada devojka Zlatim srpom, belimi rukavi. 5 Nesla jo je svoj’ga bratca konjcem: »Pijte, jejte, moj’ga bratca konjci, Jutri bote daleč putovali: Čez te gore, gore visoke, Čez te vode, vode gliboke.« Varijanta II. (Vsaki verz se ponavlja.) Aj zelena je vsa gora . . . Aj notri raste trava detelina. Aj žela je je spremlada de¬ vojka, Aj zlatim srpam, z bejlimi rokami, 5 Aj nesla je je spred bratce- vim kojncem : »Aj pite, jejte, moj’ga bratca kojnci, Aj jutri bote daleč potovali: Aj čez tej gore, gore so visoke, Aj čeztejvode,vodesoširoke. « P) 5202. IVI ost. Varijanta I. Al’ je trden ta vaš most? Prerožaroža, brunka j e naša! » Aj j e trden, trden kakor kost.« Iz česa ste ga zidali? 5 »Iz lete repe šnitane.« Komu ste jo ukradli? »Našemu gospod’ županu, On je naš dober oče.« Varijanta II. Al’ je kaj trden ta vaš must? Spreroža roža, brun¬ ka je naša! »Aj, je trden, trden kakor kust. « Iz česa ste ga zidali? 5 »Iz lej-te repe šnitane.« Komu ste jo ukrali? »Naš’mu gospud’ županu.« Mi vas hoč’mo zatožiti. »On je naš dober oče, 10 Ker nam nič ne sporoče.« Al’ č’te nas pustit trikrat skus ? »Al’ pejte, pejte trikrat skus, Zdignite gor’ visok’ roke! « Viniško kolo. 5203. Na Vinici in v njeni okolici se igra še kolo posebno o božiču vselej po večernicah; vendar se je ta navada opustila že močno. V stari dobi so peli nekaj izvirnih pesmi za kolo, zdaj pa se popevajo navadne narodne popevke, kakoršne so gorenjske ali koroške četverovrstične. Ena izmed starih se je začenjala tako: 5203.—5205. Popisal Fr. Trošt; priobčil Iv. Navratil v k Ljubljanskem Zvonu « VIII. (1888) 334 — 556/ tudi E. Volčič je v » Slovanu « i88j, 380 raz¬ glasil, da se okrog Vinice še igra kolo, da mu je pa Trošt poslal nekoliko pri- III.—II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5204—5207. 223 a) Hajdi, hajdi, draga moja, Hajdi brzo, mileno, Kolo igrat, duša draga, L’jepa ti je devojčica! 5 Igraj brzo i veselo, Mlada moja rožica! V sosedni fari na Vrhu še zdaj plešejo kolo, pa samo 4 do 5 parov in to ženske in moški, a ne ravno, da bi jih bilo enako število; pesem pa je se¬ danja narodna 1 . Narodne v kolu so tudi te: 0 5204. Fantič pride pod okence, Potrkal je na polkence. Mamka pa prav’jo: »Kje je ključ, Da grem —■ po luč.« 5 Fantič se je svetlobe bal, Klobuk si je na glavo d’jal. Fantič pride sred vasi, Zavriskal je na vse strani. Mamka pa pravijo : »Fant gre v vas, 10 Ki ima lep glds!« 7) Visoke so gore; priobčena je že pod št. 1478. d) Štiri muzikanti — Naredite eden marš; objavi se spodaj med vojaškimi. «) 5 20 5 - Da sem znala, ne bi se udala, Pak od zore do temne noči. Da je Ivo čuden pijan’c: 5 Kad lunica sveti, on prolazi Pije po noči do belega dana, K svojoj dragoj ljubici. -3-©«- 5206. (Iz viniškega okraja.) Devojčice, popevajte, Fantje, simo pristopajte, Koje pesmice le znate, Z nami pesmi popevajte! 5207. (Belokranjska.) Use Kosini, Nikolini, Igraj kolce, ne postavaj. Nisim došal kolca igrat, Neg sim došal divojk zbirat. 5 Ni divojka nakinčena, Ne veselce pozlačeno. Prošal Petar na Vintaro Ljubi hale kupovati. Zdrava ljuba hajlo drla, 10 U nji kolce izvodila Ino sinka zanosila. V gradu so visoke vrata, pevkov k igranju, ki so brez izjeme same poskočnice. Nato se je Navratil vnovič obrnil do učitelja Fr. Trošta, ki mu je poslal zgoranje pesmi. S pesmijo št. 5204 je primeriti št. 2o8g (4. strofo) in št. 2ogi (strofo 4. in 2.). 5206. Zapisal Ivan Antončič. — Zdi se mi, da spada k pesmim, ki se pojo na kolu , pa ne vem, v kaki zvezi in kdaj. Priobčujem jo vendar tukaj. 5207. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. IX. 9. *Pes>na, koja se ko(d) igre kola na uzkarst zavedene peva«. Pesem je zelo pokvarjena. Prim. M- 5‘95> 5 r 97- 224 III.—II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5208, 5209, 5210, 5211. Najneh sedi lipoj Kate, Lipoj Kate divojčica, 15 S ve z poličkem pred so- dičkam. Na vrtu je troje zelje, Troje zelje i korenje. Mlinarica žleb odpčrje, Naj odperje i zaperje: 20 Avba zlata i dva drata. Dodatek k pesmim na belokranjskem kolu. (K igri Most, gl. št. 5x85, 5200, 5202.) 5208. (Borovlje.) Zidojm’, zidojm’trden muest, Al to Slonja fantiča vjemate, Da pojde naša vojska skuez: Je pa vaš. 5209 . (Iz Središča.) Dva pastirja podasta drug drugemu roke, ter tako sklenjene kvišku držita. Drugi pa se primejo eden drugega pod pazduho z obema rokama in grejo na¬ sproti tema dvema, ktera držita roke na kvišku, ter začnejo: »Hej, hej, donda! Ali imate močen most?« Ona dva odgovorita: »Mamo, mamo, kak je ribja kost.« »Jel bi naša vojska mogla skoz?« »Bi. bi, samo vaš ta zadnji ne!« »Kaj pa je naš ti zadnji kriv?« »Črno oko deklinsko peljete. Peljajte, ti zadnji pa bode vlovljen.« Ko hoče zadnji pod njunima rokama, spustita ona dva roke dol in ga zadržita. Ta potem, kterega sta zadržala, stopi za enega teh dveh, ter ga oklene s svojimi rokami pod pazduhami; in to traja tako dolgo, da še samo eden hodi, kateri pa je tudi zadržan. Zdaj se zopet drže vsi, kakor prej, in se potem razločijo na dve stranki. Na čelu vsake stranke je eden teh, ki sta pred roke na kvišku držala. Sedaj si zopet podasta roke, in se začnejo trgati. Ktera stranka je močnejša, hitreje pretrga vrsto. In s tem je igra končana. Otročje kolo. (Iz Slamne vasi.) Otroci zgrabijo se v kolo in se pomikajo počasi okolo, sprva počasi, na »hinder-honder« in pri drugi pesmi na »ač kolo« vrte se hitro okrog. Mi bi radi mlado hči! Ja jo ne dam možu. Če jo ne daš sama, Zamem ti jo sama. 5 Hodi, hodi, moja hči, Skoraj nazaj pridi: Suha hruška razcvetč, 5210. Onda nazaj pridi. Z Bogom, z Bogom 10 'Sim vernim slugom, Ker ste nam dali, Kir’ pojde z nami. Hinder, hander, žumbr 'Sake žumberske družine! a §) 5211 . Igraj kolo, igraj kolo, U tom kolu, u tom kolu Samo da se igra! Stoji lepa Dživa. 5208. Neznmiega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 682. 52og. Zapisal Ivan Kolarič. — Iz Pajekovih » Črtic iz duš. Žitka Staj. Slo- vencev«., str. 133, 134. » Črno oko deklinsko« je izprevrženo iz » Črnooko deklico«. 5210.—5211. Zapisal Janko Barle; povedal Molek. — Iz Barletove zbirke. — Pesmice se pojo po napevu belokranjske narodne svatbene pesmi: Ma¬ mica, mamica * Hčerko vam pelamo itd. Prva je z malimipremembamipesmica pri Navratilovem »Belokranjskem kolu « »Ljub. Zvon « 1888, p. 33g. (št. siggj. III.—II. Pesmi na kolu in plesu. B. 5212 . 225 5 Ljubi, Dživa, ljubi, Dživa, Koga ti je drago; Samo nemoj, samo nemoj Črnega cigana. Ač kolo, dač kolo, 10 Da se lice veseli! Oddelek B. Pesmi na plesu in pesmi o plesu. Ziljanski Visoki raji. Matija Majar je popisal v »Novicah« XXIII. (1865) 135 ziljanske visoke raje tako-le: »Poju, muziciraju i rajaju vsakoga leta slovesno pod lipoj zelenoj, kadarkoli se obhadja v ziljskoj doline žegen, somenj, cerkveni shod. Zupe ali fare, v kterih su ti visoki raji i druge . . . slavjanske navade obične, su sle¬ deče: Gorjani, Bistrica, Čače, Šent-Juri, Šent-Pavel, Šent-Štefan, Blatčani, Borljani, Meljviče i Brda. Te častne visoke raje smeju pod lipoj plesati izključivo samo samični mladenči i deklice nespečane; druge slovenske plese, kteri po visokih rajih se muziciraju, smeju plesati pa tudi ostale samične ženske. Te starodavne navade su bile nekada po celoj Sloveniji razširjene; na brejarjih plešu tudi po Goriškom, pod lipoj pak imenito v Kovoride in na več krajih.« 5212. Zapisal Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 22. Kuhač III. št. 1133 (št. 32g) ima to drugači: 1 Bog ... en — 3 smo — 4 neb’mo 'neli. Francisci Kčirntner Alpenfahrten 12 7 piše: Bog nam daj en dober čas, * Ta pervi raj začeti; * Glih tako, da smo začeli, * Se naham ga neb’mo neli in prelaga zadnja verza: ,Wenn der begonnene Tanz uns freut, Gehn wir sobald nicht von dannen'. — Poje se po napevu A v Kuhačevi št. 1133. Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. g3 (2) se loči od Knhačevega, ne glede na naglaske v tem: 1 čas — 2 prvi raj — 3 smo] smo ga — 4 b’me neli. — Sreznevskij (gl. *Dom in Svet « XII. 196) jo je zapisal tako: 1 Bug . . . nan — 2 raj — 4] Še tak ga ne bme peli. — Melodijo visokih rajev glej v Kuhačevi zbirki III. št. 1133, kjer se po nji poje med drugimi pesem »Deveta dežela In¬ dija «, objavljena v št. 577. Mimo nje pa se pojo k temu plesu še druge. O raju piše Kuhač po podatkih M. Majarja, od katerega ima ziljanske napeve, tako-le: »Visoki raj se ovako izvadja: Svi se rajavci stavljaju u vidu kola, te pje- vaju — najviše sami muSkarci — prvu kiticu gornje pjesme »Deveta dežela — Indija «. Iza toga odgude gudci, kojih orkestar sastoji od dvajuh gusala, jedne karabe (Klarinett), bunke (Bassgeige) i cimbala (Hackbrett) — ili svira gajdaš istu melodiju izcifravajuč ju što bolje znade. Ovu zapremicu ponavlja dotle, dok rajavci ne dorajaju dva-tri puta cieli krug. Raja pako po dvoje: mužko i žensko. Pn tom prave mužkarci prave skokove, puste često plesačicu, te ju opet uhvate, bace šešir u vis, kojega plesačica ulivali, ili kada je pao na zemlju, digne ga, te stavi svonm plesaču na glavu a to sve u dosta živahnom mahu (tempu). Cim gudci preostanu stave se rajavci opet u vidu kola, te za- pjevaju drugu kiticu gornje pjesme, na to opet zagude gudci a plesači plešu kao prije itd.* Poleg pesmi »Deveta dežela Indija « se pojo v visokem raju zgoraj podane pesmi. V nizkih rajih, ki se plešejo za visokimi raji (glej melodije pri Kuhaču št. 1134 in dalje), se pojo pesmi poskočnice, kakor sem jih objavil v II. zvezku. I. Pesmi na plesu. 5212. Bflg daj ne dober čes, Ta pervi rej začeti: Tekaj da smč začeli, Še nah ga nebmč neli. 15 226 III.—II. Pesmi na kolu in plesu. B. 5213—5221. 5213 - Tfir je z Bbgan, Bfig je ž njin, Sam Ježhš je Marijin sin. Per Žili rfiže rastajo ^ ^ Tflre hoče tergat je, Po zime no po lete: Nej gre k Žili po nje. 52I5- Vinka, vanka v Vajnave, Tako so vgonavljali, Kako tam so delali? Z vinom so mizo umivali. 5216. Madele kum, madele kum, »Al’je snje, pa nej je snje, Pes je mljeko snjedet. Saj je bit potrčben.« r 21^ Ti si tak, pa ti si tak, 3 1 Pa ti si jo navadit! 52I 8 Sen jo vidit per potoce, Je 'rnela ztato puče v roče. 5219. Jes pa pojdan črez Predjet, Le za dečto, kar za djet. Razvadi jo, razvadi jo, Bil se te bon berbegot. 5220. Jes pa pojdan v Kanat, K’ je vino bolje ko bokat. 5221. Gre in dot po Bisterci, Dokler je kaša v piskerci. 5213. Zapisal Mat. Majar. — Iz Majarjevega rokopisa v VO. XIII 23. Kuhač III. str. 32g: 1 Kdor . . . Bogun, Bog — z jeziš. — Francisci, Karntner Alpenfahrten 127 piše: Kdor je z Bogom, Bog je z njim, * Sam Jezus je Marijin sin, Poje se po napevu E v Kuhačevi št. 1133. Natisek Scheiniggov v NPKS. št. 95 (3) se loči od Kuhačevega v tem: 1 Bogom ... z — 2 Jezus. 5214. Zapisal Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 23. Majar jo je natisnil v » Novicah « XIV. (1836) 33 tako: Pri Žili rože rastejo * Po zimi no po leti, * Kdori hoče tergat je, * Naj gre k Žili po nje. — Natisek Kuhačev ///. str. 329 se loči od našega: 1 Po . . rože — 2 in — 3 Kdore. — Scheiniggov natisek v NPKS. str. 113 (3) se loči od Noviškega v tem: 2 noj . . . letu — 3 Kdor. Poje se po napevu D v Kuhačevi št. 1133. Eno tu neobjavljeno številko glej v Scheiniggu str. 113 (4). 5215. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 113 (2). 5216. Zapisal Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III. str. 32g. Pona¬ tisnil jo je Scheinigg v NPKS. str. 113 (1) z ejem za je in \om za I. Poje se po napevu C v Kuhačevi št. 1133. 5217. Zapisal Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III. str. 32g; poje se po napevu B v Kuhačevi št. 1133. 5218. Zapisal Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III. str. 32g. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. 113: Sem jo videl pri potoce * Je imela zlato puče v roče. Poje se po napevu E v Kuhačevi št. 1113. 5219. Zapisal Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III. str. 329. Na¬ tisnil jo je Scheinigg v NPKS. str. 113 (2) tako: Jaz pa pojdem črez Predel, * Le za dečvo, kar za del. Poje se po napevu E v Kuhačevi št. 1133. 5220. Zapisal Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III. str. 329. Na¬ tisnil jo je tudi Scheinigg v NPKS. 113 (3) tako: Jaz pa pojdem v Kanal, * Ko je vino bolje, ko bokal. Poje se po napevu E v Kuhačevi št. 1133. 5221. Zapisal Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III. št. 32g. Natisnil jo je tudi Scheinigg v NPKS. str. 116 (4) s to premembo : Gor in dol po Bi¬ strici, * Dokler je kaša v piskerči. Poje se po napevu E v Kuhačevi št. 1133. III.—II. Pesmi na kolu in plesu. B. 5222—5227. 227 5222. Kje je tisti Bistričan, Ki je na Čajni dile kradel? 5223 . Gor po Žili štrejne vil, Kar zaslužil, vse zapil. 5224. Gor po Žili, dol po Dravi, Kjer so ljudje kakor krave! 5225 . Niste videli jazbeca, Na onem kraji grabenča? 5226. Lepa je (plesiš)ka ves, K je pfibčov notre glih z’an ples. Potrkan ples. 5227. (Od Bleda.) Polka je vkazana, Fantje, dekliči vi, Tla so namazana: Bas že hudo renči: Hoj hej, hoj hej, Kaj pa bo zdej ? 5 Zahvaljen bod’, ljubi moj zet, Ki prišel si pikasto vzet’: Je pikasta, lisasta, Šepasta, vegasta, Skrinjo pa polno ma 10 Suh’ga zlata! Igra je vkazana, Tla so namazana; Hoj hej, hoj hej, Pod se ogrej! 15 Tolaži se, dobri moj sin, Saj nisi edini trpin! Moja je muhasta, Sitna, jezikasta, Trde pesti in 20 Koščenih je rok. Hoj hej, hoj hej, Kri se razgrej! 25 Ljubica, vdari v roko, Skočiva le hitro v kolos Roka naj roke se Trdno drži, Lice pa naj se 30 Veselja žari! Pm, pm, pm, pm, pm, pm, Pm, pm, pm, pm, pm, pm, Hoj hej, hoj hej, Kri se razgrej! 35 Ljubica, daj mi roko, Da ljubiš me vedno zvesto! Bela ko sneg, Rudeča ko kri, V srcu si mojem 40 Zapisana ti! 5222. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 116 (8). 5223. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 116 (6). 5224. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 116 (j). 5225. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 116 (g). Primerjaj spodaj prvo med šaljivimi pri svatbah. 5226. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 23. Kuhač jo je natisnil III. str. 32g i prememhami: 1 Ljepa — 2 pubčev. Poje se po napevu E v Kuhačevi zbirki 1133. Natisnil jo je tudi Scheinigg v NPR S. str. 116 (3) s to premembo: 2 K’ . . . pobčev . . za ’n. 5227. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. II. št. 30 (str. 36 do $g), kjer je tudi melodija. Zapis Franceta Francetovega (v njegovi zbirki II. št. 13) se loči v tem: 3, 13, 23 Oj ... oj — 4 bo pa — 6 prišel sij si prišel 15 * 228 III.—II. Pesmi na kolu in plesu. B. 5228, 5229. Ples Izak. 5228. (Iz gorjanske okolice pri Bledu.) Izak, Izak, Abraham, »To ni res, Kradua jajca raubarjam. To ni res!« 5 Kradua sta jih prau zares ! Plesna. 5229. (Iz Poljičan.) K’ mizi ste sedli, Pili in jeli, Zdaj pa ne glete nog, Dali jo bomo, da bode okrog. 5 Bratec, sem bliže, Slišau boš viže; Kaj mormo mi zato, De piskati znamo tak čiidno lepo! Res, da je viža 10 Kak s’ paradiža ; Spomni se človik prau: Pleši pošteno, s’cer v pekti boš šou. Per takih plesih Koker v nebesih 15 Židane vole smo; Juhe! veselu ni zmerom tako. Hajdi, dekline, Preden ples mine, Žene in tudi gospe 20 Znajo prav lično verteti noge. Znamo jo dati, Nebeški svati De bi zdaj tukaj bli, Sami gotovo bi plesali vsi. 25 Le dobre vole S’cer mošnu kole, Zabstonj še smerti ni, Naj tudi godec en gnarček dobi. — 29, 30] Lice veselja pa naj se žari. — 31—34] Nožiča naj drobni, * Krilce naj se vrti, * V levo, v desno * Bliska oko. Ta pesem je pač 7ienarodna, ker je metrum preumeten. Tudi to je čudno, da ni razen mladega zapisa Francetovega 7 iajti nobenega drugega. 5228. Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Vlad. Levec. Opomnja. Kar se tiče plesov, primerjaj tudi še v Kuhačevi zbirki III. št. 1147 m 1148 ples, nazvan Korošec (glej opoimijo pri št. 1008 v II. zvezku), in pa melodiji dveh plesov pod številkama npi in 11)2 (iz » Kranjske« [?, v VO., odkoder je baje vzeta, je nisem našel] in s Koroškega). Neki drugi nepozna:i ples slovenski je neimenovan pisatelj površno opisal v » Novicah « XXIV. (1866) str. 223 tako-le: »Spominjam se že iz mladih svojih let, da na naših svatovščinah je prileten mož tako-le plesal: Plesavka povzdigne svojo roko in stegne kazavec visoko kakor je glava. Plesavec jo prime za prst in jo trikrat zavrti; ona gre unkraj kolobarja (kolesa), si podpre rebra z obema rokama in nepremakljivo gleda v njega; 011 pa gleda v 7 ijo, poka ob koleiia ali ploska z rokami po taktu kakor tudi ona, in ko mine kaka minuta, stopita plesaje v sredo kolobarja, se primeta z desnicama in spremenita plesavna pro¬ stora : on gre na njeno mesto, ona na njegovo, in ples gre' naprej, kakor iz začetka. To sem videl leta 1800, potem pa nikdar več. Ta ples je sramežljiv in ne utrudi plesavcev, zato tudi manj nevaren; zato ga vam nazna:iim ter sem vam porok, da je slovenska 5229. Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove zbirke 37— 38. Tudi te pesmi narodnost je dvomljiva. Ni li Lipoldova ? III.—II. Pesmi na kolu in plesu. B. 5230, 5231, 5232. 229 Kmalu ne pite, Ne prehladite, Ples je že nek’mu kriu, 40 De pokopan u mladosti je biu. Zdaj, kok nehate, Krone in zlate, Stisnite nam u roko, Hranimo banknote, či dru¬ gih nebo! Poskočnica. 5230. (Kranjska.) Fič, fič, trola, trolalalo! Pumpo pumpajte, godci, lepo : Moja lubca ma skočno peto, Ena druga pa ravno tako. 5 Fantje, deklice, v rinke okrog, Hola, ljubca, li z mano na skok, Spredaj, zadaj naj drug’ se vrte, Ljubki ljubce po raj ah love. Ženskim ogenj v lici gori, 10 S prsi veselje na kviško žehti: Njim se bliskajo ročne noge, Mi pa pertiskamo pete grome. Fič, fič! trola, trolalalo! Pumpo pumpajte, godci, lepo, 15 Fič, fič! hopsasa! ročno naprej, Volje Židane bomo, juhej! Skor bo zadosti, 30 Trudne so kosti, Či pa po voli je, Znamo jo dreti do beliga dne. Žihar nehate, Skoz so podplate, 35 Gleda iz čolniča Nogica boga, kir žulce ima. II. Pesmi o plesu in godcih. 5231- (Št. Jakob.) Hoci, le hodite Na vaše klanote, Da bomo vozili Mi naše daklete. 5232 . (Iz ziljske doline.) Godci, le godite, Gosli so vaše: Mi bomo pa rajali, Dečle so naše. 5230. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN V. 80. 5231. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovili NPKS.št. 374, kjer so pridejane te-le varijante: 2 klanote] trompote — 3 vozili] prevažvali — 4 da¬ klete] romote. Opomnja. K temu naslovu je primerjati tudi naslova » Citre, godci in ples* v II zvezku It. 3611 — 3682. 5232. Zapisal Mat. Majar. — Iz MR. 410. 230 III.—II. Pesmi na kolu in plesu. B. 5233—5242. 5233 - (Iz Koborida.) Godci, godite Vi z vasmi klanet, Mi bomo plesali Pa z našmi deklet! 5234 - (Staro selo pri Koboridu.) Godci so vkordeni, Plesat začet, Druz’ga ne manjka Ko malo deklet! 5235 - (Goriška.) Godci, godite, Naš ples je začet; Saj druzga ne manjka Ko lepih deklet. 5236 . (Goriška.) Godci zagodejo, Ples je začet, Nič druzga ne manjka Kot mojga deklet. 5237 - (Kranjska.) Godci, godijte, Libre služijte: Libre so vaše, Deklčta pa naše! 5238 . (Kranjska.) Le, godci, godite, Le dnarje služite: Petice so vaše, Dekleta pa naše! 5239 - (Žrelec.) Hodci, le hodite N’s v buehaime, Da bo tudi . . . Narajov se še. 5240. (Borovlje.) Hoci, le hodite Za dnarje mojč: Mam doma še na pojči Dbi prazne mošnjč. 5241. (Djekše, Borovlje.) Tu dovsi je prišov Te pavršči sin, Bi tudi rad rajov, Pa nima čin, čin! 5242. (Koroška.) Star doddj, star dodoj Na pojči loži, Pa dov’ poskoči, Pa rajat loti. 5233. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 5234. Zapisal Mih. Skočir. — Iz njegovega rokopisa. 5235. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. 5236. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja. 5237. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a 21. Prepis Vrazov v VO. XVIII. 50I13 se loči v tem: »Dekleta] Micke. Prun. čl. 3630 in 3631. 5238. Neznanega zapisovavca. — Iz Čelakovskega *Slow. nar. pisne « III. str. 214. 5239. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 577. 5240. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 369. 5241. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 367. Zapis v zbirki Jul. pl. Kleinmavrja iz jnnske doline se loči v tem: 1] Tam dolse je prišel — 2] En paverski sin — 3 rajal. 5242. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggove zbirke NPKS. št. 677. III.—II. Pesmi na kolu in plesu. B. 5243—5249. 231 5243 - (Ziljsko.) Liepi pobči rajamo, Šibe vase imamo, Liepe dečle vozimo Z devetami krofami. 5244 - (Podjunsko.) Napravov si bom drumlico, Kupov si bom drumlico: Čir drumlice gvas doni, Tam dečva tudi se ogvasi. 5245. (Št. Jakob.) . . . Francoj Koj zvo poskoči, Saj ti .... va Mojcoj Kni šva po vodi! 5246. (Kranjska.) Anton Capon Je godel zastonj, Marička plesala, Ni vinarja dala. 5247 - (Gorenjska.) Sveti Anton Je godel zastonj, En krajcar dobil, Še tistga zapil. 5248. (Iz ziljske doline.) Sprelubi moji fanti, Le plačejte godce: Tudej godec ni konj, Da bi godel zastonj! 5249 - (Od sv. Eme.) Kdor hoče plesati, Da bi delal zastonj: Mora godca plačati, 5 Oj tancarji, Saj godec ni konj, Kje so pa vaši krajcarji? 5243 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 383 5244 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 412. Zapis v zbirki J. pl. Kleinmayrja se loči v tem: 1 Napravil . . . drumljico — 2 Kupil . . . drumljico — 3] Kjer drumljice le glas doni (prvotno: Kjer drumljica le glas spusti) — dečla . . . oglasi. 5245 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 978. 5246 . Zapisal Jož. Podmilšak. — Iz » Besednika« III. (1871) 34. — Zapis Janka Barleta iz Podzemlja se loči v tem: 1 Anton baron — 3 Marička — 4] Ni krajcarja dala. 5247 . Zapisal Simon Zupan. — Iz NB. 57 . Začetek je pač pokvarjen; glej prejšnje številke. 5248 . Zapisal Mat. Majar. — Iz MR. 4:0. Prim. št. 3681. 5249 . Zapisal A. Kovačič. — Iz njegove zbirke. Opomnja 1. Pesem po plesu »Zdej smo preskakali, * Jest nam spet duši* ki jo je zapisal Andrej Smole (v VO. III. d, 216, 217) in prepisal Vraz v VO. XVIII. 61 1 4 — 5 , je vzeta iz zadnje Knobljeve pesmi in je pač tega delo, dasi je v njegovo pesem »Za pustni dane vpletenih več pravih narodnih pesmi. Za¬ nimiva je tam ta le opomnja (str. 36): »Natu pojejo Fanlie, dekliči, može inu žene vsak svoje štikelce na več sorte viž za ples. Tudi se znajo veči dcil leteh štikelcu lomiti, tu je: de se enga pol na eno, pol na drugo vižo, pol enkrat, pol drugkrat zapoje, koker je per Kraincah navada, kader za ples viže godcam naprej pojo.« Opomnja 2. Ferdinand Kočevar je iz VO. objavil v » Novicah « XXVI. (1868j 313 »odlomke slovenskih nar. pesem, ki so se pri plesanju ,kola' nekdaj popevale «. V resnici ni v VO. nikjer te pripomnje in spadajo rečeni odlomki v popolnoma drugačne oddelke. Razdelek Pesmi svatovske. S n u b a. 5250. (Od Cerovca.) Todsej ide, todsej gre Siva megla, meglica. »To ni siva meglica, To so tvoji sndboki!« 5 »Dobro jutro, Anjčika, Jel boš vzela Japeca?« »»Moja volja še bi bla, Če bode le materna.«« »Dobro jutro, mati vi! 10 Či te čerko nam dali?« »»Moja volja še bi bla, Či bode le očina.«« »Dobro jutro, oča vi, Či te čerko nam dali?« 15 »»Moja volja še bi bla, Či bode le bratcova. «« »Dobro jutro, bratec nam. Češ da svojo sestrico?« »»Moja volja še bi bla, 20 Či bode le sestrina.«« 5250. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. T. 21 (127), kjer je s svinčnikom popravljeno to: 3 ni] mi neje — 5 Anjčika] mlada Anjčika — 7, 11 bila — 8 lej še le — 9 mati] luba mati — 13 oča vi] lubi oča — 17 bratec nam] lubi bratec — 18, 12 Češ — 21 sestrica] luba sestra — 25 snehicaj lepa sneha — 29] Oj ne treba tebi prstana — 33 neš] ti ne boš — 35 povijala. Tam je tudi tale melodije načrt: S 1 ! Vraz jo je prepisal vnovič v VO. V. 22. s temi premembami, ne glede' na naglaske m e pred som za zlogotvorni r: 3 ni] nije — 5, 9, 13, 17, 21, 25 utro — 6 Al’ — 7, 11, 15, 19, 23] vola . . bila — 8 materne] sestrina — 9 mati vi] sestrica — 10] Boš nam dala sestrico — 12] Či bo se le bratčova — 13 oča vi] bratec mlad — 14] Al boš dal nam sestrico — 16] Či bo še le materna — 17 bratec nam] mati vi — 18, 22] Al bote čerko nam dali? — 20] Če se bo le očina — 21 sestrica] Oča vi — 23 bi tud] še bi — 24 bode] bo še — 25 snehica] sneha ti — 26] tvoja volja] ti vola je — 27 vola — 28 Če] Če je — 35 S pantelni — 36 zibelko. III.—III. Pesmi svatovske. 5251, 5252. 233 »Dobro jutro, sestrica, Češ nam dala sestrico?« »»Moja volja bi tud bla, Če bode le snehina.«« 25 »Dobro jutro, snehica, Če še zdaj tvoja volja?« »»Moja volja je že til, Če le prstan srebrni.«« »Ne treba ti prstana, 30 Srebrnega prstana ; Belo roko nam podaj, Sneha naša Ančika. Venčeka neš nosila, Sinkeca boš rodila, 35 V panteljne ga povila, V zibeljko položila.« 525 1 - (Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) Dobro jutro, dobro jutro Vamkaj, očka, najpoprej! Ali te mi dali, ali te mi dali Vašo hčerko najpoprej? 5 »Moja vola že bi bila, Pa za materno ne vem : Jutri v jutro zgodaj pridi, Te do mati že doma.« Dobro jutro, dobro jutro, 10 Liiba mati najpopred ! Al’ te mi dali, al’ te mi dali Vašo ščerko al’ pa ne? »Moja vola že bi bila, Pa za njeno jaz ne vem: 15 Jutri v jutro zgodaj pridi, Te de una že doma.« Dobro jiitro, dobro jutro, Liiba Micka, najpopre! Al’ boš me vzela, al boš me vzela, 20 Liiba Micka, ali pa ne? »Moja vola že bi bila, Pa za tvojo jaz ne vem.« Če mi moja vola ne bla, Ne bi hoda za teboj: 25 Fige bi ti kar pokazal In te brsna še z nogoj ! 5252 . (Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) Tan sen viin gre siva megla Kakor je ti sivi mrak, Tan notr pa mi sojo Sami Micini snoboki. 5 Črne konjiče so prijezdili, Kak so črne žiižike, Bele roke so podavali, Črne klabiike przdigali: »Dobro iitro, stari oča, 10 Te mi dali Mico al’ ne?« »»Moja vola že bi bila, Al’ bo jena al’ ne ?«« Mladi Anza v majžar seže Po dva bela tolara: 15 »To maš, to maš, mlada Mica, Kaj ne boš na me pozabila! Kaj ne boš na me pozabila In se med druge zmešala; Kaj ne boš na me pozabila 20 In se med druge zmešala!« 5251. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke 11 . 5252. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke III. 234 III.—III. Pesmi svatovske. 5253, 5254, 5255. 5253 - (Iz Selišč pri Sv. Juriju na Ščavnici.) »Dober večer, dober večer, Al mi daste svojo hčerko, Stari oča, vošim vam, tralala, Svojo hčerko al pa ne, tralala, Stari oča, vošim vam! 15 Svojo hčerko al pa ne?« A mi daste svojo hčerko, 5 Svojo hčerko al pa ne, tralala, Svojo hčerko al pa ne?« »»Moja vola bi že bila, Pa za materno ne vem, tra¬ lala, Pa za materno ne vem.«« 10 »Dober večer, dober večer, Stara mati, vošim vam, tra¬ lala, Stara mati, vošim vam! »»Moja vola bi že bila, Pa za njeno še ne vem, tra¬ lala, Pa za njeno še ne vem.«« Hčerka je na izbi stala, 20 Zahvalila je Boga, tralala, Zahvalila je Boga: »Hvala bodi, hvala bodi, Zdaj pa zalga mam moža, tralala, Zdaj pa zalga mam moža!« 5254 - (Iz Ihana.) »Dobir jutir, stari vočka, Dobil' jutir, Boh ga dej ! Bote dali vašo Mic’ko, Bote dali al’ pa ne ?« 5 »»Moja vola bi že biva, Al’ za mamko jast na vem!«< »Dobir jutir, stara mamca, Dobir jutir, Boh ga dej! Bote dali vašo Mic’ko, 10 Bote dali al’ pa ne?« »»Moja vola bi že biva, Al’ za Mic’ko jast na vem !«« Mic’ka ja pa v kamri stava, Ja vse dobri šlišava, 15 Dval ja poklekniva, Zahvaliva ja Bogd: »Bod’ ga večni Boh zahva¬ len, De dobiva sim moža!« 5255 - (Od Bleda.) »Dober večer, dober večer, Stari očka, vošim vam! Al’ mi daste, al’ mi daste, Svojo hčerko al’ pa ne?« 5 »»Moja volja bi že bila, Pa za mamko se ne ve.«« »Dober večer, dober večer, Stara mamka, vošim vam! 5253. Zapisal J. Krajnc; narekala M. Klemenčič. — Iz Krajnčeve zbirke. 5254. Zapisal Anton Breznik; narekala Lovrenčevka. — Iz Brezni¬ kove zbirke II. št. //7. »To pesem pojoč snubijo «. 5255. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke II, št. 24, kjer je tudi melodija. Al’ mi daste svojo hčerko, 10 Svojo hčerko al’ pa ne?« »»Moja volja bi že bila, Pa za hčerko se ne ve.«« Hčerka je v izbi stala, Zahvalila je Boga: 15 »Hvaljen bodi, hvaljen bodi, Zdaj pa zal’ga imam moža!« III.—III. Pesmi svatovske. 5256, 5257, 5258. 235 5256 - (Iz Podzemlj.) »Dobro jutro, očka vi, Al nam date vašo hčer?« »»Moja volja bi že bila, Pa za mamko se ne ve.« 5 »Dobro jutro, mamka vi, Al’ nam date vašo hčer?« »»Moja volja bi že bila, Pa za Micko se ne vč.«« »Dobro jutro, Micka ti, 10 Al’ bi tvoja volja bila, Da bi rekla pred oltarjem Trikrat: da?« — 525 7 - (Z Gorjanskega na Krasu.) Sej ni rudšcm clčl/a svieta, Kukmr je oj llčdih stan! »Duobtr vččer, mdmca, wuočka, Dučbmr vččer Buh van dej! 5 Al mi daste vašu Micu?« »»Mi b’ju dali, mi b’ju dali, M« ne viemo, kAn je šla!«« Mica je n a jhnjki stala, Wse lstii je šlišala; 10 Dol je pAla n« količnm, Zrehvelila je Bo;4: »ČAst Bo/y Wočietu, Sinu Jenu svlčtemu Dehji, Dre smn wčakala letu!« 15 K«r smn pisow, prdw sam pisow, Ano samo smn feliw: Moju ljypcu dole zbrisow, Anu dr^/u si bon zbrAw: Al ne Ničmškim al na KrAnj skin, 20 Al na z/uornjin ŠtAjerskin! 5258 . (Iz Volčan na Tolminskem.) »Dobri večer, dobri večer, Stari oče, voščim vam! Al brni dali, al brni dali Vašo hčer al pa ne?« 5 »»Moja volja bi že bila, Pa za mamkno se ne ve.«« »Dobri večer, dobri večer, Stara mamka, voščim vam! Al brni dali, al brni dali 10 Vašo hčer al pa ne?« »»Moja volja bi že bila, Pa za hčerno še ne vem.«« Hčer je pa na pragu stala Vse to je slišala, 15 Na kolena je doli padla, Zahvalila je Boga. Zahvalila, zahvalila, Zahvalila je Boga, De bo mela, de bo mela, 20 Takega moža. 5256. Zapisal Janko Barle. — Iz »Letopisa Slov. Matice«-1889., str. 66. 5257. Zapisal Karel Štrekelj; pela Katarina Budina. — Iz moje zbirke. Konec spada drugam. 5258. Zapisal Jožef Kragelj. — Iz njegove zbirke. 236 III.—III. Pesmi svatovske. 5259, 5260, 5261. Dota. 5259 - (Iz Ihana.) Če bo ta štiri hčerko vzev, Pa na bo dote nič dobiv. Če bo sredno hčerko vzev, Bode sedimstu dobiv. 5 Stopimo še za mitirjo, De nam še kej prmiknijo! Če bo ta mvajši hčerko vzev, Ta bo cevo s’nožet dobiv. Stopimo še za mitirjo, 10 Da nam še kotič dval piste! 5260. Oblok na Tolminskem.) (Z Od Clovca pa do Marpurga Je šmentan draga cerenga. Če pa le v oštarijo grem, Zapravim berž en zlat al’ dva. 5 Men’ pa ni nič za ’n zlat al’ dva. Da je le zavber kelnarca. Na snublenje se bom podal, Tri može bom sabo vzel. Možje za hčerko vprašajo, 10 Pa tud za dotco barajo. Očka j’ obljubi sedemsto, Pa še s planince bavhico. Stopimo še do mamice, Da nam še kaj primaknejo ! 15 »Primaknila pa nič ne bom, Mam zad še eno majčkeno!« Ko vabijo k svatbi. 5261. (Lipalja ves.) Poglejte mi moj kvobčeč, Koj za ’n cir ima, Poglejte mojo ljubico, Glih ravno taka je. 5 Na zdravje našega španeča, Ki ga mi z nami povadima : On ma no žavbro lubico, Glih kak lepo rožico. 5259. Zapisal Anton Breznik; pela Štučkova Neža. — Iz zbirke Brez¬ nikove IV. št. 30. Za prvim verzom vsakega para se poje Om drajtjom, om drajtjom, za drugim pa Om drajtijatjom! Prim. enak naslov Uidi zgoraj med zaljubljenimi št. 4675 — 46J9. 5260. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. — Začetek spada drugam, prim. št. 914. 5261. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 755. III.—III. Pesmi svatovske. 5262. 237 Vabilo na svatovščino. 5262. (Od Ormoža.) Pričetek. Nekaj vam mam izdaj povedati, pa vas ne vtegnem dugo gledati; morti bi vi veleli, kaj bi mi vsi tam jeli; morti nemate namer dosta kruha, s kem je dobra vsa juha. Mi mamo, hvala Bogi, dosta jesti vsakem mesti. 5 Išel je miš z mišicum na makarunsko pole, gde bi našel bole; najšo je dve štajnge jednako pune: ena prazna bila, a druga nič ne dobila. Onda okoli se oberno, nazaj se povemo vu svojo deržanje, ar ondi ne bilo mesto zanje: ar vu onom mesti ne bilo nikaj jesti. Zagledne s kraja enoga 10 staroga mačaka, ki polske zavce čaka, to je z imenom miše: včasi dobi menje, včasi više, vekši (tal) pa nič, naj ga vzeme hujdič! Začel je od straha pred njim bejžati, a maček se je začel za njim režati, za njim je skočjo, s tacoj ga je počjo, kaj se je miš ves razpočjo. Eden je odunut nesrečen po- 15 begno, a drugoga je maček k sebi potegno. Kak nesrečen je odišo miš z mišicum, bole srečen je prišo lisjak z lisicum. Onedva sta se ondi skotala, sta v zemlu eno palaču skupala. Najšla sta v enoj dervenki tri keble same pšenične mele, onda so bile lisice i sokačice vse vesele. Rekla je lisica: 20 Hodi sem, draga sokačica, za naše goste imamo pšenične mele dosti. Onda poslali smo po peke. Doišli so trije peki sem dol s Kaniže, a trije sem gor z Voptiija malo bliže, vsaki s trimi detiči, fletnemi kakti ftiči: zmerom od peči do peči tečejo, zemlo beli kriih pečejo. Tri komore smo beloga 25 kruha pune nametali, a trije hambari so še mele puni ostali. One hambare, kaj smo ostavili, bode za pugačice i za druge dare; kajti po leti si je ne mogu vsakši dosta namleti, a 5262. Zapisal neki Albert O. Sischek (Žižek — Žužek?). — Iz nje¬ govega rokopisa, datiranega »Kaisersberg am 21.ten Febr. 1835*, pisanega v kajkavsko-madjarskem pravopisu (poslal St. Kelemina). Slične in nekako ma- kamam podobne rimane govore iti povesti poznajo tudi Kajkavci; prim., kar piše o tem. M. Valjavec v Slov. Glasniku 1860 (I., ozir. V. 121, 122), kjer je priobčil iz Brezovcev pri Čakavcu v Medžimurju tole povestco: »Negda so našli japa prasico v prahu, pak so ne bili nikomu strahu, pak nit su ne išli pitat slepoga sambbla, jeli bi bili hitili na kola, kamo so njo dimo pelali, pak so njo mam zaklali. Undaj so njo reščinjali, pak so šekli koka kakti voka, a hrebtišče kak nigdo nikoga nišče, a rebra kakti kebra; pak su zeli vun jetra, pak so rekli, da se naj nikdo vu nje ne plentra; undaj su pak zeli vun pluča, pak so rekli, da naj Eva v nje huče. A hladnetina bi se bila stala, kak je bila zdela premala, a Eva nesla hladnetino v len, pak njo je prijel drem, pak so se plebanoševi psi ž njom sesreli, pak so nji hladnetino pojeli, a doklam je došla Kata z verta, tečas je bila zdela več poterta, a japa so dobili kapo belo, kaj nji’ je dopalo v delo«. Tam je priobčena iz istega kraja še ena. 238 III.—III. Pesmi svatovske. 5263, 5264. zdaj že pri nekelkem tjedni ga že ne mlaca na skedji, a v zdanjem cajti malo pa je že v glajti. Tak to zdaj znate, da 30 kruha dosta mate. Pozavanje. Naš hišni oča no mati, naš mladi Ženih no sneha vas je pustijo pozvati: i.vič na en par kupic dobroga vina, 2.do na en par kitic zelenoga rožmarina, 3-t na en par debelih koponov, na en par tustih puranov preš glave preš 35 klonov, na eno malo goščenje, na en par telečje pečenje, na en par veselih tancov, ako je vaša dobra vola poskočiti, svoje peška kola po hiži potočiti, a muzikašom pa dobro platiti, a drogač pa neče igrati, kurva mu mati! Konec. Na kaj smo se postavili, to bi z božjoj pomočjoj radi 40 vkup spravili. Zato želejemo, da bi se mogli pošteno vkup žiti, vu toj maloj svadbi razveseliti, po smerti našoj pa na vekovečno svadbo priti, tam z Bogom ocum, Sinom i z Dohom svetim veseliti se na vse vekov. Amen. Ženitovanje bomo imeli. 5263. (Prekmurska.) Snočkaj sem se jokala, Kaj sem ne večerjala — Hopsasa, hajsasa! Gostuvanje smo mejli. 5 Mi pa mamo štiri vogli, Per sakšem vogli zet stoji Hopsasa, hajsasa! Gostuvanje mo mejli. Pripravite prstan in venec. 5264. (Od Cerovca.) Kukoviča rano stanola — kuku! Prelepo se je opravila ■— kuku! No mi je letela k zlatarji, K lepemi mlademi zlatarji: 5 Kuku, kuku, kuku, kuku ! »Oj dobro utro, zlatar mlad, kuku! Ti boš mi zlea prstan zlat, kuku! Kaj bom ga nesla Anjčiki, Kaj ga bo dala Mihaleki: 10 Kuku, kuku, kuku, kuku!« 5263. Zapisal Stanko Vraz; pela Eva Rajzarka »luteranska Slovenka tli Gornja Ilirka iz Prekmurja.«■ — Iz VO. V. 20. 5264. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. f. 106 (212), kjer je po¬ zneje to popravljeno: 1 Kukovca — 2 se je] — 3 mi je] — n Kukvica] Kuk- vica je, in je pripisan ta-le melodije načrt: III.—III. Pesmi svatovske. 5265, 5266. 239 Kukvica je rano stanola — kuku! Prelepg se opravila — kuku! No je letela k zlatarji, K lepemi mlademi zlatarji: 15 Kuku, kuku, kuku, kuku ! »Oj dobro utro, zlatar mlad, kuku! Ti boš mi zlea venček zlat, kuku! Kaj bom ga nesla Mihaleki, Kaj bo ga nesa Anjčiki: 20 Kuku, kuku, kuku, kuku!« Ko nevesto venčajo. 5265. (Od Cerovca.) Dobro jutro, sneha, Bog te zdravo drži! Venec vzem na glavo, Teb’ na srečo pravo. 5 Bog ba venčan s trnjom Na visokem križi: Ti pa šikom, srebrom Med nami si v hiži. Ti maš dve dekliči, ioVenčani moreta biti Za tvojo lepo poštenje, Ki zgubleno neje. Kaj si si želela, To si zdaj dobila, 15 Ledik stan zgibila, V zakon-stan stopila. »Srečno vi dekliči Ino vsi pajbiči, Jaz vas morem zapistiti, 20 V zakon-stan stopiti!« 5266. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Dobro jutro, sneha, Kaj si si želela, Sam Bog te zdravo drži! To si zadobila. Vrazov prepis v VO. V. 13 se loči v tem: 1 rano] je rano — 3, 4, 13, 14 zlatari — 5, 10, 15, 20] Kukuku, kukuku, ku! — 6, 16 Oj dobro] Dobro — 7' 16 Ti boš mi] Boš mi ti — 8 bom ga] bom — 9 ga bo] bo ga — 9, 18 Mihaleki] Vaneki — n Kukoviča — 12 se] se je — 19 nesd] On da. 5265. 7 .apisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. 73 (176). Vraz jo je pre¬ pisal v VO. V. 23 s temi premembami, ne glede' na er za zlogotvomi r: 1 utro — 3 vzemi — 4 Teb’ na] Za tvojo — 7 s šikom — n Na — 19 Jaz vas m.] Morem vas. 5266. Zapisal Jožef Kranjc; narekoval Andraž Čagran. — Iz Kranj¬ čeve zbirke. Opomnja: Na Štajerskem je navada, da jemlje nevesta pred odhodom k poroki slovo od staršev, bratov in sester, zlasti če se omoči drugam. Pri tem 240 III.—III. Pesmi svatovske. 5266. se poje mnogo sloves, ki so sa?ni ?ienarodni izdelki. Za vzorec objavljam to-le, ki je natisnjena v » Drobtinicah « II. 256 —7 m se je od tam zelo razširila (en zapis imam celo s Kranjskega). Objavil jo je P. E. Zagorc, in glasi se tako-le: Le jemli, nevesta, slovo, Na božjo pot gremo z tabo, Zdaj vzeli te ledik stanu In dali te bomo možu. Le jemli, nevesta, slovo, Materi poljubi roko. 15 Oh koljko so meli skerbi, De zrastla poštena si hči. 5 Le jemli, nevesta, slovo, K poroki jit sram te ne bo. Divica poštena si b’la, Poštena za možam bo šla. Le jemli, nevesta, slovo Od bratov in sester lepo: Prijazno jim roko podaj, 20 De preveč ne jokajo zdaj. Le jemli, nevesta, slovo 10 Od svojiga očeta lepo: Skerbeli veliko za te, Zahvali jih serčno za vse. Le jemli, nevesta, slovo Od znancov in žlahte tako De bode nas Jezus vesel, Med svate nebeške nas vzel, III.—III. Pesmi svatovske. 5267, 5268, 5269. 241 Srečno, vsi sosedje, Nič mi ne zamerte, Zdaj sem ne več pri vas, Zdaj odidem vsaki čas. 65 Stari oča ino mati, Ne pozabte vi na me, Prite radi k meni, Sam Bog naj vam pl&ti! »Kranceli smo že spleli.« 5267. (Iz škocjanske okolice na Dolenjskem.) Za mizo smo se vseli, Te svete pesmi peli, Te svete pesmi pojemo, Krancel spletamo. 5 Krancel smo že spleli, Nevest’ na glavo djali, Nevest’ na glavo denemo, Na njeno desno stran. Krancelj smo že spleli, 10 Ženinu na glavo djali, Ženinu na glavo denemo, Na njegovo desno stran. »Očka ali mamica, Bratci in sestrice: 15 Al mene pa srce boli, Ker očka v grob’ leži. Saj bomo tud’ mi ležali, In prot’ Jezusu zdihvali: Marija, prid nam na pomoč, 20 Prižgi nam nebeško luč!« 5268. (Iz Gorenjih Radovelj.) Ze mizo sma se useli, Pro lepe pesme peli, Pro lepe pesme pojema, Kir krancel spletama. 5 Krancel sma ži spleli, Navest na glauca djali, Navest na glauca smo ga djal, Na jena disna stran. »Lub’ oče jenu mati, 10 Sestrice jenu brati: Mene pa sarci boli, Moj oče u grob leži. Se borna tud mi ležali, Pred Jezosam zdihvali: 15 Prid, Marije, na pomoč, Paržgi nebiško luč!« Zrastle so, zrastle tri drobne konoplje. 5269. (Iz Cerovca.) Zrasle so mi, zrasle V ogradi zelenem. Iri drobna konople Trajlajdi, trajlajdilh! 5267. Zapisal A. Zorec. — Iz njegove zbirke. 5268. Zapisal Jožef Androjna. — Iz njegove zbirke I. St. 24. 5269. Zapisal St Vraz. — Iz VO. XIX. D. pes. 28, kjer je pozneje vene VjzI’ popravljen v venec in je pripisan ta-le melodije načrt: šiEgli li — 16 242 III. — III. Pesmi svatovske. 5270, 5271. 5 Tri drobne konople, Tri mlade divice. Kaj bo pervoj ime? Trajlajdi, trajlajdilš.! Prva bo Micika, 10 Druga bo Anjčika, Tretja pa Trezika. Trajlajdi, trajlajdilŠL! Kaj bomo njim dali? Pervoj vene na glavo, 15 Jožeka pa v roko. Trajlajdi, trajlajdila! Kaj mo drugoj dali? Drugoj vene na glavo, Vaneka pa v roko. 20 Trajlajdi, trajlajdilži! Kaj mo tretjoj dali? Slamnjačo na glavo, Ježovico v roko. Trajlajdi, trajlajdila! 5270. (Od Cerovca.) Zrasle so, zrasle nam tri konople, Tri konople, drobne visoke. Kaj pa mo pervoj za ime dali? Prva naj bode Micika mlada. 5 Kaj pa mo drugoj za ime dali? Druga naj bode Anjčika mlada. Kaj pa mo tretjoj za ime dali? Tretja naj bode Trezika mlada. Kaj pa mo pervoj za dari dali? 10 Venec na glavo, Vaneka v roko. Kaj pa mo drugoj za dari dali? Venec na glavo, Jožeka v roko. Kaj pa mo tretjoj za dari dali? Slamnjačo na glavo no ježovico v roke. Bčelice lete nevesti v krilo. 5271- (Iz Frama.) Bčla bandera, Droben taneč 5 Lepo po hrovačkem ! v Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. D., kjer je pripisana poli prejšnje številke. Za vsakim verzom se poje: Trajlajlaj, trajlajlajlaj ! Melodijo gl pri Kuhaču II. št. 779. — Vrazov prepis te pesmi v VO. V. 8 se loči v tem, ne glede na r za er: 2 Tri] Oj tri — 3 Kaj] Kam — 6 Anjčika] Trezika] — 8 Tre¬ zika] Anjčika 10 Venec na glavo] Na glavo venec — 14 Slavnjačo. 5 2 7 1 - Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. I. 75, • kjer pripominja Caf: ■ulako se pn meni zna: ah m banderašova pesma na gostuvanjah nekdanja?* Bčelice letijq, Rožice cvetijQ: III.—III. Pesmi svatovske. 5272, 5273, 5274, 5275. 243 Kam so mi letčle ? Micki v klilo sčle: Bčla bandera, Droben taneč xo Lčpo po hrovačkem ! Kdo bQ je ogrebal ? Lčpi mladi Grega: Bčla bandera, Droben taneč 15 Lčpo po hrovačkem! 5272. (Od Cerovca.) Rožice cvetejo, 5 Kam bodo letale, Čmelice brnijo: Gde bodo sedale? Derom, derom, droben _ , . , taneč lota do ml leta ‘ e > Lepo po hrovačkem. ’ An J čki v kril ° sele ' Što pa de ogreba? 10 Mladi Mihalek! 5273 - (Od Pesnice.) Čel’ce so zletele Kdo je bo ogrebal? Bariki na krilo. Juri Motovilo. 5274 - (Od Sv. Bolfanka.) Bčelice letijo. Kdo de jih ogrebal? Kam da do letele? 5 Lepi mladi . . . Minki v krilo sele. _ »Prišel je dan, da se poročiva.« 5275. (Iz Metlike.) Jez žalujem, tužen hodim, Jez bi hoteu rad poznati Vse zadvoljo tvojo; Pravo ljubav tvojo. Verz 3. in 4. se poje za vsakim parom. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. XIX. y. 72 s temipremembami zgoranjega natiska: 1 cvetijo — 2 Celice — 4 Hor- vačkem — 5 letele — 6] Kam bodo si sele — 7 do mi] letale, do letele — 8 Anjčiki — g pa de] de je — 10] Lepi mladi Japec. Dmgi prepis Vrazov je v VO. V. 21 sc. loči od tega, ne glede na naglaske, v tem: 1 cvetijo — 2 Cme- lice — 6 Kam] Kde — 9 de] pa de — 10] Japec de ogreba. 5273 - Zapisal D. Trstenjak (Vitomar). — Iz » Novic « XV. (1857J 395 v spisu »Pisma o Slovencih in Slovenkah «. 5 2 74- Zapisal dr. Jožef Muršec. — Objavil dr. Fran Ilešič v »Zbor¬ niku za nar. život « X. str. 10. 5275. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V. 16. Natisnjena je v SPKN. I. 4 (-»Ženitne pesmi iz MetlikeO s temi predrugač- bami, ne glede' na naglaske: 2] Vse zavoljo tebe — 3 hotel — 4] Pravo, ljubo svojo — u dans prišel — 12 zaročiva — 14 Skupaj zastaviva. IG* III.—III. Pesmi svatovske. 5276, 5277. 244 5 De bi tvoje Černe oči Za mano gledale! De bi tvoje bele roke Mene objemale! De bi tvoje sladke usta 10 Mene kušovale! Al’ je danes prišeu dan, Do se zaročimo, Tvoje serce, moje serce Skupej zestavimo! Ko gredo svatje po nevesto. 5276. (Iz Bisaga na Hrvaškem.) Igrala se je Jabuka Pred gospodinom na stolu, Igrajuč nakel opala, Trem gradom vrata razbila, 5 Četvrtom gradu obloke. V onom gradu nikoga, Samo mi jedna divojka, Junakom svilu zavdala: »Uglej se, junak, vu polje, 10 Jidu li moji svatovi, Trepče li zastav pred njimi?« »»Trepče ti, trepče, di¬ vojka!«« »Uglej se, junak, vu polje, Zvone li konjem podkove, 15 Mladim junakom ostruge?« »»Zvoneti, zvone, divojka!«« »Trepču li snaham kitice?« »»Trepču ti, trepču, di¬ vojka!«« Svatje pridejo po nevesto. A. 5 2 77 > (Kranjska.) a) Redakcija I. Bližej, bližej, jezdi Žumer, Bližej jezdi njega drug, Bližej žumerska družina. »Kaj nam oče Žumer, 5 Kaj nam oče njega drug?« »»On oče vašo hčirko, On oče vašo hčirko: Če jo sami ne daste, 5276. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV št. 123; (z tnel.J. 5277. Zapisal Andrej Smole. — Redakcija I.jeiz VO. XXI. C. 22—23 m XX. 3 o, redakcija II. pa iz VO. XX. 31. To zadnjo je pač priredil Prešeren, katerega imenuje kot zapisovavca večkrat Vraz, toda po krivici. V redakciji 1 . je pisano zdaj Žumer, zdaj šumer, v redakciji II. pa samo šumer, v obeh na¬ vadno z veliko začetnico, ker se je beseda štela za lastno ime, kar pa ni, ampak je kakor cavmar iz nemškega soumaere ,Saumer, Saumer 1 , tudi zamer ,Braut- fiihrer bei Hochzeiten 1 gl. Zbornik slov. Matice III. (igoi) str. 10. Pesem je tiskana v SPKN. I.str. 1 s temi razlikami od naše redakcije II, ne glede' na naglaske: 1, 2, 12 Sumar — 2 jezdi] bližej — 3, 14 šumarska. — Vrazov prepis v VO. XVI. A. O Cvetje ljubi]',*) ig se loči od druge zgoranje redakcije v tem, ne glede na naglaske: 2, 5, 13 jega — 3, 14 družina — 8 je nam] nam je — 12 si .. si — 13 si. Drugi Vrazov prepis v VO. V. 18 se loči od zadnjega v tem, ne glede na naglaske: 2 bliže — Za petim verzom je vtaknjen ta: Kaj če jegova družina? — 10 čerko — 13 njega — 15 sim . . sim — 16 sim. Čudno, da^piše v tem prepisu Vraz povsod Zomer, žomerska, kar je pozneje popravil v Žumer, žumerska m tako zadel pravo; napotil ga je k temu pač žumber v nastopni številki, katera oblika je nastala iz Žumer tako, da se je najprej v kosih padežih med mr (gen. Žumra, dat. Žumru itd.) vrinil b (žumbra) in pre¬ nesel potem še v imenovalnik. III.—III. Pesmi svatovske. 5278, 5279. 245 Jo po sil vza memo. 10‘Daj, daj matT hčdr, ~ Dokler jo možje prosijo!«« »Le s’jo zber, s’jo zber, Žumer, Le s’jo zber, njega drug, Le s’jo zber, žumerska dru¬ žina!« 15 »»O le sem, Mica lepa, Sprelepa mlada Mica!«« b) Redakcija II. Bližej, bližej jezdi Žumer, Bližej jezdi njega drug, Bližej žumerska družina. »Kaj nam hoče oča Žumer, 5 Kaj nam hoče njega drug?« »»Hoče vašo lepo hčerko, Hoče vašo lepo hčerko: Če sami je nam ne daste, Jo posili vzamemo. 10 Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo!«« »Le s’jo, le s’jo zbčri, Žumer, Le s’jo zbčri, njega drug, Zberi, žumerska družina!« 15 »»Lč sem, le sem, hčerka lepa, Sem prelepa mlada hčerka!« 5278. (Iz Metlike.) Hinder, hander, žumber, Vsaka žumberska družina! »Kaj nam oče žumber, Usaka žumberska družina?« 5 »»Mi be radi deklico!«« »Ja jo ne dam možu Usake žumbarske družine!« »»Če jo ne daš samo, Uzame[mj ti jo sama 10 Usaka žumbarska družina!« « »Pejdi, pejdi, moja hči Skorej nazaj pridi: Suha hruška zacvete, Onda nazaj pridi!« 15 »»Zbogam, zbogam Usim virnim slugam, Ker ste nam dali, Da pojde z nami!«« Svatje pridejo po nevesto. B. 5279 - (Z Banjšic.) Slišal sem bobnati na glas, Piščel ima tenki glas, Citra pravi tudi, Skentič pravi: K ljubi 5 Gremo v vas! »Oj mati, ki videm zdej ? Snobiči po polji grej: Ki bi tela striti, Kom se tela skriti, 10 Ki m’ videjo? 5278. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v V O. V. /5. Tiskana je v SPKN. HI. 59 s temi razlikami, ne glede' na naglasna znamenja: 2, 10 Vsaka — 5 bi — 6 možje! — 7] Vsaki žumberški družini — 8 sama 11 Pojdi, pojdi — 13 K’ suha — 14 Ondaj — 17 Ki. Prim. zgoraj št. 5199 in 5210. 5279. Zapisal Ivan Humar. — Iz njegove zbirke št. jo. Verz 20. se pač glasi Pred oltar; spominjam se, da so tako peli to pesem na Krasu, toda pozabil sem jo zapisati. 246 III. — III Pesmi svatovske. 5280, 5281. Hitro ko pred hišo pridejo, Že po mene vprašajo : »Če je hči vaša, Ki more biti naša? 15 Le dajte jo ven!« »Godci godejo naprej, Jest in ti pa greva v cirkev zdej !« Prime jo za roko, Pelje jo v poroko 20 (Pred oltar). Ti nu toj’ novica In toja tovaršica Sta le za’n par. Tam se poročiva, 25 Trdno zvezo striva: Ne nuca nič! Tam stojite priči dve. De pustiti se ne sme: Kar je Bog’ obljubu, 30 To da bo daruvu Za en božji dar! Kdor če to pesen pit, More dost’ kujšten bit: Vsak žiher poje 35 Za edno dekle svoje, Za en kratek čas! 5280. (S Kamena na Soči.) Škantič ima tajnki glas, Citre pravje: pejmo vas! Škantič pravi: kam mi? Citre pravje: H ljubi 5 Gremo vas. Tj e pred hišo pridemo, Lih tala ji zagodemo: »O mat, če je hči vaša? Zdaj mora biti naša, 10 Vun dajte nam je!« Notri je blo deklic več, Obedna mu ni bila ušeč, Zbral si je družica Za svoje tovaršica. 15 Kampanija gre naprej, Tovaršija gre vun zdej. Prijel jo je za roke, Peljel jo je h poroku Le v cirkev ž njo. 20 Tj e sta prišla pred altar, To je naju lih za ’n par. Dol sta pokleknila, Svet zakon zadobila Za ’n božji dar. 25 Tam sa ble tud priče dve, Da je zapustit maj več ne sme: Kar je Bog zavezal, Ne bo obeden zvezal, Nobeden več! 30 Sam Bog je poslal iz nebes, Da moraš dati življenje češ: Zveličanska je vera, Ljubezen naj se gmera Vselej per nas! 5281. (Iz Pečin na Tolminskem.) Slišal sem ta šunder glas, Škantič prabi tudi: Piščev vzdigne tejnki glas, 5 Zdaj mi grema v vas. Citre prabje tudi, 5280. Zapisal Jožef Maligoj. — Iz njegove zbirke. 5281. Zapisal J. Kofol. — Iz njegove zbirke; zadavila = zadobila. III.—III. Pesmi svatovske. 5282, 5283. 247 »Mati, kaj jaz videm zdaj ? Snub’či mi gredoje zdaj: Kaj mi je za striti, Kam se hočem skriti, 10 Kir me vidijo?« Kedar v hišo pridejo, Matere zaprašajo: »Kje je hčerca vaša? Biti more naša, 15 Ne pomaga neč!« Gode’ mi godejo naprej, Mi pa grema v cerkev zdej, Druh ino družica, Moja tovaršica 20 Ljubezniva ti. Ko v cerkev pridemo, Pred altar se vstopimo, Dol bova pokleknila, Svet zakon zadavila 25 Za en boži dar. Žegen je prišu z nebes, Bog ga j’ vsem poslal na čez: Za krščanska vira .Naj ljubezen gmira 30 Se med nama res! 5282. (Iz Grgarja.) Godci godejo na bas, Pišču pa ma tenki glas. Fantje prav’jo tudi: Pojdimo v ves k ljubi, 5 Dadč jo nam. H prvi hiši pridemo In po ščerki prašamo: »Ljuba mamka naša, Ce je ščerka vaša? 10 Dejte jo nam!« »»Saj sem ’mela dekelc več, Vam ni b’la nobena všeč; To, ki imam, vzemite, Sabo jo peljite 15 Od doma proč!«« Godci godejo lep marš, Zravčn gre tud nje tovarš. Peljejo družico Ž njeno tovaršico 20 Od d6ma proč. Peljejo se pred oltar, Ljubi z ljubico na par. Dol sta pokleknila, Zakon sta dobila 25 Za božji dar. Tam stojite priči dvč, Mož žene pustit’ ne sme : Kar je Bog zavezau, Ne bo več odvezau, 30 Zdaj in nikdar! 5283- (Iz Kostanjevice na Krasu.) »Kan cen jest iti, Gudci gudeju naprčj, Kan se cen skriti: 5 Škantar prave: Zdej pej zdej, Muj šocelj puma gra! Bas prave: Pojmo v vas!« Bas prave: Pojmo v vas!« 5282. Zapisal Matej Trnovec. — Iz njegove zbirke, ki jo hram Matica str. 32—33. 5283. Zapisal Franč. Trampuž. — Iz njegovega rokopisa. 248 III. —III. Pesmi svatovske. 5284, 5285. Kadar v hišcu pridemo, Mamcu lapuo prašamo: 10 »Či je hči vaša, Ki mora biti naša?« V kambri je več duklet, Paj nobena ni nam všeč.. »Dajte nam novicu 15 Za našu tovaršicu!« »Dajte nam novicu Za našu tovaršicu!« Ju primeju za roku In pieljeju h poruoki. 20 Mašnjik stuopi pred voutar, Žienin na ta drugu stran, Slišale sa priči dvej, Da zapostit ju na smej ! Voj čin gre po nevesto. 5284. (Iz Ločan blizu Rožeka.) Pošušej, poštena nevesta, Vesevo te cavmaršči hvas! Te cavmar se pele po ceste, No ima do tabe obvast. 5 Ti vzemi svovu od mene In od očeta tvojha, Od bratov, od sester, od mame Noj od stanu ledečnaha. Ti bodeš te krancel zhubiva, 10 Stopiva v te zakonšči stan; Te stan se ja kne zamečuje, Je velko od Boha štiman. Ti bodeš v tam stanu živeva Noter do hroba tvojha, 15 Boš hijeka-hajeka peva, Ki boš zibava sinka tvojhži. Najprej sedej prosi starejše, Potle pa te druje ljudi, Kar sije razžaliva poprej že, 20 Je prosi, da ti odpusto. Vsi umšamo srečo nevesti, Vse lete, vse ure srečne, Te cavmar se pele po ceste Ja z velčim veseljam pote. 5285. (Drašiče na Zilji.) Poslušaj, poštena nevesta, Skor bo ’mov čez te obvast. Poslušaj bandirarjev gvas: Skor boš tvoj krancelj zgu biva. 5 Pa »tuca« pa »hoja« boš peva, Pa zibava sinka tvojga. 5284. Zapisal J. S. — Iz » Slov. Bčele « II. (1850) jo. Ponatisnjena je v '•Gor. letniku « 1863, str. 216 in v Scheiniggovih NPKS. št. 757 s temi predru- gačbami, ne glede na naglaske: 1 Pošušoj — 4 Noj — 14 hijeka-kajeka. — Narodnost pesmi tega naslova je zelo zelo sumljiva. Križajočih se rim abab v taki doslednosti narodna pesem ne pozna! 5285. Zapisal Jakob Wang. — Iz njegove zbirke II. 17. III. — III. Pesmi svatovske. 5286. 249 Družica izroča camarju krancelj. 5286. (Iz Camar: Prelubi vi svatje, Le stopte na stran, De mojo družico Po sredi peljam. Družica: 5 Ti doli po cesti En vozek derdra, Se gvišno moj camer Po krancel pelja. Camar : Družica je moja 10 V štacunico šla, Mi kupla lep krancel In pušelca dva. Družica: Že zunaj okol hiše En veterc pihlja, 15 Me gvišno moj camer Za krancel fodra. šaleške doline.) Camar: 25 Družica pa moja Ma krancelj na dva: Če mi enga ne daš, Pa še pušelc tu maš! Družica: Pa Jezus, Marija 30 Naj bota s teboj, Se nizko prikloni, Pa krancel bo tvoj! Camar: V velenski štacuni Je pisan papir, .35 Jaz mojo družico Zahvalim za cir. Družica: Je Jezus moj ženin, Je angel moj svat, In tistem hočem 40 Jaz zvesta ostat. Camar: Družica ta moja Ma krancelna dva, Tak dolgo bom rajal, 20 De dobim oba. Camar: Te lepo zahvalim, Družica moja, Si dala mi krancel In pušelca dva. Družica : Se kar ne štimam, Ko dva krancelna mam, Saj ti ga ne dam, Ga še nucati znam. Družica: 45 Je tička zletela Iz tiste vode, K je lani moj camer Napajal konje. 5286. Neumnega zapisovavca. — Iz pesmarice J. Gregla ZS79. L) — Za njo je pripisano še troje stroj, katere pa se štejejo z 1, 2, 3. Glase se: Po sredi jaz grem. V hiši me camer Pa zagvišno že vem, Za krancel fodra. Obe obe, jo jo, (prim. zgoraj vv. 13 — 16.) Za krancel bo šlo! Ko b camer bolj bil, 10 Bi ti dala klobuk, Si pa tak en falot, Ga pa jiš po drugot! Do 11. 36 jo je prepisal Fr. Praprotnik tudi v svoji zbirki. Z zadnjo stro/o prim. 355 8 in 3559. 5 Zunaj okoli En veterc pihla, 250 III.—III. Pesmi svatovske. 5287. Camar: Družico sim prašal, 50 Cegava bi bla, Pa tak mi je rekla, Da camarjeva! Družica: Je tička vesela, K na vejci sedi; 55 Pa bi camer ne bil, Ko je krancel dobil! Camar: Zahvalim za jesti, Zahvalim za raj, Le postijo nam dajte, 60 Da gremo mi v kraj. Družica: Rožmarinovo jutro In nagelnov dan, Pa srečno moj camer, No zdaj pa jaz grem ! 5287. (Od Braslavič.) Camar; Družica: Prelubi moji svati In ohcetari, V sredi med vami Sam Jezus sedi. 5 Prelubi moji svati, Le stopte na stran, De jaz mojo družico Po sredi pelam. Družica: Po sredi jaz grem, 10 Pa to dobro vem, H nasreči mi bo: Za krancel bo šlo! Camar: Iz Lublance na Tarst Je lep ajznpon, 15 Družica peljala (Bo) camarjov tron. Družica: Moj krancel je frišen, Moj camar je gvišen, Moj krancel je zlat 20 In moj camar je mlat. Camar: Marija divi ca Brez greha je bla, Vence ti pletla, De boš kronala ga. 25 Ko bi se camar priklonil Pred manoj lepo, Mu bi krancel podala S toj desnoj rokoj. Camar: Skoz brumno živlenje, 30 Skoz zveste roke Te prosim, družica, Le kronaj me ti! Družica: Oh krancel, oh krancel, Kok teško te dam, 35 Oh camar, oh camar, Kok rada te mam ! Camar : Se bom niško prikloniv, Poklekniv na tla, Te prosim, družica, 40 Le kronaj me ti! Družica; Oh Jezus, Marija Nej bota s teboj: Le glavo ti nagn, In krancel bo tvoj. Camar: 45 Sem se niško prikloniv, Poklekniv na tla, Pa le vpričo vseh svatov Mi krancel podaj. 5287 . Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Jožefe Vodlak (Bodljak) I. št 28. — Peto strofo primerjaj s št. 2889 in 2890. III.—III. Pesmi svatovske. 5288. 251 Druiica: Prešmentani camar, 50 Kak luštn si biv: Pa tak dolgo si vpiv, Da si krancel dobiv! Camar: Prelubi moj svati, Neč mi kaj ne zamirte, 55 Če se ne bomo prej vidili, Ko v dolini Jezusovi! 5288. (Iz C amer : Preljubi moji svati, Le stopite na stran, Kir jaz svojo družičko Po sredi pelam. Druiička : 5 Po sredi jhz grem, Prav dobro to vem, Ko obetajo, Ko za krenček bi šlo. Camer: Družička moja 10 Je v štacunici bla, Je pa kupla en pušelc Pa krenčeka dva. Druiička: En krenček jaz mam, Pa ga tebi ne dam, 15 Je zelen, rudeč, Je meni bolj všeč. Camer: Jaz sem v Marburgu biv, Sem klobuček zgubiv; Sem se semkaj perdruživ, 20 Da b’ druga dobiv. Družička se sveti Ko ribje oko, Pa ti svati pa pravjo, Za hčim ti kej bo ? Mozirja.) Druiička; 25 Ko b’ biv ti en zavbr fant, Dala bi ti klobuk, Si pa tak’ potepuh, Me pa piši v uh’. Gorjanca ko nečem, 30 K’ ma lajblc rdeč, Polanca pa očem, K’ ma židastih več! Camer: P’r gorah, p’r paureh So hčerke lepe: 35 P’r cesteh, p’r mesteh Pa kelnerčice. Druiička: Raste ti roža Kopriva za plotom, Da jaz mojga camerja 40 Obcirala bom. Camer: Tak’ tak’, moja družička, Obciraj me le: Kir narbol dež pojde, Napajav bom te. Druiička; 45 Preljubi moji svati, Ne zamerite mi kej, V sredi med nami Pa Jezus stoji. 5288. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Verz 7 8 je gotovo pokvarjen iz: Obe, jo, jo! * Za kranček bo šlo ah Da druzga ne bo, * Ko za krenček bo šlo. .S strofo v. 29 —32 prim. 2376 — 2377. 252 III.—III. Pesmi svatovske. 5289. Camer : Družička moja, 50 Al’ je vola tvoja, Da se nizko perklonem, Da b’ krancala me? Družička: Jezus, Marija Zdej bota z menoj: 55 Se nizko perkloni, In krenček bo tvoj. Camer : Al’ si ti zgirana, Al’ si pijana. Da si obcirala 60 Tajga cigana! Družička: Jaz nisem ne zgirana, Tud ne pijana, Nisem obcirala Obenga cigana ! 5289. (Iz Lešan nad Prevaljami.) C cim ar: Prosim vas, svati, Le stop’te na stran, Da jaz svojo družico Po sriedi pelam. Družica : 5 Pa po sriedi jas grem, Pa prav dobro jas vem, Da drujga kne bo, Da za krienček bo švo. Camar: Družička moja 10 Je pa v štacuno šva, Je pa kup’va seb’ krienček Men’ pa pušelca dva. Družica: Zunaj okoli En veter pihla, 15 Notri v hiši me camar Za krienček fodra. Camar: Družička moja ’Ma krienčka dva; Bom pa prosiv Boga, 20 Da bom dobiv en’ga. Družiea : Jas pa knisem prej viadva, Da bi camar tak biv, Da bi tejko študirov, Da bi krienček dobiv. Cauiar : 25 Jas tudi nisem prej vedev, Da je družička taka, Da se Štirna, dokler ji krien¬ ček Na glavi mahla. Družica: Jas še pa camarji 30 Krienčka kne dam, Ko ga še sama Zanucati znam! Če 1 boš hotev ti krienček Od mene dobit, 35 Boš mirav drugači Okuol mene hodit. Camar: Šta šmentana družička, Kne bodi tak fajn, Pa za krienček fodrati 40 Se vendar kne daj! 5289. Zapisal Jožef Riffel. — Iz prepisa Franc. Kotnika. V verzu $2. je maj = manj. F v. 67 je priteva pač 7 iapaka za prišva (prišla). III.—III. Pesmi svatovske. 5289. 253 Družica: Krienček ja mam, Pa ti ga rada kne dam, Ko tako navado imaš, £>a ga ahtat kne znaš. Camar: 45 Družička moja Mi pa krienčka kne da, Oh kak sram me pač bo, Če ga mi dava kne bo. Družica: Zakaj bi ti ga dava, 50 Kir nimam za kaj! Kir nisem jas tvoja, Krienček še maj! Camar: Družička nič, nič, Saj še takih je več, 55 Bol kunšne so bile, Da so krienček zgubile! Družica: Jas ti pa zndbit Krienček koj dam, Saj še tak’ sama en’ga 60 Lepšega 'mam. Camar: Te prosim, družička, Kne zameri mi zdaj, Se pa nizko priklonim, Pa krienček bo moj. Družica; 65 Prelubi moj camar, Potrpi z menoj, še ni ura priteva, Da bi krienček biv tvoj. Camar: Družička moja, 70 Al je vole tvoj d, Da bi krienček mi dava Veselga sred? Družica: Zaupaj, moj camar, Še zna se zgodit, 75 Za vsmilenja deli Znaš krienček dobit! Camar: Tak, tak, družička, Me lepo potroštaš, Je vundar lepo, 80 Da brez krienčka kne poj¬ dem domu. Družica: Oh le Jezus, Marija, Bodi Jožef s teboj: Se niško prikloni, Bo krienček pa tvoj. Camar: 85 Družička moja, Te zahvalim lepd, Da si tak lčpo Ocirala me. Družica: Prosim te, camar, go Da mi zameru ne boš, Kir sem krienček ti dava Iz pofarbanih rož. Camar: Bo pa minva zima, Bo pa prišva spomlad, 95 Poal pride družička Za krienček rožice brat. Družica: Prelubi moj camar, . Le tak ti poviem, Čeglih krienc si dobiv, 100 Kne bahaj se ž njiem! Zdaj pa krienček sem dava V božjem imen, Pa ta liepši ostane Zmiraj koj men’. 254 lil.—III. Pesmi svatovske. 5290. 105 Je pa camar vesiv, Kir je krienček dobiv, Pa še žavostn bo, Ker zdaj gremo domu. Maš krienček na gvavi, noje pa tisti spomin, Kir je s trnjem kronan Biv Jezus, Bog Sin. Kir smo ovset začeli V božjem imeni, 115V imenu Boga Naj se tudi konča! (S Tolstega Camar: Zdaj bomo začeli V imenu Boga Očeta in Sina In svet’ga Duha. 5 Prelubi moji svati, Le stop’te na stran, Da jas mater to šruoko Po sriedi pelam. Mati ta šruoka 10 So brznih ludi, So svate ocirali S pušelcami. Mater to šruoko Jas tako rad 'mam, 15 Zato jih najprvo Zdaj rajat pelam. Družica ; En krajcar še 'mam, Ga fajmaštru dam, Da b’jo na kanclni oznanili, 20 Da jas camarja mam. Kaj ste storili, Vi šmentani far, Ste mi teto poročili, Mene pa kar! 5290. vrha pri Guštanju.) 25 Tri jabke z drevies, Pa tri rož’ce z nebies, Jih camarju dam, Ko ga rajat pelam. Dovse po cesti 30 En vozej drdra, Se gvišno moj camar Po krienček pela. Oče starešina, Nalijte glaž vina; 35 Ko bi camar bol biv, Bi pa on ga naliv. Ko pojdeš po poti, Spoman se na to, Ko je Jezus krvavi pot 40 Potiv za te. Ko pojdeš no cesti, Spoman se na to, Ko je Jezus ta težki križ Nesol za te. 45 Devica Marija, Precartana stvar, Ko te Jezus tak lubi, Zakaj b’ te jaz kar! Devica Marija na Jezeri, 50 Ona je naša gospa, Mi smo pa njeni služabniki Ona nas v nebiese pela. 5290. Zapisal Frančišek Kotnik. — Iz njegovega rokopisa. »Nekako tako so peli moja mati, ko so se ženili teta. Far tukaj ni razžaljivo. Nekaj kitic, ki so tukaj pod ,družica 1 , lehko tudi pojejo drugi ljudje, recimo ,mati ta šruaka* ali ,oče starašina 1 . Svatnja = družica, družička.« Z zadnjo strofo pri¬ merjaj številke 2940—2942, s strofo 5. (v. 16—20) pa št. 2787—2789. 255 III. — III. Pesmi svatovske. 5291. Oče nebieški V nebiesah sedi, 55 Pa n& nas dov gleda, Kaj delamo mi. Je ovset vesieva, Se grieha kne dieva, Je Jezus vesiev, 60 Ko je na ovseti biv. Ženin no nevesta Sta krienčeka dva, Nevestin je biv, Pa je Jezus vesiev. 65 Camar no svatnja Sta krienčeka dva: Je svatnin rdeč, Pa je Jezusu všeč. Zovna okuovo 70 Vetrič pihla, Ko še mene moj camar Za krienček fodra. Če jaz glih en krienček Camarju dam, 75 Sama še zmirom Ta goršega 'mam. Moj camar je liep. Kakor nagelčev cviet, Pa še gorši bi biv, 80 Ko b’ cigare kadiv! 5291. (Iz Dobrijan pri Guštanju.) Camar: Družica moja Je v.bla, Je kupiva krienček In pušelca dva. Družica: 5 Po sriedi jas grem, Pa si zmislit smem: Zguba mi bo, Ko za krienček bo šlo. Camar: Le sladko prepievaj, 10 Kne skrivaj se več, Saj meni špandiraj Svoj krienček rdeč. Družica: Lubi moj camar, Prav rada te mam, 15 Pa vunder svoj krienček Ti rada kne dam. Camar : Družica, lepd je, Da me troštaš tako, Pa brez krienčka me vundar 20 Ni spustiti domu. Družica; Moj krienček, ti si Kakor rožice tri: Če 1 ga camar dobi, Se me več kne znebi. Camar: 25 V Celovci sem biv, Sem kvobuček zapiv; Tu sem se pridruživ, Da bi drujga dobiv. Družica: Ko bi puobič ti biv, 30 Bi pa krienček dobiv; Si pa en drugi falot, Ga pa iši drugod. 5291. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Frančiška Kotnika, ki jo je dobil na Dobrijah pri Potočniku. » Hranili so jo skrbno, ker take pesmi se ne dobijo lahko. Rabili so jo, ko se je. sin ženil . « Tega naslova pesmi zovejo okrog Guštanja navadno » svatovske pesmic. 256 III.—III. Pesmi svatovske. 5292. Gantar: Družička moja Ma pa krienčeka dva: 35 Bom pa prosiv Bogd, Da bom dobiv en’g&. Družica: Al se, camar, prikvoniš Trikrat pred menoj, Ti bom dava svoj krienček 40 S svojoj desnoj rokoj. Vošim ti ga prav Od mojga srca, Naj lepo ti sveti Do sodnega dne. 45 Tak Jezus, Marija Le bosta s teboj: Se nizko prikloni, Bo krienček pa tvoj! Camar: Prav lepo zahvalim, 50 Družica, jaz te, Si tak’ z lepimi rožcami Ocierala me. Družica; En krienček še mam, Ga nikuamar ne dam, 55 Je v nebieseh naret Od nedovžnih deklet. Ko se pripravljajo v cerkev. 5292. (Z istrske Eno glihengo sem stureu, Tisto bom prou zvestu lubeu: Eno lubco sem si zbrau, Tisto mi je sam Jezus dau. 5 Celi dan okul vas hodem, To veselo pošto nosem: »Jutrei puideste z mano U leto cerku žegnano! Tam bomo per sveti maši, 10 (In pri celi) andohti naši: Ženin bo zakon preieu, (De) ga bo sam Buh veseu.« Neveista je prou vesela, Kir je moža zadobila. 15 Nevesta, zahvali Boga, Kir si vdobila moža. Gospod dihouni so tako dijali, De si bmo rinčice daiali, meje.) Rinčice nu perstane, 20 Tudi soie serčice. Zdej bomo slavu jemali, Jenu nevesto proč pelali Od očeta, od matere Nu od sestre cartane. 25 »Oče, kir ste me zredili, Mati, kir ste me hranili, Zdej jest gredem proč od vas, Ku de b ne bla nikdar per vas!« Zdej bomo pili pozdraulico 30 Ne zdravie naše novice, Pili ga bodimo vsak en glaž: Ostani Jezus per nas! Amen. 5 2 9 2 * Zapisal (?) Valentin Bak 13. febr. 1831. — h njegove pesmarice /. št. 18 (Pesem od vesele kompanije), ki mi jo je poslal iz Vatovelj Milko Šašelj. III.—III. Pesmi svatovske. 5293, 5294, 5295. 257 5293 - (Iz Št. Vida vipavskega.) Eno glihengo sem štoru, Ktero bom prav zvesto ljubu: Eno Ijubco sem si zbrav, Ki mi jo je sam Jezus dav. 5 Včeraj sem okoli hodu, To veselo pošto nosu, Da jutre pojdete z menoj V to cerkev žegnano. Tam bomo pri sveti maši, 10 Pri celi andohti naši, Da bo ženin zakon prejev, Da ga bo sam Bog vesev. Kaj so nam duhovni djali? Da bomo rinžce spreminjali, 15 Rinčice in prstane, In najno srčice! 5294 - (Vipavska.) Eno glihengo sem storil, Ktero bom prav zvesto ljubil: Eno Ijubco sem si zbral, Ktero mi je sam Jezus dal 5 Okol sem včeraj cel dan hodil, To veselo pošto nosil: Dans pa pojdete z mend V le to cerkev žegnano. Tamkej bomo pri svet’ maši io In pri celi andoht naši: Ženin bo zakon prejel, Kter’ga bo sam Bog vesel. Gospod fajmošter so djali, De b’mo rinke premenvali, 15 Rinčice in prsence In tud’ najno srčice. Zdaj bomo slovo jemali, B’mo nevesto odpeljali Od očeta, matere 20 In od sestre cartane. »Očka, ki ste me zredili, Mamca, ki ste me zučili, Oh zdaj pojdem proč od vas, Ko de b’ ne bla nikolj pri vas!« 25 Pili bomo zdaj zdravice Na zdravlje naše novice: Le pimo ga vsak en glaš, De bo Jezus naš tovarš! Tu vesela kompanija 30 Je Jezus in Marija, Oče, Sin in sveti Duh, Tri pršone, en sam Bog. 5295 - (Iz Gorenje Vrtojbe.) Nu glihinku sem štoru, 5 Celi dan po vasi hodiu, De jo bom prav srčno ljubu, Lepe pušlje v rokah nosiu Glih tako, kakor Kristuš In vabiu mojih ledi, To cerkucu. De bomo vsi skupaj šli 10 V tu cerkvicu požegnanu. 5293. Zapisal Zmagoslav Kopatin. — Iz prepisa v M. Rodeta zbirki VII. št. 64. 5294. Zapisal Anton Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo liram Matica, str. J4g —J50, kjer j e izrečeno, da ni domača iz Vipave (Trga), ampak da je z Goričkega. 5295. Zapisal Jožef Cejan; pravil (1898) 82-letni Matevž Cejanov (.Filipič). — Iz Cejanove zbirke II. št. 43. 7 258 III.—III. Pesmi svatovske. 5296, 5297. 529S. Tam bomo pr ofer svete maše, De opravmo opravile naše: Kadar bo mašnik bukve prebrau, Ženin bo prstane gor dau. 15 Mašnik požegna prstane, Vas dveh se ljubi srčice: Zdaj novic (mož) postane, Sveti žegen zadobi. Novica, zahvali Boga, 20 Ker si dobila moža! 5296. (Z Grahova na Visoko pošto nosim In vas prelepo prosim, Da poj dete z menoj V leto cerkev žegnano. 5 Tam bomo pri sveti maši Ino pri andoht’ naši: Ženin bo svet’ zakon prijel, De ga bo sam Jezus vesel. Pil’ ga bomo vsak’ en glaž, 10 De bo tud’ Jezus pri nas: Tolminskem.) Oh Jezus in Marija, Vsa nebeška kompanija, Bog Oče, Sin in sveti Duh, Bratec, mozi ti Bog! 15 »Zahvalim vas, mamika, Da ste me gor’ zredili. Sprelepo ste me naučili. Zdaj pa grem od vas preč, De se ne bomo vidil’ več!« 5297 - (Kranjska.) Gor in dol po vas’ sem hodil, Prav veselo pošto nosil. Vabil sem brate svojč, Da z manoj v cerkev pojdejo. 5 Tam bomo pri sveti maši, Mi in tudi naš’ tovarši: Ženin bo zakon prejel, Da ga bo Jezus vesel. Prstane sta pretaknila, 10 Srce sta si že sklenila: Zdaj pa pojdemo domu, Tjakaj na nevestin dom. Tam bomo pa obed’vali, Vsak od sebe slovo jemali: 15 Ženin od samskega stanu, Ker ga ne bo več imu. Mater bomo zahvalili, Ker so nam jo izredili, Očeta, ki jo je izbral, 20 Boga pa, ker jo je dal. Zdaj pa gremo po ravnem polji, Kjer raste vince najbolji: Godci, god’te le ta marš, Da bo Jezus naš tovar’š ! 5298. (Iz Ihana.) Jest pa po sveti hodim, Svatji, pejdite z mindj Ano visevo pošto nosim: Na le-ta nibčstm dom! 5296. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 22. 5297. Zapisal Davorin Petelin. — Iz njegove zbirke I. št. 3. 5298. Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz njegove zbirke II. Št. 116. III.—III. Pesmi svatovske. 5299, 5300, 5301. 259 5 Tara bomo spet dobre vole, Pil’ ga bomo vsak an gvaš, De b’ biv Jižiš pir nas! Poj 'mo šli. pa v cčrku: Že m,n bo zakon prijev, 10 De ga bo Jižiš visčv, Poj ’mo šli hitir dam. Vače, vas l’po zahvalim Za tako l’po nibesto, Vače, k’ ste m’ jo gvar zredili, 15 Mat’ pa, k’ ste m’ jo l'p6 učili! 5299- (Iz Ihana.) Vačka moj so m’ vablubili, De me bojo važenili: Jast si bom pa jano zbrav, Sam Boh večni m’ jo bo dav. 5 Gvhr ’n dval po vasi hodim, P rov visevo pošto nosim; Zdej pa pejte vsi z mendj V le-to cerku žegnano. Tam se bo začeva maša, 10 Maša, prava andaht naša; Po maš’ se bo zakon začev, De ga bo Jižiš visev. Pred utar sta poklekniva, Desne roke vkip skleniva, 15 Pretikniva phrstane, Vkip skleniva sžtrčice. Lubi ženin j n nebesta, Bodita čdn drug’mo zvesta: Nej bo dvhbri al’ hidd, 20 Sej sta vatva met’ toko! 5300 . (Iz Frama.) Mamica sp mi obljubili, Da mp bpjp oženili: Jas si bpm pa enp izbral, Ke mi jp bp moj Jezus dal. 5 Gor no dol po včsi hodi No vesele glase nosi: Zdaj pa poite le z menp Taj v cerkVQ posvpčenp. Tam sp bpjp mčše brale, 10 Pobožnost sp bQ deržala: Ženin sp bp spremčnil, Svčti zakon bp dobil. Zdaj meša uže je minpla, Zdaj bpmo slovo jemali, 15 Ženin šentjanžovca nalil, Staršinetu ga bo napil: »O staršina, mozi ti Bog, Zravno pa troštar sveti Duh!« Zdaj pa, gpdci, zagpdite, 20 Da bp Jezus naš tovarš! O le Jezus no Marija, Bodi naša tovaršija Na naši svatovščini, Ke smo dobre volje vsi! 53°i- (Ziljska.) Ano nevesto sem si zbrav, Jes pa nove pošte nosem Sam Ježus me bo gnado dav. Noj mojo žvahto kupe pro¬ seni : 5299- Zapisal Anton Breznik; pela Zelnikarjeva Micika. — Iz Brez¬ nikove zbirke II. St. 114. 5300 - Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. i4g. 53 °i. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS.St. 756. 17 * 260 III. — III. Pesmi svatovske. 5302, 5303. 5 Da pa pojdate z mano V to cirkov žegnano. Tam borne pri svetej maši Stril’ andoht našo: Ženen bo zakon sprejev, 10 Sam Ježus ga bo vasev. Pri mize sadi kompanija, Cul so Ježus noj Marija. Zdej ga popimo le vsače an gvaž, Doklir je še Ježus pri nas! 5302 . (Od Sv. Martina na Paki.) Starši so me gor zredili, Zdaj me bodo oženili. Jaz si bom nevesto zbral, Ktero mi bo Jezus dal. 5 Jaz se bom pa tako nosil, Take svate bom si prosil, Da taj pojdejo z menoj, Taj v to cerkev žegnano. Tam se bode maša brala, 10 Bogu gor se ofrala. Ženin zakon bo sprejel, De ga bo tud Bog vesel. Ko se bode maša brala, Nevesta bo slavo jemala 15 Od svojih mater in očeta. Od svojih bratov in sestric. »Srečno, srečno, moja mati, Srečno, srečno, moji oče, Zdaj pa pojdem jaz od vas, 20 Ko bi ne bla nikdar pri vas. Zdaj pojdem proti I (imenuje se novi dom), Bližej doma svojega!« Zdaj pa, godci, godite marš, Da bo Jezus naš tovarš! 25 Zdaj pa pijmo vsak en glaž V imen sv. Šentjanža: Na zdravje birta hišnega, Ki nam tak dobro vince da ! 5303 - (Iz Gorenjih Radovelj.) Dobro jutro, svati moji, Al ste riuni al bogati, Dobro jutro vam Bog dej, Vaš navesti najpoprej! 5 Danas se borna skupaj zbrali, Kje se borna mi podali, Kje k tej cirkvi žignani, Naktavikšem voftari. Tam se bo svita maše brala, 10 (O)čit nebiškem ufarvala: Tam se je zakon začev, De gaje biv sam Bogh vesev. »Lobi oče, loba mati, Zdeji moram slavo jemati, 15 Zdeji moram pa jet od vas, Ka b na bla nikol par vas!« Zdeji je pa ta pesem speta, Bog nam dej ana dobra letna, Šnita kroha beliga, 20 Glažek vinca zreliga! 5302. Zapisala (?) Urša Košak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5303. Zapisal Jožef Androjna. — Iz njegove zbirke I. št. 18. — 8 Nakta- vikšem = k najtavikšem. III.—III. Pesmi svatovske. 5304, 5305, 5306. 261 5304 - (Iz Višnje gore.) Dober večer, ljub’ moj svatje, Al' ste revni al’ bogati, Dober večer Bog vam daj, Teb, nevesta, najpoprej: 5 Ko se bote vkup zbirali, In se bote kje podali; Le k tej cerkvi žegnani, K tej največji andahti. Ko pa andaht minila bo, 10 Zakon zadobila bo. Ko se bote vkup zbiral, In se bote kje podali: Le na ta nevestin dom, Tamkaj bote dober volje, 15 Jedi jeli vse te dobre, Glažek tud’ nalivali, Nam ga pa napivali: »Krancel .si zapustila, Deklicam si ga zročila.« 20 Ona se je dala čez Bogu, Usmiljenemu Jezusu. »Ljube ve moje sestre, Zdaj pa moram jaz it’ od vas, Kot bi ne b’la nikdar pri vas.« Svarilo pred svatbo. 5305 - (Od Frama.) Ti premladi ženin, Kaj pa misliš ti ? Svoj ledig stan predati, Le kaj za nja dobiš? 5 Vse križe no težave, To ti za nja dobiš! Kteri živijo v miru božjem, Jih lehko prestoji, Kteri pa ne živi v miru bož¬ jem, 10 Jih težko prestoji. Zakon, oj zakon, Za resen da si svet, Pa velkokrat pregrešen No velkokrat preklet! Slovo od samskega stanu. 5306 . (Iz Ihana.) Premisli., ntbdsta, 5 Le vzemi slavd Soj ž&vastmn stan, Vad ledmk stand, Toj ledtk vesdle Vad dekade pa ravnm tokd! Ja stopu na stran! Pesem se nadaljuje tako, da se razprto tiskana beseda v zadnjem verzu premeni z drugo: fantu, matere, vačetu. prjatlu, znancu itd. 5304. Zapisal Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke II. št. 5. 53°5- Zapisal Oroslav Caf; pela Uršula Kotnik. — Iz CO. I 44.. 5306. Zapisal Anton Breznik; pela Štučkova Neža. — Iz Breznikove zbirke III št. 5. 262 III.—III. Pesmi svatovske. 5307, 5308. 5307 - (Gorenjska.) Preljuba nevesta, Spremeni tvoj stan, Toj ledik veselje Je stopil na stran. 5 Smo vzeli slavo Od led’ga stanu, Me dekleta dve glih tako! Preljubi ti ženin, Spremeni tvoj stan, 10 Tvoj ledik veselje Je stopil na stran. Vzemi slavo Od ledga stanu In, fantje, od vas glih tako! i 5 Preljuba nevesta, Vzemi slavo Od svoj’ga lepiga Ledek stanu, Ker ti ga moraš zapustit’, 20 Želiš v zakonski stan stopit’. Preljuba nevesta, Vzemi slovo Od lublenga Očeta lepo, 25 Ker te je lepo učiv, Zavol tebe se potiv. Rada bi vzela Od mater slavo, Pa je že vse prepozno, 30 Ja mati že v hladnemo Grobu leži, Že v černi zemlji trohni. Le jokaj se, jokaj, nevesta, Ker ti ne boš več deklica, 35 Tvoj veseli ledek stan Bo v nedelo dokončan. Lepi je, lepi venček zlat, Ker ga ne smeš na glavo djat’, Ker ga ne smeš več nosit’, 40 Ker želiš v zakonski stan stopit’. 5308 . (Kranjska.) Očka in mamica, Vas prosim lepo, Nikar ne žalujte, K’ bom jemal slovo, 5 K bom jemal slovo, Od ledek stanu, Ga nisem še nikdar tako! Bratje in sestre, Vas prosim lepo, 10 Nikar ne žalujte, K’ bom jemal slovo, K’ bom jemal slovo Od ledek stanu. Ga nisem še nikdar tako! 15 Oj ljub’ca predraga, Te prosim lepo, Nikar se ne jokaj, K’ bom jemal slovo, K’ bom jemal slovo 20 Od ledek stanu, Ga nisem še nikdar tako! 53°7- Zapisal Jan. Stele. — Iz zbirke Franca Francetovega V. št. 40 , kamor je prepisana iz rokopisa J. Steleta. 53° 8 - Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke M. Rodeta 11. št. 22 . III.—III. Pesmi svatovske. 5309, 5310. 263 Poroka zvršena. (Od Sv. Jurija Na poli stoji lipica, Prelepo je razcvetena. Pod lipoj stoji mizica, Prelepo je nacirana. 5 Pri mizi sta dekleti dve, Prelepo sta poglajeni. To sem pa greta fanta dva, Lepo si prepevata. Zdaj mo pili ' Svetemi Janži na Ščavnici.) Fanta dekleta snubita, 10 Lepe grunte obetata. Poroki so zdaj storjeni, V zakon so obliibleni. Zdaj se reče trikrat ja, Besede grejo pred Boga. 15 Liibi svati, kaj bo zdaj ? Ledih stan je zdaj že vkraj! si en glaž, naj na čast! Posejal sem bažuljek.« 53io. (Od Koprivnice na Hrvaškem.) Ko dojde na gostovanju na mizo pečenka, začno peti podsnehalje sva¬ tovsko pesem: Sejali smo bažulka Pod tom gorom visokom. Danas mu je treči dan, Idemo ga midva glet, 5 Je 1 ’ je zišel ili ne. Trgamo ga kuče tri, Vijamo ga vence tri: Jeden tebi na glavu, Drugi meni na sablju, 10 Treti bude Mariji, Vu čem pemo na gosti K tvemu ocu, materi. Ti ne sedi kraj mene, Nego sedi prot mene! 15 Ljudi budu mislili, Da je bratec s sestricom: Ne je bratec s sestricom, Več je Martin s Janicom. 5309 . Zapisal Jožef Kranjc; narekoval Janez Rožman. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. Nahaja se od Sv. Antona v Slov. goricah tudi v zbirki Jožefa Tušaka (III.), kjer je naslovljena » Siebenšri / « ter se loči od zgoranjega natiska samo v tem: 4, 6 Prav lepo — 7 sen — 18 Janžu naj na] Janži na. — Zelo podoben je tudi zapis Jožefa Klemenčiča (št. 22. a), tudi od Sv. Antona v Slov. goricah; loči se od zgoranjega natiska v lem : 2 razcvetena] nacirana (pač pomota zavoljo v. 4) — 7 sen — 10 grunte — 11 , 15, 16 zaj — 12 obljubljeni — 13, J 7 z »j — 15 Ljubi — 16 Ledig — 18 Janži naj na] Janezu na. — Z začetekom prim. št. 800. 531°. Zapisal R. Horvat. — Iz Zbornika za nar. život I. 176, 177, kjer je povedano, da se za vsako vrsto pripeva: Pelinka divojka * Pelin nam je listoper, * Su zelena svila. Ko se odpoje prva kitica, se poljubijo najprej pod¬ snehalje, potem poljubijo svoje sosede, ki preneso poljubce krog mize. I.'si svatje tn gosli se poljubijo, samo mladeniči ne. V tem sidrajo godci melodijo te pesmi ln še le ko se nehajo poljubljati, preidejo podsnehalje k drugi vrsti. To pesem pojo na svatbah tudi v Hlebinah, kakor poroča M. Medjimorec (gl. Zznž. 1 193). 264 III.—III. Pesmi svatovske. 5311, 5312, 5313. 53H- (Kajkavska.) Sadila sam bažulek, Sad mu ima treti den V skrovnom mestu za gra¬ dom. Idemo ga gledati, 5 Jel je niknul i precvel. Utergnemo kite tri: Jedna tebi na škerljak, Druga meni vu ruke, Tretju z soburn vzememo, 10 Kad pojdemo vu gosti K mojoj majki na večer. Ne sedaj ti pri meni, Da se ljudi ne sete, Da se mi dva ljubimo! 5312 . (Iz Varaždina.) Sadila sem bažilek Na ’nom bregu prek morja. Na ’nom kamcu mramorcu. Hodimo ga midva glet, 5 Jel je zišel i precvel. Trgajmo ga stroke tri, Vijajmo si vence tri. Prvi bude Ježušu, Drugi bude Mariji, 10 Trejti bude nama dvim : Žnjim idemo vu gosti K našoj stari materi. Ne sedaj si kre mene, Neg si sedaj od mene; (Ove zadnje tri redice opetuju 15 Ar su ljudi šegavi, Lehko bi nam zmislili, Da smo si mi dragi dva. Ne smo si mi dragi dva, Neg smo si mi brat s sestrum. 20 Hod’mo, id’mo k Dunaju, Gde nas ljudi ne znaju. Ljudi budu štimali, Da smo ši mi brat s sestrum. Ne smo si mi brat s sestrum, 25 Neg smo si mi dragi dva. Kalinka devojka, Kali veli viciper, To zeleno cvetje, za svakom vrsticom.) 5313- (Iz Bisaga.) Sadila sem bažulek, Sadila sem, dragi lubi, ba¬ žulek V one gore visoke. Je li zišel i precvel? 5 Zišel, zišel i precvel. Trgnemo ga tri kite Prva bude Jezušu, Druga bude Mariji, Tretja bude Jožefu ! 5311. Zapisal Ivan Ivanovič Sreznevskij. — Iz Sajarikovega »Sloiv. narodopisa* sir. 164. Ponatisnjena je tudi v koledarju » Austria 1 za l. 1843 v spisu *Die slavischcn Sprachen Oesterreichs in Proben «. Zapis Kuhačev iz Va¬ raždina v njegovi zbirki III. št. 941 (z melodijo) se loči samo v tem: 5 znikel — 6 Vtrgnemo si — 7 Jednu — 8 Drugu. 5312. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegove zbirke » Narodne pripovjedke « str. 305— 306. Melodijo podaje Kuhač III. 939, kjer se nahajajo še druge va- rijante. Pesem ni v zvezi s pesmimi »Greh bi bilo, sestro ljubiti *. 5313. Zapisal Fr. Kuhač. — h njegove zbirke III. št. 940 (z melodijo). Vsaki verz se ponavlja tako, kakor prvi, t. j. za cezuro se vtika dragi lubi. III.—III. Pesmi svatovske. 5314, 5315, 5316. 265 5314 - (Zagorska.) Sadila sem rožmarin, Sadila sem, dragi lubi, rož¬ marin Skrovnem mestu pad garuj. Idemo ga gledati, 5 Jel je zrasel jeli ne. Jišli smo ga gledat mi, Jel je zrasel jeli ne. Zrasel, zrasel i precvel. Bomo vtergli kite tri, 10 Bomo pleli vence tri, Bomo jišli pred Boga. 5315 - (Iz Vrbovca.) Sadila sem, drage lube, rož¬ marin. V one gore, drage lube, vi¬ soke; Idemo ga, drage lube, gledati, Jeli zišel. drage lube, jeli nč? 5 Zišel, zišel, drage lube, i precvel. Trgnemo ga, drage lube, tri kite: Prva bude, drage lube, Je¬ zusu, Druga bude, drage lube, Mariji, Trejta bude, drage lube, Jožefu. 53I 6 - (Iz Središča.) Sejej, sejej bejžolek! Sejej sejej, draga ljuba, bejžolek, Prek Donaja na bregu, Prek Donaja, draga ljuba, na bregu. 5 Hodma midva jega glet, Hodma midva, draga ljuba, jega glet, Jel je zišel jeli ne, Jel je zišel, draga ljuba, jeli ne. Zižel, zišel i precvel, xo Zišel, zišel, draga ljuba, i precvel. Tergejma si kite tri, Tergejma si, draga ljuba, kite tri. Kej ma plela vence tri, Kej ma plela, draga ljuba, vence tri: 15 Pervi bode Jezusi, Pervi bode, draga ljuba, Jezusi; Drugi bode Mariji, Drugi bode, draga ljuba, Mariji; Tretji bode mladenki, 20 Tretji bode, draga ljuba, mladenki. 5314. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih » Pesmi « str. 210 — 211. Melodijo glejKuhač III. št. 941. — Ponaztljaje vsako -vrsto, poje se v drugič dragi ljubi za odmorom, t. j. med drugo in tretjo stopnjo do konca pesmi. 5315. Z.apisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 38— 39. 5316. Zapisala Treza Pošepl. — Iz njenega rokopisa, ki mi ga je poslal M. S/ekovec. Ze Petrelič citira prvi verz te pes?ni v svo/ih * Eva n geli o m ih « str. 230: »Osma popevka, klim se Devica Maria pozdravlja, na notu: poseal sem bažulek, poseal sem draga ljuba etc.« 266 III.—III. Pesmi svatovske. 5317, 5318, 5319. Kadar v svatih pogačo režejo. 5317 - (Iz predvorske fare.) Voča starašina Vellče skrbi Ima: Von ima nožik vojstr, Kt, bo pogače mojstr. 5 Rež’te jo na doje, Dejte goščam oboje; Rež’te jo na šlrje, Vite, de smo štirje. Rež’te jo pr peti, 10 Tisto dejte teti; Rež’te pr srdlci, To dejte držlci. Ta žena je tok djawa, Ktdr je moko sjawa. 15 Je rekwa jtn je djdwa, De bo vse goščam diwa. Ta žena je tok djdwa, Kxdr je moko sjdwa, Je djawa jtn je rekwa, 20 De bo vse goščam spekwa! Kadar se reže puran ali petelin. 53i8. (Iz Zavrča.) Oče starešina, nožek si na- briiste, No na purani ga pokiiste: Le ga rež’te, le ga rež’te, Oča starašina! 5 Le ga rež’te po piitani, Dajte tisto ta kaplani. Le ga rež’te po peroti, Dajte tisto ta siroti. Le ga rež’te po bedri, 10 Dajte tisto vsem po redi. Le ga rež’te po šklepeči, Dajte tisto ta slepeči. Le ga rež’te po hertiši, Dajte tisto vsem po hiši. 15 Tak dugo ste ceclali, Ka ste meni nič ne dali! 5319 - (Štajerska.) Oče starašina, Režte nam purana, Režte nam purana, Dajte do neveste. 5 Režte ga preš smeha, Dajte do ženiha; Režte na vse tale, Kej de za podsnehale. Režte ga po pitani, 10 Dajte ga po hrami; Režte ga po hrtiši, Dajte ga po hiši. Režte od hrtaša, Kaj de za banda raša; 15 Režte proč peruti, Dajte kranc deklini. 5317. Zapisal Mat. Valjavec. — Iz Kresa IV. 340. 5318. Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove zbirke. Verz navija za vsakim parom. 5319. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Ant. Kovačiča III. 13. 3. in 4. se po- III.—III. Pesmi svatovske. 5320, 5321. 267 Režte ga do kože, Dajte ga med može; Režte do kolena, 20 Dajte ga med žene. Režte ga do kosti, Dajte ga med gosti; Režte proč droptince, Dajte med diklince. 25 Režte ž njega maše, To za muzikale; Režte proč bedrine, To za pozavčine. Režte ga, kak znate, 30 Da le nam ga date; Če te bole jeli, Več te s . . ti meli! 5320 . (Iz Podzemlja.) Ko začne starejšina rezati kapune, peteline in kokoši, katere so predenj prinesli, zapojo svatje pesmico: Čiba, čiba, jarčiča Kesla drobna jajčica. Oče starejšina, Rež’te petelina! 5 Rež’te njemu glavo preč, Da ne bo kukurikal več! Rež’te njemu perut preč, Da ne bo letel več! Rež’te njemu nogo preč, 10 Da ne bo hodil več! — Oče starešina, Rež’te ga prav, Da se ne bote V hlače po-SRal; 15 Režte ga na dvoje, Dajte meni oboje! Petelinček. 5321 - (Iz šmarskega okraja na Štajerskem.) Petelinček je zgodaj vstal, Piške je gor budil, Pol jih pa vun pelja, Gospodinja jim jesti da. 5 Piške se švarajo, Če petelina tam zraven ni; Če je pa zraven bil, Jim je pa lepo pel. Zdaj jih na špancir pelja, 10 Tj e, kjer on najbolje zna; Tam je pa jastreb bil, Pa mu je piške vzel. »Piško še eno mam, S tisto se v log podam.« 15 Tam pa j’ bla divja zver, Piške ni blo nikjer. Zdaj je pa sam ostal, In se domu podal, Po pot si je lepo pel, 20 S piškam pa sreče ni. Doma se mu žleht godi, Gospodinja ga tud lovi, Petelinček na glas kriči, Nobenga prijatlja ni. 25 »Zdaj se bom v peč podal, Kamor me vse želi, Pol bom na mizi stal, Pa bom prijatlje meh« 5320. Z,apisal J. Barle. — Iz »Letopisa Matice slov.«- i88g. str. 77. Konec je iz Barletovega rokopisa; ali vmes česa manjka, ne vem. 5321. Zapisal M. S tok las. — Iz njene zbirke. Vsakemu verzu se pripeva kikeriki. 268 III.—III. Pesmi svatovske. 5322, 5323, 2324. 5322 . (Iz Hajdina Petelinček šo na drevo spat, On je prav lepo spau. Petelinček je zgodaj vstau Pišike je budja. 5 Petelinček na vejici, Poleg sta mladi dve. pri Ptuju.) Petelinček na talari, Okol so prijatelji. Okol so prijatelji, 10 Radi bi ga papali. Kdor če to pesem znat, More za vince dat. 5323 - (Od Sv. Trojice v Halozah.) Petelinček je lepo pel, Picke si je vodil. Picke na njivo gnal, Na ktero on naj bol znal. 5 Na njivi je jastreb bil, Picke mu je vlovil. Petelinček je kunšten bil, Picko si je vlovil. Zdaj le samo eno imel, 10 Toto pa v les je vzel. V lesi pa divja zver — Picka ima hitro mir! Petelinček je zdaj sam ostal, Nima prijateljov. 15 Petelinček zdaj domov beži, Dekla ga že lovi. Dekla ga že lovi, Petelinček pa v peč zleti. Petelinček na talarji, 20 Krog njega prijatelji. Kdor pa če to pesem znat, More za vino dat. Kdor pa če to pesem pet, Mora en glaž vinca spit! 53 2 4 ' (Iz Mozirja.) Petelinček je lepo pev, Pol jih pa ven pela, Piske je gor budiv, Gospodinja jim prosa da. 5322. Zapisal Anton Pesek. — Iz njegove zbirke št. 16. *Ta pesem ima krasen napevi.. Zadnji verz vsake stroje se ponavlja, za vsakim verzom vse pesmi pa pristavlja kikeriki. 5323. Zapisal (prepisal?) Andrej Hren. — Iz njegove zbirke;pri vsakem verzu se pripeva: kikiriki! 5324. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Za vsako vrsto se poje kikeriki. Opomnja. Na Štajerskem pojo godci, kadar se reže puran, še drugo, ki pa se mi ne zdi narodna. Zapis Jož. Krajnca, ki mu ga je narekal M. Raušl od Sv. Tomaža, slove tako: Vi oča starašina No drugi, vete kaj ? Nalejte si glaž vina No se napite zdaj! 5 Da bi bli prav veseli No purana nam načeli, Ki čepi na mizi, No vi ste najbol bluzi! Namesto nas napravte 10 En prav veseli špajs, Le k njemi se pripravte, Te bom veseli jaz. Nej ga treba rezat tenko, Se za dvermi nej nas telko : 15 Če le so štirje tali, Mo čista dol obrali! III.—III. Pesmi svatovske. 5324. 269 5 Piske se švarajo, Da ga tam zraven ni. On je pa zraven bi v In jim je lepo pev. Pol jih pa v log pela, 10 Tam kir narboljši je. Tam je pa jastreb biv, Mu je no piško vzev. On še no piško ma, Žnjo se domu poda. 15 S tisto domu leti, S piško pa sreče ni. Doma se slab godi, Gospodinja ga že lovi; Ona ga v peč tisi, 20 Obenga prijatla ni. Petelinček je pečen zdej, Pride na mizo zdej. Petelinček med vsemi sedi, Dosti prijatlov ma. 25 Oče starašina, zdej Zvesto ga vržte v krej: Sej nam ne bo več pev, Slovo od vas bo vzev. Klun mu razpočite, 30 Gocu ga zročite : On ga dobit želi, Za goce kej drujga ni. Nevesti kaj hočmo dat? Njej morte zibko dat: 35 Lehko bo zibala, Če bo kej mladega. Kaj hočte pa gocom dat? Njem morte pa celga dat: On vam bo lepo pev, 40 Zjutraj vas gor budiv! Vse drugo pa sliši nam, To mi povemo vam: Godec se veseli, Če li celga dobil Odrežte mu peroti No do kolena vkraj, Se to stojimo v koti, 20 Le sem ga dajte zdaj: Bol bo zrezan na debelo, Bol bo srce nam veselo ; Če tak nam čete dati, Se začnemo smejati. 25 Pa kak je njega viditi, Je resen lepi vtič! Pa tak je zdaj spoznati, Da s toga nede nič: Besede res ste slišli neke, 30 Vse zastonj je, kak sem reka, Pri vas ne gilta prošnja, Pa bo trpela — mošnja. Ve, svatevca, nevesta, Kdo vaj ne misli ve? 35 Kaj bol veseli nesta No tiho sta obe? Zibelo bi radi meli, Tiste bol bi ble veseli: To ženska je navada, 40 Da vsaka zible rada. V zapisu Pavliničevem, tudi od Sv. Tomaža pri Ptuju, manjka zadnje stroje; prepis Fr. Praprotnika iz neke pisane pesmarice pa ima še to-le: Ta pesem bo zdaj speta No več ne poje se, Ali vi nam pa darujte, Kar vaša volja je: 45 Naj bo s puranom ali z dnarom, Da podoba bo cesarom. Najlepše se prileže, Da vsak v en cenar seže! 270 III.—III. Pesmi svatovske. 5325, 5326, 5327. Zdravice ženinu, nevesti in veljakom na svatbi. 1. 5325- (Iz Frama.) En glažek vinca bqm nalil, ZdravjičkQ bQm napil: Na zdravje mladega ženina, Sam Jezus ga je vesel: 5 So ga oče gor zredili, Zdaj sq ga oženili, Ker take dobre volje smo Na njegovi hohcejti. Ti drugi glažek bQm nalil, 10 Zdravjičkq> bq>m napil: Na zdravje mlade nevčste, Sam Jezus je je vesel: Sq jp mati gor zredili No zdaj sq jQ oženili, 15 Ker take volje dobre smo Na njeni hohcejti. Te tretji glažič bpm nalil, ZdravjičkQ bQm napil: Na zdravje očeta starašineta 20 Sam Bog je jih vesel: Ker so tu ncoj perstopili, Ti par ljudi oženili, Ker take dobre volje smo Na njujni hohcejti. 25 Bog daj svoj sveti žegen No ’no lepQ glihengQ, Da bi dolgo vkup živela No Boga hvalila! 5326 . (Iz Ribnice na Pohorju.) Prvi glažek bom naliv, Na zdravje ga bom nap iv: Na zdravje našga ženina, Sam Bog ga je vesev: 5 Oče so ga zredili, Zdaj so ga pa oženili, De take dobre vole smo Na jegovi ohceti, Juhe, na jegovi ohceti! 10 Te drugi glažek bom naliv, Na zdravje ga bom napiv: Na zdravje naše neveste, Sam Bog je je vesev: Mati zo jo gor zredili, 15 Zdaj so jo pa oženili, De take dobre vole smo Na jeni ohceti, Juhe, na jeni ohceti! Ta tretji glažek bom naliv, 20 Na zdravje ga bom piv: Na zdravje gospod fajmoštra, Sam Bog jih je vesel: Daj so to gnado zadobili, Daj so jo poročili, 25 De take gobre vole smo Na jujni ohceti, Juhe, na jujni ohceti! II- 5327 - (Od Sv. Trojice v Holozah.) Starši so vaji gor zredili Mi smo na tvoji (?) gostiji bli, In so vaji oženili. Sam Bog naj vaj živi! 5325. Zapisal Oroslav Caf; pel Blaž Bedenik. — lz CO. 1 41 — 42. 5326. Zapisal Lavoslav Čulk. — Iz njegove zbirke II. št. 2. 5327. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. III.—III. Pesmi svatovske. 5328, 5329, 5330. 271 5 Ožmi, brate, toto čašo, Naj poskoči srce vašo! Pjj. Pij- P'j ! Sam Bog te naj živi! Pij. Pij, Pij! 10 Sam Bog te naj živi! 5328 . (Od Sv. Troji.ce v Halozah.) Starši so te gof zredili, Sam Bog te naj živi! In so te tud oženili. 5 Mi smo na tvoji gostiji bli: Mi smo na tvoji gostiji bli: Sam Bog te naj živi! 5329- (Od Sv. Jošta pri Vrhniki.) En glažek vinca bom nalil, Pozdravljico ga bom zapel: Na zdravje tega ženina, Kir za mizo sedi 5 Ženin za mizo sedi, Jen se prav žalostno drži; Spremišljuje svoj ledig stan, Oh ledig, ledig stan. Starši so ga gor zredil’, 10 Natu so ga pa voženil’. Mi smo pa na njegov ohceti bič Prav dobre volje vse. »Krancelj zdej zapustim, Tem drujgim fantičem ga izročim, 15 Izročil ga borni gospodi Bogu Jen svetimu Duhu!« En glažek vinca bom nalil, Pozdravljico ga bom zapel: Na zdravje te nevestice, 20 Kir za mizo sedi. Nevesta za mizo sedi Jen se prav žalostno drži; Spremišljuje svoj ledig stan, Oh ledig, ledig stan. 25 Starši so je gor zredil’, Nato so je pa voženil. Mi smo pa na njeni ohceti bič Prav dobre volje vsč. »Krancelj zdej zapustim, 30 Tem drujgim dekličem ga izročim, Izročila ga bom gospodi Bogu In svetimu Duhu!« 5330. (Cerkno [Grope pri Obidu na Robeh].) En glažek vinca bom nalil, Očka so ga gor zredili Na pozdravljico ga bom popil: 10 In so ga tudi oženili, Na zdravlje našega ženina, Da bi vsi dobre volje bli Ki tukaj za mizo sedi. Na njegovi ohceti. — 5-7 In sn prav žalostno derži, Ker premišljuje ta lejdig stan, O lej dig, lej dig stan. En glažek vinca bom nalil, Na pozdravlj ico ga bom popil: 15 Na zdravlje naši nevesti, Ki tukaj za mizo sedi. 5328. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 5329. Zapisal Jožef Samotorčan. — Iz njegove zbirke str. 3—4. 5330. Zapisal Janez Kokošar; pela Jera Drole. — Iz njegove zbirke. 272 III.—III. Pesmi svatovske. 5331, 5332, 5333. ---- Da bi vsi dobre volje bli In se prav žalostno derži, Na njeni ohceti. Kir premišljuje ta lejdig stan. 25 Svoj krancel zapustila je, 20 0 lejdig, lejdig stan. Dekličem ga zročila je, Mamka so jo zredili Zročila ga je gospod Bogu In so jo tudi omožili, In svetemu Duhu. 5331 (S Pečir Na Zdravljice ti bom zapel, En glažek vinca bom nalil: 1 Na zravle naš’ga ženina, Oj ki za mizo sedi! 5 Prav lepo so ga gor’ zredil’, Vkrščansk’mu navku podučil’, Mi smo na njega ohcet b li, 1 Oj dobre volje smo b’li. Na Zdravljice ti bom zapel, En glažek vinca bom nalil: Na zdravle naše neviste, Oj ki za mizo sedi! .Prav lepo so jo gor zredil’, Vkrščansk’mu navku podučil’. Mi smo na njeni ohcet’ b’li, Oj dobre volje smo b’li. 5332 . (Kameno na Soči.) Še ’na Zdravljica bom zapel, Še en glažek vinca ti bom nalil: Na zdravje našega ženina, Ki tam za mizo sedi. 5 On se prav žalostno drži, Premišljuje njega lejdig stan. Oče in mat’ so ga gor’ zredil, Prav lepo podučil, Mi smo na njega ohceti, 10 Prav dobre volje smo bli. Na zdravlje naše neveste, Ki tam za mizo sedi! Ona se prav žalostno drži, Premišjuje nje ta lej dih stan. 15 Oče in mat so jo gor zredil, Prav lepo so jo podučil. Mi smo na nje ohceti, Prav dobre volje smo bli. Ona ima krancev lep, 20 Deklicam ga bo šenkala: Ljubmu svetmu Jožefu in sv. Duhu, Ljubmu svetmu Jožefu in Devici Mariji. 5333 - (Od Frama.) Priletela je tičica, Na oknu je obsedčla, Zapela si je od vinske gore: Pervi glažek bom nalila, 5 Zenimu ga bom napila: O le ženim, pij, pij, To je Ježušova kri! Drugi glažič bom nalila, Nevčsti ga bom napila: 10 Nevčsta, pij, pij, To je Ježušova kri! 5331. Zapisal Iv. Kafol. — Iz njegove zbirke. 5332. Zapisal Jožef Maligoj. — Iz njegove zbirke. 5333- Zapisal Oroslav Caf; pela Gertrud Falantan. — Iz CO. I. 7- Konec pesmi ■je pač pokvarjen. Caf je s svinčnikom pripisal: »Dobi — pesmQ — ta . . . Alles auf Religion«. III.—III. Pesmi svatovske. 5334, 5335. 273 Tretji glažek bom nalila, Protfurar, pij, pij, Protfurarju ga bom napila: 15 To je Ježušova kri! Dalje napije še starešini — kranceljungfravi. Pesem se konča:) Devica Marija s’ smilenim Bila prelita za vse grčšnike Jezusom: No grčšnice, Ko je njegova kri 20 Za vse duše za vzveličanje! v. 5334- (Iz Podzemlja.) Letopisa slov. Matice « 1889. str. 77 5335 - Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 18 274 III,—III. Pesmi svatovske. 5336. 5337. 5336 . (Od Celja.) Jez vam bom zdravičko zapev, Kje paršla iz dalneh krajo(v), De pojde okoli Vsem svatom po voli, 5 Za glažek bo vsaki prejev. Poštene svatovšne vesev, Bom urno za glažek perjev: Zdravičko bom pili, Marijo častili, 10 Kir jo je sam Jezus vesev. Prautfirar ho glažek naliv, Vsak svat ga bo čisto von spiv, De bo on zvedev No drugem povedov, 15 Kedaj je na ohceti biv. Sam Bog nam je to pervoliv, No vina nam pit dovoliv: Smo žihar veseli, K je v Kangalileji 20 Tud Jezus na ohceti biv. Je storo tam čudež lepo, Kje vincajim zmankalo blo: Marija je bila To vince sprosila 25 Od svojga lubga sinu. Svet zakon je on počastiv, K je z vode to vince storiv : Je dav starešino, Požegnav to vino, 30 Vsak svat ga bo žihar tud piv. Moj bratec le vonkaj ga spi, S tem se Marija časti: Stegni desnico, Terdimo zdravico, 35 Požegnaj nam, Jezus, ga ti ! Vsak svat naj bo frišek in zdrav, Naj ga popiva le prav: Von z glašku popimo, Marijo častimo, 40 K je ona sprosila nam to! 5337 - (Od Sv. Jurija ob Ščavnici.) VII, Pr totoj gostiji, Sestre in bratje, Boga zahvalimo Za srečo prosimo 5 In kako zdravičko En drugmu napimo! Najprvo zdravico Na zdravje gospoda, Ki so poročili 10 Svet zakon sklenili In nam pa veselje Le to naredili! Na zdravje ženina In njega neveste, 15 De b dolgo živela, Bla zmiraj vesela, Enkrat pa v nebesih Spet skupaj sedela! Van, oča in mati, 20 Cen kupico dati: Na dno joj poglejta, Svoj žegen nam dajta In zakonska prav Za ljubo imejta! 25 Oča starašina, Nalite glaž vina, Vodili napite, Na zdravje zavžite, Enkrat pa v nebesih 30 Se žjo veselite! 5336. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Mart. Kosarja iz Za- gabra pri Teharjih, ki mi jo je poslal St. Singer iz Železne Kaplje. 5337- Zapisal Jožef Krajnc; narekal godec Rožman. — Iz Krajnčeve zbirke. III.—III. Pesmi svatovske. 5338, 5339. 275 Voditelj neveste In tvoja družica, Nam zdravje napita, Prav lepo živita 35 In k leti na gostijo Nas spet povabita. Na zdravje vseh svatov In sester in bratov Kupico nalijmo, 40 Po pameti pijmo, Da tudi v nebesih Se vsi veselimo! 5338. (Iz Mozirja.) VIII. Eno pesem bom zapel, Svatom veselje stril, Moje srce pa želi, De b’ dobre volje bli. 5 Dobro zdravje naj gre Ženinovim starišem: De b’ dobre volje bli: Bog vam zdravje daj 10 Vživat’ vekomaj, Enkrat prit’ po Ion Pred ta nebeški tron. Dobro zdravje naj gre Nevestnim starišem: 15-- — De b’ dobre volje bli: Bog vama zdravje daj Vživat’ za naprej, Enkrat prit’ po Ion 20 Pred ta nebeški tron. Dobro zdravje naj gre Našim ženinu Jen tudi nevesti, Ker se tak vesel drži: 25 Bog vama zdravje dej Vživat’ za naprej, Enkrat prit’ po Ion Pred ta nebeški tron. Dobro zdravje naj gre 30 Našemu predfelerju In kranceljungfrov, Ko se tak na smeh drži: Bog vama zdravje dej, Vživat’ za naprej, 35 Enkrat prit’ po Ion Pred ta nebeški tron. Dobro zdravje naj gre Gospodu fajmoštru, Ki so vaj poročil’, 40 Svet zakon blagoslovil’. To pesem bom sklenil, Bogu vas izročil: Godci, zagodite zdej, Čast Bogu vselej! ix. 5339- (Kranjska.) Zdaj eno pčsem bom zapel, Na zdravje pil neveste, Katero še ne veste, 5 Ker sta srečno vkup prišla, Ženin’ srečo vošit jel, De b’ v milost božji bla! 5338 . Neznanega zapisovavca. — h prepisa Fr. Praprotnika. 5339 - Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 47. 18* 276 III.—III. Pesmi svatovske. 5340, 5341, 5342. 5340 - (Od Sv. Martina na Paki.) Zapojmo skupaj zbrani, Naj žalost bo na strani, Zdravico prav veselo, Bo vse razveselilo; 5 Naj gre okolj, naj gre okolj, Da b’ blo po božji vol! Nalite en glaž vina Na zdravje starešina, Le primi ga, zavzdigni 10 In okolj tovaršem migni; Naj gre okolj, naj gre okolj, Da b’ blo po božji vol’! Nalite spet glaž vina, Na zdravje pa ženina, 15 Da b’ dolgo let živela Z nevesto prav vesela: Naj gre okolj, naj gre okol, Da b’ blo po božji vol! Nalite vsem glaž vina, 20 Dokler ga flaša ima, Na zdravje kompanije, Dokler se vino pije: Naj gre okol, naj gre okol, Da b’ blo po božji vol! 25 Kdar žalost nas napade, Ko solze siljo rade, Si vinca natočimo, Veselje spet dobimo: Naj gre okol, naj gre okol, Da b’ blo po božji vol! xi. 5341- (Iz Podzemlja.) Na mizi mi stoji jen pisani glaž, Godci nam godejo ravno ta čas, Godci nam godejo ravno tako, Da bomo peli zdravico to, 5 Da kratek čas nam bo! XII. Vesel hčem biti, Vina hčem piti, Zdaj že veselo Za glažek držim! 5342 - (Iz krške okolice.) 5 Zavoljo kompanije Ženin naj pije, Nevesta pa stori Ravno tako, ha ho! S to Zdravljico smo že skoz, 10 Kaj č’mo zdaj storiti? En glažek vinca je nalit, Č’mo ga ven popiti. Vsak, ki pil bo vince to, V srci prav vesel naj bo! 5340. Zapisala (?) Urša Košak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5341. Zapisal Janko Barle. — Iz »Letopisa slov. Matice « 1889. str. 77. Podobne tudi spodaj v razdelku IV. 5342. Zapisal V. Kapler. — Iz njegove zbirke. III.—III. Pesmi svatovske. 5343, 5344, 5345, 5346. 277 xiii. 5343- (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) Trta je rodila grozda dva, grozda dva: Prvi grozd je ženin mlad, ženin mlad, Drugi grozd je nevesta mlada, nevesta mlada. Zdaj ga bota pila obedva, obedva, 5 Zdaj ga bota pila obedva, obedva: Še nista ga spila obedva, obedva — Zdaj sta ga spila obedva, obedva, Bog naj požegna obedva, obedva ! XIV. 5344- (Iz Št. Andreža pri Gorici.) Oj srečen »ja«, Kjer zakon da, Ker v nebesa Pride tudi ta 5 Kuj devica, — Viva novica: Če ga prav spoznamo In držimo, Ku Jezus nas uči, xo Sveta vera, Sveti Jožef, Čist devic, •— Živio novic! xv. 5345- (S Krasa od tržaške strani.) Ta zdrav’ca spočeta 5 Naš velik perjato bio! Od hišne mater in očeta, Ta k’ jo ne bo pio, Od ženina in novice : Še včč perjato bio! Ta, k’ bo to zdravico pio, xvi. 534 6 - (Od Sv. Antona v Vse nove zdravice naj viinkaj gredo, Zapojem eno tako, da ji gliha ne bo: V imeni Marije device, Ker nam je sprosila to vince. Slov. goricah.) 5 Marija je skrbela za nas, Tan v Kani Galileji ta čas, Svojemu sini je rekla: »Svatom je zmenkalo vina!« 5343- Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Namesto ženin in nevesta v v. 2. in 3. se lehko poje tudi kako ime Jožek, Franček, ozi¬ roma Ančka itd. 5344. Zapisal Jožef Cejan; pela Mar. Nemec-Lutman. Iz Cejanove zbirke II. št. 50. « 7 » pesem se peva po poioki (ohceli) pri večerji. — Viva: enkrat je bilo tod skoro samo italijanski; pevali so (fantje) ital. pesni, vivali, govorili itd.; žali Bog popolnoma iztrebila se ni ta lulika če dandanes .« Pri¬ merjaj »Ti šentan ja /« v zakonskih. 5345. Neznanega zapisovavca — Iz VO. XVII. 6. 2. Pio, bio so ne¬ mogoče oblike na Krasu. 5346. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke III. za tovarše (v. 18) piše Tušak te van še, kar kaže, da je ta zapis najbrž prepisan. 278 III.—III. Pesmi svatovske. 5347, 5348. In Jezus je rekel sliižeb- nikom to, 10 »Napunte šest vrčov s friško vodo!« In rekel je dati staršino, Kateri je pohvalil to vino. Ker Jezus je tak vsmilenga srca, Za kaj ga kol prosimo, vse nan da. 15 Če zmenka nan kruha no vina, Le prosmo, on dosti ga ima. Nedužno veselje zveličar rad ma In rad se med briimne to- varše poda, Le s pametjo bodmo veseli, Jezusa spet bomo meli. 20 Zatoraj napimo v imeni Boga, Očeta no Sina no svetga Duha No rože Marije divice, Ker nam je sprosila to vince! 5347 - (Od Frama.) Vse sorte priglihe vam pesmi P°jQ. Se enQ popejmo, da joj glihe ne bQ, Od rože Marije dčvice, Ona nam sprosila vince. 5 Marija je zmirom skerbčla za nas, V Kani Galileji na ohcetni čas Rekla je svojemu sinu: »Svati pa neimajo vina!« »Nalijte šest verčov vode, 10 Da bg Kristus storil vince iž nje.« »»Dajte pokusit staršinu, Vam bQ on hvalil to vino.« Jezus je smilečnega sčrca, Za kaj ga kolj prosimo, vse nam da. 15 Vam zmenka kruh ali vina, Jezus pripravljeno ima. 5348 . (Okoli sv. Bolfanka na Pesnici.) Vseštote perglihe sem ’z pisma doj bro, Pa tega zdravliča je glihe ne blo, Od rože Marije device, Kera nam sprosla to vino. 5 Marija je prosla tan za nas, Tan v Kanan Galileji bla ohcetna čast, Tam rekla je k’ svojemi sini: »Svatje pa nimajo vina!« Jezus je reka ten jogron na to: 10 »Napunte te verče s’toj friškoj vodoj, No dajte skušavat strašini, On de zahvala to vino.« 5347. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 2g. 5348. Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove zbirke str. 78. III.—III. Pesmi svatovske. 5349, 5350. 279 Jezus je pač enga smilenga serca, Kaj koli ga prosimo, vse nam on da, 15 Naj bode ti kruh ali vino, Vse že perpravleno ima. Napi mi en glažek al pa dva Na svet’ga šant Janža no svetga Duha No roži Mariji divici, 20 Kera nam sprosla je vino. 5349 - (lz Konjiškega okraja.) Nam zmanka kruha al vina On že prpravleno ima. Veliko perglih se v tejh pes¬ mih pojo, Pa toti zdravici pa glihe ne bo: Od rože Marije device, Ko nam je sprosila to vince. 5 Kak je Marija skrbela za nas, Tam v Kangalileji na ohcet’ ta čas Rekla je svojemu sinu: »Svati pa nimajo vina!« Jezus je vsmileniga srca, 10 Za kar ga kol prosmo, on on nam vse da: Jezus je reki tem jogram tako: »Napolnte šest vrčov z toj frišno vodo, 15 Nesite jo starašinu, De bo pohvalil to vino!« Zdaj ga popijmo v imeni Boga, Očeta ’no Sina no svet’ga Duha, -V imeni Marije device, 20 Ko nam je sprosila to vince ! 535 °- (Iz Celja.) Vse sorte zdravice nam ven- kaj gredo, Zapojmo eno tako, da ji glihe ne bo, Od rože Marije device, Ki nam je sprosila to vince. 5 Marija je vedno skrbela za nas, Tam v Kan’ galilejski na ohcet’ ta čas Rekla je svojemu sinu: »Svatom je zmanjkalo vino! « In Jezus je rekel učencem tako: 10 »Vse vrče napolnite s frišno vodč In dajte pozvat starašino, Da bo poskusil to vino!« Saj Jezus je vsmiljenega srca, Za kar ga kolj pros’mo, vse rad nam on da, 5349. Zapisal L. Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal A. Kovačič. Pesem je natisnil Stepišnik v knjižici »Ženitvene ali svatbene na¬ vade in napitnice « 1885 pod št. IX. v knjižni slovenščini s temi predrugačbami: 1 priglih — 1 še tejh] nam v — 2 Pa] Alj] — 2 zdravice — 4, 20 Ko] Ki — vsmiljen’ga — 10 Za kar] Kar — 10 on n. v. da] vse nam on da — n Nam z.] Ce zmanjka nam — n alj — 12 pripravljeno — 13 tem jogram] učencem — 14 z toj] zdaj — 16 Da — 17, 19 imenu — 18 in . . . in. 535 °. Zapisal Rok Drofenik. — Iz njegove zbirke. 280 III.—III. Pesmi svatovske. 5351, 5352. 15 Na zmanjka kaj kruha in vina, Nam on vse pripravljeno ima. Zdaj pa ga pijmo en glažek al’ dva, V imen’ Očeta in Sina in sv. Duha In rože Marije device, 20 Ki nam je izprosila to vince. Le pijmo zdravico vsi skupaj, En glažek t’ga sladkega vinca K časti sveti Trojici Inoj Mariji devici! 5 Jezus je vendar usmilenga srca, Za kar kol ga prosimo, on vse nam da: Naj bo od kruha in vina, Že on pripravljeno ’ma. V Kanigalileji ohcet je bla, 10 Sta Jezus Marija v svatov- ščino šla. Je Marija Jezusa prosila: »Svatom je zmanjkalo vina.« Jezus je vslišal Marijino prošnjo, Je rekel: »Natočite mi vrče z vodo, 15 Dajte poskusit starešinu, On bode hvalil to vino!« je glažek v roke prijel, Vsem skupaj je tako zdra¬ vico napil: »Kje ste to vince dobili? 20 Pred nismo takega pili!« Preljubi moj človek, k’ pri mizi sediš, En glažek vinca pred seboj v roki držiš: Ogledaj se okolj sebe, Al’ je kak’ božec zravn tebe. 25 Če ti en’mu en glaž vinca deliš, Njemu njegovo žejo ugasiš, Sam Jezus bo tebe polonov, Z nebeškoj kronoj te kronov. Če pa, moj človek, žejo trpiš, 30 In ene kapelce vode dobiš, Spomni se na verne dušice, Kaj so za ene srotice. 535 1 - (Od Sv. Martina na Paki.) Starešina Tam vboga dušica v vicah trpi, Ona zdihuje in kliče na žive ljudi, 35 Da bi na nje se spominjali mi, Za nje tudi Boga prosili. 5352 - (Podjunska.) Pijmo ga v imenu Boga, Sinu noj svet’ga Duha, V čast Marije device, Ki nam je sprosiva to vince. 5 Ona je sprosiva to vince za nas V Kanigalileji na hosetni čas. 5351. Zapisala (?) Urša Košak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Umetna podobna, ki jo je zložil narodni pevec Jožef Pajer, je tiskana v Koroških bukvicah 373 — 375 - 5352. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. š/. 764, kjer je k v. 1—4 pndcjana ta-le varijanta: Kolko te sorte se pesmi pojo, * Še temu zdravljenju priglihe kne bo; * Od rože Marije device, * Od tega sladkega vinca. III.—III. Pesmi svatovske. 5353, 5354. 281 Rekva je svojemu sinu: »Svati pa nemajo vina!« Ježuš je djav jogram tako : 10 »Napovnite vrče le s frišno vodo. Podajte ga starejšim, Da bo pohvaluv to vino! Podajte ga starejšini, Da bo požegnov to vino!« 15 ježuš je milostliv’ga srca, Kar ga mi prosimo, tiste nam da. Pomanjka nam kruha bolj vina, Saj že pripravleno ima. Jezus pa šriba v nebesah tegre, 20 Kak so nocoj nebesa lepe. Kako se bomo veselili, Ko bomo samega Boga ča¬ stili. Ano tako devico prav v’hko česti, Kira svojega sina prav lepo uči. 5353 - (Od Železne Kaple.) Eno pesem bi mi smeli zapeti Pa ne vemo, kako bi jo smeli začeti: Na čast Marije device, Ki je nam izprosiva to vince. 5 Kako je Marija skrbelaza nas, V Kani Galileji na en hoj- citen čas Djala je svojemu sinu: »Svati pa nemajo vina!« Jezus pa pravi tam jogrom tako: 10 »Napolnite verče s to frišno vodo, Nesite ga starešinu, On bo pohvalil to vino!« Jezus je pa vsmiljenga srca, Kadar ga mi prosmo, on nam rad da: 15 Al manjka nam kruha al’ vina, On že pripravljeno ima. Zdaj ga pa pimo v imenu Boga Očeta in Sina in svetga Duha V družbi Marije device, 20 Ki nam je sprosila to vince ! 5354 - (Iz Ihana.) Te nove zravicezdej vinki gradd: Preluba Marija divica, Marija divica, to svahko ime, K’ nam ja sprosiva za vince j 535 3-^Zapisal Št. Singer. — Iz njegovega rokopisa. Hojciten čas = hochzit -|- Zeit! 5354. Zapisal Anton Breznik; pela mati mu Terezija. — Iz njegove zbirke II. št. 110. Pesem »od Kanigdlilejske oliceli « se poje po tem napevu (zapisal Luka Pintar brez besedila): 282 III.—III. Pesmi svatovske. 5355, 5356. 5 Najprčd ja prosiva za tiste i>ldi, K’ so v Kan’ Galileja na vofceti bdi; Prosiva je soj’ga sina : »Svatam ja zmankalx vina!« Jtžxš ja vsmilen, ja reku toko: 10 »Nalite šest varču iz frišno vado, Dejte pokus’t’ starašim., Van bo pohvalu to vini.!« Zdej ga pa 'spimo an gva- ŽT>k al’ dva V jmen’ Již’ša ’n Marije jn svet’ga Diha, 15 V jmčn’ Jtbž’ša, Marije device, K’ nam ja sprosiva za vince. Zdčj zahvalimo večniga Bo- g^> Karkol nam prmajnka, vse Jižiš nam dd: Naj bo kruha al’ vina, 20 J-lžtš prprdvh>nga ima. Zdej ga prosimo za svett rej Jtžtš, Marija nam ga dej! 5355 - (Kranjska.) Vse sorte zdravice na sveti gredo, Vender zdravici še glihe ni blo Od ljube Marije divice, K’ nam je sprosila za vince. 5 Kako je skrbela Marija za tč, K’ so v Kan Galileje na svatovšni bli! Nagovorila svojga sina, Ko jim je bilo zmanjkalo vina. Jezus je vsmiljen rekel tako, 10 De b napolnili šest verčov z vodo; Potem pa poda starašinu, On je pohvalil to vino. Zdaj ga pijmo en glažek al dva Na zdravje tistiga, kter ga da: 15 Bog mu daj več let živeti In nas v ljubezni imeti! 5356 - (Pod Tlako pri sv. Križu poleg Turna.) fe nove zdravice zdaj vun- kaj gredo, Nobene ni take, da b’ jed- naka jej bla, Kakor je od ljube Marije device, Ki nam je sprosila za vince. 5 Najprej je sprosila za tiste ljudi, Ki so v Kani Galileji na ohceti b’li, Prosila je svojega sina: »Svatom je zmanjkalo vina!« 5355 - Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovih VP. V. //. 254 (str. 80—81). Zapis v VO. XVI. Č\j (med vrhovskimi) se loči v tem: 1 svetu — 4 Ki — 4 za] to — 7 svojiga — 8 je bilo] je — 9 je v.] usmiljeni je — 10 Da — n starišini — 14] N. z. tajistiga, kir ga daja — 15 daj] daj še. 5356- Zapisal J. Miklavčič. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. III.—III. Pesmi svatovske. 5357, 5358. 283 Jezus usmiljen je rekel tako : 10 »»Napolnite šest verčov s frišno vodo : Dajte pokusit starešini, On bo pohvalil to vino.«« Zdaj gapimo en glažekal’dva V imen’ Jezusa, Marije in sv. Duha, I5 V imen Marije device, Ker nam je sprosila za vince. 5357 - (Iz Zagorja za Savo.) Te nove zdravice zdaj ven- kaj gredo, Nobene nej take, de b’ glihe 10 ne b’lo: Od ljube Marije device, K nam je sprosila za vince. 5 Narpred je prosila za tiste ljudi, K’ so v Kanigalileji na oh- ceti b’li. Prosila je svojega sina: »Svatom je zmanjkalo vi- 15 na!« Jezus je usmiljen, je reku tako: »Nalijte šest vrčov s frišno vodo, Dajte pokusit starešinu, On bo pohvalu to vinu.« Zdaj ga pijmo en glažek al dva V imen Jezusa, Marije in svet’ga Duha, V imen Marije device, K nam je sprosila za vince. 535 ° (Iz Krasinca.) Te nove zdravice zdaj ven- kaj grejo, Ki bratci pojejo, ker vince pijo: Od ljube device Marije, Ki nam je sprosila za vince. 5 Ona je prosila za tiste ljudi, Ki so v Kani Galileji na ov- ceti bli, Ona prosila svojega sina, Da naj da svatom vina. Jezus je usmiljen, je rekel tako: 10 »Nalijte šest vrčev štrihane z vodo: Neste poskusit starešino, On bo pohvalil to vino.« Zdaj zahvalimo vsi skupaj Boga, Očeta in Sina ter svet’ga Duha, 15 TudipreljuboMarijo devico, Ki nam je sprosila za vince. Naš Jezus je vsmiljen, je dober za vse, Kar kol’ ga prosimo, to vse nam on da: Naj bo od kruha al’ vina, 20 To vse on pripravljeno ima. 5357. Zapisal HinkoSevar. — Iz njegove zbirke III. št. 16; 2 ne = njej. 5358. Zapisal Peter Črnič; povedala mu mati Ana Črnič. — Iz nje¬ govega rokopisa, ki mi ga je poslal Ivan Sašelj. 284 III.—III. Pesmi svatovske. 5359, 5360, 5361. 5359 - (Iz Slamne vasi.) Te nove zdravice zdaj ven- kaj gredo, Ki bratci pojejo, ker vince pijo, Od ljube device Marije, K’ je nam sprosila to nebo. 5 Jezus usmiljen je rekel tako : »Nalite šest vrčev štrihanih z vodo, Dajte starešini pokusit, On bo hvalil vino to!« Hvalimo, molimo vsi skupaj Boga, 10 Očeta in sina in svet’ga Duha Preljubo devico Marijo, K’ je nam dala to vino! 5360 . (Iz Krupe.) Smo v Kani Galileji bli, Tam smo pumpo pumpali, Tam smo pumpo pili. Marija j e rekla svojemu sinu: 5 »Svatem je zmankalo vina !« Naš Jezus je usmiljen, usmi¬ ljenja serca, Vse nam dobro da, je reku taku : »Natočite šest verču štriha¬ nih z vodo 10 In dajte pokusit starešinu, On bo pokusil to vinu!« 5361 . (Iz Ajdovščine.) No nuove zdrovice zdej von- kej ghroduo, De takih še slišot nej blu, Uodkar jo Morije drnca, K’ nom jo sprosila zo vince, 5 Prosila, prosila zb tiste oldi, K so v Kan Ghalilei no uohcoti bli. Prosila je subjigha sina: »Svatuauci nejmojo vina!« O usmileni Jejzus se jo usmilu čoz nos, 10 Je pestu noliti šjest vrču ubdje. Dau jo pokust starešinu, Uon je zohvalu zb vinu. Zdej~pijmo zdrovico on ghla- žok al dva, Vjemjoni Morije jon svejtgha Duhd, 15 V jemjoni Morije divice, K nom jo sprosila zb vince. 5359- Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. 5360 . Zapisal Janko v Barle. — Iz njegove zbirke. 5361 . Zapisal Avg. Žigon. — Iz njegovega zapisa. Pevec je pristavil: »Vid’jo, tu je zdej zmirom noprejt; buh vej, kolk oldi jo blu tom no uohceti zo puojot zdravico . . . Ma jost nejm’m moči nje ghrla več; ma jost, k’ som bu štor 30, 33 lejt, tok se nejso lotil puojot, če nej blu puolk mene.« III.—III. Pesmi svatovske. 5362, 5363, 5364. 285 5362 . (Iz Cerkna.) Nawae navvicae pa won -/redtio, Tačih zrečdnih še nkul ni blu, Kot jae Marij® dewica, K’ jae ndm sprasila za wince. 5 Marijse pa pruosi za taijste h>di, K’ sa u Kanj'alilej na wcohceti bil, Prašila jae s&j/a sina: »Swatawae nimajae wina!« Jdzus jae duobtr, jae ridku taku: 10 Napounite Siest w6rčew s ta fiišna wadu6, Nesitae paktisbt staraešinu, Wan bud pahwalu tu winu. Jezus jae duobbr, usmilbyna Sbrca, Kar j'a pruosma, usd/a nam da: 15 Naej ja pruosma kruha al wina, Wan žae porpravvlaenu ima. 5363 - (Iz Cerkna.) Te nove novice, ki venkaj gredo, Nobena ni taka, de b’ gliha ti bla, Sama Marija devica, Ker nam je sprosila za vince. 5 V Kan’ Galileji je ’na ohcet bila, Marija ’n svet Jožef sta tudi tam bla. Marija je prosila svojega sina: »Svatovi nimajo vina!« Jezus je dober, je rekel tako : 10 »Napolnite šest verčev s to frišno vodo! Dajte pokusit starašinu, On bo pohvalil to vino!« Le pimo ga en glaž’k al dva V imenu Očeta in svetga Duha, 15 V imenu Marije device, K je nam izprosila za vince. 53 ^ 4 ' (Iz Grahova na Tolminskem.) Vse nove novice, kivenkaj gredo, Sama Marija divica, Nabena ni taka, da b’gliha ti b’la, Ki je za vince sprosila. 5362 . Zapisal Frančišek Sedej. — Iz I. Baudonina de Courtenav-ove razprave »Die Sprachproben des Dialekles von Cirkno (Kirchheim)« v »Archiv fiir slav. Phil .« VIII. 2jg — 280, kjer pa so verzi napak razdeljeni. 5363 . Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. 5364 . Zapisal Ant. Črv. — Iz njegove zbirke; 5 na ohceti = (e)na ohcet je. 286 lil.—lil. Pesmi svatovske. 5365, 5366. 5 V Kani Galileji na ohceti b’la, Jezus je dober, je rekel tako : Marija ’n svet' Jožef sta tud’ 10 »Napoln’tešestverčevzvodo, tam b'la, Dajte pokusiti ga starašinu, Marija prosila je svojiga sina: On bo pohvalil to vino.« »Svati več nimajo vina!« Le pimo ga, bratci, en glažek al dva V imenu Očeta in svet’ga Duha, 15 V imenu Marije, prečiste device, Ki nam je sprosila za vince. 5365 - (Iz Volčan na Tolminskem.) Marija j’ prosila Gospoda za nas V Kan-Galileji na ohceti tam, Nam prosila nje sina, Ker v sodu nimajo vina. 5 Jezus vkaže vsem jogrom tako: »Napunte lodrice s to frišno vodo, Dajte je tj e starašinu, Naj on pokusi to vino!« Starašina kadar pokusi vodo, 10 On ni vedel nič, kaj je to; Pokliče sam hitro ženina: »Od kod imaš ti tole vino?« Ženin odgovori starešinu tako: »Naš Jezus je vsmiljen inuj nam vse da, 15 Naj zmanjka kruha al’ vina, On že pripravljeno ma.« V našeh časih so tudi radi Judje hodil’ na ohceti; K’ uni vpijejo pijani, 20 Kako bo pa Kristus med nami! V Kan-Galileji na ohceti tam So bili jogri s Kristusom, Sveti Jožef, Marija devica, Zemlje nuj nebes kraljica. 25 Ta svet zakon je ’n velik sakrament, Kdor ga prav drži, v nebo bo vzet. Sam Bog ga je v paradižu postavil, Adamu za Evo pomagal. Kadar se svatje poljubljajo. XVII. 53 66 - (Iz Podzemlja.) Ko prinesč na mizo kokošjo pečenko, godci zagodejo, a svatje zapojo veselo pesmico: Tičica, golobček, Ti boš mene, ja bom tebe Kušekaj me v gobček, Kušekala v gobček. 5365. Zapisal Jožef Kragelj. — Iz njegove zbirke; 18 Judje pač nam. Ljudje. Opomnja. Od teh kanigalitejskih zdravic je ločiti kot gotovo 7ienarodno tisto, ki se začenja »Tamkaj v Kanigalileji * Je srečno ženitvanje b’lo«. 5366. Zapisal Janko Barle. — Iz Let. slovenske Matice i88g, str. 76 . Vinčekaj = obimčkaj. III.—III. Pesmi svatovske. 5367, 5368, 5369, 5370. 287 5 I še j eno malo, Kušekaj ga, vinčekaj ga, Da se bo kaj znalo, Primi ga za vrat! 5367 - (Iz Podzemlja.) Kadar to pesmico pojejo, se vsedejo svati tako, da ima vsaki mož dve ženski pri sebi, katere potem kušuje in to pesmico poje: Tičica, golobček, Ja čem tebe, ti boš mene, Kuškaj mene v gobček, Noter kušnil v gobček. 5368 . (Iz Metlike.) Tičica, golobček, Kuškaj mene v gobčik, Ti si moja, jes sim tvoj ! Vselej Bog pomagaj ! 5 Kušekaj, binčekaj, Primi ga za vrat. Ti si golobčica, Jest sem pa golobčik, Ti boš mene, jest bom tebe, 10 Kušekal v gobčik! XVIII. 5369 - (Iz Motnika.) Ena tička mi p6je, Sam ne vem kje, Na unem kraju Ljubljance Na ravnem polil. Preljubi moj bratic, 10 Prim jo za vratič, In kuškej, objemčkej Jo tavženkrat! 5 To ni nobena ptičica, To je ena pisana majolčica: Od zunej je lepo pisana, Od znotrej vinca štrihana. Kir te zdravičke pel ne bo, Ni vreden, de na svetu živi: 15 Živ, živ, živ, živ ! De b’ se v nebesih veselil! 5370 . ',z Višnje gore.) Ena ptička mi je pela, Sam ne vem kje, Dol pod Ljubljanco Nad vinskim goram. 5 To ni nobena ptička, To je pisana majolčica: Od zunaj lepo pisana, Od znotraj vinca štrihana. Oče starašina, 10 Le daj ga do dna; Potem te bom kušnil, Objemčkal za vrat! 5367. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. 5368. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V. 14. Pesem se poje »ko se zbira v čašo«. 536g. Zapisal G. Križnik. — Iz njegove zbirke GI\. I. 36. 5370. Zapisal Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke II. št. 12. 288 III.—III. Pesmi svatovske. 5371, 5372, 5373, 5374. 5371- (Iz Gorenje Vrtojbe.) To pesem poje eden izmed svatov pri večerji. Najprej zapoje starejšim', potem po vrsti okoli mize vsakemu moškemu, kteri mora trčiti s pevcem z bo- kaleto in objeti ter poljubiti svojo sosedo. Ta navada je bila nekdaj, zdaj ni več. Tičica poj a, Kjer sama ne ve, kje, Tam gore za Ljubljanco Na ravnem polji. 5 To ni nobene tičice, Sej je ena pisana majolčica. Oča starešina, Tauš, viva! (Prime bokaleto [majolčico] 'ter trčita). Zdaj jo moraš kušnit, 10 Objančvat lepo! Sedaj se objameta in poljubita. Za oča »starejšina« pride potem »oče Juri«, »oča Janez [Žan]«, »boter Franc«, »kompari Jože« itd., kakor se imenujejo svati. 5372- (Od Sv. Andreja pod Gorami.) Ena tička mi poje, Na vunkraj Ljubljance, Da sam ne vem kje, K je ravno polj6. XIX. 5373- (Od Rogatca.) Dever napije zdravico duhovnemu gospodu, ki je mlade ljudi poročil, in pravi: »Da si bodeta bolj dobra, se bomo pa kušnili.« Nato z desnico prime kupico, vodilo (vodiljo) pa z levico, in si roke križem deneta, kakor da bi se pod pazdiho peljala, in tako vince spijeta. Na to mu godci zapojejo tako-le: To je ’na lepa kupica Kaj — en kušec le košta! Zrelega vinca ’z sodica ! 5Lekušnitase — lekušnitase! Kaj velite, kaj velja? Na to se kušneta in sicer tako, da moški sedi, ženska pa vstane in možkega kušne, in to gre okoli mize. xx. 5374- (Od Rogatca.) Zdaj bomo pa pili v imenu Ni firšt, ni kral, cesar tud tega, nikdar, Kater nam vse da: Ampak sam večni Bog, 5371. Zapisal Jožef Cejan. — Iz njegove zbirke III. št. 43. 5372. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Druge enako začenjajoče se pesmi bodo objavljene med napitnicami. 5373- Zapisal Janez Žurman. — Iz njegovega spisa »Zenitovanje okoli Rogatca na Štajerskemu v » Novicah « XVII. (i8^g) 2g. 5374 - Zapisal Janez Žurman. — Iz njegovega spisa »Zenitovanje okoli Rogatca na Štajerskem « v » Novicah « XVII. (18sgj zg, kjer je pisano, da je ta napitnica »pri vsaki gostii navadna «. III.—III. Pesmi svatovske. 5375, 5376, 5377. 289 5 Kter nas reši iz nadlog! To se pa pilo bo z odkritoj glavoj: Brez vse dolpostave, Brez vse obrišbrade, ’Z rok v roke, 10 Ne sme se reči ja ne nak! Kdor pa tega ne zna, Mora piti glažeka dva. 5375 - (Od Slov. Bistrice.) Kdor si pri tej zdravici količkej drugač reče al spozabi, more za štraf (kazen) kaj posebnega opraviti. Zdravica se tako-le glasi: V imeni tega, Ko nam vse da, Na zdravje tega, Ko na žegnanem kamni stoji, 5 To cartano rožo in cel svet v rokah drži, In našim dušam špižo (jed) deli, In nas z toj vinskoj kapli- coj razveseli. V imen tega, Ko je prevzel naš dolg: 10 Ni ga prevzel noben firšt (knez) ne kral, Tud ne s vitli cesar: Prevzel ga je sam večni Bog, Kakor vsaka mati svojih lastnih otrok! Podoknice. 1. 5376- (Dolenjska.) Fantje pojo ob ženitovanju zvečer pod oknom: Srečen večer, srečen dan Zen’nu, nevest’ in svatolcom, Ki sta od tega ledek stanu Na ta dan vzela slovo 1 5 Ljubi ženin, bodi vesel, Ker žlahno rožo si prejel; 5377 - (Z Blok pri Cerknici.) Al zbrau sx sijonasvuojo Al zbrau sx si jo na svuojo pomuč, rokuo, Dau jx buoš od kjeudra kluč; Jumu jo buoš pa za ženuo ! Imel jo boš za pomoč, Nji zročil gospodinjsk’ ključ. Bog vama daj svojo pomoč, 10 Vama naj svet’ nebeška luč, Da bi v ljubezni vselej b’la, Zraven ljubila tud’ Boga! 5375 ' Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal A. Kovačič. Zjapisoiiavec je to natisnil tudi v »Slov. Gosp.* 1883. str. 22 in v svoji knjižici »Zenitbene ali svatbene navade in napitnice «, 1885, str. 24 in str. 33, tukaj s temi predrugačbami: 1, 8 imenu — 2, 4, 9, 2 Ko] Ki ■— 5 celi — 6 špižo (jed)] hrano — 7 to vinsko kaplico — 10 nobeden — 10 Kral — n Tudi. 5376. Zapisal Fr. Sreboški-Peterlin. — Iz njegove zbirke. 2 Svatolcom po pravopisu elavcev iz svatovcev. 5377 - Zapisal Izidor Modic; pel K. Zadnik, ki je dejal: »Tuo so pa laški fantje pod uoknam zepejli, kx se je Matijetava z Lašč možila«. Iz zbirke Modčeve št. no. 19 290 III.—III. Pesmi svatovske. 5378, 5379. II. 537 «. (Iz Levca v Savinjski dolini.) Tud mi bomo eno zapeli Na zdravje vas fantov veseli, Zato ko ste prišli jemati slovo Od ženina ino neveste lepo. 5 Zdaj bote darilo dobili, Ko ste nevesti krancelj pu¬ stili : Sam Jezus nebeški je tega vesel, Pa tudi naš ženin, k je v zakon jo vzel. Oče in mati so žalostni bli, 10 Kadar jih hčerka zapusti: Sej to jih še v srce razveseli, Ko nedolžna ta svet zakra¬ ment zadobi. Nedolžnost pred Bogom ve¬ liko velja, Sej tudi Marijo za ljubo ima : 15 Nevesta se lahko veselo drži, Ker še kranceljček beli na glavci cveti. Oče starešina, recite vi, Naj ženin en glas na fante spusti, Da jim še enkrat veselje nardi, 20 Kir so nam tako lepo pre¬ pevali. Zdaj glažke vsi v rokah dr¬ žimo, Na zdravje vsih fantov na- pimo, Da bi enkrat veselo zaukali Tam pri nebeški ohceti! 5379 - (Iz Levca v Savinjski dolini.) Mi smo se skupaj zbrali Vsi zauber fantiči, Da bi eno zapeli, Pa tud zaukali: 5 Na zdravje tebe, ženin, In tud nevesta ti, Kir danes sta začela Svet zakon vživati. Da bi ga uživala 10 Vse dni pa tud’ noči, Da bi skupaj zaspala Na beli postelj ci! Na zdravje starašnetov, Da bi vesela b’la 15 In tud te druge svate Lepo komandirala! Zdaj še pa en štikeljc Na zdravje predfirarja In tud njegove družice, 20 Ko ga tak rada 'ma: Da bi se rada ’mela, Enkrat tak srečna bla, Da b’ tudi pred oltarjem Bla skupaj zvezana! 25 Zato smo semkaj prišli Ženina nevesti zročati, Pa bi tud’ rad prijeli Deset goldinari. Zdaj vam pa vsim skup vo širno, 30 Da bi tak srečni bli, Da bi vsi skupaj peršli K nebeški ohceti! 5378. Z.apisal Ivan Pilih. — Iz njegovega rokopisa št. 7. 5379. Zapisal Ivan Pilih. — Iz njegovega rokopisa št. 10. »Poje se pod oknom, ko pridejo fantje ukat .« III.—III. Pesmi svatovske. 5380. 291 Prežarske. L 5380 . (Od Sv. Antona v Slov. gor.) Lubleni gostiivajšaki, Ena prošja je do vas: Či hteli bi poslušati Od prežarov en glas. 5 Zadost jih le zapustlo je Gnes toti ledig stan, Pa samo v toti fari nej, Še v drugi fari kaj. Ledig stan je gnes poslan 10 V to dolgo večnost ta, No tam bo za vas hranjeni Do sodbe Jezusa. Tud vidva gnes zapiistla sta Zdaj toti ledig stan, 15 Sta drugega zadobila, Mi je zakon imenvan. Ja v toti fari trojički Cirkve svete Trojice Sta v zakon gnes premejena 20 No sta požegnana. Ja sveto pismo govori, Da zakon je lep stan, V nebesih v velki časti je, Či le je prav zdržan. 25 Gnes vzela, Jula, boš slovo Od tote hiše proč, Či glih odideš z domi proč, Ne sme ti biti joč. Gnes prosi očeta lepo 30 No drugo žlahto vso, Naj tebi vse odpustijo No beri jim slovo. Svoj’ga očeta posebno še, Ki trudili se so, 35 Da sojo te gor zredili, Vičili prav lepo. Ena peršuna še fali Na tem gostuvaji, Ki telo že tam v grobi spi, 40 Duša pa je v večnosti. Zmislite na mater še, Ki v grobi perhnijo: Da oni bi gnes živeli, Bi tud veseli bli. 45 Morebiti to želeli so, Da včakali se bi, Pa smilen Jezus križani On vse drugač stori. Vi gospodi in gospe, 50 Vi žene in možje, Vsi skupaj prosimo lepo, Da ne bi jezni bli! Še vselaj ena prošnja je, Od prežarov en glas, 55 Ki vuni lepo stražijo Že precej dolgi čas — Pri vsakem vogli jih stoji Po seden al’ po šest —- Či hteli dat’ bi vsakemu 60 Eno purjo bedro jest. Vse prazne te besede so, Več ne pogerjemo: A, či pa glih se to zgodi, Saj ne bi jezni bli. 65 Le pojte, oča, s kupico, No moziganti vi, Nam bodete zaigrali, Mi pa bomo g domi šli. 5380. Zapisal Josip Klemenčič. — Iz njegove zbirke št. 14. 19* 292 III.—III. Pesmi svatovske. 5381, 5382. 538l. (Iz Hajdina pri Ptuju.) Preljubi gostovenci vi, Eno prošnjo mam do vas, Če hteli bi poslušati Od prežarov en glas: 5,Pri vsakem okni nas stoji Po sedem al po šest, Če hteli dat bi vsakemu No purjo bedro v pest! Pa prazne te besede so, 10 Mi ne poginemo, Pa če se ravno to zgodi, Saj nemo jezni mi. Gnes, Micka, vzela boš slovo O tote hiše proč, 15 Saj ne boš dauč od doma šla, Ne sme ti biti joč. Še ena duša nam fali Na tem gostovanji, Ker truplo v črni zemlji spi, 20 Duša jev večnosti. 5382 . (Od Frama.) Jaz ne vem, kaj bi s’ zač^l, Nekaj bi vam rad zapčl. Cela naša kompanija Vaše norce opominja. 5 Kteri pride sem na pQt, Vsak s§ flisa hitro v kQt. Jaz sem to že davno čul, Kaj nicoj pri ti hiži bQ. Hišni oče sq tako rekli, 10 Da bq>jQ klobasic pekli, Vsakemu firkel vina kcoj, Da bQ šel vesel domu. 5381. Zapisal Anton Pesek. — Iz njegove zbirke št. 24. 5382. Zapisal Oroslav Caf; pel Blaž Bedenik. — Iz CO. I. 95—97. Ali je narodna, je pač dvomljivo; še bolj dvomljive narodnosti je nastopna, ki jo priobčujem pod črto. Zapisal jo je A. Hren. (Od Sv. Trojice v Halozah.) Obogi je prežarski stan, Črez okno se zgleduje on tam: On milo zdihuje, Ker včasi zmrzuje, 5 Na zadje kot pes je odgnan. On komaj se včaka noči, Da hitro na prežo leti: Že dolgo se trošta, Da bode vse košta, 10 S kom se gostuvančan masti. Ko prežari pridejo ta, Podvoje vam podpreta dva, Po štirje pri okni, Ti drugi pa v lojpi, 15 Po šest jih pa v hiši sloni. Od zime trepečemo zdaj, Si mislim, da bode še kaj: Tam v lojpi gledijo, Pri okni slonijo 20 In vahče kak maček na miš. Vse to bi še prežar prestau, Da bi nova navada ne bla: Na vsaki gostiji Zdaj skoraj že blizi 25 Žandarma za prežara sta. Ko blizi priskačemo ta, Kde ktera gostija je bla, Pa blizi ne smejmo, Kam žandarni velijo, 30 Še dvoriše pogledat ne smem. Če kteri nomalo stoji, Žandarn se ves jezen zreži: Marš, purši, ge causi, Drugač te klobasi 35 In ketnce nesli kraj se. III.—III. Pesmi svatovske. 5382. 293 40 Mi smo vaši sq>sedi, Vsi smo tako žalostni, 15 Ker mormo zvun pri oknah 35 stati In od mraza dregetati. Če bi nas kar tu ne blo, Gvišno strah bi vas bilo. Kteri če na prežo it, 20 Mora biti preja sit: Če bi se doma ne najel, Bi tam od glada konec vzel. Kranceljunfrava s^men’ dopade, Ko lčp zelen krancel ’ma. 25 Lepo se na smeh drži, Ko s§ ji nčkaj dobro zdi. 45 Malo pije, malo jč, Ki s§ skoro ženit’ če. Kaj ne spije, pak razlije, 30 Kaj ne snč, pak v aržeti skrije. 50 To se men’ prav dobro zdi, Da tako za m§ skrbi. EnQ purQ al’ kavrača Režte nam, vi hišni oča! To nam pač lčpo diši, Dajte nam, kaj mate vi: Vsej jaz kar velko ne želim, Da le no malo proč dobim! Kedar greste dol u klet, Se ne smčte dol zaprčt’: Daj nam Bog ’no dobro srččo, Nam pak bučo najtQvečQ, Da bi s? napili vsi, Ker smo tako žalostni. C? nas čete darovati, Štale čemo vam nehati. Če nas bote darovali, Vaše štale bojq> vam ostale. Zvunč je huda zvčrina, Ker lisica z repom kima. Lehko še se vam zgodi, Da še sova vas dobi. Če kteri bo mejo Kdaj kako gostijo, 55 Le prežare vzemite si kcoj. Zdaj pesmi te konec naj bo, In dajmo tim špasom slovo: Z resnicoj končati Ja moramo znati, 60 Še pred kak gremo domu. Če ravno povableni ni, Smo prežari tukaj sem šli Pa vendar želeti In srečo voščiti 65 Zenihu in nevesti še mi. $5? P " S " “ Kak lušno je paC viasi bilo. Pred kak v zakonski stan poda(!) Pa v zakonskem stani Naj Bog vaj ohrani, 70 Svet žegen in srečo vam daj! To pesem bo razumel bravec, ako mu povem, da je prežanje bilo večkrat prepovedano: »Sogenanntes Pransengehen (iz slov. prežati ,bei Hochzeiten als ungeladener Gasi ['Schmarotzerj mitessenj oder Tanzschauen ist verboten « (dvomi dekret z dne 28. avgusta ipj3 in 4.jan. 1780, Unger-Khull, Steirischer ortschatz 109). Kaj hočemo prežari zdaj ? Podati se mormo nazaj: Po nemško spoštvani, Po pasje odgnani, 40 Še vsaki se smeji nam zdaj. Le s šegami novimi v kraj, To lepo vas prosimo zdaj. Le rajši domače, Ki ne vzamejo plače, 45 Zandare pa pustite v kraj! Kak snoči je tamkej le blo, Nas v srci zbolelo je zlo. Smo prišli do lese, Zdaj vsaki se trese, 50 Žandarni nam dajo slovo. Le k srci si vzemite to, Vas prosim, prežare zlo. 294 III.—III. Pesmi svatovske. 5383, 5384. Nicoj je že babji jag, Saj niedna baba repa nima. Kar vsaka baba kadi tobak: Čedni bote možki prav, 55 Naj bQ lšto ali zima, Da ga nieden ne bo dal! Darovanje neveste. 5383 - (Iz Podzemlja.) Preden začno godci k daru zvati, zapojo: Lepa moja Mare, Vesela mi bodi, Kot si ondaj bila, Kad si venček vila. 5 Prvega si vila Od bele šenice: Tega si dar’vala Svoj’mu drag’mu čačku. Drugega si vila 10 Od vinske trtice : Tega si dar'vala Svoji dragi majki. Tretjega si vila Od svojega poštenja: 15 Tega si dar’vala Svojemu dragemu! Kate moja mila, Vesela mi bila, Kot si onda bila, Kad si venčac vila. 5 Kate moja mila, Sad je tebi znati, Ko su tvoji čački I premile majke. Kate moja mila, 10 Sad je tebi znati, Ko su tvoji bratci I premile sestre. Kate moja mila, Sad je tebi znati, 15 Ko su tvoji strici I premile strine. Kate moja mila, Sad je tebi znati, 5384 - (Iz Duge Rese.) Ko su tvoji tetci 20 I premile tete. Kate moja mila, Sad je tebi znati, Ko su tvoji vujci I premile vujne. 25 Kate moja mila, Sad je tebi znati, Ko so tvoji kumi I premile kume. Kate moja mila, 30 Sad je tebi znati, Ko su ti susedi, Premile susede. Tete, vujne, strine, Otvarajte Skrinje, 35 Svi se približujte, Katu mi darujte. 5383- Zapisal Janko Barle. — Iz »Letopisa slov. Matice«, str. 79. 5384. Zapisal kr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. /275 (z melodijo). III.—III. Pesmi svatovske. 5385, 5386, 5387. 295 5385 - (Iz Stupnika pri Zagrebu.) Dok žene daruju mladenku, pjevaju gudci uz gusle: Hote, vujne, iz kuhinje, Nos’te, voz’te dare: Ki oplečak na opleča, Ki rubaču na ritaču, 5 Ki fertušek na trbušek, Ki pečicu na glaviču, Ki krajcarek, ki cvajarek, Naj si kupi nunačicu: Našej deci čudej treba, 10 Čudej treba, se do neba. 5386 . (Iz Vinice v Belih Kranjcih.) Pevaju svatovi na piru pošto se odnesu jestvine sa stola, i prostre bSli stolnjak i na st6I metne velik pšenični hleb ozgor okružen, udarajuči pladnji po stolu: Ajte k darom, ajte k darom ! Svaki barem po šesticu: Pristupajte, darovajte 5 Ajte k darom, ajte k darom ! Našu mladu nevčsticu, Ta pčsmica ponavlja se pšvajuči dok traje darovanje. Poslč dšvojke dvš po dve pripčvaju ovako: Daruj, Čačo, čerku svoju, zakon ti je, zakon ti je! Ako 1 ’ nečeč al se kratiš, zamer ti je, zamer ti je! Daruj, majko, čerku svoju, zakon ti je, zakon ti je! Ako 1 ’ nečeš al se kratiš, zamer ti je, zamer ti je! 10 Daruj, bratec, seku svoju, zakon ti je, zakon ti je; Ako 1 ’ nečeš al se kratiš, zamer ti je, zamer ti je! Daruj, seko, seku svoju, zakon ti je, zakon ti je; Ak 1 ’ nečeš al se kratiš, zamer ti je, zamer ti je! 5387 - (Iz Podzemlja v Belih Kranjcih.) Kadar darujejo ženina in nevesto, poj6: Ali, k darom pristopljajte, 5 Ali, k darom pristopljajte, Oče, mati, darovajte Brati, sestre, darovajte Našo mlado nevestico: Našo mlado nevestico! Oče škudo, mati ruho! Ali, k darom pristopljajte, Strici, strine, darovajte 10 Našo mlado nevestico ! (Potem pojo: vujci, vujne; tetci, tete; žlahta vsa itd.) 5385. Zapisal St. Korenič. — Iz ZZNZ. /. 136 z razlagami: 8 nu¬ načicu = zibačicu, 10 se = sve. 5386. Neznanega zapisovavca. — Iz Danice ilirske 1.1841, str. igg (VO. x r. 64J. 5387. Zapisal Janko Barič. — Iz -*Dom in Sveta ♦ Vlil. (i8g 5) na platnicah /5. št. (1). 296 III.—III. Pesmi svatovske. 5388, 5389. Jeni s kota, drugi s pota, Razvezujte črne mošnje, Saj ne boste nikdar več, 15 Dajte ven srebrne groše! Ledek stan je danas preč! 5388 . (Iz Podzemlja.) Ko zovejo k darom, pojo godci: Ali, k darom pristoplajte, Pristoplajte, darovajte Pristoplajte, darovajte Našo mlado nevestico: Našo mlado nevestico! Oče škudo, mamka ruho, Včeraj je bila še deklica, 10 Bratci, sestre, pristoplajte, 5 Danes pa je nevestica. Pristoplajte, darovajte Očka, mamka, pristoplajte, Našo mlado nevestico. Potem se poje vujci, vujne . . . tetci, tetce . . . žlahta vsa . . . vsi sosedi in sosede itd. Vse iz kota in iz pota Ledek stan je danes preč. Pristoplajte, darovajte Razvezujte črne mošnje, 15 Našo mlado nevestico: Dajte ven srebrne groše: Saj ne boste nikdar več, 20 Ak’ ji Bog da doživeti, Saj vam želi povrniti! 5389 . (Kranjska.) »Kadar se v jabolko pobira«, Le sim, le sim, hišni oče Ino tud hišna mati! Le sim se pomikajte, U jabuko potikajte! se poje: 5 Le sim, le sim, bratci in sestrice, Le sim se pomikajte Ino tud radi dajte. 5388 . Zapisal Janko Barle. — Iz »Letopisa slov. Matice « i88g, str. 80. 5389 . Zapisal Andrej Smolž. — Iz VO. XX. 37 b. Natisnjena je v SPKN /. 3 s temi premembami, ne glede na na glaske in apostrofe: 1 , 5 , 8 sem . . . sem — 1 6ča — 2 tudi — 3 sem — 4 V jabelko — 5 brat in sestra — 6] K življenju pomagajte — 7 tudi — 8] strijci, ujci — 9, 10] Kaj se bote spogledvali * Ko bi radi nič ne dali! — 11] Nevesti bo dnarjov treba — 12 Bode zib’ko — 13 Bode ... nji — 14] Bode daleč prepeljana — 15, 16 Čez. — Iz Korvlka je ponatisnjena v Kuhačevi zbirki IV. št. 1238, kjer je tudi melodija. V VO. je kot zapisovavec imenovan Prešeren; toda ta je pesem samo redigiral in ji dal v Kastelčevem prepisu z naslovom »Pefem per ozheti (nam. ohzeti), kadar fe v jabelko-pobira«, v VO. XXI. B. št. 3 (za » Cbelico « namenjenem rokopisu) to-le obliko: 1 ] Le sem, le sem, vi hižni oča — 2 Ino tud] Le sem, le sem, vi — 3 sem . . pomikvajte (z napačnim povdarkom na i) — 4 In v jabelko vtikvajte — 5] Le sem, vi bratje in sestrice — 6 sem . . . pomikvajte — 7 In tudi — 8] Le sem, vi strici, ujci — 9 Nikar . . . vmikvajte — 10 Nevesti pomagajte — 11] Nevčsti dnarjov treba bo — 12] Ko zibelko kupvdla bo — 13] De sinka v nji zibdla bo — 14] Ker daleč prepeljana bo — 16 zelene — 16 ledene. — Po tej redakciji je narejen Vrazov prepis v VO. V. n., ki se loči od njega, ne glede naglaskov, samo v tem: 14 prepelana — 15, 16 Crez. III.—III. Pesmi svatovske. 5390, 5391, 5392. 297 Le sim, le sim, stric in ujce, Nekar se ne umikajte, 10 Nevesti pomagajte! Nevesta bo dnarje nucala, Bo zibuvko kupovala, Bo sinka v nje zibala, Bo deleč prepelana: 15 Čes tri gore zelene, Čes tri vode ledene. 5390 (Iz Loškega potoka.) »Kadar se v jabolko pobira«-, se poje: Prelepi moji sosedje, Kaj boudem vas zdaj prosila: U cerengo pomagajte, Z veseljam radi mi dajte, 5 Ker boum deleč pčrpeljana, Ker boum dosti potrošila, U vsak oštariji pila. Ker dao bou eno petico, Daj mu Bog lepo ženico; 10 Ker boude dao en grošek, Bog mu daj slame košek; Ker pa bou dao en vinar, Bog mo daj en goldinar! Zdaj koderkol boum hodila, 15 Z vašim daram se ’m hvalila, K’ ste me lepo obdarovali, U cerengo pomagali. Kadar boum proso plela, Vas boum v misli mčla, 20 Ki ste mi z veseljam dali, U cerengo pomagali. 539i- (Iz tržaške okolice.) Dajte, dajte vbogajme Naši novici Židan trak, Naši novici, kar ji gre: Stari babi štrik za vrat. 5392- (Sl. Bistrica.) Ko se zbira dar nevesti, zagodejo ali zapojejo godci: Le lesem, le lesem, oča starašina, No zdaj darujte to mlado nevesto Z darom in blagom in lepim poštenjem. Ta mlada nevesta je tako govorila, 5 Ko bo sinke ženila in hčerke možila, Tedaj bode vse povrnila in poplačala. 5390. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V. 14 b. Vraz je gotovo marsikaj prenaredil (boudem, boude, boum, bou, dao). Tiskana je'v SPKN. III. 56-57- s temi premembami, ne glede’ na naglaske in apostrofe: 1 sosedji — 2 boudem vas] vas bodem — 3, 17, 21 cerengo] življenje — 4 ve¬ seljem mi radi — 5] Ker bom daleč prepeljana — 6 Ker boum] Bodem — 6 potrosila — 7 V vsaki — 8] Kdor bo dal e. p. — 10] Kdor bo dal mi g. — 12] Kdor bo dal mi venar — 13 dajcu] daj — 14 Kodarkol’ bom — 15 ’m] bom — 19 mislih imela —• 20 K’ . . veseljem. 5391. Zapisal D. Martelanec-Obalovič. — Iz »Letopisa slov. Matice « /-S55. 775. 5392. Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal A. Kovačič. Zapisovavec jo je natisiiil v »Slov. Gosp.« 1883, str. 22 s 298 III.—III. Pesmi svatovske. 5393. 5394. 5393 - (Okoli Laškega.) Le sem, le lesem, Preljubi moji svati, Le semkaj pertecite, Lep dar pernesite! 5 Le mi jo darujte To mlado nevesto Z darom ino z blagom, Dušico s svetim rajam In z veseljam, 10 Tud z enim lepim poštenjam! Le nič ne premišljavajte, Le hitro gor zmetavajte. Starašina, ste že djali, Da bodte en finfar dali. 15 Vojarna, naša ljuba, Kar daste, ne bo zguba. Tovarš na versto pride, En tolar z žepa uide. Pa tudi tovaršice 20 Žvenklajo že petice. Preljubi moji Jaka Že s krono težko čaka. Ker Mica je bogata, Bo dala po dva zlata. 25 Preljubi moji Tona, Zdaj pride tvoja krona. Preljuba moja Lenka, Tvoj tolar glasno žvenka. Preljubi moji Miha 30 So tolarjem sopiha. Marjeta bo tud’ dala, En tolar darovala. Preljubi moj Andrej če No krono gori vlejče. 35 Neža tud ni reva, Krono že gor deva. Preljubi moji Jura S tolarjem prifura. Voglarji so tud djali, 40 Da bojo kaj darvali. Če kdo kaj dati hoče, Mu zdaj je še mogoče. Zapečjani zaležani, Semkaj pertecite, 45 Lep dar pernesite. Počak’te še no malo, Da še bojo gode’ darovali. Vi starši pertecite, Prediva pernesite: 50 Da predla bo nevesta, Da možu bo prav zvesta! 5394 - (Z spodnjega Štajerskega.) V nekterih krajih je navada ali šega, da se pri svatbi [ohceti] nevesti in ženinu kaj daruje; to se zgodi pri deveti jedi ali rihti; takrat se pogača z rožo nališpana na mizo prinese, potem se roža od pogače vzame, in kjer je roža temi premembami: Lesem, lesem — 2] No darujte tej mladej nevesti * Z darom in blagom v in lepim poštenjem — 6 bo . . . ino; drugič jo je natisnil v svoji knjižici »Zenitbene ali svatbene navade in nap.« 1885, str. 21—22 s temi pre- membami: 2, 3] No darujte tej mladej nevesti * Z darom in blagom in lepim življenjem. 5393 - Zapisal Dragotin Ripšl. — Iz »Slov. Glasnika« 1858 II. 183. Verz 3 — 8 se ponavlja za vsakim parom; zapečjani zaležani so otroci, drugi domači ljudje, hlapci i?i dekle itd. 5394. Zapisal S(lemenik). — Iz »Novic« XVII. (1839). 78 v spisu »Kadar se nevesti daruje«. Verz 5 —8 se ponavlja za vsako strofo. III.—III. Pesmi svatovske. 5395, 5396. 299 bila, se pogača izreže ali skorja izdolbe, in takrat se tudi venec nevesti odvzame, moder mož in reče ali zapoje: Ljubi oče starašina, Prinesite še kaj vina, Posez’te le v mošnjico, Podajte tud’ petico. 5 Le darujte, le darujte Z enim majhnim daram Ženina in nevesto, Duše pa s svetlim rajam! Ljubi oče, vi de vir! 10 Posez’te tudi v svoj kernir, Pa vzemite ven mošnjico, Dajte tudi vi petico. Kadar se to darovanje opravi, se 1 rašina napije enim ali drugim na zdravje v to jamico se dnarski darovi devajo, Na to pristopi pameten godec ali drug Ljubi moji zakončanje, Dragi moji zapečanje! 15 Sem bliži prihajajte In daril prinašajte. Ljube moje ve sestrice, Ljube tudi ve tetice: Ene dajte plahtice, 20 Druge dajte rutice. Le darujte z dobre volje, Njima bode potem bolje : Dajte platna al plenic, Dajte srajc al pa petič! upice [glažki] z vinom natočijo in sta- 5395 - (Štajerska.) Ljubi oče starašina, Le natočte kupco vina, In pojišite mošnico, Pa prinesite petico! 5 Le darujte, le darujte Z enim lepim daram Ženina in nevesto Z dobrovoljnim sercam ! Dragi in pošteni svatje, Ljube sestre ino bratje, 15 Bližej, bližej perstopite In svoj darek prinesite. Ljube vujke in tetice, Ljube botre in babice, Bote kos tenčice dale, 20 Mlado mater obdarvale. Vi devir, le tud odprite 10 Svoj karnir in prinesite, Naj bo tolar alj petica, Saj ne Švara se mošnica. Le darujte dobre volje, Njima bode velko bolje: Kar bo serce rado dalo, Vam ne bode pomankalo, 5396 . (Štajerska.) V pondeljek večer pobirajo za mlado gospodinjo, ker ona veliko po¬ trebuje. Dever natoči kupico vina, položi bel robec čez okrožnik in ga dene zdaj pred enega, zdaj pred drugega gosta, kteri kak dnar nanj položi, potem ko je iz kupice vince pil. Cela hiša veselo prepeva pesmico, ktero je dever takole začel:,__ 5395. Zapisal (?) P. E. Zagorc. — Iz » Drobtinic « II. (1847) 258 —259. Verz 5—S se ponavlja za vsako kitico. Zapis Jožefa Krajnca (narekovala M. Klemenčič iz Seliščpri Sv. Juriju na v Ščavnici) se loči v tem: 1 Liibi — 3 poiščite mošnjico — 6 darom — 7 Zeniha — 4 dobrovolnim srcem — n al — 12 Naj . . . mošnjica — 14, 17, 18 Liibe — 19 tančice — 26 srce — 28 pomankovalo. 5396. Zapisal Kol. Mulec. — Iz njegovega spisa » Običajištaj. Slove?icev pri snubljenji in svatbah « v » Novicah « XIV. (1856J 23. 300 III.—III. Pesmi svatovske. 5397, 5398, 5399. Darujte, darujte Srebrom in zlatom To mlado nevesto In svetlim rajom. Nevesta ima, dokler za njo pobirajo, ženinov klobuk kakor krono na glavi. 5397- (Od Svete Trojice v Slov. gor.) Keda se nevesta razplete, ji prinesejo star klobuk ino kolovret ino med tem žalostnim činom gQdci za njQ poberajQ in tako gQdejQ: Darujte, darujte Srebro no zlato, Nevesto mlado: 5 No kaj kdo dati če! Srebro no zlato, Kadar godci pobirajo v čašo. 1. 5398. (Iz Loškega potoka.) O mati narejavka, Raztegnite mošnico, Dajte godcam petico, Ker so vam lepo peli, 5 Vas bodou v mislih meli. Zdaj pa oče starašina, Dejte vsac’mu glažekvina; Ki bodou godci vino zpili, Vam bodou lepo godili. (Kadar se kdo brani dati.) 10 Kaj se bote pogledvali, Ki bi radi nič ne dali, Bi še rajši jemali! n- 5399- (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Dragi oča starašina, Primte zdaj za kupco vina. Le poište mošnjico, Zmislite na dvajšico. 5 Le gor dente vse, kaj mate, Vse kaj z dobre volje date; Naj bo tolar al petak, Vse rad vzeme ti bedak. Družba naj se van ne mili, 10 Dvajšica že z žepa sili; 5397. 7 Mpisal Oroslav Caf. — Iz CO. I. 25—26 na koncu popisa svat¬ benih navad v Framu. 539 8 - Neznanem zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V. 14 b., kjer je Vraz vtihotapil nekaj štajerščine: bodou, godili. Tiskana je v SPKN. III. 57 i temi premembami, ne glede na naglaske in apostrofe: 1 narjdvka — 5 bodo — 6 oča starašina — 7 Dajte . . . kozar’c — 8 K’ bodo . . . spili — 9 bodo . . gčdili — 10 boste — 12 rajši] rajši le. 5399. Neznanega zapisovavca. — Iz zapisa Jožefa Krajnca, ki jo je dobil od godca Frančiška Andrašiča. Le od sč jo dente ta, Drugači se zgubiti zna. Prosim vtiče ino strice, Botre no še vas, tetice, 15 Dente gor en lepi dar, To vam ne bo velki kvar. Dragi no pošteni gosti, Vem, kaj penez mate dosti, Vržte tolar na talir, 20 Če je glih velki tak kak sir. III.—III. Pesmi svatovske. 5400, 5401. 301 Le gor zmečte desetice, Če so ravno zmes šestice, Če je glih kuferni groš, Da njih le bo za en koš! 25 Prosim vas, vi stari mož, Mate vi en svetli groš? Da bi ga gor hteli djati, Kak bi ga jaz vida rad! Prosim njih, gospod pošteni, 30 Znajo tak, kaj treba meni! Za vse tisto no za to Naj njim lepa hvala bo! Nekaj dajte, pajbi mladi, Dokič še ste v božji gnadi: 35 Vas ma tak najrajši Bog, Jaz pa dnarje z vaših rok. Kadar se pobira za kuharico. 5400. (Sl. Bistrica.) Ko se zbira dar za kuharico, nagovori oča starašina zdravico za kuha¬ rico: »Zdaj bodemo napili zdravico naši kuharici, ki nam je mnogo sort okusnih jedij napravila in se trudila s kuhanimi in pečenimi. In nam je na mizo znosila, da smo si mi zraven svoje srce razveseljevali in želodce nahranjevali in tem našim novozaročencem prve dni počastili, da smo po navadi naših praočetov in očetov te obrede opravili, k našemu veselju, kratkočasnosti in želji prihodnjih dobrot, dosta zdravičk napili, napijmo še eno naši kuharici in vložimo jej vsak en dar; jaz dam toliko — drugi pa kolikor kteri hoče«. Pri tej daritni zdravici godci zapojč ali zagodejo: Na zdravje naši kuharici! Naše srca troštala Nam dobre jedi napravljala, Z rožmarinom roštala itd. Drugačne pesmi na svatbenem raju. 5401. Pri brumneh otruečeh Je vselej te gvas: O Jezus, Marija, Ostani pri nas! 5 Marija divica, Potroštaj mene, Da pridem jes v kratkem V nabiese k tebe. Kduer brumno živi 10 Noj na svieti trpi, V nabieseh se večno Z Buegam veseli. Nedovžne roče Enu čiste srce, 15 Skuez tu more(š) spoznati Božje otroče. (Koroško.) Ko bodi vesiev, Kader pride nediev, Pa glej da ostaneš 20 Na duši še ciev. Ti preabotni sviet, Kako sliepo ti spiš, Da tekaj prežvahtnosti V pregrehi zaspiš. 25 Ko kamor pogledam, Vesela več ni, O lubi moj Jezus, Potroštej me ti! O lubi moj Jezus, 30 Na strani mi stoj, Da bom s tvojo gnado Na vekoma tvoj! 5400. Zapisal L. Stepišnik. — Iz »Slov. Gosp.« 1885. 22. 5401. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 767. 302 III.—III. Pesmi svatovske. 5401. Posvetna svadkuest Je ko govo noruest, 35 Sam Bueg je svetuest Noj ta večna modraest. Kduer se Buega boji, Zapovedi drži, Temu tu nebu 40 Nikoli ne vbiži. Bodi star. bodi mvad, , Ko služi Bogu rad, Kader bodeš ti vmrv, Ti bo nebu odprv. 45 O čvovek prevdari, Kaku norsku je, De ti na te stvari Obiesiš srce. Al češ srečen biti, 50 Muerš Boga lubiti S ciele tvoje moči, Ja črez vse te stvari. O žvahtnu nebu, Kako škoda bi bu, 55 Ko bi te zgubiv In pogublen biv. Enu čistu življenje Jes pelat želim, Da se z večnim ženinam 60 Vkupa združim. Ko zapusti ta sviet Noj daj njomu svovu, Pobuelšaj živlenje, Da prideš v nebu. 65 To posvetno vesele Jes nič ne štimam, Ciele moje žele Le k Jezusu mam. Tu hitro pretide, 70 Kar te sviet časti, Po tiem žavost pride, Da večnu trpi. On me mora zveličat, Te sviet pa nikar, 75 Kaku moreš lubit Te sviet, sliepa stvar? Al očes v nebu priti, Muerš Boga lubiti, Al ti tu dov pustiš, 80 Nebu večnu zgubiš. O cartana čistost, Kaku te štimam, De rajši živlenje Noj dušo gor dam. 85 O Jezus, Marija, Mi zdihujemo k vam, Zdej smo v prijaznosti, Pridite k nam. Saj škoda bi bvu go Za ’nu čiste srce, K’ bi se mevo premagat Skuez te griešne žele. Al ni Jezus slajši, Kaker so vse stvari, 95 Če v vero kršansko Kaj trdimo mi. Ko lubi te sviet No pregriešne reči, Moje srce le Jezusa 100 Lubit želi. V nebieseh želim Z Jezusam kraluvat, Noj očem z veselam Svetu svovo dat. 105 Jezus je en ženin Vsieh čisteh divic, Teh nečisteh pa varih Peklenski hudič. Te den se je nagnov, no Pa nueč noter gre, Te ure tečejo, Smrt pride, avbe. III.—III. Pesmi svatovske. 5402. 303 Bogu noj Mariji Je narveči žvahtnuest, 115 Ena nedovžna Noj čista mvaduest. Kir v svojej mvaduesti Nedovžno živi, Te se v nebieseh 120 Prov res veseli. Bi ti ta sviet lubiv, Bi gmajten kne biv, Bi Jezusov služabnik Nikoli ne biv. 125 Sviet, le sovraži me, Sovraži kakor hoč, Moja duša kne pojde Od Jezusa proč. Ko bi čovak ti vedov, 130 Kaj duša vola, Bi devov pokuro, Kne žalov Boga. Le škoda bi bvo Za to žvahtno tevo, 135 Ko bi grešno živevo, V pogublenje švo. 5402. (Iz Lučan v Solčavi.) Sedaj smo začeli O jimeni Boga Očeta in sina In svetiga Duha. 5 Sim krenčik dobila, K’ sim keršena bla, Ga krog glave navila, Sim poroki šla. Oj svatuna moja, 10 Prav rat vas imam, Zato vas to prvo Jas rajat pelam. Prosim jas vas, Da tak vodite nas, ■> 15 De mo svati zares, Tih svetih nebes. * Svatuna moja, Potroštani bote, Bote dobili svoj Ion: 20 Gor u nebesih svoj tron. Gor v svetih nebesih Vas čaka en dar, K ste nevesto pelali Pret te žegnan oltar. 25 Ti pušici vaši Pa angelci naši Bojo troštali nas, Da nam ne bo dolg čas. Ta svatuna naša 30 Lih tak se štimajo, Ko pisana kokla, Ko pišate majo. K na zamerte mi kaj, Ko sma rajova zdaj, 35 Saj je hiša visoka J in viže so fraj. Mamca vi, vi, Mene nekaj skrbi: Le povejte mi vi, 40 Kak se krenčik dobi ? Le povejte mi vi, Kej nevesta stoji? Pripelte mi jo, Bom šou rajat zdaj žno. 45 Ženin in nevesta Sta ofr prinesla Koj gor na altar, Pa kaj borniga kar. 5402. Zapisal Franč. Zemljič. — Iz njegove zbirke št. 6. Pesem poje gotovo več oseb, kar se razvidi že iz vsebine; primerjaj enako črejeiije zgoraj v št. $286 — 529/. Svatuna = svatnja, družica. 304 III.—III. Pesmi svatovske. 5403, 5404. Ženin in nevesta 50 Le bota si zvesta, U tim novim stanu Lepo služta Bogu! Ta rinčka romena Ma poštabe tri, 55 Sej ud tvojga ženina Špendirana ti. Te prvi je a, Ko te u zakon pela: Te zakonski stan 60 Je od Boga von dan. Te drugi je u, Če boš zvesta Bogu, Boš dobila svoj Ion, Gor v nebesih svoj tron. 65 Te treki je i, Ko te smrt pokosi, Te bo pelau Bog sin Iz tih souznih dolin. Nevesta se je udala, 70 Zdaj ledik ni več, Bo per možu ležala, Per pobeh nič več. Nevesta se je udala, Se je deleč pelala, 75 Je uzela slovo, Ot tiga Iedek stanu. Srečno ostante, Tičice ve, Ko ste u ledičnim stano 80 Prepevale mi. Iz žalostnim srcam Zdaj vas zapostim In mojmo ženino Svoj krenček zročim. 85 Je pa krenček lep bev, Ko ga je ženin dobiu: Naj ga uzeme u spomin, Da bo priden ženin. Tri jablke z dreves, 90 Pa tri rožce z nebes Tej drožici zdaj dam, Ko jo rajat pelam. 5403 - (Z zvrhnjega Roža.) V unam kraji hrabenča Sem vidu stati jazbica. V unam kraji hriberča * Sem vidu stati duharja. 5 V unam kraji hozdiča Sem vidu stati Pavelča. V unam kraji mostiča Sem vidu stati ribiča. IV. Mi smo zato sem prišli, Da b dobre volje bli. Tam pri Štantu birtu je Na ohcet prav galant, 5 Vsi pa ti povabljeni So bli en fajn možje. 5404 - (Kraška.) Če zjutraj zgodaj vstanejo, 50 že pijani bli; Se zvečer k mizi vsedejo, 10 So že vsi lačni bli. Na mizo župo prineso, Je župa močno vroča bla, 51 usta opeko. 5403. Zapisal M. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 67. Poje se tako, da se zadnja beseda vsakega verza še dvakrat ponovi in pristavi za tem ja, ja, ja. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 768. 4 Duhar = thor. 5404. Neznanega zapisovavca. — Iz » Brivca « j8gg, št. 13. To pesem sta »pela Komar in Žvab na svatbi g. svečana i8gg v Štorjah«. (M. Rode VI štev. 66). III.—III. Pesmi svatovske. 5405, 5406. 305 Po župi jim prinesejo 15 Želodec glih ku eden bas, Želodec začno cukati, Je bil en velik špas. Staršina je trančirol Ano svinjsko glavo, 20 Še dobro raztrančiral ni, Mu s talerja snedo. Bil je tud gospod kaplan, Bil je eden fajn gospod, Dober kos mesa je vzel, 25 Ga sam je vse poj el. Bil je eden fajmošter, Bil je en fajn gospod, Dvanajst vatlovklobas je snel, Spil je vina sod. 30 Tud fender in družina sta Močno smešna bla. Vse s talerja pojedla sta Brez vile in brez noži. Še ženin in nevesta sta 35 Močno plesala, Meso jih je težalo, Sta ga potresala. Poroka je pasala V pričo le teh mož: 40 Nevesta je na žena, In ženin je en mož. 5405 - (Slemen na Kozjaku.) Zakonski stan si želita prejeti: Ženin je Jurij Korade, — Kaj vidi, ko vkrade: — Vzeme nevesto no staro leso, 5 Vrhka Plnjaka fertlakovo hči. Kteri ne verje, se naj za nos prime, Če žlahta to zvč, mu še nos odjč! 5406. (Belokranjska.) Od Svetic Blaž, Sekira Tomaž, Popeček Andraž, Iz Zagreba Serpak, 5 Izpod Vozla Pezček, Iz Vivodine Zgubigaček So šli prosit Jelenke divojke. Kad su ju izprosili, Vsaki svat je imel dve pe¬ čene repe in pol, 10 Jure starašina je imel pa tri pečene in pol; Vsaki svatje imel dve halbe vode in pol; Jure starešina je imel pa tri in pol; Kada so šli od lože Do Magdovičeve stoze, 15 So lepo piskali in prepiska- vali 5405. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke III. 1. 5406. Neznanega zapisovavca. — Iz Barletove zbirke. To je rimana proza iste vrste kakor zgoraj » Vabilo na svatovščino « (št. 5262). Opomnja. Po gostoma se govori ali bere na svatbah še več rgodčevskih «. Tako začenja ena od sv. Jurija na Pesnici »Viin z enega sem mesta, * Ker blo clo puno liistva«; v nji priporoča godec-doktor svojo kramo za razne bolezni. Se bolj razširjeno pak je »Pismo ženitvanjsko, ki se bere po kranjsko. Pismo je storjeno med ženinam Lampetom, * Z imenom Lovretom, * In njegovo ne¬ vesto Katarino, * Hčerjo Kopačnika Martina .... 1775 leta pred pustom, * Ko se nosijo klobase k ustam, * Ta prvi dan meseca februarja, * Ko začnejo noreti mladi in stari«. Ta, prav tako »novi krami « podoben izdelek, čegar en prepis moje zbirke je narejen že l. 1818., je najbrž sestavljena v idrijskih hribih. 20 306 III.—III. Pesmi svatovske. 5407, 5408. Na tri skupine butavca In so se spominjali: »Mili Bože, lepo nas je po¬ gledal, Ki nas je sedem in eden, 20 In ni ga Bog dal, Ki bi nas razmetal!« Izišla je iz ene drage Para karatanska, Je razmetala vse svate 25 Na berdo deveto, Jureta starešina na deseto. Fantovsko slovo. 5407 - (Z Doba na Gorenjskem.) Pesem, ki se poje na ženitovanju pred polnočjo. Godec se oberne k fantom in poje: Oj fantje preljubi, prežalostni čas! En ledek mladeneč se loči od vas: Od ledek stanu Zdaj jemlje slovo 5 In, fantje, od vas glih tako! Potem se oberne k dekletom: Dekleta preljube, prežalostni čas! ’Na ledek deklica se loči od vas: Od ledek stanu Zdaj jemlje slovo, 10 Dekleta, od vas glih tako ! Zdaj se oberne k ženinu: Oj ženin preljubi, prežalostni dan! Tvoje ledek veselje je stop’lo na stran: Oh srečen ta dan, K’ si stopil v ta stan, 15 Ki je z Bogam začet in končan! Obernivši se k nevesti poje: Nevesta preljuba, prežalostni dan! Tvoje ledek veselje je stop’lo na stran: Oh srečen ta dan, K’ si stop’la v ta stan, 20 Ki je z Bogam začet in končan. Zdaj zapojo vsi skupaj: So tičice pele, pojejo tud’ nam, So rož’ce cvetele, cvetejo tud’ nam: Da ne smemo na svet’ V sovražtvu živet’, 25 Če hočmo enkrat srečno umret. 5408. (Kranjska.) Poslušajte, fantje, ta žalostni Jemleta slovo glas, Od ledek stanu, Dva luba tovarša se ločita 5 Mi fantje od njih glih tako. od nas: 5407. Zapisal Janko Rahrič. — Iz njegove zbirke št. 3. 5408. Zapisal Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke I. št. 23. III.—III. Pesmi svatovske. 5409, 5410. 307 Kak’ hočemo mi zdaj slovo uzet Od lubih tovaršev in tudi deklet ? De b’ biv srečen ta dan, K’ bota stopila v drug stan, 10 Z Bogom začet in končan! Najpred si podejmo mi desne roke, Prijaznost potrdijo naše srce: Dokler solnce leskeče In luna svetli, 15 Prijatli ostanemo mi. Oj rožce dišeče cvetele so nam, In tičke vesele so pele pred nam: Zdej s solznim očmi Slovo vzamemo mi, 20 Od veselja in kratkih noči. Oj luba tovarša, mi vošimo vam, De b’ srečno začela ta za¬ konski stan: Hribci ’n dolince Bojo troštale nas, 25 Oj luba tovarša, tud’ vas! Oj, luba nevesta, premenjen je stan, Ves ledek veselje naj stopi na stran: Oj luba nevesta, Dopolnen je vse, 30 Do groba mej zvesto srce!' Oj vivod naš, živi nov za¬ konski par, Katerga smo spremlal’ pred žegnan oltar: Prijatli, ko prej, Mi ostanemo zdej, 35 Oj, vivod naš tud za naprej! 5409 - (S Pohorja.) Poslušate, fanti, ta žalostni glas, Dva luba tovarša se ločta od nas: Bota vzela slovo od ledik stanu, Mi ravno od joj glih tako. 5 Kak hočemo našo slovo začet Od lubih tovaršev in tudi deklet? Oh da bi bil srečen ta za¬ konski stan, Z Bogom začet inskončan! Narpoprej si podajmo desne roke, 10 Perjazno potrdimo našo srce: Dokler sonce bleskeče in luna sveti, Parjatli ostanemo mi. 5410. (Iz Ribnice na Pohorju.) Poslušajte, fanti, ta žalostni Bota vzela slovo glas, Od ledig stanu, Dva luba tovarša se ločta 5 Mi ravno od joj tako. od nas: 5409. Neznanega zapisovavca. — Iz starejše pesmarice, ki mi jo je izročil Z. Culi (II. št. 2). Konec je iztrgan. S4iO' Zapisal Lavoslav Čulk. — Iz njegove zbirke II. št. 20* 308 III.—III. Pesmi svatovske. 5411, 5412. Kako hočmo mi zaj našo slovo začet Od lubih fantičov no tudi deklet? Dej bi biv srečen ta dan, Ko sta stopla v drug stan, 10 Bi biv z Bogom začet no skončan! Oh luba nevesta, premenjen je stan, Vse ledig veselje je stoplo na stran: 5411 - (Iz Levca v Savinjski dolini.) Rožce dišeče cvetele so nam, Ptičke vesele so pele pred nam: Zdaj pa s solznimi očmi Slovo jemlemo mi 20 Od veselja in kratkih noči! Zdaj si podajmo te desne roke, Ljubezen potrdijo naša srce: Dokler solnce leskeče In luna svetli, 25 Prijatli ostanemo mi. Oj živi, naj živi ta žegnani par, Katirga ste spremljal pred žegnan oltar: Prijatli poprejšnji Ostanemo zdaj, 30 Oj vivat še tud za naprej! 5412. (Od Sv. Martina na Paki.) Poslušajte, fantje, en ža- Sta vzela slovo, losten glas, Od tega ledig stanu, Dva ljuba tovarša se ločta 5 Mi fantje od njih glih tako. od nas: Poslušajte, fantje, ta žalostni glas, Dva luba tovarša se ločta od nas: Jemleta slovo Od tiga ledig stanu, 5 Mi fantje od njih glih tako. Kak hočemo mi zdaj slovo začet Od ljubih tovaršev in tudi deklet ? Da biv srečen ta dan, Ko sta stopla v ta stan, 10 Z Bogom začet in končan! Ljuba nevesta, spremenjen je stan, Vse ledig veselje naj stopi na stran: Ljuba nevesta, Dopolni vse to 15 Do groba iz srca zvesto! Oj hribci, doline, Potroštajte vas, 15 Oh ljube tovarše tud nas! Oj vivat, Bog živi ta za¬ konski par, Kterga smo spremlali pred žegnan oltar: Oj vivat! Kod prej Ostanemo mi, 20 Oj vivat še zdaj zanaprej ! 5411. Zapisal Ivan Pilih. — Iz njegovega rokopisa št. 11. 5412. Zapisala (?) Urša Košak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. III.—III. Pesmi svatovske. 5413. 309 Mi hočmo fantje to slovo zapet Od ljubih tovaršev in tudi deklet, Da bi bil srečen ta dan, Ko sta stopla v drug stan, 10 Da bi bil z Bogom začet in končan! Najpred si podajmo mi desne roke, Prijazno potrdimo naše srce: Dokler solnce bleskeče In lunca svetli, 15 Prijatli ostanimo mi. Preljubi tovarši, mi vošimo vam, Da b’ srečno nastopla ta zakonski stan: Preljuba tovarša, Dopolnta vse to 20 Iz srca do groba zvesto. Oh rožce dišeče cvetele so nam, Tud ptičke veselo prepevale nam, Zdaj s solznimi očmi Slovo jemljemo mi, 25 Od veselih in kratkih nočij. Preljuba nevesta, spremen¬ jen je stan, Vse ledig veselje naj ostane na stran: Hribi, doline, Potroštajte nas, 30 Preljuba tovarša, tud vas! Svatovska truma prav srčno želi, Če kdo je razžaljen, da nam odpusti: V sovraštvu živeti Ne smemo na svet, 35 Če hočemo srečno živet. Oh vivat, Bog živi naš za¬ konski par, Katirga smo spremljal pred žegnan oltar: Prijatli, ko prej, Še ostanimo zdej, 40 Tud vivat še zanaprej ! Odhodne zdravice. 54 I 3- (Od Frama.) Lšpše rože na svčtu ni, Ko je ta lčpa gartroža: En cajt cvčti, se posuši, Pa nienega fruhta nima. 5 Lšpše rože na svštu ni, Ko je ta lšpa lilija: En cajt cvčti, s§ posuši, Pa niednega fruhta nima. Te druge rože vse cveto, 10 Pa niednega fruhta nimajo, Ta ljuba vinska tertica, Paj ta ga pač ima. Po zimi spi, v’ zmladlčt cvčti, V’ jesen pa glažeke naliva. 15 Zdaj ga mo pili vsak en glaž V im§ svetga Šentjanža: Klobuk bom vzdignQl, Slovo bq>m vzel, Bogu vas priporočil. 20 Pri vas ostani vččni Bog, Z’ menoj pa pojd’ Marija, Pri vas ostani vččni Bog, Z menoj pa pojd’ Marija! 5413. Zapisal Oroslav Caf; pel Blaž Bedenek. — Iz CO. I. 45. 310 III.—III. Pesmi svatovske. 5414, 5415, 5416. 54 * 4 - (Kranjska.) Klobuk bom snio, slovo boum uzeo: Boum vas zamira prosiv, Če sem se vam zameriv, Da m’ boudte oprostil. 5 Prelepo vam zahvalimo, Preljuba hižna mati, Ker ste našem mladenču Nevesto gor zrjadili. Prelepo vam zahvalimo, 10 Preljubi hižni oče, Za vsake vaše špendie, Za vince i pogače. Zdaj ga pa pijmo vsak en glaž U ime svetga Janže: 15 Zdaj pa ostani Bog per nas, Nam pa na srečna rajže! II. 5415 (Od Rogatca.) »Zdaj bomo pa pili šentjanžovec (za srečno rajžico, za itd.):« Poprej ko se bom na pot podal, Kakšnega tovarša si bom zbral ? Jezusa bom kušnil no objel, Njega si bom za tovarša vzel. 5 Jezus je majhen, pa je svet, : V rokah derži ves voljni svet. Zdaj ga bomo pili vsak en glaž, Da bode Jezus naš tovarš. Na zdravje nas, na zdravje vas, Na zdravje teh, k’ so poleg nas ! Kter pa ne bo tega glaža spil, Pa škoda da je na sveti živ! Živ, živ, živ, Pa škoda, da je na sveti živ! 5416. (Iz Frama.) Jas se bQm pa na p pa gre Jezus gospod. 54 J 4 - Zapisal Ivan Kukuljevič-Sakcinski. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V. /7. Vraz je gotovo marsikaj nekranjskega vtihotapil: snio = snel, boum, boudte, hižni itd. 5415 - Zapisal Janez Žurman. — Iz njegovega spisa » Ženitovanje okoli Rogatca na Štajerskem « v » Novicah « XVII. (1859) jo, kjer je pri verzu 2 ■ in 4. pripisano , da se pojeta dvakrat, pa velja to gotovo tudi o vseh drugih sodevih verzih, razen zadnje stroje. Pesem se poje, preden gre ženin z nevesto na svoj dom. 5416 Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO- 11 . 30. III.—III. Pesmi svatovske. 5417, 5418, 5419. 31 1 54I7- (Štajerska.) Bomo pili Šentjanževca Za srečno, lehko rajžico. Prej, ko se bom na pot pod&l, Koga si bom tovarša zbral? 5 Jezusa kušnil in objel, Njega bom za tovarša vzel. Jezus je majcen, pa je svet, V’ rokah derži vesolen svet. Jezus je vsmilenga srca, 10 Karkolj ga prosmo, vse nam da. 54 - (Iz okolice Zdaj pijemo šentjanževca, Da b’ srečna naša pot bila. Prej ko se bom na pot podal, Koga si bom v tovarša zbral? 5 Oj Jezusa bom jaz objel In njega za tovarša vzel: Jezus je majhen, pa je svet, V rokah drži vesoljen svet. Jezus je vsmiljenga srca, 10 Karkol’ ga prosmo, vse nam da. V’ Kani je na gostiji bil, Je vodo v vince premenil. Tud nam ga bo on piti dal, Ce ga pijemo, kar je prav. 15 Napij mi, bratec, tudi ti, Naj se serce razveseli! Ker si mi to zdravico pil, De b’ se v nebesih veselil! Zdaj nam pa daj Bog vse povsod 20 Prav srečno rajžo, lehek pot! konjiške.) Je v Kani na gostiji bil, Je vodo v vince spremenil. Tud’ nam ga bo on piti dal, Če pijemo ga, kar je prav. 15 Napij mi, bratec, tudi ti, Naj se srce razveseli! Ker si mi to zdravico pil, Da b’ ;se v nebesih veselil! Zdaj pa nam daj Bog vse¬ povsod 20 Prav lahko in veselo pot! 5419 - (Iz Motnika.) Zdaj bomo pili šentjanževca, 5 On je majhen, pa je svet, Zdaj se bomo na pot podali,' V rokah derži vesolen svet. — — — — — -— — — Jas ga ljubim z usega serca, -— -— --— — Za kar ga prosim, vse mi dd. 5417. Neznanega zapisovavca. — Priobčena kot »stara pomnožena pesm « v » Drobtinicah « /. str. 210. Zapis Urše Košak od Sv. Mariina na Paki se loči po prepisa Fr. Praprotnika v tem: 2 lahko — 3 na pot] od tod — 4 bom] bom za — 5 kušnil] bom kušnil — 9 usmiljenga — 10 nam da] zadobimo — 12 vin spremenil — 13] Tud on ga bo pit nam dal — 18 Da. 54‘8. Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz^njegove knjižice » Zenitbene ali svatbene navade in napitnice «, 1885, št. VII. (»Šentjanževa «. Poje se pri »žegno- vanju « vina šentjanževca na svatovščini. 5419. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I. 37. — S temi pesmimi primerjaj št. 5346—5365. 312 III.—III. Pesmi svatovske. 5420, 5451. Mi ga pimo vsak en glaž, 10 De b’ bil Jezus zmerom pri nas; Pimo ga u men svetega Šentjanža, Kadar z nam porajža: Kir ga bo pil, De b’ v gnadi boži živel! 15 Živ! živ! živ! Svoje pozdravljaj, druge poznavaj. 5420. (Vrhovska v Belih Kranjcih.) Oj divojka, divojka, Odbijaj se od roda, Koj pena od broda. Svojo čačko pozdravljaj, 5 Druge čačke poznavaj; Svojo majko pozabljaj, Druge majke poznavaj ; Svoje bratce pozabljaj, Druge bratce poznavaj; 10 Svoje sestre pozabljaj, Druge sestre poznavaj ! Vaša je naša divojka, Več jo je junak prevaril, Del ji je prstan na roko, 15 Del ji je krono na glavo! Nevesta jemlje slovo. 5421. (Od Sv. Antona v Slov. gor.) Srečno, oča ino mati, Jaz van morem 'slovo dati, Bog van dej eno lepo lehko noč, Pridi Jezus na pomoč! 5 Dajte roko, liibi oča, Jaz že nemrem več od joča. Srečno, liiba moja mati, Večni Bog naj van poplati. Srečno, brati ino sestre, 10 Ohrante vence kak device. Srečno, tudi sosed znani, Se si z mano sen pozvani. Srečno, tudi prijatelji, Bote z meno vsi veseli. 15 Srečno, v vicah strašni sili Bog se očeta [mater] smili! Kteri kuha ino peče, Njemu se naj tako reče: Ker gor streže, vino toči, 20 Jemu naj ne menka moči! 5420. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVI. Č.I28. V v. /5. je nam. krono pripisana varijanta venec; verz 12. bi se pač moral glasiti: Naša je vaša divojka. 5421. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke III. Verz 3. in 4. se ponavlja za vsako strofo. Zapis Jožefa Krajnca od Sv. Jurija na Ščavnici (pel Fr. Zorman) se loči v tepi: 2 vam — 3 vam daj — 5 lubi — 7 luba — 8 naj vam] vam naj — 10 divice — 12 Saj si z menoj sem — 13 prijatelj — 15 strašnoj — 16 očeta [mater] usmili — ig vino] in vino. III.—III. Pesmi svatovske. 5422, 5423. 313 5422. (Od Cerovca.) 15 »»Najte me, najte, oča moj Dnes je lep veseli den, Ki pa je ne po volj en vsem. Jaz pa še za eno znam, Ki se joče celi den: 5 Za svoje lepe mlade dni, Za svoje rdeče pantelne; Za mizoj v koti sedi Kraj mladega ženiha. Oča slovo jemljejo, 10 Sestre nemilo jočejo. Mati ladice nalagajo, Brati na kola zdigajo. »Idi, idi, moja kči, Kam ’do te pelale oči.« Naj še ostanem per vas nocoj! Po me ’do prišli s štiremi konji, Z lepimi štiremi vranjčeki: No me pelali v lepo ves, 20 V lepo ves godomersko.«« »Le idi, idi, moja kči, V lepo ves godomersko: Da prideš ti nazaj domo, Ti ledek stana več ne bo!« 25 »»O joj, prej oj, kaj si zdaj čem, Napre ne vem, nazaj ne smem!«« 5423 - (Iz Ilovec.) Dnes je lep veseli den, Edna še med nami je, Kaj je ne povoljen vsem : Ki se joče celi den. 5422. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. s. 2gy. V verzu drugem je ki pozneje prečrtan. Prepis v VO. V. 10 se loči v tem, ne glede na naglaske: 2 Ki pa] Pa — 2 povolen — 5 svoje lepe] lepe svoje — 7 Za] Tam za — 7 sidi — 8 Kraj] Kraj lepega — 9 jemlejo — 10] Lep joj navik davlejo — 11 ladico — 12] No svetle suze takajo. Peta in šesta stropa sta pozneje pre- menila red. — 13 Idi] Idi mi — 13, 21 či — 14 oči] tvoje oči — 16 pri . . . nicoj — 17 Po me] pa do zutra (izprva s štirmi) k. — 18 Ze štiremi lepimi vr. — 19 No me p.] Odpelali me bodo — 20, 22 godemarsko. — 21 moja] ti moja — 22 lepo] lepo si — 23 pr. ti] ti prideš — 25 joj,] joj no. 5423. Zapisal Stanko Vraz; peli Mohoričeva mati in Neža Toližarca. Verzi 14. in iy —25. so pozneje pripisani ter pozneje prečrtan tildi verz 16., /7. pa popravljen tako: Ti] Tam ti. Nad pesmijo zgoraj in na desni so v rokopisu s svinčnikom pripisani ti-le verzi: Najte me, najte, oča moj, Kaj ta me odpelala Naj še ostanem per vas necoj: V lepo mi ves godemarsko, Sutra ta prišla konjiča dva, Še v lepšo mi faro margetinsko. Tam je že prej pripisan tudi ta načrt melodije: Prepis v VO. V. 9 se loči, ne glede na naglaske v tem: 2 Kaj . . . pov.] Ki . . . povolen — 3 Ena — 5 mizoj — 6] Per lepem mladem ženihi — 7 v. zel.] zelenem venčeki — 9 jo — 14] Kam d6 te pelale tvoje oči — 15 — 17 314 III.—III. Pesmi svatovske. 5424. 5 V koti za mizi sedi Poleg lepga ženiha, V lepem venčki zelenem, V lepih rdečih pantličih. Mati njo darujejo, 10 Ladico nalagajo; Oča navuk davlejo, Od nje slovo jemlejo: »Idi, idi, moja hči, Kam te pelajo oči, 15 V lepo ves godomersko: Gda boš prišla n’zaj domb, Ti dekličtva več ne bo!« » »Pfeljubljeni oča moj, Naj še ostanem tu nocoj: 20 Po me do zutra prišli S štiremi konjičeci, S štiremi konjičeci, S štirmi konji černimi. Mene glava zlo boli, 25 Per serdci veselja ni!«« 5424 - (.Iz Frama.) Dnes je en lep veseli den, Kter je po volji vsem ljudem. Jaz pa za eno dekle vem, Kir se že dnes joče celi den. 5 Za mizoj pri ženini sedi No se močno žalostno drži: V lepih rdečih pantelčih, V lepem zelenem kranceljni. »Zdaj so prišli tisti ljudje, 10 Kteri so tu sem povabljeni bli. Srečno, srečno, oča moj, Srečno ostante, mati moja! Zdaj pa jaz pojdem proč od vas, Vsej me v ledik stani k vam več ne bo.« 15 »»Pojdi, le pojdi, moja či, Naj še te mati kaj poduči!« »Srečno ostante, deklice, S katerimi smo zmirom skupaj bile; Zdej smo pa bli pri poroki, 20 Pri sveti Ani frajhajmski. O sveta Ana frajhajmska, Bodi ti nam dnes usmiljena! Jaz ti pa ofram ledik stan No, milostljiva Marija, tebi ga dam! 25 Jaz še ti ofram krancelj moj, Da mi pomagaš v zakoni, Jaz še ti ofram krancelj moj, Da mi pomagaš v zakoni!« Mati ji skrinjo nalagajo, 30 Oča ji slovo dajajo: »»Pojdi, le pojdi, moja či, Kam te peljajo tvoje oči!«« »Naj še ostanem nocoj pri vas, Jutri pa gremo, ko bo beli dan! « 35 »»Vstani, le vstani, moja či, Naj še te mati kaj poduči!«« manjka. 18] Oj prelubleni o. m. —■ 19 tu] pri vas — 20—23] Zutra dd po¬ mene prišli * S štiremi konjiči črnimi, * No d6 me odpelali * V lepo ves go- demarsko, ! Se v lepšo faro nedelško. — 24 Mene] Mene pa — 25 serdci] mojem srci. — Melodijo glej tudi pri Knhaču II. št. 639 (»Kranjska« ?); ima jo pač iz VO. 5424 - Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 38—39. III.—III. Pesmi svatovske. 5425, 5426, 5427, 5428. 315 IH. 5425- (Lipalja ves.) Srečen oča, srečna mati, Kdor je z Bogom, Bog je Srečne sestre inoj brati: z njim, Sam Jezus je Marijin sin. iv. 5426. (Iz Stupnika pri Zagrebu.) Mladenka plače rastavljajuči se so ! pak zahvaljuju na jelu i pilu kuharicama, pjevaju: S Bogom, s Bogom, go¬ spodari I ostali stari pari, Na razstanku Bog vam plati Na nebeški svoji vrati. iodjenom kučom i ukucanima. Svatovi domačici i družini. Na odlasku za- 5 »S Bogom, mila moja majko, Na put idem sada dalko, Preko brda i doline, Svomu dragu na ručice.« V. 5427 - (Od Koprivnice na Hrvaškem.) Pred odhodom pojd svatje pesem: Včeraj mi, Jano, za majki- nim stolom, Za majkinim stolom, pod zelenim vencem: A zutra mi budeš za dragoga stolom, Za dragoga stolom pod be- lom pečicom. Svatje se odpravljajo. 5428. (Iz Hlebin na Hrvaškem.) Oj dižite se, gospon starešina I za njimi cela kompanija, Pak idemo,kam smo nakanili. Zafalimo Maričini majki, 5 Koja nam je čerku ohranila I nije ji povenuti dala. — Prosil bi ju, al ju majka ne da, Ukral bi ju, al ju straža čuva. Pod oblokom jablanovo drvo, 10 Pod njim stoje sodati s pu¬ škami I katani s golemi sablami. Ja bi kričal kano lastavica, Morti bi se majka smilovala, Pak bi meni svoju čerku dala. 5425 . Neznanega zapisovavca. — Iz Sclieiniggovih NPKS. št. 777. 5426 . Zapisal St. Korenič. — Iz ZZNŽ. I. 133. 5427 . Zapisal R. Horvat. — Iz ZZNŽ. /. /77. 5428 . Zapisal dr. M. Medjimorec. — Iz ZZNŽ. I. 193. Svatben je pač samo začetek; s koncem prhnerjaj št. 1394. Za Morti je v ZZNŽ. napak tiskano Mosti. 316 III.—III Pesmi svatovske. 5429, 5430, 5431, 5432. II. 5429 - (Ziljska z Bistrice.) Smo prišli ino pojdamo, Da nie bo piskre ropata Mlada Nieža pielamo, Noj oče in mater žalila. 5 — — — - 5430- (Iz Drašič na Zilji.) Prišli smo, .spet pojdemo, Ta mvado Mojco vpelamo. HI. 5431- (Iz Ribnice.) Wenn man die Braut nach Hause Le berž, le berž od hiše z’ no, De ne bo kruha tratila In de ne bo praga blatila. Lejtas je sjala majaron, fiihrt, so wird dieses Lied gesungen: 5 H’ lejti še kopriv na bo; Lejtas je štejla reparje (to¬ larje), H’ lejti bo pa povaje. 5432. (Kranjska.) Le preč, 16 preč od hiše z’ De ne bo praga blatila. njo, »Prelepo moje veselje, De ne bo kruha tratila, 5 Ki je po vodi splavalo, 5429. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XV. 41. Tiskal jo je Scheinigg v NPKS. št. 762, pišoč v za i in a za a in premenivši to: 4 očo in. 5430. Zapisal J. Wang. — Iz njegove zbirke II. 10. 5431. Neznanega zapisovavca. — Iz koledarja »Auslria oder oesterrei- chischer Universalkalender/tir das gem. Jahr 1845. VI. Jahrg. Redact. and Bearb. Joseph Salamon, JVien J. P. Kaltenbeck<-< na str. 231 v spisu * Hochzeitsgebrduche*, kjer je tiskana v bohoričici, toda ne razločevaje s, ž, S, ž in pišoč večkrat i za j, pa s temi napakami: 2 Kruha — 5 Koprio — 7 provaje. Tam je tudi ta-le opomnja: »Auf dem Karst (Gorzer Distrikt) wird bei dieser Gelegenheit auch ein Lied gesungen, und zwar von der Braut selbst. Nach dem, was ich davon gehort habe, zu schliessen, muss es alt seyn. Die Braut nimmt darin in einem klagenden Ton von ihren Altern und Gerathschaften, Kleidungsstiicken etc. Abschied«-. 5432. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. XX. 37 a. Prešeren jo je priredil za Cbelico, kjer pa ni izšla; to redakcijo nahajaš zdaj v Kastelčevem prepisu v VO. XXI. B. št. 2. Loči se od zgoranjega natiska v tem, ne glede na naglaske: 6 fantje več] Več fantje — 7, 10, 13 Letos sim] Sim letaš — 8 Bom k’ letu zib’ko takala — 9, 12, 15 manjka — 10 sjala majoran — n Al’ k letu Se kropiv ne bom — 13 tolarce — 19 K’ leti bom] Bom k’ letu — 16] Le sem, le sem, vi mati m. — Po tem prepisu jo je prepisal Vraz v VO. V. 12 s temi premembami, ne glede na naglaske: n kropil — 17 bom še] še bom. Tiskana je v SPKN. I. 2 s temi predrugačbami našega gorenjega natiska, ne glede na naglaske: 9 proč . . . proč. — Verzi 6, g, 12, 15—18 manjkajo; ostali med njimi pa so razvrščeni v tem reda: 5, 10, u, j, 8, 13, 14 in imajo mimo tega še te razlike: 7 fantmi — 8 letu — 8 zibala] takala — 10 sjala majoran — n letu — 13 tolarce — 14 letu. — Melodijo ima iz Ribnice Kuhač v svoji zbirki IV. 1265. Glede srednjih verzov primerjaj št. 2283 — 2286. III.—III. Pesmi svatovske. 5433, 5434. 317 Fantje več zanj ne marajo! Letos sim s' fanti derkala, K’ leti bom zibko zibala, K’ leti bom zibko zibala. 10 Letos sim sijala majeron, K’ leti pa še kopriv ne bom, K’ leti pa še kopriv ne bom. Letos sim štela tolarje, K’ leti bom štela povojce, 15 K’ leti bom štela povojce. Le sim, le sim, mati moja, De vam bom še napivala, In se od vas poslovila!« v. 5433 - (Iz Lipalje vesi.) Le vun, le vun z nevestico, Da so le štengice kamnaste, Le gor na široko cestico: Da le lubca čedno vunka gre! 5434 - (Iz kanalske doline.) Le wim, le vran z netviestic^ Ciewa kajža je mirnata, Z te liepe nove kajžice: Samo pieč je liesana! 5433- Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 760. 5434. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XVI. C. 20 (g). Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 758 s temi premembami: 1 vun . . vun . . nevestica — 2 S . . nove — 3 Cieva. Opomnja. Ta pesem spada očittio prvotno v ta del svatovščine, dasi jo danes pojo (ali so jo peli?) že precej, ko grejo k poroki. Vraz je na nave¬ denem mestu popisal kanalsko svatbo tako-le: Dva snubača (prosioca) dojdu u kuču devojke te je zaprose od otca, pre- poručujuč mladoženju kao čoveka dobra i poštena. Onda se takojer porazgovore za imučtvo mladoženje. Ako snubači devojku izprose, to njoj dadu nekoliko škudah za poruku (na ročje dati neviesti). Ako si posle mladoženja od¬ misli, to ostanu novci nevesti. Ako si nevesta nadrugo razmisli, to ona mora novce dvostruko povratit. Pri ugovoru se takojer odredi dan, kad če poči u Terbiš ustanovljat miraza devojke. Uredi se i ovaj poso, idu k popu da jih zapiše, izpita, spoveda i tri nedelje jednu za drugom ozove, ako nima osobite sile; gde [to], te se mora umoliti popu, da jih na jednu nedelju tri put ozove. Na dan venčanja ili zarukah ide ženin sa svojimi svati pred kuču neveste, gde stanu kucati i lupati na vrata zatvorena. Onda jeden iz kuče (ponajviše starašina nevestin) zapita: Tko je? šta oče, da tako brezobzirno kuca i lupa? Njemu od¬ govori jedan izmedju mladoženjinih svatovah (običajno njegov starašina): Odprite! mi iščemu tukaj en^ lisica, ki nam je k vam ujšwa. Iznutra odgovore, da je u toj kuči nema, te da neka idu dalje sledit njezin trag. Izdvora se opet kaže, da u kuči biti mora, buduči da trag baš u tu kuču vodi. Time otvoru, te medju svatove jednu maršavu devojku ili babu izturaju, koje starešina neče da prime, govoreči, da nije ona ista. koja jim je ušla. Tim ju vrate. Devojka za nado- meštenje ove poruge dobie običajno od mladoženje cvanciku ili, ako je bogat, škudu. Tu počnu svati pevati: (št. 5434) Le wun, le wun z newiestica itd. Dok oni pevaju, izruči se njim neviesta, koja bi sledeče pevati imela; nu mesto nje pevaju njezini svatovi: (št. 5435) Čajte, čajte, svatiči itd. Medju pevanjem razdeli nevesta sa družicami kite (ili rubce?) izmedju svatova, koji š njom ovako nakitjeni u carkvu podju. Posle mise jih pop poruči (venča), 318 III.—III. Pesmi svatovske. 5435, 5436. Nevesta svatom izročena. I . 5435- (Kanalsko.) Čaj te, čaj te, svatiči, star^ moja britelca, Jaz sen še neki pazabivva: Da bon oblice dčrnkawa. II. 5436- (Iz Podzemlja.) Ko škrinjo nalože, prinese nevestin oče še nekaj vina, katero pri vozu spijč, potem pa zacvilijo gosli, zabuči bas, a svatje zapojejo: Mamica, mamica, Nikdar več, nikdar več Ruho vam peljamo. Nazaj ga ne damo. Po venčanju uzme starešina oku vina, koju je donio i na oltar postavio te ga natočio, ponudi svatovom, dok se izpije. Po venčanju se ide odmah u karčmu pit i rajat (tancat). Svat (drug) odmah okruži svojom sabljom rajište, načini na njem tri križa, govoreč: »Bog nam daj en dober raj!« Barvi raj ide svatu s nevestom. Otancajuči triput izruči je drugomu svatu, te ona mora sa svakim tri put u okrog protancati. Raj traje obično do oko četiri sata, u koje vreme svati krenu kuči nevesti na ručak. Tu se jede. Znameniti je red, koj izmedju svatovah vlada. Svaki naime svat imade uza se po jednu žensku glavu, koju valja da liepo dvori, jestvine na tanjir, koj obojici služi, metje i reže. Žene si tu iz dvornosti ne smedu same rčzati, niti mnogo jesti, nego se tako držati, da se njim mora uviek nuditi. Ruča se obično dva sata. Za tim svat, koj opet počne raj, dodje po nevčstu, govoreč onim, koj už nju sšde: »Dajte mi z vaša tožil rajat!« A oni odgovore: »Mi bi vam ja dali, pa ste malo preslabi ledje, bi se znala našej rože kakoršna nesrieča pergoditi z vami«. A svat kaže: »Ako nam ne verjamete, pa vam damo poročjo (jemstvo)«. Te donesu oku vina na stol, pitajuči: Je-li to dosta? Ako odgovore, da jest, to se nevesta svatu izruči. Ako nije, to svat donese vedricu vode, te darži jednom rukom svoju prevaru, a drugom ruku nevestu, prevede ju preko stola na rajište. Otancajuči opet š njom triput u okrug, predade ju drugomu svatu, te opet ne- včsta sa svimi mora protancati svati, što traje obično do oko ponoči. Onda dolazi opet svat, uhvati nevestu za ruku, te š njom uteče u kuču mladoženjinu, gde joj izvuče cipelje sa nogavicami i u postelju spremi. Za tu službu dobil obično cvanciku, pri bogatoj svatbi škudu. Posle toga se vrati opet k ostalim svatom u kuču neveste, gde se još sveudilj tanca i peva do oko tri-četiri satih u jutro. Onda se digne i mladoženja sa svati svojoj kuči, gde uleže, a svat sa momcima stade pred kučom pčvati: Dober večer, lubca m6. ( Glej spodaj!) Dopevavši pesan ovu, zaištu momci od mladoženje, ne bi-li jim šta platio te njim nagradio, što su mu tako liepo pevali. Obično i mladoženja plati. Ako ne plati, to svat sa momci navali u kuču te ugrabe što god, — ako se ikako može — isto uzglavlje izpod njegove i nevestine glave, s kojim grabežem odmah odtarče kšrčmi te ga tamo zapiju. Razumi se, da mladoženja sutradan plati ono šta su popili, te time opet reši svoj kobni uzglavnik. Tako se proslavlja svatba, kad si mladoženja sabere nevestu iz svoga sela. Ma ako ju vodi iz kojeg drugog sela, to se nakupe momci onog sela, te načinivši verigu od koječesa i povivši ju ružami (čim oče da kažu, da Žale za njom), prepnu ju preko puta, kud ju svati iz sela vode. Tu opet mladoženja mora platiti, da ga propuste, i tako rekuč izkupiti svoju Ženu od momakah tudjeg sela. koj običaj malo ne kod svih gornjih Ilirah vlada. 5435 - Zapisal Stanko Vraz. — h VO. XV/. C. 20 (g). Natisnil jo je Schetnigg v NPKS. št. 759 s temi razlikami: 2 sem . . . pozabiva — 3] Ta staro mojo britlico — 4 bcm . . . drnkava. Glej prejšnjo številko. 543 ®- Zapisal Janko Barle. — Iz »Letopisa slov. Matice « i88g str. 72 v spisu »Zeiiitvanjski običaji Belih Kranjcev «. III.—III. Pesmi svatovske. 5437, 5438, 5439, 5440. 319 5 Lahko noč, lahko noč, Z vami Bog, z vami Bog, Draga brača moja, Z nami pa Marija! 5437 ' (Iz Podzemlja.) Kadar nevesto peljajo v ženinovo hišo, pojejo svati to pesemco: Mamica, mamica, Nigdar več, nikdar več Hčerko vam peljamo, Nazaj vam ne damo. Ko vodijo nevesto na ženinov dom. 5438 - (Od Koprivnice na Hrvaškem.) Ko odidejo svatje zavora, pojo po poti do ženinove hiše: Laku noč, laku noč, Naši stari majka, Prelepa vam hvala Za Janiču devojku! 5 Hajči, kočiš, konje, Svi katani svoje, A ti Martin, svoje, Da idemo bolje U drugoga dvore. 10 Tamo njegva majka Redom stole redi: Na stolove svilene stolnjake, Na stolnjake srebrene tan- jure, Na tanjure pozlatne kupice. II. 5439 - (Iz Krivoglavic v Belih Kranjcih.) Rasti, rasti, trava deteljina! Žele sojo premlade divojke. Kaj nažele, ’se pred konjce dele: »Naj le jedo konjci moj’ga brata, 5 Daleč jim je iti, na daleke s pote: Čez tri gore, gore so visoke, Da ne more jelen preskakati-; Čez tri vode, vode so široke, Da ne more riba preplavati.« 5440 - (Iz Podzemlja. ‘ Rasti, rasti, trava deteljina, Žela bo te dekle gizdava, Kaj nažela, to pred konjce dala: »Jejte, jejte, mojga bratca konj 5 Zdaj poj dete na daljne pote: Čez tri gore, gore so visoke, Da ne more ptica preleteti; Čez tri vode, vode so globoke, i, Da ne more riba preplavati. 5437 . Zapisal Janko Barič. — Iz njegove zbirke. Natisnil jo je v »Letopisu slov. Slatice« 1889, str. 80 s to razliko: 3 Nikdar . . . nikdar — 4 Nazaj je ne damo ... Enako jo je natisnil tudi v »Dom in Svetu« VIII. (i8g$) na platTiicah /5. št. (3). 5438 . Zapisal R. Horvat. — lz ZZNZ. I. 777. 5439 . Zapisal Janko Barič. — Iz njegovega rokopisa. 5440 . Zapisal J. Barič. — Iz njegovega rokopisa. Nalisck v »Let. slov. Matice « i88g. str. 81 se loči v tem: 1 bo te] te bo — 5] Pojdete na daleke pote. — Nalisek v »Dom m Svetu « VII. ( 7S94 ) na platnicah 22 št. (1) pa v tem: 2 bo te d.] te bo dekla — 5] Pojdete na daljnje p. — 8 vode. Glej po¬ dobno tudi zgoraj v črnomaljskem kolu (št. 5 201j. 320 III.—III. Pesmi svatovske. 5441, 5442 5441 - (Od Ilovec.) Pite, jete, —• mojga bratca konji, Te mo cveli — v deveto deželo, Tam mo najšli — mojo drago ljubo. Zlatim srpom — detelo je žela, 5 Kaj nažela, — vse konjičom dala. Kaj na glavi? — Pantelni plehtajo. Kaj na nadrah? — Iglice žvinglajo. Kaj na rokah? — Prstani leskečejo. Kaj na nogah? — Šolnjeci brnijo. 10 Kaj na hrbti? — Suknjicaašdmoče. 5442 - (Z Murskega polja.) Pite, jete, — mojga bratca konji, Jete, jete, —- tem vam več nažela Z zlatim srpom, — z belima rokama. Te te tekli — v štajarsko deželo, 5 Tam te najšli — mojga bratca ljubo: Z zlatim perjom — dvorišče zmetala. Žolta svila — po dvori plaheče, Na šinjaki — grole se leščijo. 5441. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. K. 26 (78), kjer je pisana tako, kakor se poje, to je: Prva polovica verza do cezure, zgoraj zaznamovane s črto, se ponavlja, za njo pride druga polovica, za to Hm, hm, ja, ja in še enkrat druga polovica, tako da ima vsaki verz tole obliko: Pite, jete, pite, jete, Hm, hm, ja, ja, Mojga bratca konji, Mojga bratca konji. Vraz jo je prepisal v VO. I. 5 4 s temi predrugačbami: 1 mojega — 3 mojo drago] mojega bratca — 4, 5 manjka — 8 leskečejo] svetlijo (izprva leskečejo) — 9 S. b.] Solnjiči leščijo — 10 šomoče (l. j. šumoče). Po tem prepisu jo je Vraz natisnil v NPI. str. 103—104 s temi premembami, ne glede' na naglaske: 2 cveli] tekli — 3 liibo — 10 herbti . . šomčče. Melodijo ima Kuhač (najbrž iz V O., glej spodaj številko 5443) v III. zvezku št. 907, kjer je pesem pona¬ tisnjena iz NPI. z nastopno vred. 5442. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. K., pisana poleg prejšnje tako, da je verz prvi obema enak; verzi 2 —5 so pisani s svinčnikom, 6—8 s črnilom. Pesem je pisana, kakor se poje, (glej prejšnjo številko). Natisnil jo je Vraz v NPI. 104 —/05 0Slovenka«.) s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja in er za zlogolvorm r: 1, 2] Minka žela — detelino travo — 3 bčlimi rokami. Za 3. sta vtaknjena ta dva: Kaj nažela, — vse konjičom dala: * »Pite, jete, — mojga bratca konji — 4 štajarsko] deveto — 5 lubo — 6—8] Žuta svila — po dvori plaheče; * Z zlatim perjem — Dvorišče pometa. * Kaj na glavi? — Pantelni plehečejo. Za tem stoji opomnja: » Dalje se poje ko perva pred njo«. III.—III. Pesmi svatovske. 5443, 5444. 321 5443 - (Od Cerovca.) Marko skače — po zelenoj travi, V roki nosi — sedem žoltih zlati: To de njemi — za ženico dati. Pite, jete, — mojga bratca konji, 5 Te mo tekli — v deveto deželo. Tam mo najšli — gizdavo deklico. Pisala je — žoltim zlatim perom, Žoltim perom, — milima rokama. »Dajte mi jo, — moja draga mati!« 10 »»Ne dam ti je, — kurvin sin bradasti! Njoj na glavi — pantelni plehtajo. Kaj na nadrah? — Iglice žvinglajo. Kaj na rokah? — Prstani leskečejo. Kaj na nogah? — Šolnjeci brnijo. 15 Kaj na hrbti? — Suknjiča šomoče.«« 5444 - (Iz Zamladinca.) Gole polje, sama detelina, Nju mi ženje gizdava divojka, Kaj nažela, ’se pod konje dela: »Pite, ječte, mega bratca konji, 5 Ar budete dalko putuvali : Čez toj polje, polje je široko, Čez tri gore, gore su visoke, Čez tri vode, vode su gliboke!« 5443. Zapisal Stanko Vraz. — lz VO. XIX. N. 46 (98), kjer je iz¬ pisana samo do n. verza ter je povedano: »Dalje se peje ko pesem z jednako vižo in jednakega zavjetka No. 78«. Tudi ta je pisana tako, kakor se besede v petju ponavljajo, glej številko 5441 ■ Pri zgoranji je pripisan ta-le melodije načrt: Vražjo je natisnil v NPI. 196—198 s temi predrugačbami, ne glede na naglaske: 2 žutih — 4 jejte . . . mojega — 6 deklico] divojko — 7 z žutim — 8] Z zlatim perom — z milimi rokami — 11] Kaj na glavi? — Pantelni plehtajo. Za tem stoji opomnja: »Dalje kakor v pisni ,Slovenka' str 104 « (t. j. naša št. 5442). Prim. enako se začenjajočo pesem (samo 1. v.) tudi v Kocijančičevi zbirki. 5444. Zapisal Jožef pl. Satrak. — Priobčil Mat. Valjavec v »Slov. Glasniku « 1866. str. 404. » Kadar se poje, pojo Se od vsake vrste štiri slovke po dvakrat, za tim pride druga polovica, ki se tudi ponavlja, toda s predstav¬ ljenim ojoj, n. pr.: Gole polje, gole polje, Sama detelina, Ojoj, sama detelina.« 322 III.—III. Pesmi svatovske. 5445, 5446. 5445 - (Iz Zagorja na Hrvaškem.) Oj Jelena, jabuka zelena! Nju zarasla trava detelji na. Nju mi žanjugizdavedevojke, Gizdave devojke zlatmi srpi, 5 Kar nažanju, sve pod konje denu: »Jete, pite, moga bratca konji! Jer mi čete dalko putovati: Čez tri gore, gore su visoke, Čez tri vode, vode su duboke, 10 Gde ne mogu ribe preplivati, Neg’ da bi ju konji preja- hali!« 5446 - (Iz Vrbovca.) Rasla mi je trava detelina, Nju mi želagizdavadevojka, Kaj nažela, se pod kojnke dela : »Pite, ječte, mega brata kojnki, 5 Ar pojdemo na daleke pote : Čes tri pola, pola su široka, Da je nemre z očmi pre¬ gledati, Nč da bije konji prejahali!« Rasla mi je trava detelina, 10 Nju mi žela gizdava devojka, Kaj nažela, se pod kojnke dela: »Pite, ječte, mega brata kojnki, Ar pojdemo na daleke pote, Čes tri gore, gore su visoke, 15 Da je nemre ftica preleteti, Nč da bi je konji prejahali!« Rasla mi je trava detelina, Nju mi žela gizdava dčvojka, Kaj nažela, se pod kojnke dčla: 20 »Pite, ječte, mega brata kojnki, Ar pojdemo na daleke pote: Čes tri moste, mosti su ši¬ roki, Ka’ je nemre kolo preigrati, Ne da bi je konji prejahali!« 25 Rasla mi je trava detelina, Nju mi žela gizdava dčvojka, Kaj nažela, se pod kojnke dčla: »Pite, ječte, mega brata kojnki, Ar pojdemo na daleke pote: 30 Čes tri vode, vode su gliboke, Ka’ je nemre riba preplivati, Nč da bije konji prejahali!« 5445 - Zapisal A. Kos. — Iz » Slov■ Glasnika « I. /1858) 87. 5446 ' Zapisal Rik. F er d. Plohl. ■— Iz njegovih MNP. I. /5— 16 ; »se = vsej ka’ je = kaj je (j u obče ne čaje se, ako iza njega j sliedi)*. Melodijo glej pri Ku- haču III. št. pi6. »Mosti su široki, ka je nemre kolo preigrati :« most je bil v prejšnjih dobah rajališče in veselišče sploh, in ga večkrat v to rabljenega nahajamo tudi v nar.poeziji drugih narodov, prim. poljski krakoiviak: W Krakorvie na mošcie Niemcy tanccrvali, Polak wasem ruszyt, Niemcy uciekali, ali francosko Sur le pont d’ Avignon Tout le monde y danse en rond. Prim. dalje Kohler, Kleinere Schriften I. v črtici »Die Brucke itd.*. III.—III. Pesmi svatovske. 5447, 5448, 5449. 323 m. 5447- (Iz Zilske doline.) V Ceblovci lepo pavkajo, Da se bode zemla tresua V Suobenjan Graci tudej. 5 In rajtarška bandera! Le piskejte, le pavkejte, IV. 544 8 - (Iz Hlebin na Hrvaškem.) »Sprevodi me, Gjuro, do dvora mojega!« »»Kak bi te sprevodil? ne poznam ti dvora!«« »Moje ti je dvore lehko upoznati: Moji su ti dvori lepo ogradjeni, 5 Lepo ogradjeni, s perom pometeni. U mojem su dvoru tri grma bušpana, Pod svakojim grmom tiček i slaviček. Prvi zapopeva u večerno doba, Dok su se dva dragi za stol posadjali. 10 Drugi zapopeva u polnočno doba, Dok su se dva dragi skupa spat spravljali. Tretji zapopeva u zoricu belu, Dok su se dva dragi gore ustajali.« 5449- (Iz Virja.) »Sprevod mene, draga, do dvora mojega.« »»Kak bi te sprevala, da ti za nje neznam!«« »Moje je dvorove lako poznavati: Moji su dvorovi liepo ogradjeni, 5 Liepo ogradjeni smiljkom i bosiljkom; U mojemu dvoru tri grma brušpana, Na svakojem sedi tiček i slaviček. Prvi zapopeva na večernu dobu, Kada se dva draga k večeri spravljaju; 10 Drugi zapopeva na devetu vuru, Kada se dva drt%a na sanak spravljaju; Treči zapopeva pred bielu zoricu, Kada se dva draga skup se razastaju, Skupa razastaju, konja obsedlaju: 15 Pojdi,'dragi, pojdi, a natrag mi dojdi!« 5447 . Zapisal Mat. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 45. Vraz jo je prepisal v VO. XV. 51, s temi premembami: 1 liepo — 2 Slowenjan Gradci — 4 tresla. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. J61 s temi premembami zgoranjega natiska: 1 Celovci liepo — 2 Svovenjan Gradci — 4 tresva. 5448 . Zapisal dr. M. Medjimorec. — Iz ZZNZ. I. ig2. 5449 . Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 1262 (z melodijo). 21* 324 III.—III. Pesmi svatovske. 5450, 5451, 5452. 545°- (Iz Goričan v Medžimurju.) Večerek si pojdem po svilnoga robca, Kaj ga nosio bodem, kaj jo video bodem ! »Sprevadjaj me, mila, do mojega dvora!« »»Bi te sprevadjala, da b’za dvore znala. « 5 »Za moje ti dvore saki znati more: Moji so ti dvori smiljki nakinčeni, Moji so ti dvori šipki ograjeni. Posred dvora raso tri grmi pušpanja, Vu njih mi pak sede tri beli golobi. 10 Prvi zapopevne večer: dober večer! Drugi zapopevne v noči o povnoči, Trejti zapopevne: Bog dej dobro jutro!« v. 545 1 - (Jarki pri Toplicah na Hrvaškem.) Pelamo divojku s kralevoga dvora, S kralevoga dvora, s pisanoga grada, Tenku ter visoku kakti konoplicu, Beloga jobraza kakti labudicu, 5 Čerlenoga lica kakti jagodicu, Visokoga čela, vsikdar je vesela. Lipo černo gledi kakti terninica, Tenko gerlo ima kakti golubica, Lipo tenko speva kakti lastavica, 10 Gospodskoga roda, drobnoga pohoda, Drobnoga pohoda kakti prepelička. 545 2 - (Iz Vrbovca.) Bela vila grad gradila, Grad gradila, dvoja troja vrata: Prva vrata od škrleta svetla, Druga vrata od beloga platna, 5 Trejta vrata od suhoga zlata. Koja vrata od suhoga zlata, Onde vila sina ženi; Koja vrata od bčloga platna, Onde vila čer udaje; 5 Koja vrata od škrleta svetla, Onde sedi kum i kuma: A ja mlada i rumena, Sednem svekru na kolena, Pa me uči *kano dete: 15 »Maro, Maro, kada poj deš Doma tvojoj staroj majki, Zavi glavu u maramu. 545 °- Zapisal Bally. — Priobčil Mat. Valjavec v »Slov. Glasniku « 1864 sir. 97 (2J. 5451. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih »Pesmi« 241 fij. 545 2 - Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 31—30.. III.—III. Pesmi svatovske. 5453, 5454, 5455. 325 Kada dojdeš tvojoj majki, Čije ovo žarko sunce? Izvi glavu iz marame. Srečna kuča, gde je ona, 20Svaki bude onda rekel: In on junak, za kojim je!« vil 5453 - (Zbelavska iz varažd. žup.) Smiljkom gora jograjena, J.edna vratca jostavlena, Naka Gjura svatske spravlja. Naspravil je dosta vnogo, 5 Dosta vnogo sedemdeset, Samo fali podsnehalka. Hodi Gjuro k nevestici: »Hod’, nevesta, v podsne- halstvo!« »Nejdem verek, moj deverek ! 10 Naj ti ide moja čerka, Moja čerka, ma Dorica. Lipu smo ju navučali, [išče lipše jodpravlali: Ne bodi se jo gledala, 15 Da pojdete vi čez goru.« Nije Doro ni marala, Je si Dora jogledala. »Doro moja, čerko moja! Ne bodi se rezkrivala, 20 Da pojdete vi čez polje!« Nije Doro ni marala, Je se Dora razkrivala. VIII. 5454 - (Zbelavska iz Lipo je polje pogledati, Veliko je, široko je, Kud junači redom jašu, Redom jašu, redom mašu. 5 Med njimi je mlada gospa, Mlada gospa ta nevesta. varažd. žup.) »Hoj deverek, dobro moje! Štela bi te darovati, Da bi bila bliže tebe.« 10 »»Kaj za darek,hoj nevesta?«« »Darek, darek zlat perstenek, Zlat perstenek s desne roke.« 5455 - Poljan od Kolpe.) Tri mi se gradi belijo, Troji se svati zbirajo. V pervem se konji kujejo, V drugem se sablje svitlajo, 5 V tretjem se na put sprav- ljajo Po lepo Anko devojko. Kada so po njo jahali, Ljudi so dine sadili; Kada se z Anko vračajo, 10 Dine se zrele trgajo, Na konja jih Anki metajo. Anka se milo plakala, Dine pod konja hitala. Tišila jo je svekdrva: 15 »Muči, premuči, snašica, Tako so z mano delali, Vendar sem dobra včakala: Devetim zetom punica, Devetim snaham svekfirva, 20 Devčtim gradom grofica!« 5453 - Zapisal Ivzr\ Kuku.ljevič. —Iz njegovih »Pesmi* str. 242. Vv.21 je napak tiskano morala. 9 verek iz vere vsled. naslombe na deverek. 5454 . Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih »Pesmi* str. 241—2 (2). 5455. Zapisal Marko Kobe. — Iz »Novic* X. (1852). 241. 326 III.—III. Pesmi svatovske. 5456, 5457, 5458, 5459. x. 545°- (Od Koprivnice na Hrvaškem.) Ko pridejo svatje z nevesto Otvarajte nam vrata, Naši stari majka! Mi vam pelamo Dva bela goluba: 5 Jednoga goluba, ženinov dom, pojo: Jednu golubicu. Golubu je ime Oj Martin, Martine, Golubiči ime 10 Oj Jano, Janiče! xi. 5457- (Iz Stupnika pri Zagrebu.) Kad su ved svatovi blizu kude mladenčeve, zapjevaju: Veseli se, stara mila majko: Peljamo ti levku lekoticu, Lekoticu, mevku posteljicu! XII. 545 8 - (Iz kanalske doline. Dober večer, lubca mo! »Sam Bueh te sprimi, lubi moj! « Kak si postwawa, lubca mo, Kak si postwawa postelca, 5 Da me pa riba stvarnica? »Jš.zsem postwawapostelc3,— Da je ja! Ti pa si puebič lubi moj, Da veld!« 10 Wohka noč ti, lubca m6, Le zdratva lieži, kar bown&! Bosman. 5459 (Štajerska.) Drugi dan gostovanske kuharce že zgodaj klopočevo župo kuhajo, in po zajutreku začnejo igre. Zovčin je ravnatelj vseh iger. Lovijo tate in jih pripe- Ijajo pred sodnika, nesejo v procesii bosman od nevestnega doma v hišo ženina, kjer je drugi dan gostija. Bosman je pogača v podobi deteta, na kteri je videti celo gospodarstvo, malih babik, petelinčkov, kravičk itd. Oče starešina bosman prej, kakor mlada žena spat gre, med godbo in pesmami nevesti v krilo položi. Zenski spol peva: 5456 . Zapisal R. Horvat. — Iz ZZNŽ. I / 77 .. 5457- Zapisal St. Korenid. — Iz ZZNŽ. L 135. Levak = lehak; le- kotica = , mladenka, ki bo olajšavala materi opravila ; mevak ,mehak 1 . 545^. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI. C. str. 10 — ir. Natisnil jo je Schetnigg v NPKS. št. 776 , s temi predrugačbami, ne glede' na v j« w: 5 , 6 postelco — 7 je] ja — 10 Vehko nueč. Primerjaj popis kanalske svatbe zgoraj pod št. 5434. 5459- Zapisal D. Trstenjak. — Iz spisa »Slovenske humoreske*.: » Go¬ stovanje v Verbovcu* v » Novicah « XVI. (1838)141. Tudi Kajkavci poznajo bocman ,hljeb od šeničnih isjevica (pomija, mekinja), koje dobro nijesu isijane, njim se hrane siromašniji' (Zbornik za nar. živ. I. iog; gl. tudi Vukov slovar; r. bosman itd. — Zapis gorenje pesmi je dala Jož. Krajncu tudi M. Vrbnjak; III. — III. Pesmi svatovske. 5460, 5461. 327 Darujemo ti bosman, Zakona izgled, Da bi bila srečna Dosti, dosti let! 5 Darujemo ti bosman, Zakona izgled, Mlada žena vzame bosman in Darujemo ti bosman, Zakona izgled, 15 Da bi bil ti srečen Še ko stari ded! Darujemo ti bosman, Zakona izgled, Da bi skoro prišla 20 Na tvojega brata red! Bosman vzeme mladi mož in kuharce, otroci pa sline cedijo po razrezal in med gosti razdelil. Da bi ti dobila Ljubeznih deklet! Darujemo ti bosman, 10 Zakona izgled, Da bi v njem le pila Sami sladki med! ga svojemu možu da; možaki pojejo: Darujemo ti bosman, Zakona izgled, Da bi bile polne Parma in(o) klet: 25 Da bi veselili Se drugokrat pa vsi, Dobre volje bili V toti hišici! i položi na mizo. Babičke hvalijo umetnost ;m in željno čakajo časa, kadar se bode Ko se odpravljajo spat. 5460. (Iz Hlebin na Hrvaškem.) Hajda spat, hajda spat, koji ste pospani! Ja nejdem, ja nejdem, ja nisem pospana. Ja si bom, ja si bom dragoga čakala: Meni on, meni on — lepi dar donese: 5 Lepi dar, lepi dar, svilenoga rupca. Kadar nevesti venec z glave jemljejo. 5461. iOd Cerovca. O ti mlada sneha, Z glave venec vzemi, Bogi no Mariji Ga za ofer deni. 5 »Srečno, oča, mati, Bog Vam lepo plati. Kaj ste me zredili, V zakon sprevodih!« loči se samo v tem: 8 Lubezni detet — 20 varijantcC tvojga brata je tu tudt: tvojo sestro — 15 veseli (pač pomota) — 26 Še. Iz teh razlik je očitno, da to ni nov zapis, ampak samo prepis. (Glej tudi Pajek, Črtice 61). — Klopočeva župa se veli po nemški .Klachelsuppe = saure Brtihe mit Klachelfleisch (Fleisch vom Kopte und den Stelzen [Wadschinken] des Schweins)‘ (Unger-Khull 389). Nemška beseda je najbrž slovanska: klakont. 5460. Zapisal dr. M. Medjimorec. — Iz ZZNŽ. I. 193. Prim. št. 1)60. 5461. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. b. 74 (ipj = 180). Vraz jo je prepisali vnovič v VO. V. 23 s temi predrugačbami: 2 Venec z glave vz. — 4 za] na. 328 III.—III. Pesmi svatovske. 5462, 5463. Prelepi moji pantelni, Necoj te vi zapuščeni, O polnoči zapuščeni, Nikdar vas več nem nosila! 5 Prelep leščeči venček moj, Necoj boš ti zapuščeni, O polnoči zapuščeni, Nikdar te več nem nosila! Prelepa moja djundjparth, 10 Necoj boš ti zapuščena, O polnoči zapuščena, Nikdar te več nem nosila. Prelep moj neoženjen stan, Necoj sim te zapustila, 15 O polnoči zapustila, Nikdar te več ne bom mela. Prelepi moj beli šinjak, Nicoj boš ti obinjeni; Preljubo mojo ličice, 20 Necoj še boš ti kušjeno! Pri razpletanju. 5462. (Od Cerovca.) n. 5463- (Štajerska.) Po poroki zadnji večer, preden svatje ali povabljeni preč gredo, odvza¬ mejo nevesti njeno nevestno lepotičje, njeni venec, pangeljce, pušeljce itd. Pri tem se tako reče ali zapoje: O moj lepi ledik stan, Jez te moram zapustiti, Ki te ljubi Jezus sam: V sveti zakon zdaj stopiti. 5462. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. M. 89, kjer je pripisan ta-le melodije načrt: Za verzom 18. in 22. je puščeno praznega prostora za dva verza. Vraz je pre¬ pisal pesem vnovič v VO. V. 24 s temi predrugačbami: 2, 6, 10 Nicoj — 4 vas več] več vas — g moja dj.] ti džundž partica. Konec slove tako-le: 25 Prelube souzne črne oči, Necoj te kušnjene vi. S Bogom lep moj ledik stan, Necoj še boš mi ti odš.n, Za zakon bom te odala, 30 Nikdar te več ne bom mela ! Prelepi šinjak beli ti, Nocoj boš ti obinjani: Negda obinjen od lubega, 20 Nicoj pa od mladega ženiha. Prelubo lico romeno, Nicoj boš ti še kušnjeno: Kušnjeno nekda od lubega, Nicoj paš od ženiha mladega. Iz teh verzov, očividno narejenih v Vrazovi fabriki (pri dvovrstični stropi Vraz še m bil prav gotov, kaj naj bi napisal; izprva stoji kot drugi pa pre¬ črtam verz: Najte se se več jokati, kot tretji tudi prečrtani: kušnjene bot . . .) je vnovičprejasno dokazano, kako samovoljno je ravnal z narodno pesmijo tudi Vraz. — Melodijo ima, pač iz VO., tudi Kuhač I. št. 260. 54 6 3 - Zapisal S(iemenik). — Iz »Novic« XVII. (1859) 77, j8 v spisu »Kadar nevesta slovo jemlje « kjer je, kakor vse dotičnega zapisovavca, po nje¬ govi izjavi »nekoliko « popravljena, po moji misli pak zelo zelo. Opomnja. Na Štajerskem se poje še druga pesem, ki jo je objavil naj¬ prej v » Drobtinicah « II. 24J P. E. Zagorc in pa iz Limbuša (Lembaha) Pajek III.—III. Pesmi svatovske. 5463. 329 5 Dokler sem še dekle b’la, Sem po polji rajala, Sem se z drugim veselila, Lepe vence naredila. Rožice so mi cvetle 10 In veselje delale, Ki sem šla po zelenjavi V svoji nedolžnosti pravi. Ko sem šla tam pod gor6, Ptičice lepo pojo, 15 Mali tiček al slaviček Je imel največ’ glasiček. Sem hodila za vodd, Ribice tam plavajo, To je mene veselilo 20 In serce se je obudilo: Kam to prej de, kam to gre? Kje so moje zdaj želje? Kaj me hoče veseliti? Kam se hočem oberniti? 25 Za vodo in za gord Ptice meni ne pojo: Vse se je že spremenilo In veselje je menilo. Zdaj pa moje portice, 30 Ki ste mene lišpale, Zdaj vas moram proč oddati, Nikdar več na glavo djati. Lepi moji pangelci, Ki ste lepe farbe b’li, 35 Prav zeleni in rudeči, Meni ste b’li dopadeči: Zdaj vas moram spremenit’, In plave zdaj nosit’: Kak se naglo to spremina, 40 Rudečina in plavina! O sreberni venec moj, Jaz te denem proč nocoj: S tabo sem se lepotila, Nič več te ne bom nosila! 45 Lepi moji pušeljci, Ki ste mene lišpali, Meni ste lepo dišali, Zdaj so vas od mene djali. v » Črticah « 272/ če je bila morda kedaj narodna, odvzet ji je zdaj narodni duh popolnoma in temeljito. Zdi se mi, da sta zadnja zgoraj natisnjena in ta potekli iz istega vira, vkljub različnemu merilu. Zato objavljam nje prvi na- tisek iz »Drobtinice tu spodaj. (Štajerska.) Dekliški stan jaz zapustim, Bogu, Mariji izročim: Bogu zahvalim lepo se, Ki srečno je ohranil me. 5 Dozdaj sim dekle svoja b’la, In lehko sim prepevala, Sim tergala si rožice, Ki so družice moje b’le. Po logi so prepevale 10 Mi ljube, drobne ptičice, Mi dobro srečo vošila Je tud prijazna gerlica. Po bistri vodi plavale So memo mene ribice; 15 Pozdravlale so me z glavo Ker bila sim dekle mlado. Pa kako hitro memo je Veselje odletelo vse; Tud rožce se osule so, 20 Ki mlade leta venčajo. Razpletite mi portice, Ki so dekleta lepšale; Ne smem jih žena več nosit’, Na vselj jih moram zapustit’. 25 Prelepi moji pankelci Zeleni ino pisani, Na vselej vas zdaj zapustim In pečo zakonsko dobim. Oj drag srebern venec moj, 30 Iz glave denem te nicoj; Le samo to tolaži me, De nisem prej zgubila te. Zdaj denem pušelce na stran; Ker stopla sim v zakonski stan; 35 Veselje moje bili ste, V prihodno niste več za me. Sim bila srečna deklica, Bom tudi žena zakonska. Vsa volji božji se podam, 40 In zakona me ne bo sram. 330 III.—III. Pesmi svatovske. 5464, 5465. Lepa porta, venec moj, Zdaj veselje je že proč, 50 Proč je z vama že nocoj: Kdo mi- hoče kaj pomoč? Pangeljc, pušeljc ni za mene, 55 Nikdar več ne bom vesela. Zdaj se štejem že med žene. Dokler bom na svet’živela! Ko se pesem dokonča, se nevesti peča in klobuk na glavo dene v zna¬ menje, da je zdaj v zakonskem stanu, da mora pokrita hoditi. III. 54 ^ 4 - (Iz Večeslavec Draga moja obcida, Zdaj ti slednji dar davam: Zdaj pri etom stoli Korina v taleri 5 Na divojstvi. Parta mi je džtindžavna Kraj od mene loučena: Moja duga kita, Z pantelni povita, 10 Me ostavlš. Glavo mi nagiblejo, Na ženski spoul poravnajo: Oj oj žalost meni, Etu v kraj oditi 15 Od ti liidi. I Mouž se na me ozori, Prekmurcih.) Nemrem si zebrati, Morem dobra biti 20 Po soj sili. Z Bogom oča, mati, Z Bogom sestre, brati 25 Moji lubleni! Z Bogom, z Bogom, staršina, Družbanova korina, Z Bogom, posnejalja, Ti moja svatbica 30 Lublena! Dobra pa že več ne vej m, Lagojo saki den zvejm : Zvončene iglice I moje frlice 35 So mi zabejgnole. Jutrnica. 5465 - (Iz Podzemlja.) Komaj je mlada legla z ženinom spat, uže pridejo pred vrata godci in zagodejo jutrnico, a pojo te-le pesmi: Petelinček lepo poje, Petelinček lepo poje, Da bo skoraj beli dan. Da bo skoraj beli dan. Stani se, mlada nevčstica: 10 Stani se, mlada nevestica, S ? noči si legla deklica, S’noči si legla deklica, 5 Danes boš vstala še lepša Danes boš vstala še lepša ne- nevestica. včstica. S’noči si snela kranceljček, S’noči sizulaštonfeke deklica, Danes boš vzela jalbico. Danes boš obula štonfeke ne- (Tako se našteva vsa obleka, n. pr. čižmice itd.) 4 vestica. 5464. Zapisal St. Vraz; pela Žuža Madjarova, -ollirka iz Večislavacah n želčznoj stolici Ugarske«. — Jz VO. XI. 72. Obcida je obseda ,die Herum- sitzenden, Tischgesellschaft'; prim. beseda ,die beisammen Sitzenden, die Unter- haltung, Unterredungp. 54 e S- Zapisal Janko Barle. — Iz »Letopisa slov. Alatice « 1889. str. 82. III.—III. Pesmi svatovske. 5466, 5467. 331 5466. (Iz Podzemlja.) Hvaljen bodi Jezus Kristus, Dober večer Bog vam daj ! Petelinček lepo poje, Ker bo skoraj beli dan. 5 Stani, stani, nevestica, Da bi rada molila, K maši rada hodila, Da bi rada vbogala itd 54 ° 7 - (Iz Podzemlja.) Hvaljen bodi Jezus Kristus, Dobro jutro Bog vam daj! Vstani gor, mlada nevesta: S’noči si legla deklica, 5 Danas boš vstala še lepša nevestica.. S’noči si krancelj dela de¬ klica, Danas boš krancelj dela še lepša nevestica! 5466. Zapisal Janko Barle. — Iz » Letopisa slov. Matice « 1889. str. 82. 5467. Zapisal Janko Barle. — Iz » Dom in Sveta « VIII. (1895) na platnicah /5. št. (2). Opomnja. Po izrazil *wenn der Bursche ein Madchen prepete bi se dalo soditi, da je tudi v B. Hacqueta knjigi *Abbildung und Beschreibung der siidzvestl. und osti. Wenden und Slaven, Leipzig « 1801 str. 94 priobčena pesem : »Hod, ti divojka, hod ti deklič« svatbena, kakor je mislil tudi Schmeller I. 1189 (*Lied an die Bratit«.), vendar bi bilo to napak: pesem je samo zaljub¬ ljena: mladenič želi le ljubezni. Dodatek:. Poleg že zgoraj pri raznih naslovih zaznamovanih ponarodnelih svat¬ benih pesmi , ki so nepristno narodne, spadajo med umetne, še-le te bolj ali menjpo - gostoma pete, v narodnih pisanih pesmaricah širjene pesmi, katerih začetni verzi slovejo: 1. Cajt se je zdaj proč podati, Tukaj ni nam več ostati, Peršu je zdaj tisti čas. 2. Čujte, kaj vam čem zapeti, Namesto vas čem slovo vzeti. 3. Danes je res vse veselo, Vse prepeva prav lepo, Moje srce pa žaluje .... 4. Dnes lep spomin, Pred očmi je vsem: Vse se veseli, Le nekdo se solzi. 5. Dnes, dnes moram spoznat’, Ker bo mi zadnokrat, Mojmo ledik stano . . . 6. En dober den ti vujkšamo, O sneha cartana! Vso srečo ti želejemo . . . 7. Jaz ne vem, kaj bi začel, Nekaj bi vam rad zapel: Cela vaša kompanija . . . 8. Jaz sem iz fanta ženin postal, Keri bon le gnes ostal, Jutri pa bom mož skrbi. 9. Kaj hočem zapeti vam danes ta dan: Veselja na sveti zdaj več ne poznam. 10. Kraljica nad zvezdam’ nebes Je zgodnja danica zares. In tukaj na sveti . . . n. Ljuba družba, prosim Vas, da b’ mi dovolili, Eno pesem pet’ od vas, Da b’ se veselili. 12. Mi pa mamo ženiha, Mladega no lepega, Hopsasa! (Dainko). 13. Moje srce poskakuje Od velicega veselja, Ker poštena se ženitva Lepo veselo ravna. 14. Naj ti prvi med sakramenti Sveti zakon vpeljan je, Davno v starem testamenti ... 15. Najsrečnejši je zakonski stan, Če je od ljudi prav peljan; Ljubezen, mir in veselje . . . 16. Nevesta, čuj, zdaj par besed, Pred stopla si na božji zgled: Z devištvom si ospremena ... 332 III.—III. Pesmi svatovske. 5467. 17. Nevesta, čuj en par besed, Danes boš prišla na drugi svet, Z dekleta boš spremenjena . . . 18. Nevesta, konjički žvenkljajo, Po redu napreženi so (J. Lipold). 19. Nevesta, le bodi vesela, dobila si, kar si želela, Stopila boš v zakonski stan. 20. Neveste ino ženihi, Lep stan ste gnes zapustili, Zmed belih rožic stopate . . 21. Oh bote vsi pozdravljeni, Vi svati vkup povabljeni, Men je bil pač kratek čas . . . 22. Oh poglejte, kristjani, Nakinčeni par: Naj nete v tem stani Več vidli nikdai. 23. Oj ženin predragi, le zmisli si zdaj, Da ledik veselja za vsigdar si fraj. 24. Po bistri vodi plavale So mimo mene ribice, Povždigale so glavice. . . 25. Po milosti božji En gartel stoji; Je z rožcam zasajen, da žlahtnejših ni. 26. Poslušajte, kristjani vsi, Posebno pa vi zakonski, No Ženih no nevesta ti . . . 27. Poslušajte, o kristjani, Jest bom eno pesem pel, Kakšna mora ohcet biti . . 28. Poštena družba, čuj in glej, Zaslište žene in možje; Prelepo pesem bom zapel . . . 29. Prelepi rožen vrt stoji, Na slavnoj zemli štajerski; Dosti rožic tam cveti . . . 30. Prijetno tukaj se nam zdi, Da je tol’ko tukaj nas ljudi. 31. Se sonce ozira lepo, Ker jemlje od mene slovo; Se bom možila . . . 32. Sonce bliskeče lepo Veselo prot ledik stanu: Zdaj se bom podala . . . 33. Srečno, sestre ino bratje, Zapustila sta ledig stan, Da bi srečno skupaj živela . . . 34. Srečno, ženin in nevesta, In tudi vsa svatovščina; Če sta se Bogu zročila. 35. Stari no mladi Venda ste radi Dnes iz svojega doma sem šli. 36. Svet’ zakon je en stan, Kak vsak, od Boga dan: Če človek v njem živi . . . 37. Ta ohcet je zatu narjena, Da vidva sta mož in žena Ratala, današnji dan . . . 38. Vse se danes veseli, Čast nevest’ prepeva, Krancelj beli se blišči . . . 39. Vsi tu gnes zbrani, Oh kaj se vam zdi, Kaj s telkim veseljem sem v cirkvo ste šli. 40. Zakonski stan spremisli si, Oj ženin in nevesta ti, Kak mor’ta v taistem ž’vet . . . 41. Zbogom, zbogom, ljubi oče, Ker mi ni ostat mogoče, Dajte mi še žegen svoj . . . 42. Zdaj ženinu ino nevesti Bi dobro b’lo nekaj zapet, Da b’ ona v tem za¬ konskem stanu . . . 43. Ženin in nevesta, zdaj Vsaki vaj’ zapomni naj, Zakaj v zdavanji oba Pravi roki skleneta. Razdelek IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. (Prijo o Trmja.. Četrti razdelek III. dela obsega pesmi, ki se pojo v veseli dr ribi pri vinu in se nanašalo več ali meni na pitje , bodisi da jim je sploh glavna namer a . spodbujati družbo k njemu , ali da je tak opomin le bolj postransko zvezan z njih glavno vsebino, katera pak daje že po sebi priliko, da se ji pripoji tako spod¬ budilo. Sem povzete pesmi so porazdeljene v Pester o oddelkov .. Prva dva obsevata Pesmi 2 ) hvalo vinske trte in vina — biva ali e) zganja naš g, nara dnuLjiesevL. ne_ pozna — m pa pesmi o veseli * i družbi ali veselem sestanku, s katerimi se opozarjajo prijatelji y ali vabijo nanj, ter se ž njimi taka družba povzdiguje in pa hvali tisti, 'ki ga bole stroški zanjo. Kajveč- Itevilek pak zavzemajo z d ra vice al i n apjt_n jc e, zvane tudi Zdravljice, bozd ra v Ijic e, zdravilke, napitki, ki se ž njimi vsa družba . ali-pa pos a¬ meznik spadbu ia. in vabi k jjjntru 7cdi ki se pojo, kadar družabnik prazni čašo. Ker je mnogim podstava ali početek pobožna pesem, 3 mnogim pak tudi vsebina več ali menj pobožna, sem razdelil zdra,- / p vice na posvetne in pobožne ter jih združil v tretjem in četrtem oddelku. V: betem so spravljene pesmi, ki nam kaieio pivcev bahanje, veseljačenj e in tega poslejel. . revščin o . V zadnji oddelek sem naposled zbral tiste pivske pesmi, ki se niso dale zlepa uvrstiti v noben prejšnji oddelek, pa tudi niso primerne.za kateri po¬ znejših razdelkov; zlasti sem sprejel sem tudi pivske šale. Dodatek, v katerem podajem začetne verze pivskih pesmi, ki se mi ne zde narodne, nam kaže, da je prešlo v narod že toliko tujega blaga, da se to v obilju lehko meri z domačo robo. Pa tudi med to bo natančneje učenje našlo še premnogo tujščine, prevzete zlasti od sosednjega nam »naroda pivčevi., kateremu starejši italijanski pisatelj očita, da mu je v iv er e (živeti) in bi¬ li er e (piti) isto. Zbirke nemških narodnih pesmi obsegajo prav malo sem spadajočega blaga; najboljši viri za njega poznavanje bodo pač starejše nemške pivske pesmarice (Ko mer s- ali Com- mentbucher), ki jih žalibog ni najti več v knjižnicah, kar pre- iskovavcu zelo ovira poznavanje tudi naših pesmi. 334 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5468. Oddelek R. Pesmi v hvalo vinske trte in vina. »Nikaj na svetu lepšega ni.« 5468. (Kajkavska.) Nikaj na svčtu lepšega nij, Nego gorica, kada rodi. Kume moj dragi, daj se napij, Dugo nas nebu, daj se ga vžij! 5 Mužek se trudi, ter se vrti, Da se mu dčlo ne zamudi. Ognjec si loži, v kleti sedi, Kumu napija, pak mu veli: Moramo spravit posudu tu, 10 Vince i k lčtu rodilo bu! To mi po glavi zmirom hodi, Da mi se dčlo dobro vgodi. Kolja nasečem, bčlil ga bum, K trsju dopeljem, oštril ga bum. 15 Zima prestane, rezal ga bum, Grebnice povalim, kopal ga bum. Žene dovedem, kopal ga bum, Dok ga uzkopam, imel ga bum. Vezal i snažil bum gajasam, 20 Kajti ja posel taj dobro znam. Budem ga kopal, trsil se bum, Pak se napijem, dajakšibum. Kosi po grmu fuckavaju, Kopači lozu okapavaju. 25 Bum ga prekopal još jedan put, fako opravim velik ov trud. Lagve bum strugal, kače nabil, Da me krvavi pot bu probil. Do toga dojde sveti Mihal, 30 Grozdje dozrie, budem ga bral. Kada pak sprešam svoje grozdje, Onda pozabim na sve trude. Mošta si točim, srce krepim, Da se bar malo razveselim. 35 Martinj e dojde, krstil ga bum, Vince postane, točil ga bum. Idem iz kleti čuturicom, Žena me čeka pogačicom. Jedem i pijem z decom, Že¬ nom, 40 Koji se trude skupaz menom. 5468. Neznanega zapisovavca. — Iz Razlagove -»Pesmarice« 43 — 44. Verz 3. m 4. se ponavljata za vsako strofo. Razlag jo ima pač iz knjige L. Iliča »Slavonske varoške pjesme «, katerih natisek se loči od Razlagovega (po natisku v Kuhačevi zbirki IV. str. gg—100 [št. 1313]) v tem, ne glede na ie, je za e: 8 Kuma — 14 dopeljam — 16 Grebnic’ — 20 Kaj ti — 24 okapaju — 25 jeden — 31 zprešam — 37 s čuturicom — 38 s pogačicom. — Da bi pak bila pesem slavonska, zoper to govori jezik (daj = zdaj!) in metnim. V v. 42. je skreče pač napak tiskano če pri Iliču; verz se je glasil: Pipu okreče, ovak kriči. Glede krščevanja mošta v vino na Martinje prim. opomnjo o tej resno- šaljivi šegi pri Kuhaču IV. str. 134 v opazki Zapis Iv. Mladiča je narejen po natisku Razlagovem. III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5469. 335 Petar v pivnicu s kluči leti, Zakaj se trudim, neg da pijem, Pipu skreče, ter ovak kriči: Zakaj se mučim, neg da živem! 45 Danas al sutra mrtav nam glas, Vince ostane, ne bude nas! 5469 - (Hrvaška.) Nikaj na svetu lepšiga ni, 5 Mužek se trudi ter se verti, Nego gorica, kada rodi. Da mu se delo ne zamudi. Kume moj dragi, sad se napij, Još nas ne bude, sad se Ogniček zakuri, v kleti sedi, ga vžij! Vince pak pije, k tomu veli: 5469 Neznanega zapisovavca. —• Iz prepisa Mateja Ravnikarja-Požen- čana v njegovih »Povasnih p .« št. 7, kjer je pisano: 14 Koj ti — 15 Lagne. Pretiš v V P. V. št. 264 se loči v tem: 2] Kakor g., kadar r. — 3 zdaj — 4 bo — 5 Muzek •— 7, 8 manjka — 10 Doza — n bo — 12 vodom — 13 bodem 14 Koj ti — 15 Lokve! — 15 bom pral — 17 Zatim] kadar — 19 Kadar — moje — 20 trude — 22 se bum] se ga bom — 23 barilicam — 24 pogačicom — 25 Jez . . . ženo — 26 Ki] kaj — 27, 28 mafijka — 31 bom — 32 jez bom — 33, 34 bo. Odkod ima Ravnikar svoja prepisa, nisem mogel dognati. Z drugim njegovim prepisom se čudno strinja tisti, ki je v V O. XVI. Qio med urhovskimi pesmimi, ker tudi v njem manjka verzov 7—8 in 27 — 28 in je pisan v hrv.-madjarskem pravopisu, katerega Ravnikar ni znal prav brati, pišoč: 5 Muzek. Na isti vir kažejo tudi neki drugi pogreški obeh teh prepisov: n Dak — 14 Koj ti — 15 Lokve (oziroma Logve). Sicer se loči ta prepis VO. od našega natiska v tem: 2 Nego] kakor — 3 daj . . . napi — uži — 7—8 manjka — 9 ojstril . . . bum — 10 bum — 11 Dak — 15 Logve . , . bum bral — 16 prelival — 19 ure — 20 use — 21 bo] bum — 22 sega] se — 23 kleta — 25 decam — 26 manom — 27—28 manjka — 29 ga pil] ga — 30 bi ga vžil] bi — 31 Ure . . . ureme — 34 zelenom tratom. — Natisek v SPKN. V. 116—118 (»od hrovaške meje*) se loči od zgoranjega natiska v tem: 1 Nika — 2 Kadur — 3 napi — 4 bodi . . . vži — 7 Ognjičik — 8 pa — 9 ostril — 10 gostil . . bum — 12 kopal z vodu — 15 Lagne . . . pral — 16] De mi kervavi put bode stal — 21 dojdi . . bom — 23 barilicam —- 24 po¬ gačicam — 25 decem — 30 trudim] trupim — 31] Vreme vre dojde, pil ga ne bum — 32 Vince ost.] Vince — 33 bu] se bu — 34 zelenim traticom. — Opomnja je ista » Namest dveh zadnih komatov: ,Vre dojde vreme 1 ino ,Stezica do kleti' drugi za okončavdnje samo tole pojo: Smertne ure dojde hoče (!) nam čas« itd. Ta pesem se poje mnogotero tudi po Štajerskem, toda razširila se je tam še le iz prenaredbe Ant. M Slomšeka, ki jo je v Drobtinicah I. str. 201—202 objavil z opomnjo »po hrvaški osnovana « tako-le: Nikdar na sveti boljšiga ni, Kakor gorica, ki vince rodi: Kumej moj dragi, sdaj se napij, Nekdaj naj nebo, sdaj si ga vžij! Možek se trudim, tersje sa¬ dim, Dela nobenga ne zamudim. Možek donese bariglico, 10 Ženka pa speče poganico. 5 Kole bom sekal, vozil ga bom, Možek za mizoj v koti sedi, Služil kopače, skerbel za dom. Reže pečenko, berke masti. 336 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5469. Kolje bom sekal, ostril ga bum, 10 Deca obele, gostil se bom. Dok ganakolim, dostagabu, Zenu zatiram kopat z vodum. Snažil i vezal budem ga sam, Kajti to delo najbolje znam. 15 Lagve bom strugal i bednje opral, De me kervavi pot bo pre¬ lij al. Zatim mi dojde sveti Mihal, Grozdje dozori, budem ga bral. Kada vse sprešam grozdje moje, 20 Onda pozabim na sve trude. Martin mi dojde, kerstil ga bo, Vince postane, napil se bum. Idem od kleti z barilicum, Zena me čaka s’ pogačicum. 25 Ja jem i pijem z’ ženum, decom, I ki se trudi skupa z’ menom. Ivan v pivnicu s ključi driči, Ter pipu odpre, ure kriči. Zakaj se mučim, ne bi ga pil ? 30 Zakaj se trudim, ne bi ga vžil ? Vre dojde vreme, pil ga ne bum, Vince ostane, umeri ja bum. Stezica do kleti zarasla bu, Z zelenom tratom pokrita bu ! Na mest dveh zadnih komatov: Vre dojde vreme itd. drugi za okonča- vanje samo to pojo: 35 Vre mi dojde smertni čas, Vince ostane, ne bude nas. Kedar nam dojde sveti Mihal, Grozdje dozori, jaz ga bom bral. 15 Kedar pa dojde sveti Martin, On ga bo kerstil, de bode vin’. Kedar smert dojde, vtihnil bo glas, Vince ostane, ne bode nas. V diki nebeški, Bože nam daj, 20 Hvaliti tebe na vekomaj! Kumaj moj dragi, pijva tako, Da nama tamo hudo ne bo! Pot e m predelku se poje v Slatini (zapisal Zmagoslav Tkalec) s temi poglavitnimi razlikami: 3 Kuma — 4 Nekdaj naj] Jošče ga — 5 Kola — 7, 8] trudi . . sadi . . zamudi — 10 gibanico — 12] Boža pečenko, si b. m. — 23 nam] m ' "7 I® bo] de — 21—22 = 3, 4. Zapis Tutekov v zbirki A.^Kovačiča je prepis iz k Drobtinici.. — Zapis Jož. Krajnca od Sv. Jurija na Ščavnici (na¬ rekoval Borko) se loči zlasti v tem: 1 Nikaj — 2 Kak je — 3 Kumek — 4 Negda ga ne boš itd. — 5 Kolje — 9 barilčico — 10 pogačico — 15 pak] nam —- 16 ga bo] bo ga — 16 de] kaj — 19 Bog, še nam daj — 21, 22 = 3, 4. — Zapis neznanega zapisovavca v prepisu Fr. Praprotnika (iz savinske doline) se loči v tem: 1 Nikdar] Nič — 4 N. n.] Nikdar ga — s Kolje — 10 pogačico. Od v. ir. dalje manjka. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5470, 5471, 5472. 337 Kmet si namilo V kleti sedi, Ogenj si kuri, Pečenko vrti. 5 Ljubi moj kumek, Zdaj se napi, Enkrat naj nede, Zdaj si ga vži. Kolje si tere, 10 Kaj de ga žga, 5470 . (Od Cerovca.) K trsji ga nema, Kaj bi ga dja. Skoro de priša Sveti Mihal, 15 Grozdje de zoria, Jaz pam ga bra. Skora de priša Sveti Martin, Vino de krstja, 20 Jaz pam ga pia. 5471 - (Od Bleda?) Nikdar na svetu lepšega ni, Snažil in vezal bodem jih Kakor gorica, ki vince rodi. sam, Oj, kume moj dragi, zdaj 10 Kajti to delo dobro jaz znam. Ko mi pa dojde sveti Mihal, Grozdje je zrelo, jaz ga bom bral. se naprj, Nikjer na svetu boljšega ni! 5 Možek se trudi, ter se vrti, Da se mu delo ne zamudi. Kole bom sekal, ostril jih bom, Deca jih b’lila, gostil se bom. Kadar pa dojde sveti Martin, On ga bo krstil, jaz ga bom pil. 15 Očka donesejo čutarico, Mamca pa spečejo gibanico. 5472 - (Iz Slamne vasi.) Martin donese ččturicu, 5 Le ga pi, le ga pi, sveti Kuma donese pogačicu : Martin, Kumič moj dragi, zdaj se Ti ga boš krstil, jaz ga bom napij, pil! Pole ga ne boš, zdaj se ga vžij! 5470. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. J. 12 (53), kjer je ta-le melodije načrt: -M rff- * * * % 5 £ * 0 ifešpg! =i- 5471. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke II. št. 24, kjer je tudi melodija. 5472. Zapisal Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa. 22 338 IH.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5473, 5474, 5475- (Iz Cvetlina v 5473 - v hrvaškem Zagorju.) Gorice si režem, Pot me topi: Vince si pijem, Serce hladim. Gorice si skuham . . . Gorice si berem . . . Grozdiče nosim . . . 5 Kum e moj dragi, Zdaj se napi, Doge nas ne bu, Zdaj se ga vži! 15 Grozdiče prešam Pot me topi, Vince si pijem, Srce hladim. Kume moj dragi, Gorice si kopam . . . 20 Zdaj se napi, 10 Gorice si grobam . . . Gorice si vežem . . . Doge nas ne bu, Zdaj se ga vži! Vinograd bom obdeloval. 5474 - (Iz Žreč na Štajerskem.) V slovenski gorici vinogarček 'mam, Z vinjekom zlatim obrezo ga bom. Z dobrim gnojam pognoju ga bom, Z motkoj jeklenoj okopo ga bom. 5 Z žlahtnim koljem obstaviv ga bom, Z židoj zelenoj obvezo ga bom, Z mojoj rokoj oplev ga bom. Grozdje dozori, obtrgo ga bom, V klet ga znosim in prešo ga bom, 10 V sode natoču in piv ga tud’ bom, Parjatle povabu, tem piti bom dav. Zahvalmo Bogi, ki vince nam da, De bi le zmerno vživali ga, Z greham kar ražalili Boga! (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) Tam gori za hramom vinograd imam, S srebernim vinjakom obrezal ga bom, S cinjastoj motkoj okopal ga bom. 5473. Zapisal Rili. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. III. 75 — 77. Pesem se poje tako, da se spreminja v vsaki slrofi samo prvi verz, kakor je ozname- njeno gori. 5474 - Zapisal Iv. G. Naglič. — Iz Besednika VII. (187$) gg. Poje se tako, da se ponovi (razen predzadnjega) vsaki verz, zapoje potem oja, oja in vnovič ponovi druga polovica verza t. j. od cezure dalje (v_y — w 11 u — ) tako-le: V slovenski gorici vinogarček 'mam, * V slovenski gorici vinogarček 'mam; * Oja, oja, vinogarček 'mam. 5475 - Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5475 - III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5476, 5477. 339 S srebrnim kolčem ogradil ga bom, 5 Z rudečoj židoj obvezal ga bom, V pondeljek in torek trgatev imam! 5476 . (Od Brasloveč.) An hripček bom kupu, Iz zelenoj židoj Bom terte sadiv. ro Ovezav ga bom. Iz srebernim vinčkam Obrežu ga bom, S Iz vinčskoj motkoj Okopal ga bom. Z zlatim kolčam Ograjal ga bbm, V pondelk nu pa vtork Pa tergatvo imam, Pa vse svoje perjatle Povabu juh bom. 15 Al tam ga bma pila En glažek al dva, En glažek al dva Časti Boga! En hribček bom kupil, bom trte sadil. 5477 - (Štajerska.) En hribček bom kupil, Prijatle povabil, Bom terte sadil, Še sam ga bom pil. 5476. Neznanega zapisovavca. ■— Iz pesmarice Jožefe Vodlak I. št. 11. Za vsakim parom se poje: Ledraj, ledraj ! 5477. Neznanega zapisovavca (najbrž Slomšeka). — Iz Akacijevih » Ko¬ roških ino štaj. pesmi* 66 —67, kjer je pripomnjeno na koncu -oPo stari pomno¬ žena*. Pri besedi čriček (v. 2.) je opomnja: » Vengerl, ki začne peti, kedar grozdje medi (?nehko postaja), ino neha, ker grozdja več v’ vinogradi ni .« V dodatku je ta-le melodija (št. 31): Vivace. V 1-OCltCt ^^1 00* ” .v •: — En hrib - ček bom ku - pil, Bom ter - sje dil, Pri¬ ja - tle po - va - bil. Še sam ga bom pil. Pesem je z melodijo ponatisnil Kuhač v svoji zbirki (IV. št. 1361). Drugo melodijo ima Kuhač v istem zvezku pod št. 1434, kjer je opomnjeno, da se za vsako strofo poje: Lora lora lora lola * Lora lora lola: Prijatle povabil, še sam ga bom pil. Zapis Alojzije Šalamon od Makol (v njeni zbirki št. 87) se loči ne glede na apostrofe in naglasna znamenja od Akacija v tem: 2 trsek — 7 grojzdom — 8 Da komaj — 12 pojdemu — 13 škerblajo — 14 In] Ki — 15 Ker] Ki — 16 K’je] Je — 17—20: Le pimo^ pošteno * To žlahtno blago * Je lepo rumeno * Ko čisto zlato. — Alojzija Salamon je pela pesem Juriju Lulku, kateri ]e zapisal melodijo (prim. drugo Kuhačevo) tako: 22* 340 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5477. 5 Tam gori za hramam En tersek stoji, Je z’ grozdjam obložen, De komej derži. Že čriček prepeva 10 Ne more več spat’, V’ tergatuv veleva, Spet pojdemo brat. Konjički škreblajo In vozjo težko, 15 Ker vince pelajo, K’ je močno sladko! Prelepo, rumeno, Kak čisto zlato ; Le pijmo pošteno 20 Prežlahtno blagč! ja - tle po - va - bil, Še sam ga bom pil. Tra- la- u -v N I j' • rn - 1 - 1 - 1 — 1- la - ,a - la - la - la - la - la - la Tra - la - la - la - la - la Pri- ~rn ja - tle po - va - bil, Še sam ga bom pil. Po Ahaclju je natisnil pesem Razlag v » Pesmarici « str. 48 s lemi raz¬ likami, ne glede na naglaske in e pred v-om: 5 hramom — 7 grozdjem — 8 Da komaj — g prepeva — n] V trgatev veleva — 13 škrebljajo — 15 peljajo -— 17 Prelepo — 18 Kot. Iz » Pesmarice « je zapis Ivana Mladiča. Zapis M. Ravnikarja-Poženčana v »Povasnih pesmih* št. 12 se loči od Akacijevega v tem: 8 komaj — g čričik — 13 škerbljajo — 15 peljajo. Na¬ posled sloji opomnja: Drugi pojo (namesto zadnjih dveh verzov): Pa poglej, pa poglej, 20 Če je vince za kaj: Farbo jma lepo Ko čisto zlato, Pa še boljiga žmaha, Čast, hvala Bogu! Drugi prepis Ravnikarjev v VO. V. str. 238 št. 38 se loči od ravnokar omenjenega v tem: 10 morem — 11 tergatev veljeva — 13 škrabljajo — 16 K’je] Prav —• 18 Kak] Ko — 23 boljšiga. Zapis Jožefa Kranjca od Sv. Jurija ob Ščavnici (narekoval Fr. Miki), se loči v tem od Akacijevega teksta, ne glede apostrofov in naglaskov v tem : 5 hramom — 7 grozdjem — 8 Da komaj — 13 škrebljajo — 15 peljajo. Za vsako strofo se poje tam druga napitnica: Sladko vince piti To me veseli. In Boga častiti, Svoje žive dni. 5 Če pa pride noč, Mo prižgali luč, Sladko vince pili Celo noč! III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5478, 5479, 5480. 34 1 Tam gor per kleti En tersek stoji, Tak jako je roden, Da komaj drži. 5 Pa tam bom ja kopa No tersje sadia, 5478 - (Štajerska.) Perjatle napaja, No sam bom ga pia. Konjiči cinglajo, 10 Ki vince pelajo : Lehko oni cinglajo, Da je vince sladkč! 5479 - (Iz savinske doline.) En hribček bom kupil, Bom trte sadil. Prijatle bom vabil, Še sam ga bom pil. 5 In gori za hramom En trst ek stoji, Je z grozdjem obložen, Da komej drži. Črnina črnuje, 10 Belina r’meni, Črviček že poje, Ko grojzdje zori. Konjički cingljajo, Ko voz’jo težkd, 15 Ko vince peljajo, K’ je sladko močno. Le pridi, prijatel, Na mojo goro, Bom vinca natočil, 20 Boš pil ga z meno. Ko pride tergatev, Pa greva obi, Po gorah hodila, Hvalila Boga, 25 Devico Marijo In svet’ga Duha, Da nam še tak dobro Kapljico da. En hriberč bom kupov, Bom trte sadiv, Bom prijatle povabov, Še sam ga bom piv, 5 Torej med kvoštram An vinograd stoji, 5480. (Koroška.) Je pa z grozdjam Da komaj drži. Konjci škrabljajo, 10 Ki vozijo težku. Ko vince peljajo. Te žlahtne blagu. obvožan, 5478 Zapisal St. Vraz; pela Barika. — Iz VO. XIX. t. 301. Na koncu je pesmi pripisano itd., česar ni v Vrazovem prepisu v VO. IV 16, ki se sicer popolnoma strinja z zgoranjim natiskom. 5479. Zapisal G. Križnik. — Iz njegovega rokopisa. Tiskana je v »Ko¬ roških bukvicah « str. 459 —460 s edino premembo: 8 komaj. 5480. Neznanih zapisovavcev. — Iz Scheiniggovik NPKS., kjer je vsaka stroja tiskana kot posebna pesem, in to prva pod št. 1005 (» Povsodi«), druga pod št. 1007 (»Podjunsko«), tretja pod št. 1006 (»Podjunsko«). Prvo strofo je zapisal tudi M. Majar v Rožju (glej Kuhačevo zbirko III. št. 1112, kjer je tudi melodija), s temi razločki: 1 hribeč . . kupit — 2 terse sadil — 3 povabit — 4 pil. — Torej med kvoštram = Tam gori nad kloštrom. 342 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5481 — 5484. 548 1 . (Torovo pri Vodicah.) Tam zadaj za hramarn Jen trsek stoji, Je z grozdjam obložen, De komaj drži. 5 Čvrliček prepeva, K’ na more več spat, M’ ga trgat veleva, Le pejma ga brat! 5482. (Od Loškega potoka.) Tam gori za hramom ena terta stoji, Res grozdja je polna, da komaj derži. En nograd bom kupil, bom terte sadil, Bom znance povabil, še sam ga bom pil. 5 Konjički skerbljajo, ker vince peljajo, Moj bratec, poglej, če je vince za kaj! Še lepši je barve, ko čisto zlato, Boljši za piti ko samo srebro. Zdaj ga pimo en glažek al dva 10 V imenu Marije in svet’ga Duha! 5483 - (Iz Gorenjih Radovelj.) Ana tička parlitela, Za bregam leti, Je pošta parnesla, De grojzje žari. 5 Prabogi je kmiteč, Kaj vandar tarpi! Če Bog na požigna, Zastojn je nigou del. — Tamkaj za hramčam, 10 Ana tarta stoji, Je pohana grojizdje, Ga komaj darži. An hribček bom kupo, Bom tarte sadiu, 15 Bom brace napaju, In sam ga bom piu! 5484 - (Vrhovska v Belih Kranjcih.) En lašček bom kupel, 5 Doli za hramam Bom terte sadil, Ena terta stoji, Bom bratce napajal, De komaj, de komaj In sam ga bom pil. Grozdiče derži. 5481. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke III. It. 12. Pevka ni znala konca. 5482. Zapisal J. Vesel-Vesnin. — Iz »Novic« XIX. 1861. 120. 54 8 3 - Zapisal Jožef Androjna. — Iz njegove zbirke I. št. 25. Zadnja verza vsake stroje se v petju ponavljata. Začetek spada j drugi pesmi. 5484. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVI. Č. 6. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5485—5488. 343 Moji konjči škrebljajo, 10 Ker vince peljajo. Pa poglej, pa poglej, Če je vince za kaj! Farbo ma lepo Kot čisto zlato, 15 Pa še boljšiga žmaha, Čast, hvala Bogu! 5485 - (Izpod En vrtec bam kupu, Bam trte sadiu, Prjatle pauabu, Tud sam ga bam piu. 5 Ta gare za gričkam En hribček staji, Ku je z gruozdjem abdan, De ga kume drži. Melec.) Ti kunjki škripajo, 10 Ki imajo težku, Tuo vince peljajo, K je mačna sladku. Le pimo paštena Tuo vince rumena, 15 Tuo vince sladku, K je ku čistu zlatu! 5486. (Iz Hudojužne.) En hribec bom kupil, Bom terte sadil, Prijatle povabil, Tud sam ga bom pil. 5 Ti kunjki škripljajo, Ker voz’jo težko, To vince peljajo, K’ je močno sladko. Tam gori za hribcem 10 En tersek stoji, Pa je z grozdjem obložen, Da ga.komaj derži. En tiček prepeva, K’ ne more več spat, 15 Zjutraj zgodaj ustane, Sladko grozdje gre brat. 5487 - (Z Banjšic.) Moji konjčki škripajo, 5 Ko b’ dobro ne bilo, Sladko vince peljajo. B’ ne strilo tako, Pogledaj, brat moj, B’ ne človeka perpravlo Je vince za kaj? Na petlerski stan! 5488 . (Iz Ihana.) Koničkt šk^rbldjo, Ki vince peldjo, Kt> vozjo htškd, To močnt bvago. 5485. Zapisal Janez Murovec. — Iz njegovega rokopisa. 5486. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke, V krajih, kjer ne poznajo ni vinogradov ni čirička ali črička (IVemgrille, vengrlj), se je morala ta žuželka premeniti v tička ali črvička. 5487. Zapisal Ivan Humar. — Iz njegove zbirke št. 72. 5488. Zapisal Anton Breznik; pela Šmolajdrova Ana. — Iz Brezni¬ kove zbirke II. št. 100. Konec je posebna napitnica. 344 HI.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5489, 5490, 5491. 5 Hi, hi hi! Ta vince vin popi! Presneti pijdnic, Pobolši se zdej! Pobolšani p’janci 10 Velajo še kej; Sej b’ ga ne toko, Ki b’ t’ko dobri na bo, Sej bi ga še večkrat, Pa nimam d’narca vsaki- kdt! 5489 - (Od Sv. Eme.) ’Na bab’ca je vmrla V nebese je šla, V nebesa je šla. Pa zakaj? 5 Je šolne pozabla, Je prišla nazaj, Je prišla nazaj. Pa zakaj ? Na krofasta babca 10 Pa ima po dva, Pa ima po dva. Pa zakaj ? — Konjički škrbljajo, Ker vozjo težko, 15 Ker vozjo težko. Pa zakaj ? Konjički škrbljajo, Ker vince peljajo, Ker vince peljajo. 20 Pa zakaj ? . 549 °. (Kranjska.) En hribic bom kupil. Deklčta napdjal, Bom terte sadil, Pa sam ga bbm pil! Če nas kop žalosti', nas vino veseli. 549 1 - (Štajerska.) Mene zdaj močno veseli, Da en glašek vina za me stoji. Le pimo ga, le pimo ga, Saj vino nam je vajvoda. 5 Da sosed pride k sosedi, Le glažek vina mu nali: Ne smeš mu oponašati, Ne tudi ogovarjati. Oča nebeški tak vuči, 10 Kaj on veli, se naj zgodi. Le primi, Tonček, toti glaš No se ndpi zdaj, da ga maš. Človik popred dosti sterpi, Kak ters ti sladki sad rodi. 15 Či glih nas kop razžalosti, Drugoč nas vino razveseli. 54 8 9 - Zapisal Anton Kovačič. — Iz njegove pesmarice II. str. 72. Začetek spada k šaljivi. 5490. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. //■ 109. Ista v zbirki Iv. Mladiča z razločkom: 1 hribec. — Natisnil jo je brez naglasnih znamenj tudi Kuhač II. št. 530 v zvezi s pesmima » Ti misliš, ti raftaš« (št. 4400) in ■»Od lube ’mam iti « (št. 4255) (z melodijo). 5491. Zapisal Fr. Schrveigl. — Iz njegove pesmarice, ki mi jo je v porabo izročil K. Ozvald. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5492, 5493. 345 Zdoj deno, Tonček, zmisli se, Či nam vsako leto tak dobro Da tudi sosid žejen je! bo, 20 Mi gvišno pa sem pridemo. Na svetu lepše rožice m.« 5492 - (Kranjska.) Na svetu lepši rošce ni, Kot je ta vinska terta. Po zimi spi, Po let’ cveti, 5 Jesen nam vince daje. Tud druge rožice cveto, Pa vender t’ga ne strijo, Lih kakor zna Edina ta, 10 Ki nas je napojila. L6 pijmo ga vsak en glaž V jmen Jezusa, Marije In svetiga Tud Jožefa 15 Na zdravje tovaršije! Zdaj pa ga pijmo še naprej Na zdravje gospodarja, Ker je per nas Za kratek čas, 20 Nam sladko vince daje! Zdaj pa ga pijmo še naprej Na zdravje gospodinje, Ker zdaj postav’ Pred nas bokal 25 Na mizo te sladčice. De b’ mi še dolgo vince pil’, Boga častili uselej, To vošimo In prosimo, 30 Dodeli Bog nam sveti raj! 5493 - (Iz Krasinca.) Na svetu take rože ni, Kakor je vinska trta: Po zimi spi, spomlad cvete, V jesen nam vince daje. 5 Saj druge rožce tud cveto, Pa tega ne storijo, Kaj je storila sama ta, Ki nas je napojila. Pšeničen klas, vinska trta, 10 To je hrana naša: Ko mašnik začne mašo brat, Pšenica zraven stoji: Ko mašnik začne mašo brat. Tud vince zraven stoji. 15 Zdaj ga izpijmo vsak jen glaž Na zdravlje gospodaru, Ki je pri nas za kratek čas, Nam sladko vince daje. Zdaj ga izpijmo vsak jen glaž 20 Na zdravlje gospodinji. Ki je pri nas za kratek čas, Nas prav lepo trahtiri. 5492. Zapisal Matej Ravnikar-Poženčan. — Iz PP. str. 39—40. V v. V P. II. št. no, ki se loči ne glede na naglasna znamenja in aposlrofe sicer v tem: 27 vselej — 29 In] To — 30] Dodel’ nam Bog ti svet raj. Natisnjena je v SPKN. III. 102—104 s temi premembami, ne glede na naglaske in apo- stroje: 1 rožice — 2] Kakor je v. t. — 7 vunder tčga ne storijo — n pimo — n glaž] kozar’c — 12 imenu — 16 pijmo še] pimo — 18 pri — 21 pimo — 22 Ker] Ki — 22 vselaj. 5493. Zapisal Peter Črni izpela mu mati Ana Črnič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal Ivan Sašelj. Tretja stroja je skrčena iz dveh; za¬ četek druge se je pač glasil enako verzoma 9 — 10. 346 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5494—5497. Zdaj ga izpijmo vsak jen glaž Na zdravlje vsi družini, 25 Ki je pri nas za kratek čas Zavoljo kumpanije. Zdaj ga pijmo še naprej V imen’ Jezus’ Marije, Da b’ bli pri nas za večni čas 30 Zavoljo kumpanije! 5494 - (Iz Ihana.) Na svet’ jo levše roš’ce ni, Kokir ja vinska tarta. Po zimx spl, spomvdd’ cudl, Na jčsxn vince daj a. 5 Sej tud’ druge roš’ce čudo, Pa tega na sturčjo, Kokir ta vinska tarttca, Pxr ni smo vsx vesčlt. 'Dej ga pa spimo ’n gvaš al’ dva, 10 V imen’ svet’g& Šentjanža, In tud’ d’ga berta hišxnga, K’ nam svdhka. vince ddja. 5495 - (Iz Cerkna.) Na sveti lepše rožce ni, Kot je ta vinska trta: Po zimi spi, spomlad cveti, V jesen nam vince daje. 5 Te druge rožce tud cveto, Pa tega ne storijo, Kot je storila rožca ta, Ki nas je napojila. Le pimo ga en glažk al dva 10 Na zdravje gospodarje, Sedi pri nas za en kratki čas, Nam sladko vince daje. Le pimo ga en glažk al dva Na zdravje gospodine, 15 Ona nas traktera prav lepo, Prnese firkel vina. Le pimo ga en glažek al dva V imenu svetga Šentjanža: Šentjanž jen pomočnik, 20 Vseh pijancev ozdravlenik. 5496 . (Iz Motnika.) Na svetu lepše rožce ni, 5 So tudi druge rožice, Kakor je vinska terta: Pa tega ne storijo, Po zimi spi, spomlad cveti, Kakor ta storila je, V jesen pa glaške naliva. Ki je nas napojila! 5497 - (Štajerska.) Na svetu lepše rožce ni, Po zimi spl, po let cveti, Kakor je vinska terta: V’ jesčn sode nataka. 5494. Zapisal Anton Breznik; povedala Korezova Jera. — Iz Brez¬ nikove zbirke IV. št. 4. 5495 - Zapisal Franč. Sedej. — Iz njegove zbirke. 5496. Zapisal Fr. Sajevec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 5497. Zapisal pač A. M. Slomšek. — Prijavil jo je kot-»iz stare prede- lano* v Akacijevih »Koroških in štaj. pesmih « str. 64—66 s to melodijo (št. 30J: III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5498. 347 5 Te druge rožce tud’ cvet6, Nobena ni tok žlahtna; En čas cveto, se posušo, In minejo brez sadja. Po hribcih je nasajena, 10 Od sončica obsjana, Od kmetiča obrezana, Od Jezusa darvana. Nobene svete maše ni, De bi ne b’la darvana, 15 Nobene dobre volje ni, De bi ne bla spoštvana. Našo serce razveseli, Povzdigne nam veselje, Tud’ slabim svojo moč deli. 20 Tolaži naše želje. Otrokom sladko grozdje da, Možam pa dobro vino, Za vsakiga veselje ’ma, Zato jo vsi čestimo. 25 Kok sladko je, pokusmo zdej Od vinske terte piti, Bog ji še tudi zanaprej Obilno daj roditi! 5498 . (Iz Frama.) Preljuba vinska trtica, Po zimi spiš, k’zmladlet cvetiš, Ko si ti vesela: V’ jesen sode nalivaš! A?idante. J - =fr— 4— + H-« —a -« irj —« — •- • X m Na sve - ti lep - ši rož - ce ni, Ka-kor je vin-ska ter - ta, Po _h_,_._ —^—S— m —« 1 ; » v r! ' — 0 - m - mf— • - • zi - mi spi Po let’ cve - ti, V’je - sen’ so - de na - ta - ka. Predšlek Slomšekov se je razširil po Štajerskem in Koroškem. Zapis N. Srienc s Suhe (št. 38 v prepisu Jurija Lulka) se loči v tem: 6 tak — n ob¬ vezana — 25 Kak. Zapis Alojzije Salamon od Makol (št. 2j) se loči v tem: 1 sveti] zemli — 5] Tud d. rožice cv. — 6 tak — 7 cveti . . posuši — 10 Osolnč- nica (!) — n obrez.] nasajana — 12 požegnana — 13—16 prihaja za 24. verzom — 14, 16 Da — 17 Naše — 21 Otrokom — 22 Možem — 23 Vsakega ■— 25 Kak . . . zdaj. Zapis Urše Košak (od Sv. Martina na Paki v prepisu Fr. Pra¬ protnika) se loči v tem: 4 natoči — 6 tak — 7 posuše — 9 hribih — n obr.] obdelana — 12 obdarvana — 13 Nobena sveta maša ni — 14, 16 Da — 16 spo¬ štovana — 17 Naše . . . razveseliš — 18 Povzdigni — 19] Tud’ slabi svojo moč dobi — 21 Otrokom — 22 Možem — 23] In vsakemu veselje da — 25 Kak . . . pokusno je, — 27 še tudi] daj še — 28 daj] tud. — Natisnil jo je Kuhač v svoj: zbirki IV. št. 1339 (z Ahacljevim napevom) s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe: 4 Jesen — 6 tak — 12 Jezuša — 14, 16 Da — 17 Naše srdce — 23 vsakega — 25 Kak . . . zdaj. Natisek Schei- niggov v NPKS. št. 1000 se ne loči od Kuhačevega, izvzemši e pred v-om in: 16 spoštovana — 17 srce. V VO. XVI. D. št. 21 se nahaja ista pesem in se loči bistveno samo v dragi stroji od predelka Slomšekovega; ta stroja slove namreč tam: Te druge rož’ce tud’ cveto, * * Pa tega ne storijo, * Kakor je storila tertica, * Ker nas je napojila. (Primerjaj št. 5492 — 93, 3493 — 96.) Drugi razločki razen apostrofov so ti-le: 1 sveti — 14 b’ — 22 Možem — 23 ima. 5498. Zapisal Oroslav Caf; pela Mar. Krajnc. — Iz CO. I. jo — ji. Stroja tretja spada k pesmim nastopnega naslova. 348 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5499, 5500, 5 Vse druge rožce tudš cvšto, Pak neso tako žlahtne, En cajt cvšti, s§ posuši, Pa minejQ brez sada. Prek morjica prinesena, 10 V’ gorico je vsajena, Od kmetiča obršzana, Od Jezusa žegnana. Nijedna sv§ta meša ni, Da bi ne bla obdarovana; 15 Tud’ niedne dobre volje ni, Da bi ne bla spoštovana. Moje serce razveseli, Pozdigne mi veselje, Tudš nam svojo moč dšli, 20 Tolaži naše želje. Otrokom sladko grozdje da, Možom pak dobro vino, Vsaki ga v’ veselji ’ma, Zato jQ vsi čestimo. 25 Pokusmo ga, ko sladko je, Od vinske terte piti, Bog nam ga daj zanaprej Po obilnem ga roditi! 5499 . (Iz okolice Št. Ruperta na Dolenjskem.) Na svetu lepši rožce ni, Kakor je vinska terta: Po zimi spi, po let cveti, V jeseni nam sode nataka. 5 Te druge rož’ce tud cveto, Nobena ni tak žlahna, En čas cvedi, se posoši, In mnijo brez sadja. Po hribcah je nasajena, xo Od solnčica obsajana, Od kmetiča obrezana, Od Jezusa darvana. Nobene svete maše ni, De b’ ne bla darvana, 15 Nobene dobre volje ni, De b’ ne bla spoštvana. Zdej ga pa pimo vsak en glaž Na zdravje gospodarje, Ker je pri nas za en kratek čas, 20 Nam sladko vince daje! 5500. (Iz Hudojužne.) Nobene lepše rož’ce nij, Kot je vinska terta: Po zimi spi, spomlad cveti, V jeseni sode nalije. 5 Po hribih je nasajena, Od solnca je obs’jana, Od kmeta jo obrezana, Od Jezusa darVana. Otrokom sladko vince da, 10 Možem pa dobro vino, Vsacega veselja je, Zato ga mi častimo. 5499- Zapisal J. Bercer. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica str. 41. la zapis se naslanja deloma na predelek Slomšekov (gl. št. 5497), kar spričuje zlasti verz 8. 5500. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegovega rokopisa. O tem zapisu velja isto, kar o prejšnjem. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5501, 5502, 5503. 349 Vinska trta — veselje mojega srca. (Iz Sv. Roperta O preluba vinska razga, Ti veselje srca mojega! Prek morja si prepelana, Na goro si posajena. 5 V spomladi si obrezana, Od Jezusa požegnana. Od moža si pogrobana, Od Jezusa požegnana. Od fantov si skopana, ; 0 Od Jezusa požegnana. Zahvalimo mi Kater nam sle v Slov. gor.) Od deklice opleta si, Od Jezusa požegnana. Ti s slamcoj si zvezana, Od Jezusa požegnana. 15 Po zimi spiš, pot let cvetiš, V jesen pa sode nam polniš. Pri mesi si gor ofrana, Od Jezusa požegnana. Pri meši si povzdignjena, 20 Od Jezusa požegnana. Jezusa, dko vince da. 5502 . (Od Sv. Jurija ob Ščavnici.) Oh preljuba vinska rozga, Si veselje srca mojega! Prek morja si priplavala, Na gori si posajena. 5 Od moža si obrezana, Od Jezusa požegnana. Od fanta si okopana, Od Jezusa požegnana. Od divojčice opleta si, 10 Od Jezusa požegnana. Slamicoj si zvezana, Od Jezusa požegnana. Po zimi spiš, po let cvetiš, V jesen nam lagvi napolniš, 15 Vinčice prav sladko je, Jezusi zahvalmo se! 55 ° 3 - (Štajerska.) O preljuba vinska trtica, Ti veselje srca mojega! Po Dravi si priplavala, Na hribček si posajena. Od fantov si okopana, Od Jezusa požegnana. Od deklic si ovezana, 10 Od Jezusa požegnana. 5 Od možov si obrezana, Od žene si oplejena, Od Jezusa požegnana. Od Jezusa požegnana^ Po zimi spiš, po let cvetiš, V jesen nam sodeke natakaš. 5501. Zapisal Janko Slebinger. — Iz njegove zbirke I. str. 22 — 24. Verza 1. in 2. se pojeta pred vsakim parom. 5502. Zapisal Jožef Krajnc. — Iz njegove zbirke. Pina dva verza se pojeta pred vsako kitico. 5503. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Jurija Tutka; poslal A. Ko¬ vačič. Prva dva verza se pojeta pred vsakim naslednjim parom. 350 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5504. 5505, 5506. (Od Sv. Trojice Oj preluba vinska trta, Ti si veselje mojga srca! Po Dravi si priplavala, Na hribih si nasajena. 5 Od kmeta si pogrobana, Od Jezusa požegnana. Če vinska ti To moje sn v Halozah.) Od fantov si okopana, Od Jezusa požegnana. Od dekličev si okoljena, 10 Od Jezusa požegnana. Po zimi spiš, po let cvetiš, Jesen nam dober sad rodiš. a sad rodi, ; veseli. 55 ° 5 - (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) Ti ljuba vinska trta, Ti si veselje mojga srca! Po zimi spiš, po let’ cvetiš, V jesen’ nam sode natočiš. 5 Od moža si obrezana, Od Jezusa požegnana: Ti ljuba vinska trta, Ti si veselje mojga srca! Od fantov si okopana, 10 Od Jezusa požegnana: Ti ljuba vinska trta, Ti si veselje mojga srca! Od deklet si ovezana, Od Jezusa požegnana: 15 Ti ljuba vinska trta, Ti si veselje mojga srca! Od žen si otrgana, Od Jezusa požegnana: Ti ljuba vinska trta, 20 Ti si veselje mojga srca! Od možev si oprešana, Od Jezusa požegnana: Ti ljuba vinska trta, Ti si veselje mojga srca! 25 Od konjičkov si odpeljana, Od Jezusa požegnana: Ti ljuba vinska trta, Ti si veselje mojga srca! Od Slovencev si popita, 30 Od Jezusa požegnana: Ti ljuba vinska trta, Ti si veselje mojga srca! 5506 . (Od Sv. Antona v Slov. gor.) O preluba vinska rozga, Si veselje srca moj’ga: Prek morja si priplavala, Od Jezusa požegnana! 5 Na gori si posajena, Od pajbov si vkopana; Od deklet si obrezana, Slamicoj si povezana: Z grozdjem si obložena, 10 Pri sveti meši ofrana. 5504. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. Prva dva verza se pojeta pred vsakim naslednjim parom. 5 S° 5 . Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Začetek je iz pesmi ptejšnjega naslova. 5506. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke III. III,—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5507—5510. 351 5507 - (Iz Jarenine.) Preluba vinska trta, Ti si veselje mojgasrčeka: Prek morja je priplavala, Na hribček je zasajena: 5 Halilileja, halilileja, Halilileja, halilileja! Skoz paura je okopana, Skoz Jezusa požegnana: Skoz dekline je povezana, 10 Skoz Jezusa požegnana; Skoz žene je opleta, •Skoz Jezusa požegnana! 5508 . (Od Sv. Jurija na južni železnici.) O prežlahtna vinska terta, Si veselje mojga serca: Od možov si bla obrezana, Od Jezusa požegnana! 5 Od fantov si okopana, Od Jezusa požegnana! Od žen si bla oštrejfana, Od Jezusa požegnana! Od deklet si bla ovezana, 10 Od Jezusa požegnana! Od perjatlov si pokoštana, Od Jezusa požegnana! 55 ° 9 - (Ziljska.) Le pijmo ga en glaž bol dva, Saj nam ga le sam Jezus da: Oj prežlahtna vinska trta, Ki je veselje moj’ga srca! 5 Dar se trta zeleni, Se sam Jezus veseli: Oj prežlahtna vinska trta, Ki je veselje moj’ga srca! Črez morje je pripeljana, 10 Na hribre je zasajena: Oj prežlahtna vinska trta, Ki je veselje moj’ga srca! Še mešnik ne more mešo brat Mora sladko vince zraven stat: 15 Oj prežlahtna vinska trta, Ki je veselje moj’ga srca! 55 10 - (Ziljska.) [Odlomek.] Oj le pimo ga en gwaš bel Oj ta liepa vinska terta, dwa, Ki je veselje našega serca! Saj nan ga san Jezoš da: 5 -— — —- 5507. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke II. 57. 5508. Neznanega zapisovavca. — Pisana z drugimi vred na posamnem listu , ki mi ga je poslal Valentin Jarc. Prva dva verza se pojeta pred vsakim naslednjim parom. 5509. Zapisal U. Jarnik. — Iz njegove zapuščine priobčil J. Scheinigg v NPKS. št. 999. 5510. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI. C. 7. 352 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5511, 5512, 5513. 5511 - (Z Vrhpolj nad Kamnikom.) O spreluba vinska trta, O spreluba vinska trta, Ti si mladika mojega srca: 10 Ti si vesele mojega srca: Po zimi spiš, spomlad cvetiš, Od mož, žena si obrezana, Jesen pa sodke napolniš. Od Jezusa požegnana! 5 O spreluba vinska trta, O spreluba vinska trta, Ti si vesele mojega srca: Ti si vesele mojega srca: Od fantov, deklet si okopana, 15 Čez morje si priplavala, Od Jezusa požegnana! Na hribičku si usajena, 55 ! 2 . (Iz Višnji Preljuba vinska trtica, Veselje m oj ga srčeca. Čez morje prepeljana je, Na Kranjskem zasajena je. 5 Od fantov je obkolena, Od Jezusa požegnana, Od dekletov je okopana, Od Jezusa poživljena. Od moških je obgrobljena, 10 Od Jezusa ustvarjena. gore.) Od ženskih je utrgana, Od Jezusa povzdignjena. Zdaj ga pa pijmo vsak en glaž, Da bo tud Jezus prijatelj naš! 15 Zdaj ga pa pijmo vsak po dva, Da bi tud’ Marija med nami bla! Zdaj ga pa spijmo vsak po tri, Da bi tud’ angeljci b’li! 5513 (Iz Suhorja.) Preljuba vinska trtica, Veselje moj’ga srčica: Od kmetičv obrezana, Od Jezusa požegnana! 5 Od kmetiča nastavljena, Od Jezusa požegnana! Od kmetiča prirezana, Od Jezusa požegnana! Od kmetiča okopana, 10 Od Jezusa požegnana! Od kmetiča oprašena, Od Jezusa požegnana! Od kmetiča potrgana, Od Jezusa požegnana! 15 Od kmetiča izprešana, Od Jezusa požegnana! Od kmetiča pospravljena, Od Jezusa požegnana! Nobena maša brana ni, 20 Da zraven vince ne stoji! 5511. Zapisal Leo p. Trobevšek. — Iz prepisa v zbirki M. Rodeta VI. It. 56. Začetek spada k pesmim prejšnjega naslova. 5512. Zapisal Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke II. št. 10. Konec spada k drugi napitnici, priobčeni spodaj. 5 Sr 3 . Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. Prva dva verza se pojeta pred vsakim naslednjim parom. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5514—5518. 353 55I4- (Iz Dobravu.) Preljuba vinska trtica, Ti si veselje mojga srca! Prav lepo si cvetela, Nam vince dozorela: 5 Od Noeta iznajdena, Od Jezusa požegnana, Čez morje prepeljana, V hribcih zasajena! Od kmetiča obdelana, 10 Od Jezusa požegnana O Jezus in Marija, Bodi naša tovaršija! 55I5- (Iz Primostka.) Preljuba vinska trtica, Veselje naš’ga srčica: Čez morje prepelana, V hripci zasajena; 5 Od kmetiča obrezana, Od Jezusa požegnana! — Kralj kralj ca praša: »Kje bo jutri maša?« »»Tam na planini 10 Pri sveti Katarini!«« 5516 . (Belokranjska.) Preljuba vinska trtica, Veselje našga srčica: Čez morje prepelana, V hripček zasajena! 5 Od kmetiča obdelana, Od Jezusa požegnana: Bodi, Jezus in Marija, Bodi naša kompanija! 55I7- (Iz Št. Lovrenca ob Timenici na Dol.) O ti preljuba vinska trta, Ti si veselje moj’ga srca! Po zimi spiš, po let’ cvetiš, V jesen’ nam sad rodiš. 5 O ti preljuba vinska trta, Ti si veselje moj’ga srca! Preljuba vinska trtica, Le ti si trošt moj’ga srčica: Sej tudi druge rožce cvedejo, Si okopana, obrezana, Od Jezusa požegnana. O ti preljuba vinska trta, 10 Ti si veselje moj’ga srca! Zdaj ga pa pijmo vsak englaž, Da bo vselej Jezus pri nas! 5518 . (Iz Gor. Vrtojbe.) Pej tega ne strijo, 5 Kar le ti, vinska trtica! 5514. Zapisal Janko Barle; pela Kata Judnič. — Iz Barletove zbirke. 5515. Zapisal Janko Barle; pela Tome Katarina — Iz Barletove zbirke. Konec spada drugam. 5516. Neznanega zapisovavca. — Iz okorno pisane knjižice v Barle- tovi zbirki. 5517. Zapisal Ivan Šaželj; povedala Franč. Lavrič. — Iz Sašljevega rokopisa. Začetek spada k pesmim prejšnjega naslova. 5518. Zapisal Jožef Cejan; pravila M. Nemec-Lutman. — Iz Cejanove zbirke II. št. 45. Začetek je iz pesmi prejšnjega naslova. 23 554 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5519 — 5522. Crez morje si prepeljana, Na hribcu zasajena, Od kmeta obdelana, Od Jezusa požegnana. xo Še mašnik ne more maše brat, Ku vince more zraven stat’! Vinska trta daje človeku moč. 5519 - (Kranjska.) Vse drevdsa so preslabe Za roditi to sladkost, Kakor sama vinska terta, K’ da človdku moč. 5 Žihro so ljudje veseli Za leta prejeti ddr: Pod poddbo kruha in vina Pride Jezus na oltar. Bratec, če si lih v teždvah, 10 Hočem te razveselit’, Polno kup’co čem t’ nalit’, Ti ga moraš čisto spit’. Moj pajdaš, Dobro ga znaš! 5520. (Iz Belih Kranjcev.) Vsa drevesa so preslaba, Da b’ rodila to sladkost: Samo ena vinska trta, Ki nam daje kraft no moč. 5 Žiher smo ljudje veseli Za leta prečisti dar, Pod podobo kruha, vina Pride Jezus na oltar! 5521 . (Iz Krasinca.) Na svetu lepšega ni drevesa, Kakor je ta vinska trta, Ki nam daje kraht in moč. Ak si, bratec, na težavi, 5 Saj ti hočem pomagati: Eden glažek zrelga vinca Spij ga van, kaj Jezus tukaj, Da z Marijo v nebesa greš! 5522 . (Iz krške okolice.) Vsa drevesa so preslaba, Da rodile bi sladkost, Kakeršne je vinska trta, Ona nam daje kraft in moč. 5 Če s’ pa ti, France, v kak¬ šnih težavah, Zdaj se ldhko veseliš: En glažek vinca je natočen, Čisto ga moraš venkaj popiti! 5519- Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. III. gg — 100. V verzu 4. je vrednih pred moč izpustil besedi kraft in, ker se je hotel izognili tujki, glej na¬ stopne Številke. V v. 12. je za Ti ga moraš tiskano napak Figo maraš. 5520. Zapisal Janko Barič. — Iz njegove zbirke. 5521. Zapisal Peter Črni pela mu mati Ana Črnič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal Ivan ŠaSelj. 5522. Zapisal Vinko Kapler. — Iz njegove zbirke. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5523—5526. 355 Vsi pravijo, da se z vinom zdravijo. 5523 - (Iz Slov. goric.) Stari moži pravijo, Da se z vinom zdravijo ; Ženske znajo glih tako, Rade vino pijejo. 5 Možem pšenico kradejo, Da za vince dajajo. Fanti znajo glih tako, Radi vino pijejo. Kaj črez teden zaslužijo, 10 V nedeljo vse zapravijo. Dekline znajo glih tako, S fanti vino pijejo. 5524 - (Od Sv. Andreja p Fantiči čez teden služijo, V nedeljo vse zapijejo. Naj bo, naj bo, naj bo tako, Naj bo, naj bo, naj bo tako! Možje so pa 10 Da radi vinc id Oljsko goro.) 5 Dekleta so pa glih tako, Da rada vince pijejo. Žene so pa glih tako, Da rade vince pijejo. glih tako, e pijejo. 5525 - (Iz Ihana.) Slišu sim u gojzd’ kukuco pet’, Vsim tičkam cajt ja prletet’ Iz te diževe štijarske Na tč pvanin’ce zčlene. 5 N’dva sva pa že bratca dva, De rada vince pijeva. Si stan. može prdvijo, De se z vincam pozrdvijo. Ve žm 6 ste ravm toko, xo De rade vince pijete: Možem všmico kradite, De za svahki vince dajite. Vi fantje ste ravm toko, De radi vince pijite: 15 Kar cev tedm zašužite, V nidelo pa zapijite. Ve dikleta ste ravm toko, De rade vince pijite: Se z lčpim gvantam gv&ntate, 20 De fantam bil dopadite. 5526 . (Iz Žej pri Komendi.) Možje pa glih tokd, Ki po oštarijah hodijo De radi vince pijejo, Soje žene opravljajo: 5 Oja, oja, oja! 5523. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke II. str. 33—34. 5524. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Verza 3. in 4. se ponavljata za vsakim parom. 5525. Zapisal Anton Breznik; pela Lovrenčevka. — Iz Breznikove zbirke II. št. 109. Za vsakim verzom se poje: Oja! 5526. Zapisal France Francetov. — h zbirke Fr. Steleta VI. št. 50. 23 * 356 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5527, 5528, 5529. Žene pa glih toko, De rade vince pijejo, Možem pšenico kradejo, Za sladko vince dajejo: 10 Oja, oja, oja! Fantin pa glih toko, De radi vince pijejo, Čes teden kar zaslužijo, V nedelo vse zalumpajo : 15 Oja, oja, oja! Dekleta glih tako, De rade vince pijejo, Se z lep’m gvantam gvantajo, De fantarft ba>l dopadejo: 20 Oja, oja, oja! Dohtarja, pa glih toko, De radi vince pijejo: Znate pisat’ ino brat’, Pa tudi kmete golufžit’: 25 Oja, oja, oja! 5527- (Kranjska.) Midva sva tukaj bratca dva, Rada vince pijeva. Naše žene ravn’ tako, Rade vince pijejo, 5 Možem pšenice kradejo, Pa za vince dajejo. Naši fantiči ravn’ tako, Radi vince pijejo, Kar čez teden zaslužijo, 10 V nedelo vse zapijejo. Naše dekleta ravn’ tako, Rade vince pijejo, Lepe obleke si napravljajo, De možkim bolj dopadajo. 5528 . (Iz Osilnice.) Maček je šel snubiti, Vuci so šli tuliti, Medved je šel tancati. Lisica je bla kelnarca, 5 Mačka je bla kuharca, Zajec je bil Ženih, Srna pa nevesta. — Ti si baba nora, Greh je tebe dal, 10 Ti si baba djala, Da me imaš rada: Vsaka lepa mlada Ima sebe rada. — Vi ste moži glih tako, 15 Moži ženan kradejo, Za sladko vince dajejo. Ženi so pa tud tako: Ženi možen kradejo, Za sladek čaj ek dajejo. 20 Fanti, vi ste ravn’ tako: Kar čez teden dobijo, To v nedeljo zapijo! — 5529 . (Iz Kamena na Soči.) Vi fantiči ste lih taki, Vse, kar čez teden zaslužite, Ker vince pijete radi: V nedeljo pa zalumpate. 5527 - Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 43—44. Vsakemu dru¬ gemu verzu se pripeva: ajo! 55 28 - Zapisal Jožef Malnar. — Iz njegovega rokopisa. Pesem je zlo¬ žena iz' treh; začetek spada k živalskim, sreda k stanovskim, konec pa sem. Cajek je pač še le v najzadnjih časih prišel v pesem. 55 2 9’ Zapisal Jožef Maligoj. — Iz njegove zbirke. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5530, 5531, 5532. 357 5 Vi dekleta ste lih take, Ker vince pijete rade: Birtahe prodajate, Za sladke vince dajete, Vince rade pijete, 10 Pa fantom ga zakrivate. Vi može ste lih taki, Ker vince pijete radi: Ženam kiklje prodajate, Za sladke vince dajete. 15 Vi žene ste lih takč, Ker vince pijete radč: Možem pšenico kradete, Za sladko vince dajate! 5530- (Z Otlice. Vi moški glih taku, Radi vince pijete sladku: Cev teden se uogreblete, Zvečer žene prateplete 5 O ja zatu ! Vi ženske glih taku, Rade vince pijete sladku : Možem pšenico kradete, Za sladku vince dajete 10 O ja zatu! Vi uduvci glih taku, Radi vince pijete sladku: Cev tčden se spolbirate, V nedeljo punce zbirate 15 O ja zatu! Vi uduve glih taku, Rade vince pijete sladku: Se z usakm rade kregate, Zatu uobenga nemate, 20 O ja zatu ! Vi fantje glih taku, Radi vince pijete sladku: Kar v tedni si prislužite, V nedeljo vse zalumpate 25 O ja zatu! Vi punce glih taku, Rade vince pijete sladku: Se z lepmi gvantmi gvantate, De fantom belj dopadate 30 O ja zatu! Vsaki želi, da trta rodi. 553i- (Iz Litijskega okraja.) Vsak sreč tako želi, Da je fantom za pomoč, Da enkrat trta še obrodi, Oh dekletom lahko noč! Vinska trta daje vino za nas. 5532 . (Kranjska.) Vinska trta Da bi sama Nima grla, Vince žrla. 553°- Zapisal Janko Bratina. — Iz njegove zbirke št. 59. 5531. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke II., str. 3. 5532. Zapisal Jožef Jurčič. — Iz »Desetega brata « (Zbrani spisi I. 196). 358 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5533—5537. Rujno vince gladi griče. Rujno ovo vince Gladi naše gerlce, Gladi naše gerlce, A rumeni lice. 5 A rumeni lice, A veseli serce: 5533 - (Hrvaška.) Živi njega dragi Bog, S čije je pivnice! Ma ja ču ga piti, 10 Dobre volje biti, Dokler bodem moga Stojati na noga. O rumeno vince, Gladi moje gerlce! Kranjci, Pemci i Moravci Piju vince radi, 5 Kada se napiju, Za lasi se loviju: 5534 - (Iz Zavreča ?) Vsi vkupe: Daj da ču ga piti, Dobre vole biti, Dokler bodem mogu 10 Staj ati na nogu! Sladko je vince iz krške gorice.« 5535 - (Iz Domžal.) Tako, tako, bratec moj, 5 S sladkim vincam me napoj, ima. Potlej pa ostaneš prijateljček Sladko je vince Iz krške gorice, Lepo rumeno barvo Svahkt ja vince Iz karške gorice, Lepo romčno barvo - moj! 5536 . (Iz Ihana.) T&ko, tako, bratec moj, 5 Svdhkim vincam me napoj, ima. Potli vastaniš prjatučik moj! 5537 - (Iz Suhorja.) Pijmo, bratci, vince, Tako, tako, bratec moj, Iz vlaške gorice, 5 Sladkim vincem me napoj, Lepo rumeno farbano. Potlej pa ostaneš prijatelj moj ! 5533- Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVI. D. 4 b, kamor je, kakor vse kale, prepisana od drugod. 5534- Zapisal Iv. Macun. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 80. Pesem je pač pnotno kajkavska. 5535- Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke VIII. št. q8. 5536 . Zapisal Anton Breznik; pela Zelnikarjeva Micika. — Iz njegove zbirke II. št. 104. 5537- Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5538—5542. 359 Blažene roke, ki so vince pridelale! 5538 Dobro je vince Iz tanče gorice, Blažene so ročice, (Od Kolpe.) Ke so ga kopale: 5 Živel njega dragi Bog, Ciga je pivnica! 5539 - (Iz Gorenjih Radolj.) Dobro je vince S ti sinske gorice: Sa ga pardlavale Use virne došice, 5 Zde ga pa tokaji pijema. Gdor ga kol pije, Ta žihar zapoje, Dejima čast hvala Bogo! Blažena gorica, ki vince rodi! 5540 - (Kranjska.) Dobro je vince, O blazna gorica, Ki serca hladi, Ki njega rodi! Vesel je, kdor sladko vince pije. 5541 - (Od Sv. Trojice v Halozah.) Jeruzalem, kjer sladko vince rase, Gorica sem in tje, gorica sem in tje, Veseli je, gdor sladko vince pije, Če le ga piti ma, če le ga piti ma! 5 Prijatel moj, le pijmo sladko vince, Ki nam ga daje Bog, ki nam ga daje Bog, Te gremo mi, gdaj bo rudeče lice, Veseli vsi domo, veseli vsi domo! 5542 - (Iz Zavreču.) V Halozah, ki sladko vince rase, Gorica sem no ta, gorica sem ta, No te mo šli, gda bo erdeče lice, Veseli vsi domo, veseli vsi domo. 5538. Zapisal J. Kobe. — Iz »Novic* XV. (1857) 37 1 v spisu »Čakavci po Vuku z ozirom na kekavce« v St. 11. 5539- Zapisal Jožef Androjna. — Iz njegove zbirke I. št. 17. Use virne došice je pač pogrešalo ali nerazumljeno zapisano namesto Pridne (ali kaj enakega) ročice. 5540. Neznanega zapisovavca. •— Iz SPKN. V. 42. 5541. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 5542. Zapisali v. Macun. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 80. 360 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5543, 5544. 5543 - (Štajerska.) Vu Halozah to slatko vince rase V goricah sem no ta, v goricah sem no ta Veseli se, ker toto vince pije, Če ga le piti ma, če ga le piti ma. 5 Prijateli, zdaj s’ kupic vino spite, Da se bo vidlo dno, da se bode vidlo dno, No gremo mi, da bu rudečo lice, Veseli vsi domo, veseli vsi domo. Dobro je vince, kir serce hladi, 10 O blažena gorica, kir njega rodi: Le pimo, le pimo, dokler ga kaj je, Na zdravje onoga, ki nam ga daje. Pil sem vince, pil sem vince, Le pi ga, bratec moj, Vince belo, čermeno, Le pi ga, bratec moj, 15 Od kojega serce moje Pa z dobrim vincem se napoj, Kruto jako veselo. 20 Pa z dobrim vincem se napoj, Anda budeš bratec moj! Vino teče kakor maslo. 5544 - (Iz Frama.) Enkrat si zapejmo, Brati, ki tu sedimo, Sedimo, sedimo Ker smo Štajarci. 5 Glaške si nalijmo „ In jih vun popijmo, Popijmo, popijmo, Vsej Bog nam druge da! Pijte, kolikor morte, 10 Vince je vse sorte, Vse sorte, vse sorte Vinca sladkega. Vince je priraslo, Teče kakor maslo, 15 Kakor maslo, ko maslo V grlo Štajarsko. Vemda je vino v kleti, Enkrat mormo vmreti, Vmreti, ja vmreti, 20 To ve vsaki sam ! Serce je gorelo, Vince je cvetelo, Cvetelo, cvetelo Kakor gartroža. 25 Slovo vsem tem vernim, Vitam eternam, Vitam eternam Tako ’do peli nam. Tam na onem sveti 30 Ne bo vina v kleti, V kleti, ja v kleti Tam pa suša bo ! 5543. Zapisal Fr. Schweigl. - porabo izročil ar. K. Ozvald. 5544. Zapisal Oroslav Caf. — - Iz njegove pesmarice, Iz CO. IV 2. ki mi jo je v III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5545, 5546. 361 5545 - (Od Sv. Antona v Slov. gor.) Eno si zapojmo, Bratje, to mi vemo, Ja vemo, ja vemo, Da Slovenci smo! 5 Kaj mo si začeli? Vinca mo si vzeli, Ja vzeli, ja vzeli Vinca sladkega! Kupce si nalimo, 10 Čista vun popimo, Popimo, popimo, Da nam Bog da. Pijte, kelko morte, Vino je vse sorte, 15 Vse sorte, vse sorte, Vino štajersko. Vino je priraslo, Teče kakor maslo, Ja maslo, ja maslo, 20 Vino štajersko. Srce bo gorelo, Lice bo cvetelo, Cvetelo, cvetelo Tak kak gatroža. 25 Skrbi do odišle, Dobre misli prišle, Ja prišle, ja prišle Od vinca sladkega. K čem’ je vino v kleti? 30 Enkrat mormo vmreti, Ja vmreti, ja vmreti, To zna vsaki san! Slava vsem tabernam! Requiem aeternam, 35 Aeternam, aeternam Bodo peli nam. Tam ne onem sveti Ne de vinca v kleti, Ja v kleti, ja v kleti Tam le siiša bo! Eno si zapojmo, Bratje, to mi vemo, Vemo, da vemo, Da Slovenci smo. 5 Kaj smo si začeli? Vina smo si vzeli, Vzeli, da vzeli Vinca sladkega. Glažke si nalijmo, 10 Čisto ven popijmo, Popijmo, popijmo, Saj nam Bog ga da! 5546 - (Štajerska.) Pijte, kolkor morte, Vino je vse sorte, 15 Sorte, vse sorte Vinca sladkega. Vino je priraslo, Teče kakor maslo, Maslo, je maslo, 20 Vino štajarsko. Srce bo gorelo, Lice bo cvetelo, Cvetelo, cvetelo Tak kak gatroža. 5545 - Zapisal Jožef Tuša k. — Iz njegove zbirke III. Istega zapis v zbirki II. se loči v tem: 2 vejmo — 3] Vejmo, vejmo — 10 vun — 12] Se nan Bog ga da — 14 Vince — 21—24 prihaja za 25—28. — 29 vino] ono — 31 mreti . . mreti — 37 oven — 38 Ne] Ga ne. 5546. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Ant. Kovačiča II. str. 55— 56. 362 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5547, 5548. 25 Skrbi ’do odišle, Dobre misli prišle, Prišle, da prišle Od vina sladkega. K čem je vino v kleti? 30 Enkrat mormo vmreti, Vmreti, da vmreti, To ve vsaki sam ! Slava vsim tabernam, Requiem aeternam, 35 Aeternam, aeternam Bodo peli nam! 5547 - (Od Makol.) Eno si zapojmo, Brati, to vsi vemo, Vsi vemo, vsi vemo, Da Slovenci smo! 5 Kaj si mo začeli, Vinca si mo vzeli, Da vzeli, da vzeli Vinca sladkiga. Kupice nalijmo, 10 Žlahtno vince pimo, Le pimo, le pimo, Saj nam Bog ga da! Pijte, kolkor morte, Vince je vse sorte, 15 Vse sorte, vse sorte, Vince štajersko. Da nam je priraslo, Teče kakor maslo, Ko maslo, ko maslo, 20 Vino štajersko. Srce bo gorelo, Lice bo cvetelo, Cvetelo, cvetelo, Kakor rožica. 25 Skrbi da bi odišle, Dobre misli prišle, Da prišle, da prišle Od vinca sladkiga. Čemu je vino v kleti! 30 Enkrat mormo vmreti, Da vmreti, da vmreti, To vemo vsaki sam. Slovo daj tabernam, Rekviem aternam, 35 Aternam, aternam Bojo peli nam! 5548 (Od Sv. Trojice v Halozah.) Eno si zapojmo, Ja vemo, ja vemo Brati, to vsi vemo, Da Slovenci smo. 5547- Zapisala Lojza Šalamon. — Iz njene zbirke (sl. 117). Melodijo je po njenem petju zapisat Jurij Lulek tako-le: E - no si za-poj-mo, Bra-ti, to vsi ve - mo, Vsi ve - mo, vsi ve - mo, Da Slo-ven - ci smo! 5548. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. III.-—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5549, 5550. 363 5 Kaj mo si začeli, Vino mo si vzeli, ja vzeli, ja vzeli, Vina sladkiga. Kupice nalijmo, 10 Žlahtno vince pijmo, Ja pijmo, ja pijmo, Saj Bog nam ga da. Pijte, kolko morte, Vino je vse sorte, 15 Ja sorte, ja sorte, Vino štajersko. Da nam je prirastlo, Teče kakor maslo, Ja maslo, ja maslo, 20 Vino štajersko. Srce bo gorelo, Lice bo cvetelo, Ja cvetelo, ja cvetelo Kakor rožica. 25 Skrbi do odišle, Dobre misli prišle, Ja prišle, ja prišle Od vina sladkiga. K čem je vino v kleti! 30 Enkrat mormo vmreti, Ja vmreti, ja vmreti, To ve vsaki sam! Slovo daj tabernam, Rekve eternam, 35 Ja eternam, eternam Bodo peli nam ! 5549 - (Od Sv. Martina na Paki.) Zdravico si zapojmo, Kakor bratje vemo, Ja vemo, ja vemo, Da Slovenci smo. 5 Vince bo priraslo, Teklo bo prav gladko, Ja gladko, ja gladko, Vince štajersko. Glažke si nalimo, 10 Čisto ga popimo, Popimo, popimo, Vince štajersko. Srce bo gorelo, Lice bo cvetelo, 15 Cvetelo, cvetetelo, Kakor gartroža. Zakaj t’ je vince v kleti, Ne veš, da moraš vmreti? Ja vmreti, ja vmreti, 20 To dobro vemo vsi! Tam na onem sveti Ne bo vinca v kleti, Ja v kleti, ja v kleti, Oh tam le suša bo! 25 Tam bom vsi veseli Rajsko vince pili, Ja pili, Ja pili Veselja rajskega. Slovo dajmo vernim, 30 Requiem eternam, Eternam, eternam Bodo peli nam! 5550 - (Iz konjiške okolice.) Eno si zapojmo, Ja vemo, ja vemo, Bratje, to mi vemo, Da mi Slovenci smo. 5549. Zapisala (?) Urša Košak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Konca pevec ni umel. 5550- Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegove knjižice *Zenitbene ah svatbene navade in napitnice « 1883, str. 61, 62, kjer je pač marsikaj prenarejeno, n. pr. Slovenci, slovensko nam. Štajerci, štajersko, vrtnice nam. gartroža itd. V tem zapisu je mnogokaj prenarejenega. 364 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5551, 5552. 5 Kaj bomo začeli ? Vinca ’mo si vzeli, Ja vzeli, ja vzeli Tega vinca sladkega. Vinca si nalijmo, 10 Čisto vun popijmo, Popijmo, popijmo, Saj birt nam druz’ga da. Pijmo ga pošteno Zdaj to vince zrelo, 15 Ja vince, ja vince, Ja vince slovensko. Vince je priraslo, Teče kakor maslo, Ko maslo, ko maslo 20 Po grlu Slovencem. Srce bo ogorelo, Lice bo cvetelo, Cvetelo, cvetelo, Ko vrtnica lepo. 25 Skrbi so odišle, Dobre misli prišle, So prišle, so prišle Od vinca sladkega. Vince k čem’ je v kleti, 30 Ker mor’mo enkrat umreti, Ja umreti, ja umreti, Ja, to vsaki sam ve! V slovo roke si dajmo, Ta zadnji glaž nalijmo 35 Za slovo, za slovo Ima bit to zadnjokrat. Zmir’ aleluja peli, V nebesih zmer’ veseli Veseli, veseli, 40 Slovenci vekomaj! Živijo . . . Živili Slovenci vekomaj ! 5551 - (Štajerska.) Le pij, le pij, Sam Bog te naj živi! Vince je cvetelo Rudeče in belo, 5 Cvetelo, cvetelo Je vince štajarsko! Vince je vse sorte, Le pijte, kolkor morte: Vse sorte, vse sorte 10 Je vince štajarsko! Vince je priraslo, Nam teče kakor maslo: Je maslo, je maslo, Je vince štajarsko! 5552 - (Iz Dobravic.) Vince je poraslo, Teče kakor maslo: Maslo je, maslo je Leto vince drašičko! 5 Vince je za rajžo, Daje nam korajžo: Vinček moj, vinček moj, Rajžaj ti z menoj. Srce je gorelo, 10 Vince je cvetelo : Cvetelo je, cvetelo je Kot ta bela lilija. Vince je rumeno, Teče nam medeno: 15 Medeno je, medeno je Vince prav sladko! 555 1 - Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. ji. Prva dva verza se pojeta pred vsako strofo. 555 2 - Zapisal Janko Barle; pela Kata Indnič. — Iz Barletove zbirke. Glede' 2 . stroje glej spodaj v odd. C. naslov » Vince je za rajžo«-. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. A. 5553, 5554, 5555. 365 5553 - (Kranjska.) Bomo eno zapeli, Da bomo vsi veseli, Veseli, veseli, — Da Slovenci smo! 5 Tam na unem svejti Ne bo več vinca v klejti, V klejti, v klejti ■— Večna suša bo! Bog daj usem vernim 10 Requiem aeternam, Aeternam, aeternam — Bomo peli tam! »En glažek ali dva — to nam korajžo da.« 5554 - (Iz Toplic na Bratci, veseli vsi Pesem zapojmo si: Od vinca sladkega Kot solnce čistega. 5 En glažek al pa dva, To nam korajžo da. En glažek al pa tri, To nam korajžo stri. En glažek al pa štir, 10 To je vse skup hudir. Dolenjskem.) En glažek al pa pet, Zdaj ga pa dajmo spet. En glažek al pa seks, Zdaj ga pa dajmo eks! 15 Ti zvončki u dolinci Zvonijo bin bin bom, juhč! Ti zvončki u dolinci Zvonijo bin bin bom: Zvonijo bim, 20 Žvenkljajo bom, Donijo bom bom, Bom bom, bom bom! 5555 - (Iz Žej pri Komendi.) An glaž’k al pa dva, To nam korajšo d&. An glaž’k al pa tri, To nam še n’č ne stri. 5 An glaž’k al’ pa šter, To nam je vse ’n hodčr. An glaž’k al pa pet, Pili ga bomo spet. Solnce nam doli gre, 10 Lunca nam sveti že. Lučko prižgali smo, Fir’nčke djali smo! — 5553- Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. 5554- Zapisal M. Rode; povedal Fr. Zupanc. — Iz Rodetove zbirke VII. st. 21. Vse kaže, da je pesem moderna, narejena že le po znani, navadno za gorenjsko izdajani pesmi »Bratci, veseli vsi, * Pesem zapojmo mi, * Od vinca sladkega, * Kot sonce čistega« (prim. Razlagovo Pesmjtrico 1863, str. 41 — 42j, ki se je iz » Grlice « (II. zvezek) razširila povsod; na Štajerskem je v Slov. go¬ ricah nerazumevani kranjski verz Kot sonce čistega premenjen celo v od sunca čistega. Toda ta » gorenjska « zdravica nikakor ne kaže biti narodnega spočetka, ampak je, ker jo ;e narod zelo malo prenaredil in jo poje povsod z istimi be¬ sedami, narejena od umetnega pesnika, ki je porabil za njo nemško melodijo napitnice: »He Leutln, horts mich an, Trallalala, trallalala, * Was ich euch singen kann: Trallalala, * A Liedl iibern Wein, * Sonst fallt mir gar nichts ein! Trallalala, trallalala, trallala, trallala, Trallala, trallala, trallalala«. 5555- Zapisal France Francetov. — Iz zbirke Fr. Steleta VI. št. 46. 366 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5556—5560. Oddelek B. Pesmi o veseli družbi, o vabilu vanjo, o nje hvali in v zahvalo gostitelju. Pojdimo gledat, če še čepek drži. 5556 - (Šentjernejska.) 5 Če ne derži, Pa ga žabi In svojimu sosedu En glažek nali! Le lesem, le lesem, Sosedje moji, De bodemo vidli, Če čepek derži. Le pridi, le pridi, Soseska maja, Le pridi pogledat, Če čepek drži! 5557 - (Štajerska.) 5 Če ne drži, Pa ga zabij In svoj mu prijatlu En glažek nalij! Le sam, le sam, Soseda moja, Le pojma gledat, Če čepek drži! 5558 - (Iz šaleške doline.) 5 Če pa ne drži, Ga pa zabij, Svojmu prijatlu Pa druzga nalij! 5559 - (Iz šaleške doline.) Pil, pil, kar je prav! Pojva gledat obedva, Al’ si čepek prav zabil? Da bolj ga varjema! 5560 . (Iz Motnika.) Mene moj prijatel vabi, Da pit ga poj deva: Pejmo gledat k sodci, Če čepek še kaj derži! 5 Pejmo ga v glažek nalivat Svoj mo bracu prov veselmu: V glažek nalimo, Ven ga popimo! 555 6 - Neznanega zapisovavca (M. Kobe'ta?). — Iz VO. XVI Č. 16 med vrhovskimi. 5557- Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. 75 . 555 8 Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprohiika. 5559- Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5560 . Zapisal Gašpar Križnik. — Iz njegove zbirke GK. I. 39. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5561—5563. 367 Pojdi z Ena nova zdravica Je vunkaj prišla, Prav lčpo zapčla Od Štajarskega: 5 Od teiste gorč, Ko mi rastejo rozgč, Ko mi rastejo rozge Ino presladko vince. Le bratec ti moj, Pojdi z menq>: menoj v gorico! 55 61 - (Iz Frama.) 10 Ma pila glaž vinca No hvalila Boga. Zahvalimo Boga No svetga Duha, SvetQ Trojiccj, 15 Marij Q dčvicQ: Le prosi za nas, Usmili s§ krez nas! Le prosi za nas, 20 Usmili s? krez nas! Ne hodi mimo, tu je dobro vino! 5562 . (Iz Frama.) Sem bil na Štajarskem, Sem slišal ptice pet, Tam sem se naučil, Kak imam živet’: 5 V tem ledik stani, Dokler sem še sam, Bogu lehko hvalo dam. Če pa dnarce mam, Za firkelj vina dam; 10 Če prijatelj pride, Vsej mu piti dam: O le pijmo ga V imeni Boga, Kter nam sladko vince da! 15 Le ne hodi mimo, Tu je dobro vino; Le ga pij en glaž, Tu je kratek čas: O le pijmo ga 20 V imeni Boga, Ker nam dobro vince da! 55 5 6 3 - (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Sem priša v Štajarsko, Tam sem sliša ptičke pet, Tam sem se naviiča, Kak se ma živet. 5 Či kak krajcar mam, Ga za pintič vina dam. Če prijatel pride, Njemu piti dam: »Le pi, le pi v imen gospod Boga, 10 Ki nam sladko vino da!« —- Kelnarca mi pravi: »Prite po navadi, Prite radi k nam! Jaz vas rada mam 15 In vam piti dam, Tak kak inda vsaki dan!« 5561. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 45. 5562. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO- IV 24. 5563. Zapisal Jožef Krajnc; narekala Ana Kapun. — Iz Krajnčevega rokopisa. 368 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5564 — 5567. Pozdravilo veseli družbi. 5564 - (Iz Dobravic.) Hvalen bodi Jezus Kristus, Dober večer Bog vam daj! Pri vas lepa kompanija, Pri vas Jezus in Marija, 5 Pri vas je res kratek čas, Teče vince nam čez glaš. Srečni oče, srečna mati, Srečni bratje in sestre, Najsrečnejši tisti čas, 10 Če je Jezus poleg vas! Zdaj ga pimo vsak’ jen gla- žek, Vsak’ jen glažek ali dva: Pi ga, bratec, jen bokal, Ja bom pa za druzga dal! 55 6 5 - (Od Sv. Jurija na južni železnici.) Hvaljen bodi Jezus Kristus, Hvaljen bodi Jezus Kristus! An dober večer nam Bog daj! An dober večer nam Bog daj! 5 Pri nas je pač ena luštna kompanija, Kir je Jezus in Marija, Pri nas je pač en kratek čas, Kir je Jezus polek nas! Zdej ga pimo vsak dva glaža 10 V imen Janeza in Pavla! Prinesi ga en pisan bokav, Birt bo pa za drujga dav. 5566 - (Iz Frama.) Hvalen bodi Jezus Kristus, Dober večer nam Bog daj! Dober večer nam Bog daj! To je ena lepa kompanija, 5 Ki je Jezus no Marija: To poleg je kratek čas, Ker je Jezus poleg nas! Pijmo vsak iz enga glaža V imenu svetega Šentjanža: 10 Vsej te bp nam kratek čas, Če bp Jezus poleg nas. Prinesi ga en pisan bokal, Vsej ti ga bpm plačal sam; Prinesi ga en pisan bokal, 15 Vsej ti ga bpm plačal sam! Veselemu ni nobeno vino predrago. 5567. (Od Celja.) Serčni veseli glas, Slatko vin pijemo, Kok je lušno per nas: Lepo mi pojemo! 5564. Zapisal Janko Barle; pela Judničeva Kata. — Iz Barletove zbirke. Pesem se poje navadno na veselici, kadar prižigajo luč. 5565- Neznanega zapisovavca. — Pisana z drugimi vred na posamnem listu, ki mi ga je poslal Valentin fare; v v. 8. je nam. polek (poleg) pač po- grešno pisano prerok. 5566. Zapisal Oroslav Caf; pel BI. Bedenik. — Iz CO. I. 80. 5567. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice _ Martina Kosarja iz Zagabra pri 'Peharjih, ki mi jo je poslal S/e j. Singer iz Železne Kaple. Strofo 7. primerjaj z začetkom št. 1188. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5568, 5569. 369 5 Le poglej, moj tovarš, Kok je veseu ta glaž, Tukaj na mizi stoji, Vsak se ga veseli. Dokler je glažek pon, 10 Mi smo korajžni zram; Kadar pa v glaž več ni, Gremo nerazn mi. Zdej ga en glažek pi, Lubi moj bratec ti! 15 Menš, de neč na vela? Vince prau šnajt ima! Kir je človk per korajž, Noče imejt prazn glaž, Ko b’ blo po tolarji, 20 Sej mo predrago ni. Oštir tak govori, Neč se ne strašmo mi, On je rat porok moj, Kolk ga čem pit nicoj! 25 Dekle mam šikano, Kiklo ma pisano, Sakmu zna antvert dat, Naj bo star al mlat. Staj are, zdej vzemi glaš, 30 Če si perjatev naš, Vonkej ga zdej popi, De bomo lušni kaj! »Od daleč sem privandral, rad bi pri vas ostal.« 5568 . (Iz Frama.) Jaz sčm vboga šlapca, Ne včm, kam bi se dčjal: Sem tudč k vam pritekel, Pri vas bi rad ostal. 5 Vidim mizQ pokritQ, Gorč vino no meso; Jaz bi tudč h vam sčdel, Vsej s§ meni spodobi takd. Kelnar vino nese, 10 Ne vč, kam bi ga dejal: Le meni ga v rpke dajte, Vsej imam gerlo ko rpkav! 55 ° 9 - (Iz Trzina.) Od daleč sem privandral, Pri vas bi rad ostal; Za en stolček bi vas prosil, Da b’ jaz na njem sedel. 5 Za mizo je pripravljen’ Klobase in meso: Glih jaz sem en popotnik, Glih men’ se šika to. Ta birt je pa ošaben, Napravljen je lepo! 10 Glih jaz sem ena šlapa, Glih men še šika to. Pa brineva matika, Pa vrbov je pa kramp: 15 T’ko dolg ga bova pila, Da bo ga en poln vamp. — Ta rauhtobak, ta šnoftobak, Le to je piča naša; Tri dni naprej, tri dni nazaj, 20 Ne bomo vinca pili! 5568. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 144, kjer je v verzu 1. na¬ mesto šlapca zapisano samo šla; da je besedo popolnih v šlapca, kažeta na¬ stopni številki. 556g. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke I. št. 40. Konec spada najbrž drugam. Glih v v. 7. je pač slabo razumljeni Li (= le). U 370 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5570 — 5573. 5570- (Iz Ihana.) Vad deleč sim prvandru, Pir vas bi rad ustov; Za ’n stovčik vas bi prosu, De b’ jast na nem sidov. 5 Vse bčrtne so košate, Napravlene l’po: Poglej tega Grogorja, Ki prazno nivo orja, Postran klofuto nos’, Za trebuh hruha pros’! 5 Oh deleč sim prvandrov, Pr vas bi rat ostov, A’l jast sim ana šlap’ca, Na gonte me domu. Pa brinava matika, 10 Pa varbu ja biv kramp: T’ko dovgi ga ’va piva, De v pohin vamp, vamp, vamp! Za stolček bi vas prosov, De bi en mal’. počov. Dolenc pa mora znati 10 Saj nograd obdelvati: Če ga delov prov ne bo, Bo pa piv vodo! 557i- (Torovo pri Vodicah.) Z vinom nas napojite. 5572. (Iz okolice Št. Ruperta na Dolenjskem.) Bratci se skupaj snidejo In za mizo se vsedejo, Skupe roke podado In veselo zapojo. 5 »Hišni oče, prosmo vas, Z vinam napojite nas! Mi smo pa zato ljudje, Pit’ ga čemo do belga dne!« Hišni oče odgovori: 10 »»To me v serce veseli: To je meni na čast, K’ ste se peršli h men oglast!« « »Preljub prijatel naš, Vzemi v roke glaš, 15 Z sladkim vincam ga nali, In ga čisto ven popi!« »Tu bom počival do bele zore.« 5573- (Iz Stubice.) Truden sem došel z vinske gore, Tu bum počival do bele zorč. Bratec sa sestrom za stolom sede, Krute i jake mi žeju trpč. 5570. Zapisal Anton Breznik; pel Mihačonov Jaka. — Iz njegove zbirke II. št. 104. 5571. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke V. št. 20. Konec spada pač drugam. 5572. Zapisal Iv. Bercer. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 44. 5573. Zapisal Nik. Stokan. — Iz » Bisera « 61. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5574, 5575, 5576. 371 5 Pak dajte mi vinca, kaj srdce hladi: Blažena gorica, kaj vincem rodi! Pimo ga, pimo ga do bele zord, Plačali ga burno svak z svoje mošnjd, I nega napimo, ki nam ga daje: 10 Bog živi onoga, ki nam ga dajd! 5574 - (Iz Jurketincev pri Varaždinu.) Zvečer si pojdem vu vinske gore, Tam si bum čekal do bdle zorje, De bratec sestricem tak žeju trpi, Kupičku natoči, pa žeju gasi. 5 Oj srečna pivnička, kaj lagve drži, Oj srečni lagviček, ki vince drži, Oj srečna pipička, ka vince toči, Oj srečna kupička, ka vince drži! V dobri družbi sem prišel k vam. 5575 - (Iz okolice Št. Ruperta na Dolenjskem.) Jest sim peršu tukaj k vam, Kompanije našel sim; Pa nisem peršu sam, Je peršu Jezus z menoj; 5 Jest sem vedil še doma, De ne pojdem brez tega. En glažek vinca bom popil, Kompaniji bom napil: En glažek vinca frišniga, 10 Na zdravje očeta hišniga! Kdor tega ne bo storil, Ga bo Jezus zapustil, Ampak ne brez uržeha, Če ne stri kaj grešniga! Zmirom se veselim, bolj po leti ko po zimi.« 5576 - (Iz Razbora.) Zmirom se veselim, Bol po let ko po zim’: Saj nam ni nič hudo, De b’ še le zdravje blo! Lan je blo vse drago, 10 Bog je polajšav to, V gorcah je vse lepo, V polju pa ravn tako. 5 Let’s je en slabo let, Pa bo za žvet na svet: Prosmo le vsi Boga, De nam še zdravje da. Bratci se snidemo, Vinčice pijemo: 15 En glažek al pa dva, To nam korajžo da. 5574. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegove zbirke IINP. III. 33. 5575' Zapisal Iv. Bercer. — Iz njegove zbirke št. 40. 5576. Zapisal Blaž Jurko. — Iz njegove zbirke št. 1, kjer je pripisana ta-le melodija: 2i* 372 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5577, 5578. Oh ta firndrajsigar Je biv en žlahen dar, Kdor ga je koli piv’, 20 Boga je vsak častiv. Vi oče, hišna mat, Bog vam lonaj stokrat, Ker ste povabi nas, Da nam je kratek čas! Imam volju danes vesel biti. 5577 - (Hrvaška.) Imam volju danas vesel biti, Kuče gazdu lepo zahvaliti, Koj nam daje, koj nam daje, Današno goščenje. 5 V’ to ime času v ruku pri¬ mem, Daj, komšija, da ti ju na¬ lijem! Ispi čašu, ispi času, Ljubi našu gazdu! »Hvala, hvala, dragi prijateii, 10 Ko ste mene danas pohodili: Ispi čašu, ispi čašu, Ljubi čelu kompaniju. V’ to ime čašu v’ roke pri¬ mem, Daj, kumšija [bratec], da ti ju nalijem, 15 I još k’ tomu, i još k’ tomu Vabim na veselje!« 5578 - (Iz Huma v hrv. Zagorju.) Denes imam volju vesel biti, 5 Išče k tomu, išče k tomu Kučegazde lepo zahvaliti, Babino veselje: Koj nam daje, koj nam daje Nuder ti, kako mi, gazdi na Denešnje veselje. veselje! Veselo (staccato) Solo. » » » » f » t » f f t t » f f Zmi-rom se ve - se - lim Bol po let, Ko po zim, Vsaj nam ni Vsi nič hu - do Dab še le zdrav-je blo! Traj-dje traj-la - la traj-dje traj - la - la traj-dje traj - la - la ho - la - la ho - la - lo ho ! 5577- Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Mateja Ravnikarja-Po- ženčana v » Povasnih />.« št. 5. 5578. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. I2g4 (z melodijo). Konec je pokvarjen, kakor kaže prejšnja številka. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5579—5582. 373 »Pun veselja danas dan.« Pun veselja danas dan, Kuče gazdi alduvan, Koj iz serca, ljubavi Želi, budmo veseli: 5 Jal. i nazlob naj zgino, Ljubav sercu aldujmo, Da mi onde skupa vsi Budmo danas veseli! Primi čašu brate moj, 10 U ljubavi ti ne dvoj; Ar si vredan ljubavi, Hoču zato ja piti: Bog te živi mnogo let, Našiga pajdaštva cvet! 15 Možbit k’letu ne bu me, Da bi napil zdravje tve. 5579 (Hrvaška.) »Bog nam živi gospodarja. 5580 . (Od Sv. Jurija Bog nam živi gospodarja, Ki nam sladko vince daja! Men pa vse jedno je, 5 Imam dnarcov al pa ne. Ščavnici.) Bog nam živi gospodinjo, Ki nam peče tiično svinjo! Bog nam živi vse po hiši, Ker njim čast in slava sliši! 558l- (Iz Suhorja.) Bog poživi naše hrame, Kot na nebu zvezde jasne: Bog jih živi mnogo let, Veseli se celi svet! 5 Bog poživi prijatelje, Prijatelje, roditelje: Bog jih živi mnogo let, Veseli se celi svet! Bog poživi gospodarja, 10 Ki daje vince brez denarja: Bog ga živi mnogo let, Veseli se celi sv£t! Bog poživi gospodinjo, Ki nam daje kruha in vina: 15 Bog te živi mnogo let, Veseli se celi svet! 5582 . (Iz Ihana.) Zahvalimo gospodarja, Če 'mam d’narce al’ pa ne: Kt nam dajš vincč brez 5 Če 'mam d’narce, pijam d’nš.rja. vince, Men’ vse jedno je, Če nimam d’narce, p’jčm -— vadb! 5579 . Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa M. Ravnikarja-Pozenčana v njegovih vPovasnih p .« št. 6. Iste pesmi prepis je tudi med urhovskimi v VO. XVI. D. št. 5 s lemi razlikami: 2 gazdu — 5 zginu — 6 aldujmu — 7 ovdi — 10 V . . . dvuj — n ureden — 12 to] te. Zadnji štirje verzi vsake strofe se paroma ponavljajo. 5580 Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Marija Štelcl. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. 5581. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 5582. Zapisal Anton Breznik; pel Repinec. — Iz Breznikove zbirke II. št. g8. 374 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5583—5586. 5583- (Od Sv. Martina na Paki.) Le pijmo ga, ne glejmo ga, Saj je le vince, ni voda: Ta čas, ker vinca več ne bo, Brno pili pa vodo. 5 Le pijmo ga z majolčice Na zdravje te okolčice: Zato smo sem prirajžali, Da bi prav dobre volje bli. En glažek vinca frišnega 10 Na zdravje birta hišnega, Na zdravje totih vseh ljudi, Sam Bog jih naj živi! En glažek v roke bom vzel, Prijatlu mojemu bom napil 15 Inoj bom tako govoril : Prijatelj, Bog te živ’! »Prav lepa je farba, še boljši je žmah.« 5584- (Z Rake na Dolenjskem.) Eno pesem zdravico vam bodem zapel, K jo je pela ene tiča iz dežele štajerske: Od žlahtnega hribca, od vinske gorice, Od sladkega vinca, k je farbe lepe. 5 Prav lepa je farba, še boljši je žmah: Zavoljo kompanije, natoči ga še ’n glaš! Kdor hoče le to zdravico piti, Mora glažek vinca spiti: Glažek vinca frišnega 10 Na zdravje očeta hišnega! 5585 - (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) Bog ga živi gospodarja, Ki nam vince da brez dnarja! 5586 . (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) Men’ vse jedno je, men’ vse Nimam dnarcev, pijem vodo ! jedno je 5 Men’ vse jedno je, men’ vse Imam dnarce ali pa ne: jedno je, Imam dnarce, pijem vince, Imam dnarce al’ pa ne! 55 8 3' Zapisala Urša Košak (?). — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 55 8 4- Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik; pela Ana Goršakova. — Iz nje¬ gove zbirke. 55 8 5' Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5586 . Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. — Pti- merja / tudi št. 2154. Podoben refrain imajo tudi nemške pesmi: »Mir ist alles eins, mir ist alles eins, * Ob ich Geld hab’ oder keins«. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5587,. 5588, 5589. 375 5587 - (Z Block pri Cerknici.) Mien vse jednu je, mien vse jednu je, Če jmam dnarce, dnarce ual pa ne: Če dnarce imam, pijem vince, Če dnarcu nejmam, pa vodo. 5 Mien vse jednu je, mien vse jednu je, Če jmam kajžco, kajžco ual pa ne: Če jmam kajžco, griem pod strejšco, Če kajžce nejmam, pa pod smrejčco. Mien vse jednu je, mien vse jednu je, 10 Če jmam dukle, dukle ual pa ne. Če dukle imam, griem vasvat, Če lubce nejmam, griem pa spat. Bog ga živi, ki nam vince daje! 5588 . (Od Sv. Trojice v Halozah.) Bog nam živi gospodarja, Ki nam sladko vince daj a. Men pa vse jedno je, Men pa vse jedno je, 5 Imam dnarcev al pa ne! Bog nam živi gospodinjo, Ki nam sladko vince daje. Men pa vse jedno je, Men pa vse jedno je, 10 Imam dnarcev al pa ne. Bog nam živi vse po hiši, Ker jim čast in slava sliši! Nam pa vse jedno je, Nam pa vse jedno je 15 Mamo dnarcev al pa ne! 1/1 »Zato smo sem prirajžali, da bi prav dobre volje b’li.< 5589- (Iz Lučan v Solčavi.) Le pijmo ga, k ne glejmo ga, Saj je le vince, k ni voda: Ta čas ko vinca več ne bo, Bomo pili pa vodo. 5 Le pijmo ga z majolčice Na zdravle te okolčice: Zato smo sem prirajžali, Da b dobre vole bli. 5587. Zapisal Izidor Modic. — Iz njegove zbirke št. 74. 5588. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 558g. Zapisal Franc. Zemljič. — Iz njegove zbirke št. 8. — Zapis Fr. Praprotnika iz šaleške doline se loči v tem: 1 K ne] ne — 2 Saj — 2 k ni] saj ni — 10, n zdravje — 11 pa tud] totih — 13-—16 manjka. Enako se začenja druga spodaj priobčena napitna pesem. Za verzom 9 . pač manjka eden, ki se je glasil: Na zdravje birta hišniga. 376 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. B. 5590, 5591, 5592. En glažek vinca frišniga En glažk bom zdaj u roko uzel, 10 Na zdrauje pa tud vseh ludi, Prijatlo sojmo bom napil Sam Bog jih naj živi! 15 In bom tako govoril: Prijatelj, pog te živ’! »Zato smo sem prišli, da bi dobre volje bili. 5590. (Iz Levca Trinka bajn, trinka bajn, Majn liber, lustig sajn: Zato smo sem perrajžali, Da b’ dobre volje bli. 5 En glažek al pa dva V imen gospod Boga, Sav. dol.) V imen Marije Device In svetga Jožefa! Hvala bod Bogu, 10Tak dobre volje smo: Na zdravje našga I . . ., Ga Jezus rad ima. Prišli smo k dobremu možu. 559i- (Kranjska.) Dajmo zdaj čast hvalo Bogu, Ker smo se vkupej zbrali, Prišli h’temu dobrimu možu, Zato bomo mi djali: 5 Bodi vesel, De bodeš pel Z nami leto zdravico, Potem boš glaž v’ roke vzel, Terdil našo pravico. 10 Kaj se deržiš tak žalostno, Saj še pipa popuša, Če ga lih pijemo močno, Korajža ne zapuša. Pij, bratec, zdaj 15 Nič ga ne glej, Saj rado doli teče; Li naglo notri v’ glaž poglej, Ne boj se, nič ne reče! »Če sem lih dužen, nisem sužen.« 5592 (Kajkavska.) Če sim ti lih dužen, Zdto nisim sužen, Komur groš, komur dva, Komur sto talirjov, 5 Ven je blo spoznano Od svih kavalirjev. - Vince serce rači, Betežnike jači: Li ga pij, kakor mi, 10 Gazdu na veselje! Če sim ti lih dužen itd. 5590 - Zapisal Ivan Pilih. — Iz njegovega rokopisa št. 8. Glede verzov 3- in 4. glej enako se glaseč prejšnji naslov. 559 1 . Zapisal M. Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovih •»Povasnih p .« št. j. — Prvi ael je tiskan v SPKN. V. 46, drugi kot posebna zdravica na str. 47 s temi razlikami, ne glede na aposirofe in naglasna znamenja: Dajmo zdajj Dajmo — 2 skupej — 3 h’ temu] k’ — 5 Bod’ — 8 glaš — 12 Če lih p. ga m. — 13 Koraža — 17 noter. Narodnost pesmi je sumljiva. 559 2 - Neznanega zapisovavca. — Iz Matevža Ravnikarja-Poženčana »Povasnih pesmi « št. 60. Natisnjena je pozneje SPKN. V. 45—46 s temi raz¬ likami: 1] Ako sim lih d.] — 4 talirov — 5] Tako je spoznano blo — 6 ka- valirov. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5593—5596. 377 Oddelek C. Zdravice in napitnice posvetne vsebine. »Glažki so naliti! (Sv. 5593 - Trojica v Halozah.) Hajdi, bratje, piti, Glažki so naliti, Že so polni svetlega Vinca dobriga! 5 Zato, bratje, pijmo, Glažke vsi spraznimo: Žlahna kapla nas živi, Stare omladi! Ker lubezen vmira, 10 Jo vince podpira: Zato, ženske, pite vi, Tud vam dobro stri! Še eno zdravico, Nam vsem veselico: 15 Bog nas živi prijatelje In tud prijatlice! Že dolgo nismo pili ga. 5594 - (Iz Šiške.) Že dolgo nismo pili ga, Pili ga, pili ga, Zatorej danes dajmo ga, Dajmo ga, dajmo ga! 5 Primi, bratec, Primi, bratec, kupico, Povezni jo, Povezni jo na mizico! 5595 - (Iz Ihana.) Že dovgi nismo pili ga, pili. ga, Zaturi doniš dejmo ga, dejmo ga! Primi, bratic, primi, bratic, kupico, Podvdzni jo, podvezni jo na mizico, 5 Hop mi, bratic, hop mi, bratic, hop, hop, hop! 5596 . (Od Bleda.) Že dolgo nismo pili ga, pili ga, pili ga, Zdaj, oj brate, pijmo ga, pijmo ga, pijmo ga! Primi, bratec, primi, bratec, kupico, Povezni jo, povezni jo na mizico! 5593' Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. Narodna? 5594. Zapisal M. Rode; povedal Bojan Koleček. — Iz Rodetove zbirke VIII. It. ,8. 5595- Zapisal Anton Breznik; pela Barba Orehek. — Iz Breznikove zbirke II. St. 80. 5596. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke II. St. 25. kjer je tudi melodija. 378 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5597—5599. Sam ne bom pil. 5597 - (Iz Slatine.) Danes sem jaz pa le za nič, Vsa dobra volja je preč: Glej, kako tresem se, Glej, kako zebe me! 5 Kak’ bi, kak’ bi pomagal si le? Žnabli me pečejo zlo, V ustah skor sline ne bo: Vroče prihaja mi, Pot že na čel stoji: 10 Aube, aube, pomagajte mi! Kje bi le našel pomoč, Da lahko spal bi ponoč? Da se spet posuši, Da več mrzlo ni, 15 Hitro, hitro mi vinca nali! Vince me greje po zim’, Ž njim se tud’ lahko hladim, Kadar mi vroče je. Torej ga pijem le, 20 Dokler — dokler mi v glavo ne gre! Sam ga pa jaz ne bom pil, Bom še sosedu nalil, Pojde po vrsti zdaj, Dokler imamo kaj, 25 Sosed, sosed sosedu ga daj ! Hvala Bogu še za to, Ker nam da vince sladko! Zdaj pa le gremo spat, Jutre na delo rad’, 30 More, more vsak zgodaj _ spet vstat! Pijmo ga, ne kregajmo se! 5598 . Le pijmo ga vsi, Ne kregajmo se! Saj dnarce im&mo, Pa plačamo vse! 5 Kaj m&ramo mi, K’ smo fantje mladi! (Kranjska.) K’ soldatov pomanjka, Pa pojdemo mi. Če pojdemo mi, 10 Shj pojdete vi: Če pojdete vi, Saj pojdemo mi! 5599 - (Iz Ihana.) Bratec, nik&r se na krčgiva, Men’ pa no srečno rajžrtco: Sej d’narce 'mava, de pvd- 5 V nebesih nama pa uč gori, čava; Gvar se Marija veseli! Zdej pa piva šntjanžuca, 5597 * Za/pisal Zmagoslav Tkalec. — Iz njegovega rokopisa št. 1. 5598. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. III. 102. Konec spada k vojaški. 5599 * Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz Breznikove zbirke II. št. 101. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5600, 5601, 5602. 379 5600. (Kranjska.) Le pijmo ga še, Pa ne kregejmo se, Sej dnarce imamo, De plačamo use! Pijte, ne kregajte se! 5601. (Štajerska.) Kaj se boste štrejtali? 5 Ženska skuha župico, Žinte, jest sem žejen! Mož natoči kupico: Dober kraj je v Štajeri, Rumpum, pumpum —pum! Keri je ožejen: To kupico spi vun! Prinesite še en bokal, dasi imam strgan rokav. 5602. (Iz Razbora.) Bratci, skupaj veselimo se, 5 Kadar vidim kacga gormana, Dokler v glažkih vinca mamo še: Kadar v glažkih vinca več ne bo, Kaj za naše zdravje bo? Da svoj hramček količkaj odprt ima, Hitro, hitro za njim prihitim, Da pa še en glaš dobim. 5600. Zapisal Andrej Smole. — Iz ?ijegovega rokopisa v VO. III. d. 191. Vrazov prepis v VO. XVIII. 65I1 se loči v tem: 2 kregajmo — 4 wse. 5601. Zapisal neki Domainko. — Iz papirjev v CO. 5602. Zapisal Blaž Jurko. — Iz njegove zbirke št. 3 1. » Ta popevčica se poje pri ,dobrih voljah' (,Martin, fnrovž, likof itd.).e Melodija je taka: \ N N N j _,S A ,S n — 1 — :-t-4—4- Brat-ci sku-paj =t :»=gir^-p=pj ve - se N A _ K _ _ 4 _ 4 _ _ i —H}—£—1—s—*— li - mo se, Do-kler vglažkih vinca ma-mo še N s ! N -9 - 9-1 =fs= I Ka-dar vglaž-kih vin - ca več ne bo Kaj za na - še zdrav-je bo :p=p=S=£=*= -1- /— 9- =P=p=p.-: - 9 — 9 - Traj-la di - di-ja traj - la di - di - jo, Traj-la di - di- I mo. IS S II do. S s r\ 4 »St • 0 \ 4 0 0 0 ja traj - la di - di - jo ja - di - ia ho 1 ja traj - la di - di - jo ja - di - ja Narodnost pesmi je zelo dvomljiva. 380 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5603—5606. Kadar mož bolan doma leži, Prinesite ga še en bokav, 10 Prines mu, žena, firkl vinca Če imam glih razstrgan ro¬ ti, kav, Da si svoje srce ohladi, 15 Če imam glih razstrgan ro- Svoje zdravje zadobi. • kav, Saj bo birt za druzga dav! 5603. (Iz Višnje Le prines’ mi ga bokal, Če prav imam strgan rokav, De mi srce razveseli, Celimu životu korajžo stri! gore.) 5 Če večja je lodrica, Bolj poje petica; Potem bom še bolj vesel Glažek v roke vzel! Če kdo neče piti vina. 5604. (Od Sv. Jurija ob Ščavnici.) A. Ena kupica Sladkga vinčeca Senota po mizi Je privandrala. 5 Le popimo ga, Le zavžimo ga Na zdravje našoj Miciki! Tota neče piti Ne dobre vole biti: 10 Piti, piti, piti, No dobre vole biti. Prešmentana pijanjka, Kaj še s tebe bo, Če se poboljšala ne boš? 5605 - (Sv. Anton v Slov. Goricah.) Ta prva kupica sladga vin¬ čeca Sen na to po mizi je pri¬ vandrala, Le popimo ga, le zavžimo ga, Na zdravje našega I . . . (Ako pa noče piti, mu pojejo:) 5 Toti ded (tota baba) neče piti No dobre vole biti, piti, piti, piti No dobre vole biti! Prešmentani pijanec (uka), 10 Al’ še kaj s tebe bo, Če se pobojša ti ne boš? Če kdo neče piti vina. B. 5606. (Štajerska.) Rumpum, rumpum, rumpumpum! Ker pa neče, naj gre vun Dobre vole bodmo! Tečas ležat v parmo! 5603. Zapisal Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke II. št. /5. 5604. Zapisal Jožef Krajnc; natekala in pela Lucija Čagran. — Iz Kranjčeve zbirke. Glede konca glej spodaj. 5605. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke II. 5606. Zapisal 7 ieki Domainko. — Iz papirjev v CO. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5607, 5608, 5609. 381 5 Naj bo Krajec al Hrovat, No bracom vsem napi, Vsaki pije vince rad: No bracom vsem napi! To kupico nali, _ Če kdo neče piti vina. C. 5607. (Štajerska.) Tri dekline po poti gredo, »»Keri neče vina piti, Perva pr . . . e, druga pita: 5 Naj mo bo, naj mo bo!«« »Komi to? Komi to?« Ali pij ali idi! 5608. (Kranjska.) Nograd imam ko en vert, Hram je malokdaj odpert. Prijatli moji, Slabo se godi, 5 Ključ se malokdaj verti! — Kdor hoče pri nas biti, Mora vesel biti; Kdor se bode gerdo deržal, Pa naj gre proč od nas! 10 Doma za pečjo Pijejo vodo, Ker jim vinca ne dado. Mi korajžo imamo, Sladko vince pijemo: 15 Če tega spijemo, Pa po druzga poj demo. Kdor neče biti vesel, bo tepen! 5609. (Iz Središča.) Luštni bote in veseli, Ki ste gnes klobase jeli: Na Franca Frica god, Na Franca Frica god! 5 Luštni bote vsi kaplani, Ste debeli kak purani! Luštni bote pokrivači, Keri se gor po latah vlači! Luštni bote vsi orači, 10 Keri orje ino vlači. Luštna bodi vsa družina, Pij vodo, če nimaš vina! Keri neče lušten biti, Dvejsti palc (če) na r . . dobiti! 5607. Zapisal Fr. Schweigl. — Iz njegove pes7narice, ki mi jo je v porabo izročil ar. K Ozvald. 5608. Zapisal Mat. Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovih »Ponosnih pesmi « št. 63. Začetek spada drugam. 5609. Zapisala Tereza Pošepl (poslal M. Slekovec). — Iz njene zbirke št. 13. 382 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5610—5613. Še ga je v kleti en sod! 5 6i O- (Od Sv. Eme.) En glažek bom v roke prijel, Eno zdravico napil: Glažek okrog, Glažek okrog, 5 Saj ga je še v kleti en sod! Tam ga peljajo en voz, Tistemu nismo mi kos: Če ga glih pijemo Cele tri dni, 10 Pa ga še nič ne sfali! — Ura odbila tri proč, Trudne so moje oči, Rad bi šel leč, Gor tja na peč, 15 Pa mi je že vince bolj všeč! Zidane volje smo vsi, . Vsak si naj roko poda: Naj si poda, Naj si poda, 20 Bomo v nebesih mi vsi! Poleg navade stare društvo se sestalo je.« 5611. (Iz hrv. Zagorja.) Poleg navade stare Družtvo se sastalo je, Bilo, ne bilo na pare, Samo da veselo je! 5 Anda, Franjo ljubljeni, Nek te Bog nam poživi, I da u družtvu ovome Ljubav se nam uzdrži! Dvignimo čaše visoko, 10 Zkriknimo složno na glas : Našega Frana Bog živi Veselo mnoga leta! 5612. (Od Sv. Trojice v Halozah.) Polek navade stare Društvo se zbralo je, Bilo, ne bilo na pare, Samo da veselo je! 5 Zdignemo čaše visoko, Zdihnimo z srca globoko Bog živi nam našega — Veselo mnoga leta! Zdaj ga pij, zdaj ga pij 10 Bratom na veselje ! 56l3- (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Poleg navade stare Zdihnimo srca globoko: Društvo se zbralo je, Bog živi nam našega Jiirja Bilo, ne bilo na pare, Mnoge in srečne leta! Al samo da veselo je! Izpijo, popijo, 5 Zdignimo čaše visoko, 10 Bratci vsi veseli! 5610. Zapisal Anton Kovačič. — Iz njegove pesmarice I. str. 44 —45. Konec spada k umetni, katera se začenja: Oh, oh, ura že bije, * Sonce več mi ne sije; * Zdavnaj že se je skrilo, * Blišč pošilja mi milo itd. 5611. Zapisal Franjo Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 13U (z mel.). 5612. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 5613. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval T. Borko. — Iz Krajnčevega rokopisa. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5614—5619. 383 5614. (Od Sv. Antona v Slov. gor.) Poleg navade stare Ljudstvo se zbralo je, Bilo, ne bilo na pare, Oj samo da veselo je! 5 Vzdignimo glažke visoko, Zdehnimo v srca globoko: Bog živi našega I . . . Veselo mnoga leta! Naj bratec živi, ki se veselo drži! 5615- (Iz šaleške doline.) Jaz čem pit, jaz čem pit, Naj bratec živi, Oj jaz ga hom pil ! 5 K’ se veselo drži! Vsa kompanija veselo naj pije: Kolikor kapljic, toliko let! 5616. (Od Bleda.) Kolkor kapljic, tol’ko let Kdor pa čmerno se drži, Bog nam daj na svet živet, 5 Ta za našo družbo ni! Živijo, živijo, živijo nasvet! Živijo, živijo, živijo nasvet! 56l7- (Od Sv Trojice v Halozah.) Kolko kapljic, tolko let Živijo, živijo, Bog nam daj na svet živet: Živi nas Bog! 5 6iS - (Kranjska.) KoFkor kapljic. toFko let To nam korajžo da; Bog nam daj na svet’ živet’! 5 Dva al’ pa tri, En glažek al’ pa dva, To nas korajžne stri! 5 6 i 9 - (Iz konjiškega okraja.) Bog te živi, bratec moj, Kolkor kaplic, tolko let Oj živi te, oj živi te! Bog ti daj na svet živet! 5614. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke II. 5615. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5616. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke II. št. 21, kjer je tudi melodija. 5617. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 5618. Neznanega zapisovavca. — Iz M. Rodeta zbirke I. št. 24, 5. 5619. Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga poslal A. Kovačič. Zapisovavec jo je natisnil kot 1. strofo št. XV. (gl. št. 2628) v knjižici ^Zenitb. ali svatb, navade in nap.« 1885 sjemi predrugačbami, ne glede apostrofov: 3 kapljic, in pristavivši na koncu: Živio! živio! 384 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5620—5623. Ljubiš me, kušni me! 5620. (Štajerska.) Lubi brat, jaz kušnem, lu- Za vse, keri so ovde: bim te, 5 Da bi pili no veseli, Napijem ti za zdravje: Da bi pili no veseli, Za moje, za tvoje, De bi dugo vživali! Ljubiš me, kušni me, Pijem ti na zdravje, Za tvoje, za moje, Svaki nam pomore. 5621. (Iz Jaške.) 5 Zdravi bili i veseli, Zdravi bili svi, Mi, koji smo ovdje Skupa spravljeni! Bog daj polno klet, da se današnja škoda zakrije! 5622. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Na zdravje Frančeka in tildi Janeza, Ki sta za toto ime zezvana! Bog vama daj še dolgo živeti, Ino prav lepo pesem zapeti! 5 Pesmo le tako bomo zapeli, Glažeke polne bomo naleli: Naj ga po meri vsaki viin spije, In si ga dolge leta zavžije! Bog vam le daj še puno klet vina, 10 Da b se današnja škoda za¬ krila : Zato še zapojmo veseli vivat, Da bi še ša znaver natakat! 5 Pijmo in režimo, bratovščino vežimo! 5623. (Iz Frama.) Ti ti tidl hojsasa, Vino se piti da: Na zdravje tega, Ko ga v rokah ima! Hojtadraj daja, Di raj ta daja, Drajta didi drajdade, Drajta daj da! Pijmo no režimo, 10 Bratovšnjo vežimo, Na zdravje tega itd. Vince je sladko, Teče nam gladko; Ko bi sladko ne blo, Bi ne teklo tako! 5620. Zapisal Fr. Schvveigl. — Iz njegove pesmarice, ki mi jo je v porabo izročil ar. K. Ozvald. 5621. Zapisal Franjo Kuhač. — Iz njegove zbirke IV št. 1350. Pri¬ merjaj med svatovskimi naslov »Ko se svatje poljubljajo « št. 3366. 5622. Zapisal Jožef Krajnc; narekal Fr. Borko. — Iz Krajnčeve zbirke. Zapis Jožefa Tušaka od Sv. Anto:ia v Slov. goricah se loči v tem: 1] Na Zdravje I ... in tudi I . . . — 2 zazvana — 4 pesem — 6 pune — 6 naleli] imeli — 7 Naj] Vsaj — 10 bi — n Zato] In — 12 Da bi še ša] Naj se ne mili. 5623. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 25. — Konec spada k dmgi napitnici. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5624, 5625, 5626. 385 Popito vince ne pride več. 5624. (Iz hrv. Zagorja.) Al ožje: Prijatelji, koji smo skupa, Svi veseli budimo: Zgubljeni bratec ne dojde več, Popito vince ne dojde več, 5 Ne, ne, ne, ne dojde več, Ne, ne, ne, ne dojde več, Ne, ne, ne, ne dojde več! Žene: Prijatelji, koji smo skupa, Svi veseli budimo: 10 Zgubljena ljuba[vj ne dojde več, Popito vince ne dojde več: Dojde, dojde, dojde več, Dojde, dojde, dojde več, Dojde, dojde, dojde več, to _ dojde več! »Vince nalivamo, vince zavživamo. 5625. (Od Sv. Antona v Slov. gor.) Vince nalivamo, Vince zavživamo, Vince nam trošt deli, Srce nam ohladi: 5 Vince je stvaril Bog Veselje svojih otrok : Vince naj I . . . razveseli! Bratec, le zmisli si, Da otrok božji si, 10 Glažek zdaj nagni ti, Čista ga viin popi: _ Spomni se na sveto kri, S keroj odrešen si, Zato te v srčice razveseli! 15 Vsi vkup zapojmo mi Čast, hvalo večnemi: Glažek pa zdaj nali Svojemi sosedi. In da bi družbica 20 Vedno vesela bla, Hočemo jedno od kraja _ zapet! Te kaplje zlate spijemo za te. 5626. (Vrhovska iz Belih Kranjcev?) Franček, dobro naše, Z pune ove flaše I ti od nas jeden Napitek je ureden. 5 Sim tve hiti oči, Ar se zate toči, Kaplje ove zlate Spili burno zate. Bog te anda živi, 10 Bratec ljubeznivi, Žitek brez nesreče Naj tvoj navek teče! Koj ti drugači, Neg sad z usti, veli, 15 On do denes leta Naj ne vidi leta! 5624. Zapisal Franjo Kuhač. — Iz njegove zbirke IV št. 1331. 5625. Zapisal Jožef,Tuša k. — Iz njegove zbirke III. Zapis Jožefa Krajnca od Sv. Jurija na Ščavnici (narekal F. Borko) se loči v tem : 14 raz¬ veseli] naj veseli. — Mesto bratec se poje sestra, če se napiva ženski. 5626. Neznanega zapisovavca (M. Kobeta?). — Iz VO. XVI. C. št. 39. Pisana je med vrhovskimi, pa je morda severnokajkavska ! 25 386 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5627—5631. Napijem ti z vinom in zdravjem. 5627. (S Krasa od tržaške strani.) Tovarš, Bog ti pomagaj! Bog ti žegnaj! Odgovor: Jest ti napijem z’ vinam, S’ tem ljubim zdravljan: 5 Zdravlje jemava, Bog ga potčrdi, — Tem, ki ga nejma, Ga mu po verni! »Dobro zdravje, bratec, tebi.« 5628. (Iz konjiškega okraja.) Dobro zdravje, bratec, tebe, Hola, hola! Ne le koj tebe, tudi mene! Dokler se vince z glažka pit _ da! 5629. (Iz Št. Jurija na južni železnici.) Bog poživi, I . . ., tebe, Pijmo, spijmo ga, Ne le tebe, tudi mene: sPijmo ga v imen Boga! Pijmo, spijmo ga, _ _ 5630 - (Od Sv. Eme.) Bog naj živi, Micka, tebe, Pa ne le tebe, Pa tudi mene, 5 Aj le pijmo ga, Aj le pijmo ga, Pijmo ga V imen’ Boga! Kupico natoči in si srce odmoči. 5 6 3 x - (Sv. Peter na Štajerskem.) Zdaj pa bomo pili Na zdravlje Micike: Daj nji Bog živeti, Pa pone sode meti, 5 De bomo pili ga, De bomo pili ga! K nam pride en sosed, En sosed žalosni ; Kupico natoči, 10 8i srdčece odmoči, Pa gre vesel domu, Pa gre vesel domu. 5627. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVIII. 6. d. 5628. Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal A. Kovačič. Zapisovavec jo je kot 2. strofo It. XV. {gl. št. 2Čig) natisnil v krijižici » Zenitb. ali svatb, tiavade in napitnice « s temi predrugačbami (ne glede apostrofov): 1 tebi — 2 tebi . . meni — Hola] Živio. — Na koncu je pristavil: Živijo! 5629. Z.apisala Zinka Kavčičeva. — Iz njenega rokopisa. 5630. Zapisal Ant. Kovačič. —• Iz njegove pesmaiice II. št. 77. 5631. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 7355 (z melod.). III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5632—5636. 387 Na zdravje vseh — vas in nas! A. 5632. (Iz konjiškega okraja.) Na zdravje vas, De bi ga pil, Na zdravje nas, 5 De b’ ga zavžil, Na zdravje vseh nas okol: Svoji duši svet raj dobil! Na zdravje vseh — vas in nas! B. 5 6 33 - (Iz Frama.) Na zdravje vseh nas, Bog daj, da bi bila vzveličana, Ko bq>di Jezus no Marija pri nas! 5 V nebesih kronana! Če nas je družba ravno majhena, tudi: Kukavica mi poje prvikrat. 5634 - (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Kukovca mi poje že to prvo- krat, Jaz pa ga pijem že to drii- gokrat: Ne grem poprej domo, Ne grem poprej domo, (To se ponavlja v »brezkončnost«. »Fantič dekle lubi.«) - 5 Gda kukovca zapela, zapela mi bo! Kukovca mi poje že to drti- gokrat, Jaz pa ga pijem že to tretjo- krat. Ne grem itd. Namesto: »Jaz pa ga pijem« se poje 5635 (Iz Ihana.) Kiikuca mi poje pdrukrat, Na grem, na grem poprdd — o ga pije ta paru gvaš: domu, De kukuca zapdva bo! 5636. (Od Sv. Eme.) Kukovca zapela prvokrat, Da kukovca zapela mi bo. Mi ga že pa pijemo drugokrat: 5 Kukovca zapela je drugokrat, Ne grem poprej domov, Mi ga še pa pijemo tretjo- - krat. itd. 5632. Zapisal (?) Gregor Cene. — Iz rokopisa Lovr. Stepišnika, ki mi ga je poslal A. Kovačič. 5633. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 43. 5634. Zapisal Jožef Krajnc; ?iarekoval Tomaž Kapun. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. 5635. Zapisal Anton Breznik. — Iz njegove zbirke II. št. 103. »S to pesmico se napiva vsem osebam okrog mize, in pri tem se poje ime tistega, ki mu napivajo .« 5636. Zapisal Ant. Kovačič. — Iz njegove pesmarice II. str. 37. 388 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5637—5640. »Jaz in moji bratje žlahtne smo krvi. 5637 - (Od Sv. Antona v Slov. gor.) Jaz in moji brati žlahtne smo krvi, Antverh mamo dober, treba delat ni. Štirje brati vsi smo tati, Vsa družina je tatvina: 5 Hopsasa, pijmo ga pinta dva! Nas pa še čaka en poseben Ion, Ker de nan prepeva te po smrti zvon. Zvon de prava: klinkl, klankl, Jaz pa mo na gogah cankl, 10 Hopsasa, pijmo ga pinta dva! 5 6 38 (Okoli sv. Bolfanka na Pesnici.) Mi smo pač ene žlahtne kervi, Oča no mati na gaugah visi, Mati se tudi s’ pepelom kadi, Štirje brati, vsi smo tati: 5 Vsa rodvina je tatvina, Hopsajsa, pimo ga ali pinta dvd! Naš antverh je dober, ki ima¬ mo ga mi, Ni treba nam delat, noj hodmo štmani. Štiri brati, vsi smo tati, Vsa družina je tatina, 5 Gopsasa, pima ga pintarje dva! Mi bomo dobili vsi en dober Ion, Nam bode zvonil samo v’ eden zvon. Zvon de reka : klinkl, klankl, 10 Z’ nami pa na gauge zajnka, Hopsajsa, pimo ga ali pinta dva! Naš oče, naš oče na gavgah maji, Je jemu tak antverh kot 'mamo ga mi: Cinkl, conkl, krinki, kronkl, Vsa družina je tatina, 10 Gopsasa, pima ga pintarje dva! 5 ^ 39 - (Iz Pečin na Tolminskem.) Da bi ga vedno veseli pili. 5640. (Iz Zagorja za Savo.) Pijmo vsak en glaž, Pili vsak’ čas — De b’ b’li vesel’ pr nas, 5 Po noč! Zdravi veseli ga _ 5637. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke III. 5638. Zapisal Iv. Macun. — Iz njegove zbirke, kijo hrani Matica, str. 79. 5639. Zapisal Fr. Kofol. — Iz njegovega rokopisa; pintarje dva je ne¬ razumljeni staj. pinta dva, ker ta mera ni na Goriškem znana. 5640. Zapisal H. Sevar. — Iz njegove zbirke III. 22. III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5641, 564Z, 5643. 389 Dale so ga kanalske micike. 5 641 - (Iz Žabnic.) Ta svamca mora drobna bit, Saj je le vino, ne voda, Ta dakle mora moja bit! 5 Le pijmo ga z majolčice, Le pijmo ga, ne glejmo ga, Saj so ga dale kanavske _ moj čice. Pijmo ga, saj ni voda. 5642. (Iz Podsrede.) Le pijmo ga, ne glejmo ga, Saj vince je, saj ni vodd. Takrat b’mo pili pa vodo, Ko vinca več ne bo. 5 Ta čaša mora prazna bit’ Zavoljo tovaršije. . . . mor’ po hrbt’ dobit Zavoljo lumparije! 5643 - (Kranjska.) Le pijmo ga, ne glejmo ga! Saj je vince, ni vodd. 5641. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 996. 5642. Zapisal A. Potočnik; poslal G. Majcen. — Iz Potočnikovega ro¬ kopisa. Glede, začetka glej zgoraj naslov »Zato smo sem prirajžali, da bi prav dobre volje bili « (št. 5589.) m \ ' pij - mo r f i 0 U U ga, ne glej-mo I » X u ga, Saj vin - ce t ! je, saj ni vo- - fcr—|-I*— ± = 1 = U I vo - do, Ko vin - ca več ne -- u u u ^ P ^ y y £ P ši - je - - - mor’ no hrbt do-bit za - vo-ljo lum-pa la-la ti - ra-la-la ti - ra-la-la ti - ra-la-la-la 5643. Zapisal Jožef Podmilšak (Andrejčkov). nika« X. (186J.) 44. la. Iz »Slov. Glas- 390 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5644—5647. 5644 - (Iz Ihana.) Le pimo ga, na glejmo ga, 5 Sej poj ga na bomo, Sej ja vince, sej ni vada! K% ledtk na bomo! Le pimo ga zdej, Le pimo ga š^ntjanžuca, K’ smo leda.k jn frej, Men’ pa ’no srečno rajž%co! Take si brate želimo, ki radi pijejo vino. 5645 - (Od Sv. Trojice v Halozah.) Takšne si brate meti želimo, Naj ga le pijejo, naj ga le pijejo, Kteri nam radi pijejo vino: Naj ga le pijejo, saj jim diši! 5646. (Iz konjiškega okraja.) Take bratce hočmo mi imeti, Pijmo ga, pijmo ga, pijmo Kteri znaje vince prav pit: ga prav, _ Pijmo ga prav! Trči, poln je vrč! 5647 - (Kranjska.) Trč, trč, trč’, Poln je še vrč! Trč’, trč’, trč’, Sod ga ima še več: 5 Saj smo vsi še mladi Pijemo ga radi ■— S kupice! Trč’, trč’, trč’, Pijmo ga po več! 10 Trč’, trč’, trč’, Vsaj ga je še več; V kleti je še slajši, K’ ga srkamo tud rajši S kupice! 15 Trč’, trč’, trč’, Zmir je poln tvoj vrč! Trč’, trč’, trč’, Oj premlad deklšč: Lej, da si najzalši 20 Kaj ne piješ rajši — S kupice! Trč’, trč’, trč’, Ob moj polen vrč! Trč’, trč’, trč’, 25 Vsaj si zal fanteč : I. (Jakec) je najmlajši, Pije ga najraši — S kupice! 5644. Zapisal Anton Breznik; pela stara Tavčarica. — Iz njegove zbirke 11. št. ijg. 5645. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. Glej spodaj naslov »Prelepo ime I, sam Bog naj te živi!« (št. 5671 in d.) in » Veselimo se, bratje, da se vidimo« (št. 5684 in d.). 5646. Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal A. Ko7>ačič. 5647. Zapisal Dav. Petelin (?). — Iz njegove zbirke II. št. 25. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5648—5651. 391 Kelnar, poj, poj, Nikar ne stoj: Tam notri gori, Zlo se svetli! V grlu gori! 5648. (Iz Zavreča.) 5 Bog vari nesreče, Naj mokro dol steče! Veseli smo zdaj, Od ognja smo fraj! »Glažek praša, kje je flaša.« 5649 - (Iz okolice konjiške.) Mi smo štirje skupej zbrani, Radi vince pijemo, Karkol mamo, vse prodamo, In za vince zdajemo. 5 Pri prazni mizi ni korajže, To sam birt nam govori; Eden pa po mizi rajža, Kermu glažek je ime. Glažek praše, kje je flaša, ro Flaša praša, kje je glaž : Jes pa ne grem prej od tod, Dokler bo kej vinca v sod! Glažek vinca Po mizi binca Od enega kraja Do drugega. 5 Hojdi rajdi rajdi, Rajdi daja, Hojdi rajdidaj, Drom ti dro! Glažek praša: 10 Kdo je flaša, 5 6 5 <> (Iz Frama.) Flaša praša: Kde je sod, Mi pa ne gremo Prej od tod, 15 Dokler ne bo Prazen sod! Vse je sladko, Teče prav gladko; Bi sladko ne blo, 20 Bi ne teklo tako. 5 & 5 1 - . (Iz Podzemlja.) — — — — — — — — Jaz pa prej ne grem od tod, Glažek vpraša, kje je flaša, 5 Dokler ne spijem povhen Flaša vpraša, kje je sod: sod! 5648. Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove zbirke, ki jo hram Matica, str. 81. Verz 5. in 6. se pojeta dvakrat ali večkrat, dokler ne izpije, komur se napiva. 5649. Zapisal Gregor Grifič. — Iz rokopisa Lovr. Stepišnika, ki mi ga je poslal A. Kovačič. Prim. glede začetka št. 482g in d. 5650. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 25. Začetek in konec spadata drugam. Isti konec v pesmi »Titi didl hojsasa«- (št. 5623). 5651. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. Začetek se je izgubil. 392 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5652—5655. Čašica sem pa tam potuje. < 5652. (Iz Podzemlja.) Oj ti mala čašica, Sem pa tam potuješ, Naš’mu drag’mu Tonetu Lepo nazdravljuješ, 5 Saj ti, Tone, dobro veš, Kaj ti je storiti: Glažek moraš nagniti, Vince ven popiti ; Le popiti, pa zavžiti, 10 Dosti let dočakat’, Le popiti, le zavžiti, Dosti let dočakat’! »Glažek po mizi vandra.« 5653 - (Iz šaleške doline.) En glažek po mizi vandra (Ko spije:) Od soseda do soseda. 0 moj pajdaš, Oj moj pajdaš, Oj kaj mi daš? No kaj mi daš? En prazen glas! 5 En poln glaš, Tukaj ga imaš ! _ 5 6 54 - (Iz konjiškega okraja.) Kaplica mi vandra, Mi vandra, mi vandra Odi soseda do soseda: No, moj pajdaš, 5 No, kaj mi daš? Le vinca en glaž, Le tu ga imaš: Le vince vun, le vince vun Le vince vun! 10 Le moj pajdaš, No kaj mi daš? En prazn glaž, No tu ga imaš : Le nalij s’ ga, moj pajdaš, 15 Le nalij s’ ga, moj pajdaš! Kupica, le vandri, Le vandri naprej, Vad janiga suseda 5655 - (Iz Ihana.) Do druznbga naprej: 5 Le z vincam vin! Le z vincam vin ! 5652. Zapisal Janko Barle. — Iz -»Letopisa slov. Matice « 1889. str. 78. Podobne išči spodaj. 5653. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5654. Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga )e poslal A. Kovačič. Kaplica pač nam. kupica ali glažek. 5655. Zapisal Anton Breznik; pela Zelnikarjeva Micika. — Iz njegove zbirke II. št. 96. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5656—5660. 393 5656 . (Iz šaleške En glažek mi vandra, mi vandra, Od enega do tega drugega Gre zmirom naprej. doline.) Kakor smo storili mi, 5 Storite tudi vi: Tak6, tako, takd, tako, Da glažek prazen bo! 5 6 57 - (Iz Ihana.) Prva kupica Ta prvdndrava. Zreliga vlnica 5 Se na zravjenažga(naše) — o! Gvar ’n dval po mizi Sami Boh nej te živi! Natoči si, saj si ga znaš. 5658. (Iz Ihana.) Prelubi moj pajdaš, »Pa s’ ga natoči, Kaj pa ti men daš, 5 Sej si ga znaš!« Ani prazni gvaš?_ »Pijmo, pijmo, bratci, Vince.« 5659 - (Iz okolice Št. Ruperta na Dolenjskem.) Pimo, plmo, bratci, vince Iz le te I . . . gorice, Kdo ga nam pridelov bo, Ko bratci in sestrice! 5 To je ta I . . ški ban, On ga pije vsaki dan. Če ga pije, nej ga pije, Nej gre vince vaj n! (Kedar ta vince pije '.) Zdej le gre, zdej le gre 10 Z eno dobro voljo: Nej le gre, nej le gre Z eno dobro voljo ! Le pijmo ga, saj ga je še več! 5660. (Kranjska.) Le pijmo ga, le pijmo ga, Morebiti danes let O saj ga je še več; Ne bomo več na svet 5656. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5657. Zapisal Anton Breznik; pela Štučkova Neža. — Iz Breznikove zbirke III. št. 2. 5658 Zapisal Anton Breznik; pela Smolajdrova Franica. — Iz Brez¬ nikove zbirke II. št. 82, kjer zadnji verz pač pomotoma začne Če st itd. 5659. Zapisal Iv. Bercer. — Iz njegove zbirke št. 3. 5660. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke M. Rodeta IX. št. 65, ka¬ teremu jo je dal Andrej Prebil po prepisu J. Pečevnika, ki jo je prepisal prt vojakih v Pulju. 394 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5661—5664. 5 Prepevali: lok, lok, lok! Naj se to vince v usta spe¬ ljuje, Naj se to vince v usta spelja, Saj zanj I. lahko še dd! — Le vandraj, le vandrej 10 Ta glažek naprej. Od enga soseda do druzga naprej! Le vino ven, vino ven, vino ven! Naj se to vince v ljubce speljuje, Naj se speljuje, naj se spelja! Danes k letu ga morda ne bomo več. 5661. (Iz krške Bratec prim’ za kupico, Zapoj nam to zdravijčico: Morbiti., da danes k letu Ne bomo več na svejtu 5 Prepevali. okolice.) Pojdemo v črno zemljd, Od tam nas več nazaj ne bo ; Le tam na onem svetu Ne bode vinca k letu, 10 Tam suša bo. 5662. (Iz Podlipovice pri Izlakah.) I . . ., prim’ za kupico, Tam v črni zemli gnili, Zapeli bomo zdravičico. Ne bomo vinca pili, Morbit’ da danes h letu, fam suša bo! Ne bomo več na svetu 5 Prepevali. _ 5663. (Iz okolice Št. Ruperta na Dolenjskem.) Oh bratec preljubi, Ozri se okoli, Na mizi prav blizi En glažek stoji. Strink, strink! saj 10 Strink, strink! saj ga je še več! Sej morda dones letu, Ne bomo več na svetu Prepevali! _ 5 Le prim ga za roče, Naj teče, dokler hoče: Zavolje kompanije, De b’ dobre volje b’li! ga je več, 5664. (Od Sv. Eme.) Micka, primi za kupičko Ne bomo več na sveto In napij družičičko, 5 Prepevali. Znabit je danes leto, 5661. Zapisal V. Kapler. — Iz njegovega rokopisa. K letu (9) = v kleti. 5662. Zapisal Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke I. št. 60. 5663. Zapisal Iv. Bercer. — Iz njegove zbirke št. 4. 5664. Zapisal Ant. Kovačič. — Iz njegove pesmarice II. str. 74. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5665—5669. 395 Zdaj bomo šli v črno zemljd, Ne bo več vinca v kletu, Tam na onem svetu Tam vel’ka suša bo! Pijmo ga, dokler živimo. 5665. (Okoli sv. Bolfanka na Pesnici.) Sonce, sonce sijalo bo, Dokler na sveti živimo, Dokler ga nas na sveti ne bo: 5 O zdaj ga le pimo, O zdaj ga le pimo, Dokler na sveti živimo ! 5666. (Iz Kaplišča v Belih Kranjcih.) Pimo, le pimo, Dokler živimo, Saj ga ne bomo Kapljice tam. 5 Mrtvi ne pij o Ne vinca ne vodi, V zemlji trohnijo Do sodnega dne. Pij ga, dokler je čas. 5667. (Od Sv. Andreja pod Gorami.) Bratec, glej, glej, Tvoj leben odhaja! Kaj te čaka zanaprej! 5 Oj bratec, kaj bo? Tvoja ura prihaja, - Bog je vince dal le za ljudi. 5668. (Kranjska.) Bratec, ostani, z’ manoj pij, Bog vince deli lih za ljudi, In tvojo kupco si nalij : Samo pamet’ ne zapij ! Ne boj se ga, saj je Bog vstvaril! 5669. (Iz Podzemlja.) Veselo združeni Zapojmo vsi, Saj je to lepo slišati; Martin ti, 5 Le ga pi, Vse sladko, Saj ti je srcu ljubljeno. Primi ga, Zvrni ga, xo Nič se ne boj, Saj ga je vstvaril Stvarnik tvoj! 5665. Zapisal Iv. Macun. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica str. 81. 5666. Zapisal Janko Barlž. — Iz njegovega rokopisa. Prva strofa se strinja z Vilharjevo »Pijmo, ga pijmo«. 5667. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5668. Zapisal M. Ra vnikar-Poženčan. — Iz njegovih -»Ponosnih p.* št. 14. Prepis v VO. V. št. 260 se loči: 1 manoj — 3 li. 5669. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. Vse = vsaj je. 396 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5670—5673. Če je prazen tvoj glaž, le veselo zapoj! 5670. (Škofiče, Radiše, Podkrnos.) Če pa dnarja ča maš 5 Hlej, prej da bo stue liet, In je prazen tvoj hvaž, Na bo črievlov bel driet, Le vesevo zapoj, Al pa hvale bel vas, Boš mov spet pokoj. Bel pa najov an hvas. Prelepo ime I., sam Bog naj te živi! 5671- (Iz Pušcencev Prelepo ime Lojzek, Sam Bog te naj živi! Primi kupco v roke In sladko se napij: 5 Le ga pi ti no zavži ti! Le ga pi ti, viin ga spi ti! Živa žaba notri plava! Kam je šlo? Spili ga smo ! __ 5672. (Iz Mozirj; Prelepo ime Zefa [N], ; Sam Bog te naj živi, Zdaj pa iz tega glažka, To vince von popi: pri Ormožu.) 10 Takšne si bratce meti žele- jemo, (ali: Takšne si sestre meti želejemo) Keri(e) nam radi(e) pijejo vino: Pijmo ga, pijmo ga, Saj nam diši! 1.) , Le popi ti, le zavži ti, Dobre volje hočmo biti, Veliko let učakati, Od veselja skakati! 5673 - (Od Sv. Jurija ob Ščavnici.) Prelepo ime I., 5 Le ga spi ti no zavži ti, Bog te naj živi! Le ga spiti no zavži ti! Primi glažek v roke, — — — — — — — — No ga viin popi! (Ta vrstica se poje tako dolgo, dokler ni kupica prazna; ako nazdravljeni neče izpiti, mu pojo:) Živa žaba notri plava! 5670 . Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1013. 5671 . Zapisal Alojzij Trstenjak; povedal brat Anton T. — Iz zbirke Al. Trstenjaka št.15. Konec je najbrž posebna pesem, glej zgoraj št. 5645 in d. 5672 . Zapisala Ivana Cesar. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5673 . Zapisal Jožef Krajnc; narekal godec Andrašič. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5674—5678. 397 5674 - (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Prelepo ime Franček. Sladko se napi! Bog te naj živi, 5 Le ga pi ti, no zavži ti, Vzemi kupco v roko, Dolge leta vživati! 5675 - (Od Sv. Jurija Sladko je vince z visoke gore, Ker Hibi Jezus požegna gaje. Prelepo ime I. ti, Iz tega glažka viin popi! 5 Zdaj že gre, naj le gre, Ščavnici.) Kaj je notri, naj le gre ! Zdaj že gre, naj le gre, Kaj je notri, naj le gre! 5676. (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) Prelepo ime I., Le čisto vun popij: Sam Bog te naj živi! 5 Le popi ti, le zavži ti, Iz tega glažka vince Dosti let dočakafj] ti! 5 ° 77 - (Iz Ihana.) Prelepi t’ ja jme — u, Sam Boh nej te živi: Zdej pa s tega gvaška To vince vin popi. 5 Le popij ga, pa zavžij ga, Le popij ga, pa zavžij ga: Dosti let da včakati, Vad vesela skakati. De b’ le b’va, de b’ le bva 10 Dobra kompanija, De b’ le b’va, de b’ le bvd Ježiš jn Marija! 5678. (Kranjska i Tebi je ime I., Sam Bog te naj živi! Ti pa iz tega glažka To vince von popij. 5 Pa Bog Očka je nad nam’, Domžal.) Pa Bog Sin je med nam, Pa Marija in svet’ Jožef Na desni nam stran’. Vivat, vivat, ven ga izpij, 10 Pa druzega nalij ! 5674. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Marija Štelcl. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. 5675. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala in pela Ivanka Košar. — Iz Krajnčevega rokopisa. 5676. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5677. Zapisal Anton Breznik; pela mati Terezija. — Iz Breznikove zbirke II., št. 84. 5678. Neznanega zapisovavca. — Iz M. Rodeta zbirke /., št. 24, 1. 398 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5679—5684. 5 6 79 - (Iz Krope.) Prelepo ime I., Vince ven popij: Bog te naj živi! 5 Le popij ga, le zavžij ga, Zdaj pa iz tega glaška Dosti let dočakati! 5680. (Iz krške okolice.) Lepo ime Janez, Vince ven popij. Tebe Bog živi! 5 Le popij ga, le zavžij ga, Zdaj pa ’z tega glažka Dosti let dočakati! 5681. (Iz okolice Št. Ruperta na Dolenjskem.) Lepo ime I., 5 Le popi ti, pa zavži ti, Sam Bog te živi, Le popi ti, pa zavži ti, Zdej pa iz tega glažka Dosti let dočakati! Vince ven popi: __ _ 5682. (Z Grahova.) Kako je pa tvoje lepo ime? 5 Na zdravlje vas, Tvoje ime je I. I. . ! Na zdravlje nas, I. I. pa iz tega glažka Na zdravlje cele družbe! Vince von popij: _ Micika z imenom, Bog te naj živi! 5683 ‘ * (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Micka z imenom, No še prav dolge Bog te naj živi! Leta živi ti! Ker smo veselem Vino naj stečCj Društvi pil vas, 10 Vam se naj reče: 5 En glazek nah ti g vas n • v — No vun ga izpi ti, zdaj in na yek , »Veselimo se, bratje, da se vidimo!« 5684. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Veselimo se, brati, da se vidimo ! Žalost nas obide, gda razidemo. 5679. Zapisal Ivan Mladič. — Iz njegove zbirke. 5680. Zapisal V. Kapler. — Iz njegovega rokopisa. 5681. Zapisal Jan. Bercer. — Iz njegove zbirke št. 3. 5682. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 24. 5683. Zapisal Jožef Krajnc. — Iz njegovega rokopisa. 5684. Zapisal Jožef Krajnc; narekal Fr. Miki. — Iz Krajnčeve zbirke. Glede prvega pripevka prim. zgoraj št. 5645 in d. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5685, 5686. 399 Ta vesela kompanija tega ne dovoli, Kranjska, štajarska dežela tega ne dovoli. 5 Prelepo ime Franček, Bog te naj živi, Prejmi glažek v roke, sladko se napi! Pripevki, ko je kupica izpraznjena. Takse si brate meti želimo, Keri nam radi pijejo vino. Pimo ga, pimo, se nam diši! 10 Al pimo ga, pimo, se nam diši! Izpijo, popijo, bratci, na veselje, Izpijo, popijo bratci, na veselje. Dokler čemo piti, dobre vole biti. Sami smo Slovenci, dobre vole v senci. 15 Sivo je vino al sivi je gut, Katero rado teče skoz naš nemarni gut. Le vincajmo, le vincajmo, Prelubi moj pajdaš, le daj, či kaj maš. Jaz idem domo, pa jemlem slovo 20 Od Frančeka liibega: Pri vas ostane večni Bog, Kre nas pa naj ide Marija! 5685 . (Štajerska.) Veselimo se, bratci, Da se vidimo, Žalost nas obide, Kda se razidemo. 5 Ta vesela kompanija Ne de nikdar doli: Kranjska, štajerska dežela Tega ne privoli! Prelepo ime I., 10 Bog te naj živi, _ Primi glažek v roke, Sladko vince pij. Le ga pi ti no zavži ti, Dolga leta vživati! 15 Kam je šlo? Spil’ ga smo! Take si brate imeti želimo, Kteri nam radi pijejo vino. Pijmo ga, pijmo, saj nam diši! 5686. (Od Sv. Trojice v Halozah.) Veselimo se, bratje, Da se vidimo; Žalost nas obhaja, Gdar se razidemo. 5 Ta vesela tovaršija Ne nehaj nikoli, Naša štajerska dežela K temu ne privoli! 5685 Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Antona Kovačiča II., —54- r 5686. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 400 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5687—5690. Prelepo ime — —, Le ga piti in zavžiti, xo Bog te naj živi, Dosti let dočakati. Vzami čašo v roke, 15 — — — — — — - Žlahtno vince pij : __ 5687. (Iz hrvaškega Zagorja.) Veselmo se, brača, da se vi¬ dimo, Žalost nas prehaja, da s’ rezidemo. Ta vesela kompanija, Ta vesela kompanija 5 Nebu nigdar dole. Lepo ime Andro, sam te Bog živi, S toga čašu vinca čisto van popij: Le popi ti, pa ga vži ti, Le popi ti, pa zavži ti 10 Vnogo let dočakati! 5688. (Iz Motnika.) Veseli se, moj bratic, Ko se videva, Žalost me objide, Kadar razjideva. 5 Vesela naša kompanija Nigdar doli ne vdari, Tudi hravaška zemlja Nigdar doli ne vdari. Lepo ime Tona 10 Sam Bog tjebe živi! Vunkaj s te vijolce popi, Dosta let včakati, Sam Bog tebe živi! 5689. (Kranjska.) Veseli se, bratec, ker se vi¬ dimo, Žalost me obide, k’ se raz¬ idemo. Družba naša vsa vesela Se nikdar nehala ne bo, 5 Gornja štajerska dežela Ne pervoli nikdar v to ! 5690. [z Ihana.' Bratec, le pi vince, Le merki, de pijen na boš: Sej t’ Jižiš na zameri, Če dobre vole boš. 5 Visele previliki, Ki se vidiva; Žavast prevelika, Ked&r se jzldiva. Ta veseva kompanija 10 Na bo nlkdir doli, Štajarska zimlica Tega na dovoli! 5687. Zapisal Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 1384 (.z melod.). 5688. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. I 40. K imenu Tona v v. g je pripisana opomnja: »Popeva se po imenu na okoli sedeče tovarše na zdravje tega imena'.'.. 5689. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 64. 5690. Zapisal Anton Breznik; pela mu mati Terezija. — Iz njegove zbirke II. št. 94. 401 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5691—5694. Bratri, pijmo vince, Dokler se vidimo, Žavost nas zaide, Ko se raztidemo. 5 Le vinska kompanija Ne bodi nikdar doli, 5691. (Podjunsko.) Kranjska, štajerska dežela Tega kne privoli. N., primi te glažek v roke, 10 Čist’ ga vun popij, Le popij ga in zavžij ga, Dolge leta živel boš! 5692. (Z Grahova Veseli- se, moj bratec, Ker se vidiva, Žalost naj otide, Ker se snideva. 5 Ta vesela pozdravljica Ne bo nikdar dol’ prišla. Spreljubo ime ti je I. I., Tolminskem.) Zdaj pa ’z tega glažka Vince von popij: 10 Le popij ga, Le zavžij ga Za sto let učakati, Božje gnade vživati! 5 ° 93 - (Iz Dol. Vrtojbe.) Kaj mi je moj oče pravu! Da skupaj vinca piti poj demo, Svetga Mikulavža cerkvica, Cerkvica, cerkvica, 5 Gori je zapisana majolica. Odzvon je lepo pisana, Odznotraj vinca štrihana; Tiga, bratec, vinca ti Svojemu sosedu en glažek nalij ! 10 Le popij ga, le zavži ga, Le popij ga, le zavži ga, (To se poje, dokler kdo pije.) Tavžent let dočakati. Veseli danes tu sedimo. 5694- (Iz šaleške Veseli mi okolj sedimo In vince pijemo, Pošteno se razveselimo, Eden druzga ljubimo. 5 Le polukaj, saj smo tukaj, Pa prijazno glažek sprazni, doline.) Čisto vince vun popij, Men’ pa druzega nalij! Pije rada stara, mlada, 10 Vsaka luka z glažka rada, Le čisto, čisto vun popij, Men’ pa druzega nalij! 5691. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1003. 5692. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 25. .5693. Zapisal Jožef Soban; pravil njegov oče. — Iz zbirke Jožefa Cejana V. št. 75. Zložena iz več pesmi. 5694. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 26 402 III,—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5695—5698. 5695 - (Od Sv. Martina na Paki.) Veseli danes skup sedimo Inoj vince pijemo, Pošteno se razveselimo, Eden druzga ljubimo. 5 Le polukej, saj smo tukaj, Prav prijazno glažek sprazni: Le čisto, čisto vince vun popij , Prijatlu pa druzega nalij! Natoči, da ga bo pil prijatelj naš! 5696. (Kranjska.) Natoč’, natoč’ vinca en glaž, De ga bo pil prijatel naš: Ne škodje teb’, ne škodje men’ Za kratek čas, za kratek čas ! 5 Kadar glažek boš uzel, Svoj’mu bratcu boš napil, Boš prav vesel, boš prav vesel, Zakaj b’ ga ne, zakaj b’ ga ne En glažek vinca zdreliga? 10 Aj men se zdi brez skerbi, De more vince dobro bit: Zdaj ga pi en glaž al dva In počasti tud’ Boga! En glažek na mizi stoji.« 5 6 97 - (Iz konjiškega okraja.) Glažek mi na mizi stoji, Bratec, ga meni napij ! Moja navada, Pri srcu ta prava: 5 Le čisto ga vunkej popi! Bratci, veseli smo mi! Ko tistga popiješ, Si drujga naliješ! Le prim ga s to pravo roko, 10 Glažek, prirajžaj z menoj! Moja navada, Pri srcu ta prava: Bratci veseli smo mi! 5698. (Od Sv. Martina na Paki.) En glažek na mizi stoji, Le čisto ga vunkaj popij, Ko tistga popiješ, pa druga nalij, Oj bratec, kak lušni smo mi! 5 Le prim ga s toj desnoj rokoj, Rec: Glažek, le pojdi z menoj, Je taka navada, pri srci ta prava, Le čisto ga vunkaj popij! 5655. Zapisala Urša Košak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Drugi Praprotnikov prepis iz šaleške doline ima v zadnjem verzu In I. pa drugega nalij! 56g6. Neznanega zapisovavca. — Iz ŠPAN. V. 43. 5697. Zapisal Lov r o Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki-mi ga je poslal Ant. Kovačič. 56g8. Zapisala (?) Urša Košak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5699—5703. 403 5 6 99 - (Iz šaleške doline.) En glažek na mizi stoji, Le čisto ga vunkaj popij: Ko tist’ga popiješ, Pa druzga naliješ, 5 Oj bratec, kak lušni smo zdej! Le primi ga z desnoj rokoj, Reč’: bratec, le pojdi z me¬ noj ! Je taka navada, Pri srcu ta prava, 10 Le čisto ga vunkaj popij! 5700. (Od Železne Kaplje.) En glažek na mizi stoji, Le frišno venkaj ga popij ! Tega popiješ, Pa druga naliješ: 5 Juhe, veseli smo mi! Ce pravijo drugi ljudi, Da vince rad pijemo mi, To je ja naša navada, Pri srcu ti prava: 10 Juhe, veseli smo mi! 5701 - (Iz Motnika.) En glažek na mizi stoji, Ti mi, bratic, napi! Tega popiješ, Druzga naliješ, 5 Oh,'^veseli me! Prim ga s to pravo roko, Rajžev boš, glažek, z menoj; K je moja navada, Pri srcu je prava, 10 Ljubezniyo spil ga bom! 5702. (Iz šaleške doline.) Glažek na mizi stoji, Le daj, le daj ga naprej, Bratec, le vun ga popij, Smo dobre volje zdej! Glažek je natočen. A. 5703 - (Od Sv. Antona v Slov. gor.) Glažek je natočeni, I . . . izročeni. Živaj ga, pivaj ga, Vinca sladkega. 5 Kdor če sladko vince pit, Mora glažek obrnit, Obrnit, obrnit, Čista vun popit! 5699. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5700. Zapisal Štefan Singer. — Iz njegovega rokopisa. 5701. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I. 42. 5702. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5703. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke II. 2G* 404 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5704—5707. 5704 - (Iz Mozirja.) En glažek je natočeni, I. (Zefa), teb’ je odločeni: Spivaj ga, uživaj ga, Vinca sladkega! 5 Kdor pa tega ne bo stril, Škoda, da bi pri nas bil, Pri nas bil, pri nas bil, Sladko vince pil! Glažek je natočen. B. 57 ° 5 - (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Glažek je natočeni, Frančeki je zročeni, Našemi mlademi Frančeki, San Bog te naj živi! 5 Mati so te gor zredili, Radi bi te oženili, Kaj bi na tvoje gosti šli, Prav dobre vole bili! »Ta glažek se sprehaja.« 5706. (Iz Velikega Trnja.) Ta, glašk se sprehdja, K’ se vince v njem maja, Le bod’mo vesekga sred! Ta glašk je natočen, 5 Je I . . . odločen: Le prim’ ga z veselo roko! Vivat, vivat le brž naprej, Dokler je v glašku vinca kej! To vince lepo barvo ’md, 10 Glažek je natočen, Na dobro zdravje Jurja, Njemu je odločen! Ti že sam prav dobro veš, Kaj ’maš ž njim storiti, 15 Glažek obrniti, po stran, Vince včn popiti! Vivdt, vivat le brž naprej, Dokler je v glašku vinca kej! 57 ° 7 - (Z Blok pri Cerknici.) Vince lejpu farbanu, Glažek je natuočen Za našga lubga Francelna, Zajnga je odluočen. 5 Al Franci pa tu duobru vej, Kaj se muore storiti, Glažxk obrniti, Na stran pa vince vun po piti! Pa naš FVancl je lejp, 10 Kokr naglnov cvejt, Pa še lejpši. bi biu, Ko b’ c^garce kadiu! 5704. Zapisala Ivana Cesar. — lz prepisa Fr. Praprotnika. 5705. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval T. Borko. — Iz Krajnčevega rokopisa. 5706. Zapisal V. Kapi er. — Iz njegovega rokopisa. 5707. Zapisal \z\ior Modic; pel K. Zadnik. — Iz Modčeve zbirke št. 112. Zadnjemu verzu je pripisana varijanta Ko b’ cigare ne kadiu. Prim. št. 2942. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5708—5711. 405 5708 . (Od Bleda.) Vince lepo barvano, Na zdravje pijem Janeza, Glažek je natočen, Njemu je odločen! Ko bi božja volja bila, da bi nikoli noč ne bila! . 5709 - (Štajerska.) Ko b’ božja volja bla, De b’ nikdar noč ne bla, De b’ zmiraj sonce sjalo, Ker je narbolj svetlo! 5 Ker božja volja ni, Pa naj gre noč naprej, Saj tudi nam po noči Luna lepo sveti. Le pij ga, bratec, pij, 10 Pa drujga si nalij! De b’ Bog dal, de b’Bog dal, De b’ ga še za naprej. Po farbi je lepo, Kakor čisto zlato, 15 Še boljšiga je žmaha, Čast, hvala bod’ Bogu! Zdaj pijmo vsak en glaš, Saj ti za drujga daš: De b’ Bog dal, de b’ Bog dal, 20 Še dost’krat posihmal! 57 ™. (Iz Dobrunj.) K’ b’ božja volja bila, De b’ nikol’ noč ne bla, De b’ zmirej sonce sjalo, K’ je narbolj svetlo! 5 Ko pa volja b6žja ni, Naj gre noč in dan naprej, To solnce posija, Ta dan se razsvetli: Pa poglej, kaj za glaškam 10 Za en lep Šajn stoji: Tak lep krancelj ima, Kakor čisto zlato. Le prim’ ti za glažek, Pa vunkej ga 'spi, 15 Pa naprej ga postavi, Pa drujga nali! Sonce sije, luč gori.« 57H- (Od Sv. Trojice v Hal.) Solnce sije, luč gori. Pri tebe, Peter, glaž stoji. Trink se, trink se, trink se vein, Če spiješ, pa si fein : 5 Kluk kluk kluk kluk kluk, Kluk kluk klukluje: Ne se ti vince z glaška spe- luj e! Naj se speluje, naj se spelja, Saj že Franček za drugiga da ! 5708. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke I. št. 20, kjer je tudi melodija. ^ _ 5709. Neznanega zapisovavca. — Iz Cennetovega rokopisa v VO. XV. 62 (78J. 'e zapisovavca (12. avgusta 1838.). — Iz ostaline Mih. Kastelca v ljubljanski licejski knjižnici. 5711. Zapisal Andr. Hren. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je poslal v porabo oče Bernardin Šalamun. 406 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5712—5716 5712 . (Od Sv. Jurija Sunce sije, luč gori, Pri tebi pa, Micka, en gla- žek stoji! Trinkzajn, trinkzajn, trink- zajn fajn! Bole boš pila, bole boš fajn. na Ščavnici.) 5 Kluk-kluk, kluk-kluk, kluk ! Naj se ti vince z glažka speluje, Naj se speluje, naj se spela, Saj bo še nekdo za drugega da! 5713 - (Iz Mozirja.) Solnce sije, luč gori, Pred teboj pa en glažek stoji. Trinka, trinka, trinka, tralala! Le naj se to vince von z glažka spelja, 5 Le naj se spelja, le naj se spelja, Saj vsmileni Jezus nam dru- zega da! 5714 - (Od Sv. Andreja Solnce sije, luč gori, Pri tebi I. glažek stoji. Trinka trink, trinka trink, tra la la — Zdaj se to vince iz glažka pelja: podjgorami.) 5 Le naj se pelja, le naj se pelja, Saj usmileni Jezus za dru- zega da! 5715 - (Iz krške okolice.) Solnce sije, luč gori, Le Pri teb’, nevesta, en glaž’k stoji, 5 Le Klun, klun, klun klun, traila la, traila la, Saj naj se to vince ven z glažka spelja, naj se spelja, le naj se t ispelja: Jezus nam druzega da! 57ID- (Iz okolice Št. Ruperta na Dol.) Solnce sije, luč gori, Per tebi, I., glažek stoji. Trinken, trinken, trinken vein, Če ga spiješ, pa si fein. 5 Link, link, link, link, link, link, Link, link, link, luje Naj se to vince s tga glažka speluje, Če se spela, o nej se spela, Saj I. za drugiga da! 5712. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Marija Meznarič. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. 57 1 3 - Zapisala Ivana Cesar. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5714- Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5715. Zapisal Vinko Kapler — Iz njegovega rokopisa. 5716. Zapisal Ivan Bercer. — Iz njegove zbirke št. 2. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5717—5721. 407 57I7- (Iz Ihana.) Luk, luk, luk, luk, luk. 5 Nej se speluje, nej se speli, Luk, luk, luk, luk, luk luje! Sej bert pa še druziga jma! Vin s tega gvaška Nej se speluje, nej se spela, Se vince speluje. Sej —• u za druziga di! 5718. (Iz Krope.) Pred tabo en glažek vinca stoji, To vince le ti ven popij. Klen, klen, klen, klen, tralala, Naj se to vince iz glažka spelja, 5 Naj se spelja, naj se spelja, Saj sveti Urban za druzega dd! 5719 - (Iz poljanske doline.) Solnce sije, Tralalala! Lunca svetli, Naj se to vince Tami pred tabo Ven z glažka spelja, Glaž vinca stoji: Naj se spelja, 5 Klenk, klenk, klenk, klenk 10 Saj France za druzega da! 5 Bratec, primi glažek v ročico! 5720. (Iz gorjanske okolice pri Bledu.) Bratec, prim gvažek v ročico Jen zapoj slovensko pozdrav- ljico: Le čisto ga ven zli, Pa še napre nali — Na zdravje tovaršije! Spravmo se, roče podajmo vsi, Naj sovraštvo vsako mine, Vsaka jeza z srca zgine, Preh ko sonce zašvo bo 10 Za goro! Izpij ga za dobro voljo! 572i. (Iz Ihana.) Bratic ti, vin ga spi (Ko izpije:) Za ’no dobro vblo! 5 Ja že šov, ni ga več, Ni še šov, pa bo šov Za ’no dobro v61o! Za ’no dobro vblo. _ 5717. Zapisal Anton Breznik; pela Štučkova Neža. — Iz Breznikove zbirke III. št. 1 . 5718. Zapisal S. Zupan. — Iz NB. 5,7. 5719. Zapisal Janez Ferlan. — Iz njegove zbirke II. 5720. Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal Vlad. Levec. Najbrž umetna! 5721. Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz Breznikove zbirke II ., št. 8j. 408 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5722, 5723. »Pripeljali so furmani.« 5722. (Iz Št. Jurija na južni žel.) Pripeljali so formani Opešala živinca. En glažek sladk’ga vinca, 5 Pripregli so konjičke tri, Dopeljali do hribčeka, Vozi, vozi, I. ti! (Med tem, ko cela družba to poje, mora tisti, kateremu se je napilo, vzdigniti kupico ter jo sprazniti do dna. Če pa počasi pije in ponehuje, mu za¬ pojejo po drugi ariji:) Hi hot, bistagor! Le no! no, hi, Bistagor! (Če dotičnik kupice še ni spraznil, mu zapojo zopet po drugi ariji:) 10 Še ni šlo, pa bo šlo Za jno dobro voljo — (in to tako dolgo, da pivec izpije; potem pa nadaljujejo:) Je že šlo, je že šlo Za ’jno dobro voljo ! (Potem po drugem napevu:) Oh kam je šlo? 15 Spili ga smo — V to grešno telo! (Zopet po drugi ariji zapojejo:) Take ti bratce (sestre) 20 Pijmo ga, pijmo ga, Meti želimo, Saj nam diši! K’ radi pijejo vino : (Potem pa se zapoje drugemu, ki na vrsto pride, zopet od konca.) 5723 - (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Tri furmančki pripelajo En glažek sladkega vinca. Ko v sredo klanca pridejo, Ostavla se živinca. 5 On pripreže konjče tri In požene: hop, hi, hi! Hop, hi, hi, diio diip: Žvinca bo spelala! Vince lepo barvo ma, 10 Glažek je natočen, Na zdravje našga Frančeka, Njemi je odločen. On pa to sam dobro ve, Kaj ma ž njim storiti, 15 Glažek obrnit na stran, Vince viin popiti: Hop, hi, hi, diio, diip, Živinca bo spelala! 5722. Zapisal Valentin Jarc. — Iz njegovega rokopisa. V v. 18. je v rokopisu pisano Miti nam. Meti. 5723. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval Franc Miki. — Iz Kranjčevega rokopisa. Drugi zapis, katerega je narekal Jakob Kurja (= Kuril) se loči v tem: 2 sladkega] zrelga — 4] Se stavla je ž. — 6, 7, 17 hti, hii — 8 Živinca — 12 Njemi — 13 san — 14 jim — 16 vun — 18] Se vince bode spilo. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5724—5728. 409 5724 - (Od Sv. Trojice v Hal.) Formam mi vozijo En glažek sladka vinca, Do brežeca pripeljajo, Jim speša vsa živinca. 5 Pripregli mo konjiče tri: Vozi, vozi,-že ti, Bij a, bija, bistahar, Bija, bija, bistahar! 5725 (Od Sv. Antona v Slov. gor.) Formani pripelali En glažek slad’ga vinca. Pripelali do bregeca, Opešala živinca. 5 Napregli so konjiče tri, Vozi, vozi, I ... ti! 5726. (Iz konjiške okolice.) Pripeljali so formani En glažek sladkega vinca, Dopeljali do hribčeka, Opešala j’ živin’ca. 5 Pripregli so konjiče tri — Vozi, vozi, Vanek ti, Hot, hi hi! — Živijo! — — — Take si bratce 'meti želimo, 10 Kteri nam radi pijejo vino : Pijmo ga, pijmo, saj nam diši! 5727 - (lz konjiškega okraja.) Pripelali so v sred hribca, So pognali: hot hihi! Potem se vstavla je ta žvinca. 5 Pa poči! So pripregli konjče tri, De le vun zpelamo! 5728. z Šaleške doline.l Gormani že peljejo En sodek slad’ga vinca. Vsred hribca pripeljejo, Opešala je žvinca. 5 Pripregli so konjičke tri, Le vojz ga, vojz, bratec ti, Hi! hi! hi! To vince vun popij! To se mi prav dobro zdi, 10 Če vinca v glažku ni! 5724. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 5725. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke II. 5726. Zapisal V, ovc o Stepišnik. — Iz njegove knjiiice » Zenitb. ali svatb, navade in napitnice « 1885, št. X VI. 5727. Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal A. Kovačič. 5728. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Gormani namesto furmani. 410 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5729—5733. 5729 (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) Furmani pripeljejo Opešala je žvinca. En sodec sladga vinca, 5 Pripregli so konjiče tri, Do srede klanca pridejo, Vojz ga, vojz ga, I. ti! (To se ponavlja za vsakega, kar jih je navzočnih.) 5730 . (Z Izlak. Furmani pelajo Sode zrelga vinca, O sredo klanca pridejo, Ostavla se je žvinca. 5 Parprežejo konjičke tri, Hi, hi, hi, le čisto ga izpij! Polonca, prim za kupico, Zapojmo ti zdravličico: Smuk, smuk, smuk, smuje, 10 Nej se ta vinček Von z glažka speluje! Nej se speluje, nej se spela, Polonca za druzega da! Francel, prim za kupico, 15 Zapojem ti zdravličico: Zna biti dones leto Na bomo več na sveto Prepevali. Francel pij, pij, pij, 20 Pa glažek nalij! Neč ga deleč ne postav De ženin ga dobi! Bota pila ga oba, Častila Boga, 25 Lubo dvico Marijo Jen svetga Jožefa! 573 (Iz Podlipovice Furman’ so pripeljali En sodček zrelga vinca; • Ko pa pridejo pod klane, Vstavla se je žvinca. pri Izlakah.) 5 Pripregli so pa konj če tri, Le pij, le pij ga, I ... ti! Hi, hi, hi, To vince ven popi! 5732 - (Kranjska.) Pripeljali so furmani Tri sodčke zlat’ga vinca. U klanec pa naprej nij šlo, Ker upešala živin’ca: 5 Pripregli so konjičke tri, °j pij ga, pij ga, (Franček) ti — Hi, hi, bistagor, ti hot! — fj, e, e! 5733 - (Kranjska.) Pripeljal’ so formani Opešalo živinče. V sodčkih sladko vince, 5 Pripregli so konjiče tri, Pod klancem se je ustavilo, Le voz’ ga, voz’ ga, I. ti! 5729. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5730. Zapisal F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I. št. 31. Zložena iz več pesmi; prim. št. 3661 in d., 577/ in d. 5731. Zapisal Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke I., št. 38. 5732. Zapisal Dav. Petelin. — Iz njegove zbirke II. št. 20. 5733 ' Neznanega zapisovavca. — Iz M. Rodeta zbirke /., št. 24, 4. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5734—5739. 41 1 5734 - (Iz Suhorja.) Furmani peljajo 5 Hej, juhč Glažek zrelga vinca. Bisdahe ! V sredi hriba pridejo, Voz’ ga, voz’ ga, Marka ti! Vpeša jim živinca: (To se ponavlja za vsako osebo, kolikor jih je pri mizi, vstavljaje njeno ime.( 5735 - (Iz Podzemlja.) Tri furmanci mi furajo En glažek zrelga vinca, V sredi klanca pridejo, Vstavi se živinca. 5 Pripregli so konjičke tri, Voz’ ga, voz’ ga, Janez ti! Pa v vsaki luž’ napajajo, Napajajo zares, Pa v vsak’ birtiji pijejo, 10 Oj pijejo zares! Ftirmant pelajo Sosčt&k zrčl’ga vinca: Sred% kvančka prfdxjo, UstdVva se ja žvin’ca, 5736 - (Iz Ihana.) 5 Uprčgli. so koničke tri: Vaz’ jo, vaz’ jo, bratic ti! Hi, hi, hi! Ta vince vam popi! 5737 - (Iz Kamnika.) Furmani peljajo 5 Pripregli so konjičke tri, Sodec sladkega vinca, Voz’ ga, ^voz’ ga, I. ti! V sredo klanca pridejo, Hij, hij, zdaj pa vince izpij! Ustavi se jim žvinca. __ 5738 - (Iz Krope.) Pripeljali so furmani Opešala je žvinca. En sodec sladk’ga vinca, 5 Pripregli so konjičke tri, V klanec pa že več ni šlo, Le vozi, vozi, bratec ti! Onikraj potoka štor stoji. 5739 - (Od. Sv. Trojice v Slov. gor.) Zunikraj potoka 5 Še zdaj stoji, še zdaj stoji, Eden štor stoji, ----— Hanza ga naj poseka, Zdaj pa leži! Da leži, da leži!_ 5734. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 5735- Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. 5736. Zapisal Anton Breznik; pel njegov oče. — Iz Breznikove zbirke II., čl. gr. 5737. Zapisal S. Zupan. — Iz NB. 37. 5738. Zapisal Ivan Mladič. — Iz njegove zbirke. 5739. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. Verz 5. se poje, dokler pivec ne izpije. 412 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5740—5743. Mi smo jagri zgodaj vstali.« 5740 - (Od Sv. Antona v Slov. gor.) Mi smo jagri zgodaj vstali, Vsak svoj štuc na ramo djali, Šli smo, šli na jelenčekov lov. Po logi smo hodili, 5 Jelenčeke lovili. Smo slišali en glas, Smo mislil’, da je špas: In vendar je moral jelenček dol past, In vendar je moral jelenček dol past: 10 Past, past, past — pum ! že leži. 5741 - (Od Sv. Trojice v Hal.) Zjutraj smo zgoda vstali, 5 Saj vendar je mogo jelenček Vsak svoj štuc na ramo djali, dol past, past, past! Pa smo šli na jelenčekov lov. Saj vendar je mogo jelenček Pa ni bio špas, pa ni bio špas, dol past! 5742 - (Iz Mozirja.) Mi smo se vkup zbrali, Zgodaj bomo vstali, Vsak svoj štua na ramo djali. Pol bomo pa šli zajčke lovit. 5 Zaslišimo en glas, Smo mislil’, da je špas, Pa vendar bo mogu jelenček dol past! Še ni padu, zdaj bo padu! Še ni padu, zdaj bo padu! 10 Pa vendar bo mogu jelenček dol past! 5743 - (Kranjska.) Mi smo lovci zgodaj vstali, Vsak svojo puško na ramo djali. Lov storili, Jelenčka vbili; 5 Storili smo špas, _ Ponf! na glas: Vender j e mogelj elenčik past! Ponf, ponf, ponf! Vender je mogel jelenčik past! 5740. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke III. 5741. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 5742. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5743. Zapisal Matej Ravnikar-Poženčan. — lz njegovih * Povasnih />.« št. 16. Prepis v VO. V. št. 258 se loči samo v tem: 3 Lov] Lov smo. Natis¬ njena je v SPKN. V. 78. s predrugačbo: 1 past’ — 9 jelenček. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5744—5748. 413 5744 - (Iz Ihana.) Mi smo jagri zutri zgodi vstali, Vsak sojo puško na ramco smo djali. Po sveti, smo hudih., Smo zajčke lovih, _ 5 Pa vindir ja mogu ta zaj- čik dval past’. O že leži! o nej leži! Pa vindir ja m6gu ta zaj- čik dval past’. 5745 - (Z Blok pri Cerknici.) Zutrej zgudej vstanemo, Vsak svuojo puško ne ramo dienemo. Po guojzdi smo hodil, Pa zajce smo lovil, 5 Strelali smo pik, pok; Pa vmdr je mogil zajčik duoli past. Po guojzdi smo hodil, Srjake smo lovil, Strelali smo: pik, pok; 10 Pa vmdr ji mogil srjačik duoli past. Po guojzdi smo hodil, Lisice smo lovil, Strelali smo pik, pok; Pa vmdr je mogla lisica duoli past. 574 6 - (Iz krške okolice.) Štirje jagri so zgodaj vstali, 5 Tam so slišal’ en glas: Vsak svojo puško na ramo Pa vender je moral jelenček so d’jali, dol’ pasti, Šli so v gozd, Pasti, pasti .... Tam je bil en špas, (Zdaj vsi napivajo, komur je zdravica namenjena.) 5747 - (Iz Tunjic.) Jager’ smo zgodej vstal’, Šlišal’ smo glas: Vsak svojo flintco na ramo 5 Vender je mogu jelenček dol’ djal. " past’. Pršli smo v gozd, _ Ptičice, ki pijejo vince iz kupice. 5748 - (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro ) O jager, kod’ si hodil? »Po zelenem’gozd sem hodil, O jager, kje si bil? Sem tičice lovil!« 5744. Zapisal Anton Breznik; pel oče mu Anton. — Iz Breznikove zbirke II., št. 136. 5745. Zapisal Izidor Modic. — Iz njegove zbirke št. 45. — »Srjak, srjaček je izgovarjal pevec tako, da se ni cul pravi n, ampak nekak hohnik med r in j.« 5746. Zapisal Vinko Kapler. — Iz njegove zbirke. 5747. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke II. št. 3g. 5748. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 414 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5749—5753. 5 Oj kaj so zane tičice? Ko majo rudeče ličice, Pijejo vince z glažeka; Pupkaj, pupkaj, I. ti! To ni ptičica, ampak majolčica. 5749 - (Iz Ihana.) »Prjatu, kod st huhdu, Prjatu, ke st biv?« »»Tam gukrT na pvanin’cah Stiti tiČTce vaviv!« « 5 »To niso n’bene tiČTce, To so majdlČTce: Al’ Tone ime žnabTlce, Ga pije s kdjngTlce!« 5750 - (Iz Podzemlja.) Oj tička mi poje, Pa sam ne vem kje: Ta unkraj Ljubljance Na cesarskem polji. 5 Tu ni nobena ptička, Je pisana majolčica, Zvonkaj lepo pisana, Znotraj z vincam štrihana! Dvigni ročico, zapoj pozdravljico. 5751. (Iz Tunjic.) Teb je ime . . . , 5 Zapoj pozdravljico En glažek na miz Zavolj kompanije, Prav bliz tebe stoji: K smo dobre volje bli! Dvigni ročico, - 5752 - (Iz Gorenjih Radolj.) Oh bratic prelobi, 5 Le prim ga z račica, Ozri se okoli, Zapojima to zdravica, Tam blizi na mizi De b dobre vole bli! An glažek stoji: _ _. _ Ljubezen bratovsko morava ponoviti. Lčta vinska kapTlca Se more vTnki spitT; Leta TlbezTn bratuska Se more ponovitT: 5753 - (Iz Ihana.) 5 Spi ga, spi ga, bratTC ti, De bomo vst veselT, De bomo še velikT let Vince skupi pilT! 5749- Zapisal Anton Breznik; pela Zelnikarjeva Micika. — Iz njegove zbirke II. št. 78. 575 °- Zapisal Janko Barle. — Iz ijegove zbirke. Primerjaj št. $361) — 72 . 575 i' Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. 48. 575 2 - Zapisal Jožef Androjna; pela Franč. Androjna. — Iz njegove zbirke I. št. 3. 5753' Zapisal Anton Breznik; pela Zelnikarjeva Micika. — Iz njegove zbirke II., št. 103. Začetek je zelo podoben Orožnbvi: To žlahtno vinsko kapljico * Zdaj hočemo popiti, * Zavezo staro bratovsko * Želimo ponoviti itd. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5754—5757. 415 Hitro ga popij, ker nam čas beži. 5754 - (Iz savinske doline.) Dragi I., blagi, mili, Zdaj ga boš vun popil, Da te bomo vsi častili, Da bi enkrat srečen bil! 5 Pa le hitro ga popij, Ker nam čas beži : Mi smo mogli semkaj priti, Ko Slovenci pojejo! Četudi se opiješ, se ti nič ne zgodi. 5755 - (Od Sv. Jurij Bratec, poprimi ta glažek No včista ga vun popi! Al če se ti glih opijaniš, Saj nič se ti ne zgodi. 5 Le zmisli, le zrajtaj, Ka jutri bojše bo! na Ščavnici.) To vino prežene vse skrbi, Novo moč naredi, Halo ! halo ! halo ! halo 1 ro Pri nas je skoz tako, Da radi pijemo In dobre vole smo! Ožmi, bratec, toto čašo! 5756 - (Od Sv. Trojice Hal.) Ožmi, bratec, toto čašo, Sam Bog te naj živi! Naj poskoči srce našo! 5 Pij, pij, pij, Pij, pij, pij, Sam Bog te naj živi! Ti zaspani ptič, ne čuješ nič? 5757 - (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) Ti I. (—), zaspani tič, Le hitro primi glažek v roke: Ne čuješ čisto nič? 5 Ko tega vun spiješ, Joj, joj, joj, čisto nič? Pa druzga naliješ! (To se vedno ponavlja v krogu, vselej pa se pove drugo ime.) 5754. Zapisal Fr. Praprotnik. — Jz njegove zbirke: *Pcseni se poje tako dolgo, dokler ne pridejo vsi na vrsto, katere je počastiti .« Pesem se poje nasproti častitljivim osebam z onikanjem: 2] bojo vun popili — 2 sej jih] — 4 srečni bili — 5 popij] naj spijejo — 6 čas beži] časi prejdejo. 5755 - Zapisal Jožef Krajnc; varekal T. Borko. — Iz Krajnčevega ro¬ kopisa. — Zapis Jožefa Tušaka od Sv. Antona v Slov. goricah se loči v tem: 1 Bratec] Al bratec — 2 čista — 3 Alj In — 6 Da] Ka — 8 Naredi novo moč — 9] Halo, halo, halo! — 12 No. — Zapis Jožefa Klemenčiča iz istega kraja, kakor Tušakov, se loči od tega v tem: 2 čista . . . vun — 3 In] Al — 5 rajtaj — 6 Ki. 5756. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 5757 - Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 416 III.—IV. Pesmi pivske in v- veseli družbi. C. 5758—5762. Nalij mi štajersko zdravico. 5758 - I., nalij mi Štajersko zdravico: Ko tega vun popiješ, Si drujga spet naliješ! (Pohorska.) 5 Pjjmo ga, pijmo, Pijmo ga prav, Dokler se vince Vun z glažka pela! Daleč okoli sem hodil. 5759 - (Z Grahova.) Daleč okol’ sem hodil, Prijatelja noben’ga ni Od enega soseda Do druzega naprej: 5 Spreljubi moj pajdaš, . Tamkaj 'maš en prazen glaž : Le nalij ga, če ga 'maš, Le popij ga, če ga znaš, Spreljubi moj pajdaš! »Kdor hoče prijatelj naš biti.« 5760. (Iz Motnika.) Kir hoče prijatel naš biti, To na, I., popi, Ta naj vzame vinca en glaž: 5 Pa svojmu bracu Prežlahna trta, k’ dd vince Druz'ga nali 1 sladko: Dobra kaplja pred tabo stoji. 5761. (Štajerska.) Dobra kapla pred toboj stoji, Na zdravje vseh ludi, Le, Franček, z veseljem njo Keri su veseli, spi: 5 Sam Bog njih naj živi! Saj je še mokro pri čepu! 5762. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Med kompanijoj Janez naj Al saj še je mokro notri pri pije, . čepi, Ki tak veselo za glažek drži! Kaj mo ga pili vsakši en glaž! 5758. Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal A. Kovačič. 5759. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 26. Ni = nej (v. 2.) kaie, da je pesem iz kraja, kjer govore nej. 5760. Zapisal G. Križnik. — /5 GK. I. 39. 5761. Zapisal Fr. Schweigl. — Iz njegove pesmarice, ki mi jo je v porabo izročil dr. K. Ozvald. 5762. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Marija Mežnarič. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5763—5767. 417 Če te tare žeja, ugasi jo. 57 & 3 - (Perovo pri Kamniku.) Majka j’ rodila jonaka, (Francelna) tare žejica: Dala mu ime (Francelna); (Francel), le vgasi žejico! 5764 - (Iz Tunic.) (Janeza) tare žejica. ----- (Janez), le vgasi žejico, Janez je vgasil žejico! Ali ste žalostni, ker v glažku nič ni? 5765 - (Iz Višnje gore.) Kaj je vam, bratci vi, Pojte po frišnega, Da ste tak’ žalostni? 5 Bolj po korajžnega; Mor’bit pa v glažku večni? Glažek res majhen je! Jožek pa žejen je: Vince je zrastlo na trtici, Zlivaj ga k srčeci! 5766. (Iz Mokronoga.) Kaj ste tak’ žalostni? Mor’biti v glažku nič ni ? Vi b’ b’li povedali, Mi b’ b’li pomagali. 5 Trunček res majhen je, I ... pa žejen je. Primi ga v ročice, Zlij ga na srčice! Pije naj, da bo videla dno. 5767 - (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Micika, Lujziki glažeka daj, Kaj bo pila, kaj bo pila, Glažeka daj, joj, o joj! 5 Kaj bo vidla dno! Žejna je tako!_ 5763. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke IV., št. 14. Vsaki verz se ponavlja. 5764. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV., št. 21. Vsaki verz se poje trikrat. 5765. Zapisal Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke II, št. 14. 5766. Zapisal. Ivan Šašelj. — Iz njegovega rokopisa. 5767. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval T. Borko. — Iz Krajnčevega rokopisa. 27 418 III,—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 576S—5771. Tako je pila, da je videla dno. 576 8 - (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Micika, Frančeki glažeka daj, Zdaj je že tako: Glažeka daj, glažeka daj! Tak je pila. tak je pila, ju, ju! 5 Da je vidla dno! Ali misliš, da ni vince za to, da pijemo? 5769 . (Iz Ihana.) Micka, zakaj set’ko žavastni držiš ? Al’ misliš, de ni naše vince vin za spit’? Vzemi v roki kupico, (Verz 6. in dalje pojd, če vidijo, med zdravico izpil, sicer pojo dalje:) 10 Gvažik ima lukinco: 5 Živa žaba notir pvava, Ja že vmki spvavava, Se mali je pobhrcava. da je tisti, kateremu se napiva, vino Ni še vmki spvavava, Pa bo vinki spvavava, Se mali bo pobhrcava! Kaj se držiš, kakor bi vinca piti ne znal! 5770 - (Od Sv. Trojice Franček, Franček, o kaj se kujaš, Da se z vincem tako ponujaš ? Se držiš tako, ko bi jezen bil, Ko bi vinca pit ne htel! v Halozah.) 5 Prim za kupico: Glaš ma lukenco Za to pisano majolčico! Spij ga, spij le taisti glaš, Katerga v svojih rokah maš! 5771 (Od Sv. Jurija Al Micka, kaj se kujaš, Kaj z vinca tak norčuješ? Se drži, kak da bi jezna bla, Kak da vinca pit ne zna! 5 Primi kupico: Ščavnici.) Glaž ma luknjico To svetlo mijolčico, mijol-, mijolčico! Le pi taisti glaž, Kerga v roki maš! 5768. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval Fr. Miki. — Iz Krajnčevega rokopisa. Spada pač k prejšnji. 5769. Zapisal Anton Breznik; pela Štučkova Neža. — Iz Breznikove zbirke III., št. 3 4. 5770. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 5771. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Jožefa Krajnc. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5772—5776. 419 5772 . (Iz Št. Jurija na južni žel.) I. I . . . kaj se kujaš, Se držiš tako, ko da bi jezna bla, Da se z vincem tak ponujaš? Da bi vinca pit ne h’tla! 5773 - (Iz Domžal.) Janez, Janez, kaj se kujaš, Kaj se z vincem tak ponujaš; Se držiš tako, kot bi jezen bil In bi vinca rad ne pil! 5 Prim za kupico : Glaž ma lukenco Pisano majolčico, Živa žaba noter plava, Živa žaba noter plava, 10 Živa žaba noter plava, Je že ven priplavala! Taz in španič se rada imava.« 5774 - Jaz in moj španič Se rada imava, Za mizo sediva, Si roče podava; (Drašče na Žili.) 5 Včasi pa špilava, Začneva pet Ves čas koj: Luk, luk, luk! »Midva sva pa bratca dva. 5775 - (Iz okolice Št. Ruperta na Dol.) Midva sva bratca dva, Sva skupej prav vesela, Glažek v roke primeva, Vsak pol ga bova spila. 5 Če nama kdo poreče kej, Midva pa le molčiva, Saj še firkel na miz stoji, Pa druzga natočiva. Zdej ga pa pimo vsak en glaš, 10 Na Boga ne pozabimo, U imen Jezusa, Marije, svetga Jožefa Nikdar ne pozabimo! 5770 . (Iz Motnika.) Midva smo pa že braca dva, Ki sva prov vesela: Vse sorte pesme pojeva, Zdravičke pa tudi druge. 5 Kir bo čez te kaj mrmrbv, Midva ga bova še pila, Iz ferkelna, ki na mizi stoji, S’ pa druzga natočiva. 5772. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njenega rokopisa. _ 5773. Zapisal M. Rode. — Iz ?ijegove zbirke VI. št. $4. »Živa žaba noter plava « se toliko časa ponavlja, dokler dotični ne izpije; če pa koj izprazni kozarec, se izgovori samo trikrat .« 5774. Zapisal Jak. Wang. — Iz njegove zbirke II. 48. 5775. Zapisal Ivan Bercer. — Iz njegove zbirke št. 39. 5776. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I. 41. 27 * 420 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5777—5780. Zdej ga bova usak en glaž V dušek ga ven popi, 10 V imenu Jezusa in Marije, Svoj mu bratcu z druzga nali! Tudi svet’ga Jožefa ne pozabiva! 5777 - (Iz Ihana.) Prj&tkb skupi pridemo, Žiher smo veseli.! Ta gvažik v r6ke primeva, Vsak po ga bova spiva: 5 Če-v pa ker čez te mrmrdv, Ndvd. pa le movčiva; An fčrkil ga na miz’ stoji, Pa druj’ga natočiva! 5778 . (Z Rake Midva sva pa bratca dva, Midva sva prav vesela, Glažek vinca imama, Vsak po ga borna spila. 5 Le pij ga zdej, nič ga ne glej. To vince rado teče, na Dol.) Men se zdi, brez vse skerbi, Per serci nič ne reče. Kdor če to zdravico piti, 10 Mora glažek vinca spiti, Glažek vinca frišnega Na zdravje očeta hišnega. Bratca dva pijeva ga. Midva dva, Bratca dva, Pijeva ga. 5779 - (Sv. Križ poleg Turna-Podpečjo.) Ni še šel, 5 Pa bo šel, Le nagni ga! »Kadar nam je susa. 5780. (Od Sv. Jurija Kadar nam je suša, Al travica gori, Franček že posluša, Al gasil že bi. na Ščavnici.) 5 Srce si razmoči, Drugemi natoči! Glažek gre od rok do rok, Bog nas živi vse okrog! 5777. Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz njegove zbirke II., št. 88. Čev = če bo. 5778. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik; pela Ana Goršakova. — Iz njegove zbirke. 5779. Zapisal Dragotin Miklavčič. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 5780. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Jožefa Krajnc. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. Zapis Jožefa Tušaka od Sv. Antona v Slov. goricah se loči v tem: 1 suša — 3 I . . . — 4] Alj gasilo bi — 6] Drugemu izroči. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5781—5786. 421 Najmlajši pije ga najrajši. 5781. (Od Sv. Antona v Slov. gor.) I . . . najtimlajši Iz punega: Pije ga najrajši 5 Le pij, le pi, le pi, pi, pi. Iz glažeka, Spet druzega nali! 5782. (Iz Podzemlja.) Vino je za rajžo, 5 Tone je najmlajši, Fantom na korajžo, Pije ga najrajši: Vinček moj, vinček moj, Izpio, popio Pejd’ še ti z menoj. Društvu na veselje. 5783 - (Kranjska.) Janez je najmlajši, Janez, stara kljuka, Pije ga najrajši, 5 V glažek rad pokuka! Ven ’z kangeljce. __ Jaz sem najmlajši brat. 5784 - (Vipavska.) Jaz sem najmlajši brat, Pil ga bom, pil ga bom, Pijem ga zmeraj rad: Dokler bom živ! Brati tri, sestre tri radi vince pijejo.« 5785 - (Vrhovska Bratje tri, sestre tri Rade vince pijejo: Kar imajo, vse prodajo In za vince dajo: iz Belih Kranjcev.) 5 Naj le gre, zdaj že gre, Ni še šel, bo že šel, Je že šel, je že šel Za ’no dobro voljo! Bratci tri, sestre tri, Radi vince pijemo, Kar imamo, 5786. (Iz Suhorja.) Vse prodamo, 5 Da za sladko vince damo. Le ga pi ti, 5781. Zapisal Jožef Tušek. — Iz njegove zbirke II. 5782. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. Začetek spada k drugi napitnici. 5783. Neznanega zapisovavca. — Iz M. Rodeta zbirke /. št. 24, 3. Ta je pač vzela iz pivske »Hajdmo, ljubi brati. * Dan se nam že krati.« 5784. Zapisal Franjo Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 1345. 5785. Neznanega zapisovavca (M. Kob6ta). — Iz VO. XVI. D, št. 3. Pri¬ merjaj glede začetka št. 3 6 . 49 , glede' konca št. 3721. 5786. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hram Matica. Konec spada drugam (prim. št. 3333 — 5543). 422 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5787—5790. Pa zauži ti, Dobre volje biti ! »Ja čo ga piti, 10 Dobre volje biti, Dok' bodem mogel Staj ati na noge!« 5787 - (Od Sv. Martina na Paki.) Bratje tri, sestre tri, Radi vince pijemo: Karkolj mamo, vse prodamo Noj za vince zdajemo. 5 Bratec ti, vun ga spij Z’ jeno dobro voljo: Zdaj bo šlo, naj le gre Z’ jeno dobro voljo! Zdaj že gre, naj le gre 10 Z jeno dobro voljo: Ni še šlo, pa bo šlo Z’ jeno dobro voljo ! 5788. (Iz goriške okolice.) Bratje tri in sestre tri, In za vince damo, Vsi radi vince pijemo : 5 Kar imamo, kar imamo, Vse predamo, vse predamo Vse za vince damo! En starček je bil, je vince rad pil. 5789 - (Kranjska.) Nikdar ne bom pozabil Očeta moj ga, Ker me je vselej vabil: »Sin, pit’ ga pojva. 5 V’ te kranjske gore, K’ so terte mlade, Ker sladko vince rase Za take nas možč!« En starčik je bil, 10 Ki je vince rad pil, En glažek je spraznil, Pa druzga nalil. Je rekel tako, Ko je glažek nagnil : 15 »Naj teče, naj teče, De bom vidil na dno!« Le pij ga, le pij ga, Saj za drugo nej! De b’ Bog dal, de b’ Bog dal, 20 De b’ ga še za naprej! 5790 . (Vrhovska?) Nikdar ne bom pozabil Ker me je uselej vabil: Očeta svojiga, »Moj sin, pit ga greva. 57 8 7 - Zapisala (?) Urša Košak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5788. Zapisal Anton Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 118. 5789. Zapisal Matej Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovih *Povasnihp .« št. /7. Verz 6. je iz prepisa v VP. V. št. 253, ki se sicer loči od njega, ne glede' na naglasna znameiija in apostrofe, v tem: 1 pozabel — 4 pojva] greva — 5 krajnske] nove — 7, 8] K’ so vince rodile * Za take može — iz Pa] Je. 5790. Neznanega zapisovavca (M. Kobeta?). — Iz VO. XVI. Č. 14. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5791, 5792, 5793. 423 5 V te nove gore, K’ so terte mlade, K so vince rodile Za take fan može! Je rekel tako, K’ je glažek nagnil: 15 »Naj teče, naj teče, De bom vidil na dno!« En starček je bil, 10 K’ je vince rad pil, En glažek je spraznil, Je drujga nalil. Le pi ga, le pi, Saj za drugiga ni: De b’ Bog dal, de b’Bog dal, 20 De b’ ga še za naprej ! 579 i- (Iz Krasinca.) Nikol ne bom pozabil Očeta svojega, Večkrat me je povabil: »Sin, pit ga pojdemo. 5 Iz nove gore So trte mlade, Ki sladko vince raste Za take fajn ljudi!« En starček je bil, 10 Ki je vince rad pil, En glažek požvižgal, Pa druzga nalil. Je rekel tako : »Čast, hvala Bogo, 15 Naj teče tako, Da bom videl na dno; Naj teče tako, Da bom videl na dno: O Jezus, Marija 20 Nas kliče v nebo!« 5792 . (Dolenjska.) Nikdar ne bom pozabil Očeta svojega, Ker me je vselej vabil, »Sin, piti pejva ga: 5 Na visoke gore, Kjer so vinske trte, Kjer sladko vince rase Za nas ta fajn može!« Le pijte ga vsi z mano, 10 Vsak zgrabi za bokav, Vam bom povedav ano, Ki jo je en starček djav. En starček je biv, K’ je vince rad piv, 15 En glažek je spraznil, Je druzga naliv. Še je reku taku, K’ je glažek nagnu: »Naj teče, naj teče, 20 Da se bo vidlu dnu!« 5793 - (Iz Ihana.) N%k 61 na’m pozabu K’ me ja vseli povabu: Vačeta soj’gŽL, »Sin, pit ga greva: 5791. Zapisal Peter Črnič, pela mu mati Ana Črnič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal Ivan Sašelj. 5792. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa v zbirki M. Rodeta IX. št. g8, kateremu jo je dal B. Holeček. 5793’ Zapisal Anton Breznik; pela Korezova Jera. — Iz njegovega rokopisa JI št. 10J. 424 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5794—5797. 5 Na te v’soke gore, Ker so thrte mvadč, Ker svahkt vince rase Za dobre, fajn može!« Mi smo hodil’ po hribc^h, 10 Vivat, vivat, viv&t! _ Prk&zu se ja ’n gvažik vinca, Vivit, viv&t, vivat! Le pust ga dota teči., De boš mogu 'zrecta: 15 S-tm ’spiv, stm ’spiv, sa>m - ’spiv! 5794 (Od Bleda.) Nikdar ne bom pozabil Očeta svojega, Ki vedno me je vabil: »Moj sin, le pit pojva!« 5 En starček je bil, K’ je vince rad pil, En glažek ga je spraznil, Je druzega nalil. Je rekel tako, 10 K’ je glažek nagnil: »Naj teče le, naj teče, Da se bo vid’lo dno!« Pozdravmo ranc’ga Noeta K’ je znašel vinski sok! 15 Na njega zdravje pijmo ga In njegovih otrok! Ta starček je bil Devetstolet živ, Še petdeset po smrti 20 Se z vincem je mečih Nikol ne bom pozabil Na očeta svojega, Vselej ga ’m vabil: »Le pit ga pojva: 5795 - (Iz Tunjic.) 5 Na vsoke gore, K’ so za te mlade, Tam gor’ vince rase Za stare noje!« ’No mater imam, 10 Pa de prosi za me! 5796 . (Kranjska.) Nikolj ne bom pozabil Oččta svojiga, Ki zmiraj me je v&bil: »Sin, pit ga pojdiva: 5 Na visoke gore, Kjčr terte rode; Tam g&ri vince raste Za tak jake možje!« 5797 ' (Kranjska.) En starčik je bil, K’ je en glažik popil, K’ je vince rad pil; Je druz’ga nalil. 5794- Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke / 2 . št. 18. Zapis v zbirki Jožefa Tušaka je narejen po Zirovnikovem. 5795- Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. 67, kjer je pomešana v pesem Z Na lica Ipo poje «. 5796. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. II. iog — 100. 5797. Neznanega zapisovavca. — Is SPKN. II iij. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5798—5803. 425 5798- (Kranjska.) En starčik je bil, En glažik iztočil, K’ je vince rad pil; Je druzga nalil. 5799 (Cerkljanska.) Nikol ne bom pozabil Ki me je zmeraj vabil: Očeta dobrega, »Sin, pit ga pojdeva!« 5800. (Iz Motnika.) Nigdar ne bom pozabil Na bratca svojega, Večkrat me je vabil, Da pit ga pojdeva: 5 Na taisto goro, Ko rasto trte mlade, Ki sladko vince raste Za take fanj može. En takšen je bil. 10 En I. (ime) je bil; En glažek je popil, Pa druz’ga nalil. Dva glažka popil, Je rekel tako : 15 »Čast, hvala Bogu, Nej teče tako!« 5801. (Podjunsko.) Tam, kir sonce gor gre, 5 An star havpman je biv, So pa tače trte, Da je vince rad piv, Da tače vince Je an gvažek ven spiv, Rasti za fajn može. Je drujga naliv. 5802. (Iz šaleške doline.) En bratec je bil, Pa si druzga nalije. K’ je vince rad pil: 5 ? a j e reku tako, En glažek vun popije, Da je vince sladko ! 5803. (Iz šaleške doline.) Pivaj, vživaj in prepevaj Žalostnega naj tolaži, In veseli se z menoj, Bodi zvest prijatelj moj ! 5798. Zapisal Andrej Smole. — Iz VO. III. a. 57. Vrazov prepis v VO. XVIII. 41 j26 se loči v tem: 1 biu — 2 Ki . . piu — 3 istočil] je strosu — 4 naliu. 5799. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegovega rokopisa. 5800. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I 42 —43. 5801 Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1004 in 1008. Kakor kažejo druge pesmi tega naslova, spadata obe kitici vkupe. 5802. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5803. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Začetek spada k umetni. 426 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5804—5807. 5 Jaz ne morem pozabit Na očeta mojega, Ker so me zmirom vabli, Da pit ga poj deva: »Visoke so gorč, 10 In žlahtne so trte : Tam sladko vince raste Za take fajn možje!« 5804. (Iz Št. Jurija na južni žel.) Nikolj ne bom pozabil Očeta svojega, Ko zmiraj me je vabil: »Sin, pit ga pojdeva!« 5 En starček je bil, Je vince rad pil; Ko smo kupco popil, Je drugo nalil. 5 » 05 . (Iz Frama.) Jaz ne mo nikol pozabil Na oči mojega, Vseli sq> me vabili: »Lo pit ga poj dima: 5 Na visoke gore, Kdš so vinske rozge, Tam sladko vince raste Za same fajn može!« En bratec je bil, 10 Ki je vince rad pil: Če enega vun popije, Ko vsp^t za drugega da. Če enega vun popije, Vse vsp§t za drugega da. 15 Oj bratec pij, pij, No glažek nalij, Nič drugim ne daj, Ko meni nazaj, Nič drugim ne daj, 20 Ko meni nazaj ! 5806. (Od Sv. Trojice v Hal.) Nikol ne bom pozabil Očeta svojega, Ki zmiraj me je vabil; »Le pit ga pojdiva!« . 5 En starček je bil Petsto let star, En glažek ga je spraznil, Spet druzga si nalil. 5807. (Okoli sv. Bolfanka.) Nikol ne pozabim Očeta mojega, Ki sem nas je povabo: »Le pit ga poj dem o! 5 Visoke so gore, Pa žlahtne rozgice, Ki nam sladko vince dajo, Za vsakše fajn ludi: Tak kak smo mi, 10 Tak kak smo mi!« Enokrat je I. biu, Ki je rad sladko vince piu. En glažek sladkega vinca -Je spiu, je spiu, je spili, 15 Je spiu, je spiti, je spiti, Spet druzga naliti ! 5804. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njenega rokopisa. 5805. Z.apisal Oroslav Caf; pel Blaž Bedenik. — Iz CO. I. 56. 5806. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 5807. Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove zbirke str. 79— 80. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5808—5811. 427 5808. (Od Sv. Jurija ob Ščavnici.) Nikol ne bom pozaba Očeta hišnega, Ker nas je sem povaba Na toto veselje: 5 Na žitno pole, Na vinske gorč, Kjer sladko vince rase Za same fajn ljudi! _ En južek je bia, 10 Ki je vince rad pia. En glažek mo naleja, No včista viin popija: Naleja, naleja, naleja No včista viin popija! Kako bi ga ne pil, ko je tako sladko! 5809. (Iz Motnika.) Prešmentani pijanček, pobolšaj se kaj, Sej pobolšani pijančki veljajo še kaj ! Bratec, kaj je to? bratec, kaj je to? Da ga piješ tak’ močno, močno, močno! 5 Sej bi ga še večkrat, sej bi ga še večkrat, Pa ni d’narca vsekrat, vsekrat, vsekrat, Pa le zdaj ga bom, pa le zdaj ga bom, Ko ga v rokah deržim, deržim, deržim ! (Iz I., kaj je to, I., kaj je to, De ga piješ tako ? 5 8i °- konjiške okolice.) »Sej b’ ga ne tako, 5 Sej b’ ga ne tako, Ko b’ tak dobro ne blo!« Bratec, le ga pij, Bratec, le ga pij, Meni pa druzega, Drtizega nalij. 5 »Ko pa ga bq>m pil, Ko pa ga bq>m pil, Da nčsem dnarcov dobil, Dnarcov dobil! Pa ga še bQm pil, 10 Pa ga še bQm pil, 5811. Iz Frama.) Da bQm le dnarce Dobil, dobil!« Bratec, kaj tako, Bratec, kaj tako 15 Piješ vince Tak zlo, tak zlo? »Vsej bi ga ne tako, Vsej bi ga ne tako, Da bi tak sladko, 20 Sladko ne bilo!« 5808. Zapisal Jožef Krajnc. — Iz njegove zbirke. 58og. Zapisal Fr. Sajevec. — Iz njegove zbirke št. 1. 5810. Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal A. Kovačič. 5811. Zapisal O. Caf. — Iz CO. III. 156. Prim. št. 5623. in 363°. konec. 428 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5812—5816. Pijmo ga tako, da bomo vedeli domov! 5812. (Dolenjska.) Zdravička je leta, Ktero sam Bog štima: To vince je zares dobro, Da b’ ga premal’ ne b’lo! 5 Glažek na miz’ stoji, Moj bratec ga nalij: Le daj, le daj glažek naprej, K’ smo dobre volje zdej. Ne pijmo ga preveč, 10 Da bi ne vedli več — Le pimo, pimo ga tako, Da bomo vedli kam domu. 58l3- (Iz šaleške Zdravička je le-ta, K jo sam Bog štima: To vince je pač res dobro, Samo premal ga bo! doline.) 5 Ne pijmo ga preveč, Da b’ ne vedli več — Le pijmo ga tako, Da b’ mo vedli kam domo! 5814. (Iz konjiškega okraja.) Zdravica je le ta, Ko je sam Bog štima: To vince je zares dobro, De bi ga premal ne blo! To je ’na zdravička, Ker jo sam Bog štima; To vince je zarčs sladko, Samo premalo ga bQ! 5 Ne pijmo ga preveč, 5 Ne pijmo ga preveč, De bi ne vedli več — Le pijmo ga tako, De bomo vedli kam domd! Da bi ne včdli več — Pijmo ga, pijmo ga, Pijmo ga, pijmo ga, Pijmo tako, 10 Da mo znali kam domu! 58l5- (Iz Frama.) »Letos je prav dobro leto.« 5816. (Kranjska.) Letaš je dobro leto, 5 Li ga pimo in zavžimo, Dosti vinca je na svetu: Na Boga ne pozabimo, Danas je veseli dan, Saj tud’ Bog ne bo na nas, Ker vinca tolkajn imam. Li ga pimo vsak en glaž! 5812. Zapisal Fr. Peterlin-Sreboški. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 5813. Neznanega zapisovavca. — /* prepisa Fr. Praprotnika. 5814. Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal vi. Kovačič. Zapisovavec jo je natisnil v knjižici *Ženitb. ali svatbene navade in napitnice « 1885, pod št. XIII. s temi prcdrugačbami: 2 je] jo — 4 Da b’ — 6 Da — 8 Da ved’li ’mo domo. 5815. Zapisal Oroslav Caf; pela Mar. Krajnc. — Iz CO. I. 95. 5816. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 42. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5817—5820. 429 58l7- (Kranjska.) Letos je veselo leto, K’ je tolkanj vinca na sveti: Danas je veseli dan, Ker tolkanj vinca imam. 5 Li ga pijmo, li ga pijmo, Nikar Boga ne pozabimo, Bog tudi ne bo na nas, Pa ga pijmo vsak en glaž! 5818. (Dolenjska.) Letos je en’ srečno leto, Dosti vinca je na svetu: Danes je en srečni dan, Dosti vinca v glave’ imam. 5 Le ga pimo ’no zavžimo, Na Boga ne pozabimo, Mi na Boga, Bog na nas, Da nam bo en kratek čas! 5819. (Štajerska.) Letos je prav dobro leto, Vinca je dovolj na sveto: Danes je prav srečen dan, Vince pijem, ne bom pjan. 5 Gerdo zame bi to bilo, Ako bi se pergodilo, Če bi se napil tako, De b’ ne vedel, kam damo. Le ga pijmo in zavžimo, 10 Pa Boga ne pozabimo, Mi na Boga, Bog na nas, Daj nam Bog en kratek čas! 5820. (Štajerska.) Letos je prav dobro leto, Vinca je dovolj na svetu: Dones je prav srečen dan, Ne daj Bog, de bi bil pjan! 5 Bratje moji in sestrice, Vi mladenči in device, Smo veseliga serca, Le zahvalimo Boga. Gerdo, gerdo bi nam bilo, 10 Ako bi se nam zgodilo: Če b’ se kteri tak napil, De b’ mu pot prevozek bil. Pjancam nočemo napiti, Pjankam vina ne točiti: 15 Pjanc je nehvaležen tat, Redar dela ’z vina trat. 5817. Zapisal Mat. Ravn i kar-Poženčan. — Iz njegovih » Povasnih pesmi « št. 62. 5818. Zapisal Fr. Peterlin-Sreboški. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. 5819. Neznanega zapisovavca. — Priobčena kot » stara pesem * v »Drob- lincah’.’. I. str. 209 — 210. — Zapis Jožefa Krajnca od Sv. Jurija na Ščavnici se loči v tem: 2 svetu — 3 Danes — 4 ne bom] nem — 6 prigodilo — 8 Dab neb — 9 pimo — n na nas] ne nas — 12] Bog nam daje en k. č. — Drugi zapis Krajnčev (narekoval godec Fr. Zorman) se loči v tem: 2 dovol na svetu — 3 Danes — 8 Da ne b — 9 pimo — 11 ne . . ne — 12] Bog nam daj k. č. 5820. Neznanega zapisovavca. — Iz » Drobtinic « III. 265: » stara pesm pomnožena «. — Zapis Andreja Hrena od Sv. Trojice v Halozah se loči v tem: 2 dovol — 3 Danes — 4] Vince pijem, ne bom pijan — 5 Brati — 7 veselega — 11 Če] Da — 12 Da — 13 Pijancem nočemu — 14 Pijankam vinca — 15 Pijane — 16 Kadar. 430 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5821, 5822, 5823. 5821. (Iz šaleške doline.) Letos je prav dobro leto, Vinca je dovolj na svetu: Dans je pač en srečen dan, Bog ne daj, da b' bil pijan ! 5 Pjancem nočmo napiti, Pijankam ne vinca naliti: Pijane je nehvaležen tat, Ker dela z vinca trat. Mi pa vinček le pijmo, 10 Zraven tud Boga hvalimo Bog ga še zanaprej Nam piti dosti dej! Moji brati in sestrice, Vi mladenči in divice, 15 Smo veselega srca, Le zahvalimo Boga! Majolka, bod’ pozdravljena. 5822. (Štajerska.) Majolka, bod’ pozdravljena, Ker z vincom si pripravljena! Majolka, majolka, Majol- majol-čica-čica, 5 Majolka, majolka, Majol- majolčica! Od zunaj lepo pisana, Odznotraj z vincom zlimana: Ker vince radi 'mamo, 10 Majolčico štimamo. Le primi jo za roče, Naj teče, dokler hoče! Tud sosed naj je pije, Da žlahtno vince vžije. 15 Majolka, kaj si strila, Da si nas napojila? Zdaj se ti poslovimo, Da pamšt’ ne zgubimo. Če Bog da, spet veseli 20 Se večkrat bomo peli! 5823- (Dolenjska.) Majolka, bod pozdravljena, Ker z vincam si pripravljena. Majolka, majolka, Majol- majolčica. 5 Majolka, majolka, Majol- majolčica! Le primi jo za roče, Naj teče, dokler hoče, Majolka, kaj si strila, 10 Da si nas napojila? Zdaj se ti poslovimo, Da pamet ne zgubimo. Če Bog da, spet veseli Še večkrat bomo peli! 5821 . Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5822 . Neznanega zapisovavca. — Iz Razlagove -pPesmarice« ij8 — /79 ( 2 145). Zapis Janeza Kokošarja iz Cerkna se razlikuje v lem: 8 zlimana] štrihana. — Zapis Fr. Praprotnika iz Mozirja se loči od zgoranjega natiska v tem, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe: 1 Mijolka — 2 vincam — 3—6] Mijolka, mijolka, * Mijol-, mijolčica! — 8 z vincem zl.] vinca štrihana — 9 radi — 14] Naj sladko vince vžije — 15 Mijolka — 19] Če da Bog, da veseli. 5823 . Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa v zbirki M. Rodeta IX. št. 101. kateremu jo je dal B. Holeček. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5824—5827. 431 5824. (Iz Ihana.) Kaj jš. maj61’ka st’riva, K’ ja bratca napojiva? Majol’ka, majol’ka,majolčica. Oj primi jo za roče, 5 Naj teče kamir voče ! Majol’ka, majol’ka,majolčica. Mijolčica — zlata ročkica. 5825- (Štajerska.) Moja rajna mati so mi večkrat peli o »majolkici, zlati ročkici«, ko sem jim še kot majhen deček pomagal pasti. Nisem si več verstic iz mladih let zapomnil kakor edino: Mijol- mijol- mijolkica, Solnce te napolnilo Zlata draga ročkica, S svetlo sladko sragico. Tudi so mi pravili o »zlati solnčni skledici«, ktera na Jurjevo iz solnca pade in tistemu, kdor jo najde, obilno blagoslova k hiši prinese. Kdor iz solnčne ročkice pije, je zmirom zdrav, in kdor iz solnčne skledice je, ostane zmirom mlad. Če bi vinca ne pil, bi bil zmirom žalosten. 5826. (Iz varažd. Toplic.) Da bi gušče vince pil, Za sve brige bi zabil. Ako bi se i zopil, Brez vse brige bi živil. 5 Da ja ne bi vinca pil, Žalosten bi na vek bil. Pune čaše natoči, Grlo z vinom primoči: Ne bi mi bil dugi svet, 10 Da bi živel tristo let! Anda bračo, lahku noč, Doklam burno pak drugod. Zadnjič hoču napiti, Vreme nam se raziti. Šentjanževica za slovo. 5827. A. (Iz Ihana.) Vince je svahki, Teče prov gvahki, Starim jn mvadim Daje pomoč. 5 Zdej pa mi bomo Šntjanžučik pil’: Gvaške vkip tftrčmo, Vse bomo spil’: Luk, luk, luk, luk . . 5824 . Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz njegove zbirke 11. št. §5. 5825 . Zapisal D. Trstenjak. — Iz *Slov. Glasnika « /S59, H 82. 5826 . Zapisal Franjo Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 1310 (z mel.). 5827 . Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz njegove zbirke II. št. 95. Primerjaj konec št. 5623, $620, 3811. 432 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. C. 5828—5831. Šentjanževica za slovo. B. 5828. (Iz Suhorja.) Le pijmo šentjanževko 5 Za zamero bom prosil. Za eno srečno rajžico: Zbogom, zbogom, prijateli, Klobuk bom snel, Da ne bi jezni ratali! Slovo bom vzel, _ Ždvast me sprehaja, K r r gremo s tega kraja, S tega kraja v druziga, Nazdj nas več na bo. 5 Vakol' mize smo sideli, Smo lepe pesmi peli. Še jdnga nam pir miz’ fali: Naš vdčka v grob’ leži. Tud’ mi bomo ležali, 10 Pred Jižišam zdihvali, Klical’ Marijo na pomoč: Piržji nibeško uč! Krancil lep, zeleni, Prov lepo ’scvedeni — 15 Glih t& bo men’ na gvav’co djan Na mojo desno stran! Odhodnice. 5829. (Iz Ihana.) 5830- (Kozjak pri Mariboru.) Lahko noč, prijateli, Pa ne, da bi jezni gratali! (Od Sv »Jaz moram it, Jaz moram it, Jaz moram it Od vas!« (Odrekuje se:) 5 »»Ne hod od nas, Ostan pri nas, 5828. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. Primerjaj št. 5414 in 5417. 5829 . Zapisal Anton Breznik; pela Štučkova Neža. — Iz Breznikove zbirke III. št. 30. Primerjaj med svatovskimi naslov »Krancelj smo že spleli « (št. 5267—5268). 5830. Zapisal Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke II. 62. 5831. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 583I- . Trojice v Hal.) Pri nas je Kratek čas !« « (Ponavlja se:) »Jaz moram it, 10 Jaz moram it, Jaz moram it Od vas!« III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5832—5835. 433 Oddelek D. Zdravice pobožne. Gorica, ki jo je obdelalo jogrov dvanajst. 5832. (k Tam stoji gorica, Žegnana zimlica. No, kdo jo ja vdevu? Tih jogru dvanajst! 5 Smo memi hodita, Smo tarte sadita Prov zutri za cajta, Ki sonce guar gre. Ihana.) De b’ vince rodita, 10 Da ga bomo pita Vsi bratji ’n sestrice, K’ za Již’šam grido! Zdej pa gvaške nalimo, Ta vince vin popimo 15 V jmen’ Již’ša ’n Marije, Tih jogru dvanajst! 5833 - (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) Le stoji gorica, Žegnana zemljica Od jogrov dvanajst. So mimo hodili, 5 So trte sadili Vjutro,preden solnce gor gre. Vesela zemlja, Žegnana gorica, Ker so jo' narejal Teh jogrov dvanajst. 5 So semkaj hodili, So terte sadili Zjutraj za cajta, Ko sonce gor gre: Gor sladko vince raste Za brate ino sestre, Ki za Jezusom gredd. 10 Zdaj ga bomo pili, Vsak en glažek ga nalili, V imen’ Jezusa in jogrov dva¬ najst ! Da bi rastlo sladko vince 10 Za bratce, sestrice, Za tiste ljudi, Ki za Jezusam gredo! En glažek nalite, Prav frišno ga zpite 15 V imen Jezusa, Marije, Teh jogrov dvanajst. 5834 - (Iz Krupe.) Tam je pač vesel glas, kjer je Jezus poleg nas.« 5835 - . (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Ta vesela kompanija, Tam je pač en veseli glas Gde sta Jezus in Marija: Gde je Jezus polek nas. 5832. Zapisal Anton Breznik; pela Lovrenčevka. — Iz njegove zbirke II. št. 108. 5833. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5834. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. 5835. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval Fr. Kocbek, godec na Vanetim. Iz Krajnčevega rokopisa. V verzu 10. je pač pel nar. pevec Svetega Šentjanža žegen. ‘28 434 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5836—5839. 5 Kda je Jezus na svetem križi vmira, Resno kri za nas preliva, Te je on obeča to, Nam vsem priti gor v nebo. Zdaj pa bomo mi vsi pili 10 Svetega Janža žegen: Hvala bodi tistemi, Ki je tako vino dau! Na oni strani črne gore ena zvezda gori gre.« 5 8 36 - (Gorenjska.) Na uni stran Černe gore Ena zvezda gori gre. To ni nobena zvezda, Ampak angel Gabrijel, 5 Ker nas varje noč in dan: Če vikši je peršla, Bolj je bila svetla. _ En glažek vinca frišniga, V imenu birta hišniga; 10 Kolikor je kapele, toliko let! Le Bog daj vgnadi božji živet, Le Bog daj, le Bog daj Po smerti dušam svet raj ! To ni ptica, to je Marija devica. 5837 - (Iz Frama.) Ena ptica priletela, Prav lepo si je zapela Od vinca sladkega In od srca pravega. 5 Ti pa nesi nejena ptica, Ti si Marija devica, Iz tebe izhaja sveti Duh, Kir nas bo rešil vseh nadlog. Kteri hoče to pesem peti, 10 Mora en glažek vinca imeti, Glažek vinca frišnega Na zdravje virta hišnega! Ljubi Jezus, žegnaj, žegnaj Vinske gore, žitna polja, 15 Po naši smerti nam pa daj Ti ljubi sveti raj! 5838 . (Iz Suhorja.) Ena tiča je zletela, Prav lušno mi je zapela Od Marije, Jezusa, Od naš’ga serca veselega. 5 Kdo hoče to zdravico piti, More en glažek vinca 'meti, Glažek vinca frišnega Na zdravje očeta hišnega! »Jaz pa en lep napitek vem.« 5839 - (Iz Frama.) Jaz pa en lčp napitek včm, Od vinčeka sladkega, Ke ga vam vsem zapčti čem: Od vsmiljenega Jezusa. 5836. Neznanega zapisovavca (M. Kobeta?). — Iz VO. XVIII Č, št. ig (med vrhovskimi). Primerjaj glede' začetka kolednice za božič in sv. tri kralje ( 4943 > 4947—50)-, 5837. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 42. 5838. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 5839. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 41. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5840, 5841, 5842. 435 5 Je Je?us pri večerji bil, No je učencom vince napil: »Le pijte, to je moja kri H vašemu vzveličanju!« Kedarkolj vince pijete, 10 Na včrne duše zmislite: Ker včrne duše v vicah sq, Na naše prošnje čakajg. Znabit naši starši poleg sq, Ki na naše prošnje čakajQ: 15 O vsmiljeni Jezus, skoro daj Vsem vernim dušam sveti raj! »Ko bi mi Bog < 5840. (Iz Suhorj; Ko bi mi Bog dal te perute, Da b’ zletel čez vse gore, Da bi videl vse dobrote Moj’ga vsmiljenega Jezusa! 5 O moj Jezus, le me vari, Saj ti veš, kaj te košta: ial peruti.« Tvoje rane so odprte, Jest se vanje položim! Zdej pa pijmo, bratci, vince, 10 Vsak en glažek ali pa dva, V imen Marije dvice, Tud’ svet’ga Jožefa. »Večerja je pripravljena.« 5841. (Iz begunjske okolice na Gorenjskem.) Večerja je prpravljena Za grešnika povabljenga, Za grešnika povabljenga. Ta trek se 'zgovarjajo, Da špilajo ’no kvartajo, 15 Sojo dušo zapravljajo. Jezuš že per večerji sedi, 5 Grešnika še k večerji ni, Grešnika še k večerji ni. Ta prvi se 'zgovarjajo, Doma da ofct napravljajo, Doma da ofct napravljajo. 10 Ta drugi se 'zgovarjajo, Da ofctnega gvanta nimajo, Da ofctnega gvanta nimajo. Večerja je pripravljena Za grešnika povabljen’ga. Kdor bo to pozdravljico piv, Se bo v nebesih veseliv, Se bo v nebesih veseliv. Kdor na bo te pozdravljice piv, 20 Ni vreden, de b’ v te hiši biv, Ni vreden, de b’ v te hiši biv! Zdaj ga pimo pa vsak an gvaž, Sej ga nam, naš Jezus, drujga daš, Sej ga nam, naš Jezus, drujga daš! 5 Poslal je svoj’ga angelja Po grešnika povabljenga. 5842. (Kropniška.) Jezus pa že pri miz’ sedi, Jezus pa še pri miz’ sedi, Grešnika pa še k večerji ni. Grešnika pa k večerji ni. 5840. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo liram Matica. Dvomno je, da bi bila vsa narodna. 5841. Zapisal Anton Jeglič. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 5842. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik; pela Mica Stular. — Iz NB. 164. V strofah z dvema verzoma se drugi ponavlja. 28 * 436 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5843, 5844, 5845. Ta prvi se 'zgovarjajo: 10 Doma ženitnino pripravljajo. Ta drugi se 'zgovarjajo: Ženitvanske obleke nimajo. Ta tretji se 'zgovarjajo, Da igrajo in kvartajo, 15 Sojo dušo zapravljajo. Zdaj ga bomo pili vsak en glaž, Da bo ostal Jezus pri nas. Kdor ne bo tepozdravljicepil, Ta se ne bo v nebesih veselil. 5 » 43 - (Iz Cerkna.) Večerja je napravlena, Na miza je postavlena. Jezus pri zlati miz’ sedi, Jeno se žalostnu drži, 5 Ker grešnka k večerji ni. Jezus pošlje svoje angljce Poklicat te povabljene. Te bogat se zgovarjaje, De doma pašt napravljeje. 10 Te bogi se zgovarjaje, De židanga gvanta nemaje. Jezus ne mara za Židan gvant, Ampak da je le čistu srce. Kdor bo tu sladku vince piv, 15 Se bo v nebesah veseliv. Kdor ne bo tu sladku vince piv, Bi boljš b’lo, de b’ roj en nebiv: Od Pavla je razodenjenu, Od Jezusa požegnanu! 5844 - (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) Kdor ne bo te zdravičke pel, Živ’, živ’, živ’, Ni vreden, da bi na svetživel: Da b’enkrat zveličan bil! »Zakaj bi jaz vesel ne bil.« 5845 - (Kranjska.) Zakaj bi jez vesel ne bil, Češena bod Marija ž njim! Sej sim per sveti maši bil! Kdor to zdravico bode pil, Tam sim videl Jezusa, De bi nebeški erbič bil! Njegovih pet kervavih ran, 10 Kdor te zdravice ne bo pil, 5 Uboden je v’ desno stran. Je škoda, k je na sveti živ! Pred njim je kri inoj za njim, 5843. Zapisal Frančišek Sedej. — Iz njegovega rokopisa. V strofah z dvema verzoma se dragi ponavlja. — Zapis J. Kokošarja iz Cerkna se loči v tem, ne glede na dijalektične oblike, za katere piše Kokošar knjižne: n Da gvanta židanga nimajo — 12 ne] pa ne — 14 — 17 manjka — 18 Od svetga Pavla je razodenjeno. 5844. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5845. Zapisal Matej Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovih -»Ponosnih pesmi « št. / 5 . Prepis v V P. III. št. 121 se loči v tem, ne glede na apostrofe: 3] Tam vidil sim sam Jezusa. Pesem je epična, glej naslov »Sv- Brnard gre od maše « (I. 657 — 672); konec jo je spravil med napilite. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5846—5849. 437 »Kdor bo pil, Bog daj, da bi v nebesih bil!« 5846. (Od Sv. Jurija Dosti je rožic razcvetenih, V srčece moje vsajenih. Lepa je roža rožmarin, Še lepši je Jezus, Marijin sin. 5 Lepšega na sveti nič ni, Kak je Marija z Jezuson. na Ščavnici..) Jezus je mal, pa je svet, Keri je odreša celi svet. Ker pa de s totega glaža pij a, 10 Bog daj, da bi v nebesah bija ! Bon pija, sen pija, sen pija> bon pija; Bog daj, da bi v nebesah bija! Pijem v imenu prečiste device. 5847 - (Od Celja.) Špego brez glaža, V rojstvi no po rojstvi, Krancel brez rož, Hči nebeškiga Očeta, Kruh brez drobtine: Mati sinu božiga, Jez pijem en glaž vina 10 Nevesta svetiga Duha; 5 Vjemen čiste divice. Kdor se ji priporoči, Čista je bila pred rojstvam, Ga nikol ne zaposti! Pijmo ga vsak en glaž, da bi bil Jezus pri nas. 5848. (Iz Slov. goric.) Pijmo vsak en glaž, Da bi bil Jezus pri nas! Pijmo ga vsak po dva, Da b’ še Marija bla! 5 Pijmo ga vsak po tri, Da b’ še bli angelci! Pijmo ga vsak po štir’, Da bi bil vesel oštir! Pijmo ga vsak po pet, 10 Da bi bli v nebesa vzet’! Pijmo ga vsak po šest, Da bi bli od greha čist! Angelci pojejo, Jezusa spremljajo. 15 Da b’ mi tud’ vredni bli, Da b’ tud’ nas spremljali! 5849 - (Iz podjunske doline.) Pijmo ga vsak en glaš, Pijmo ga vsak po dva, Da bo Jezus pri nas! Da bi še Marija bva! 5846. Neznanega zapisovavca. — Iz zapisnika A. Belca iz leta 1860., prepisal Jožef Krajnc. , 5847. Neznanega zapisovavca. —„Iz pesmarice Martina Kosarja iz Za- gabra pii Teharjih, ki mi jo je poslal Stefan Singer. 5848. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. 72— 73. 5849. Zapisal Blaže Rane. — Iz njegove zbirke št. g. Drugi verz se v petju ponavlja. V v. 14. je ne = enega 438 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5850, 5851, 5852. 5 Pijmo še vsak po tri, Pijmo ga vsak po šest, Da b’ še angeljci bli! Da bmo v nebesih res! Pijmo ga vsak po štir, Dajte nam druzega, Da bo vesel oštir! Prav ne korajžnega! Pijmo ga vsak po pet, 10 Da bmo v nebesa vzet! 15 Glažek je lep rumen, Skoraj bo gratov bled! 5850 (Kranjska.) Kaj ste tak’ žalostni, Raj’ bi veseli b’li! Šloven k Slovenu sed’, Slava nas vabi k seb’, 5 V častni dom ! Pijmo ga vsak po dva, Da b’ še Marija b’la, Pijmo ga vsak po tri, Da b’ tud svetniki b’li 15 Dan’s pri nas! Pijmo ga vsak en glaž, Jezus naj bo pri nas! Spraznimo kupice, Sez’mo si v ročice, 10 V sprave kaz! Pijmo ga vsak po štir, Da bo vesel oštir: Bratu nazdravljaj brat, Kdor ni z nam, naj gre spat, 20 Kadar če! Pijmo ga vsak po več, Da smo ljudem všeč! Pijmo ga po deset, Da b’mo v nebesa vzet’, 25 V pravi dom! 5851- (Iz Ihana.) Pfmo ga jan gvaš, De b’ biv Jt&ž^š pir nas! Pimo ga po dva, De b’ še Marija b’v&! 5 Pimo ga po tri, De b’ še ajngilct bli! Pimo ga po štir, De b’ bli vst vesel’! Pimo ga po pet, 10 De b’bli v m,besa vzet’! Pimo ga po šest, De b’ bli h svetnikom prštčtl 5852 . (Z Grahova.) Pimo ga vsak en glaž, 5 Pimo ga vsak po tri, De bo Jezus pri nas! De bi še angelji bli! Pimo ga vsak po dva, Pimo ga vsak po štir’, De b’še Marija bla! De bo vesel oštir! 5 5 * * 8 5 °- Zapisal Davorin Petelin. — Iz njega zbirke I. Sl. 6, (■>nekoliko pomnožena«). Nekaterih strof konci so umetni. 5851. Zapisal Anton Breznik: pela stara Tavčarica. —Iz Breznikove zbirke II. št. 81. 5852. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 21. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5853—5857. 439 Pimo ga vsak po pet, Pimo ga vsak po šest, 10 De bomo v nebesa vzet’! De bomo od greha čist’! Pimo ga še naprej, De bomo od greha frej! Okoli mize sedi nebeška družina. 5853 - (Iz Frama.) Stoji mi, stoji miza rumena, Poleg njih devica Marija, Okoli mize sedi nebeška dru- Zravno njih pak vščni Bog: žina; 5 Oj le J., mozi ti Bog! 5854 - (Iz Frama.) Stoji mi, stoji miza rumena, Poleg njih sam v§čni Bog; Okoli mize s§di nebeška družina, Ali Jure, mozi ti Bog! 5855 - (Iz konjiškega okraja.) Stoja, stoja lepo polje, V sredi polja lipka stoja, Lepa lipka zelena. Pod joj je hladna senčica, 5 Not prebiva mat’ Marija, Vsa nebeška tovaršija In ta troštar sveti Duh: Pa le (Miha), živ’ te Bog! Pijmo ga na čast Marije in Jožefa! 5856- (Iz Kobdilja.) Pimo, pimo vince, Na čast Marije dvice En glažek al’ pa dva, Jen svet’ga Jožefa! Glažek vinca po mizi bmca. 5857 - (Od Sv. Trojice En glažek sladkiga vinca Sem in ta po mizi binca: Na zdravje našemu-, Sam Bog ga naj živi! r Halozah.) 5 Naj ga spije in naj zavžije, Naj ga spije in naj zavžije, Da se Jezusu ne zamerimo, Da b nas ne bi v nebesa vzeo! 5853. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 55. 5854. Zapisal Oroslav Caf. — h CO. III. 43. 5855. Zapisal Iv. G. Naglič. — Iz » Besednika « VII. (1875) g8. 5856. Zapisal Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke , ki jo hrani Matica 2g6. 5857. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. Primerjaj zgoraj Z. It. 5650 in nastopne. 440 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 585S—5862. Glažek stoji na mizi. 5858. (Štajerska.) Glažek stoji na mizi, I ... je že blizi; Le primi ga, zavzdigni ga, Veseliga srca! 5 Prej ko ga v roko primeš, Glej, da se mu odkriješ, 7 a hYP 1 ' ^-TTOO Ki nam dost vinca da! Vince nam je k radosti, 10 Starčekom h kreposti: Le vince vun, le vince vun, Le vince vun, le vun! 5859- (Iz konjiškega okraja.) Glaž vinca je na mizi, I . . .je najbliži: Le vzdigni ga, zazibli ga, To vince vun popi! 5 To vince vun popije Ino ga zavžije: Le zahvalmo našga Tezusa . K’ nam tak dobro vince da! On nam da to vince 10 Za piti no zavžiti, De bi ga pil’, tolko zavžil, Enkrat prišli v sveto nebo! 5860. (Od Sv. Trojice v Halozah.) Glažek stoji na mizi, Je I . . . naj bol blizi: Le primi glažek v roke ti In čisto vun popij! 5 Popret ko ga popiješ, Nomalo se razkriješ Zavolj o, našega jez uša, Ki nam sladko vince da: Zavoljo našega Jezusa, 10 Ki nam sladko vince da! 5861. (Od Sv. Urbana pri Ptuju.) En glažek je na mizi, 5 Pa pred kak ga izpiješ, Micka najbol blizi, Se eno malo doj razkrij: Le vzemi glažek V roke ti .Zahvalmo našega Jezusa , In čisto vun ga spij! Ker nam on To,- junce., da! 5862. (Iz Žamenec in okolice.) En glažek je na mizi In Franček najbolj bluzi. Le primi glažek v roke ti In čista vun popi! 5 Pa pred ko hočeš piti, Se moreš doj odkriti V imeni našega Jezusa, Ki nam sladko vince da! 5858. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. 75—76. 5859. Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal A. Kovačič. 5860. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 5861. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke III. str. jS. 5862. Zapiial Nikolaj Ivan Vrabl. — Iz njegove zbirke I. št. 44I2. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5863—5867. 441 5863- (Od Sv. Jurija Glažek je na mizi, Ga Južek najbolj vidi. Na zdravje našemi Južeki, San Bog te naj živi! . Ščavnici.) 5 Pred kak hočeš piti, Se moraš nakloniti Našemi liibemi Jezusi, Ki nam sladko vince da! 5864. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Glažek je na mizi, Franc je najbol blizi. Le vzdigni ga, Zazibli ga! 5 Zahvalmo Jezusa, Ker nam ga je da! Kelko kaplic, telko let Bog nam daj na svet živet! Živijo, živijo, 10 Živi nas sam Bog! Le vzdigni ga, zaziblji ga. 5865. (Sv. Anton v Slov. Goricah.) Primi I . . . glažek v roke, Pumstadrata, pumstadrata! Trči ž njim (ž njo), pa ne razlit’ ga, Pumstadrata! 5 Le zdigni ga, zaziblji ga No večnem Bogi hvalo daj^ 5866. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Le primi, Micka, glažek v roke! Pumstadratata! Pumstadrata ta! 5 Le vzdigni ga, zazibli ga Le trči ž njim, pa ne razlivaj! In hvali večnega Boga! 5867. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Primi, Micka, glažek v roke, Le pi ga, zavži ga Pumstadrata, pumstadrata! 5 No dobre vole bod z menoj! Zdigni ga, pa ne razli ga, 5863. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Marija Meznarič. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. . . 5864. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval F. Kocbek, godec na Vanetim. — Iz Krajnčevega rokopisa. 5865. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke^ II. 5866. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Lucija Cagran. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. 5867. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval T. Borko. — Iz Krajnčevega rokopisa. 442 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5868—5871. Vesel ga primi in čisto popij. 5868. (Iz Gorenjih Radolj.) Staji, staji gorica, Gorica zelena, Je nam rodila vince, Mi ga pa pijema. 5 Birt ži friško (?) flaše Vesiu v rokah darži, Kir vidi žeje naše In nam ga pit želi. An glažek je natočen, 10 Prad tboji na miz staji, Vesiu ga prim z račica, Čsto ga vankaji popi. Oh pima, bratic, vince, An glažek al pa dva, 15 0 j min Jezosa, Marije In svidga Jožefa! Vince je za rajžo.« 5869. (Iz Podlipovice Oj,vinček, vinček, iubčekmoj, Ti rajžu boš z menoj! Saj vinček ni za rajžo, On je le za korajžo. 5 Le primi ga in vzdigni ga, pri Izlakah.) To vince ven popi. Preden ga ven spiješ, Se mu en mal odkriješ, Zahvalimo lubga Jezusa, 10 Ki nam ga piti d&. 5870. (Iz Suhorja.) To vince je za rajžo, Možičem za korajžo. Oj vinček moj, Oj vinček moj, 5 Boš raj žal ti z menoj! To vince je za rajžo, Zenicam za korajžo. To vince je za rajžo, Fantičem za korajžo. 10 To vince je za rajžo, Vdovcem za korajžo. To vince je za rajžo, Vdovicam za korajžo. To vince je za rajžo, 10 Otročičem za korajžo. To vince je za rajžo, Duhovnom za korajžo. To vince je za rajžo, Gospodom za korajžo. Pij, pa ne žabi na Jezusa. 5871- (Iz Ihana.) —o, ti, ti! Nikdri na pozabi Ta vince vin popi, Na Jižiša ti. 5868. Zapisal Jožef Androjna l. 1881; pela Frančiška Androjna. — Iz njegove zbirke I. št. 2. Za friško v v. 5 je pač brati prazno. 5869. Zapisal Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke I št. 59. 5870. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. Primerjaj tudi spodaj naslov »Najmlajši pije ga najrajši«. 5871. Zapisal Anton Breznik; pel njegov oče. — Iz njegove zbirke II. št. 92. Prim. št. 5853—5854 in št. 5891—5897. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5872—5876. 443 5 Boh Vače ja nad nam’, Oj živjo, živjo, vsn ga spi, Marija ja med nam’, Pa druztga nali! Svet’ Jožof na desm> ja stran’. Vino je Jezus blagoslovil, 5872 (Od Sv. Trojice Jaz pa en glažek vinca mam, Pa ga--—■ v roke dam. Meni ga je Jezus dau, Kedar je pod trsom spau. 5 Le ta dolta, le ta dolta naj gre, Le ta dolta, le ta dolta naj gre! Zdaj bo šlo, zdaj bo šlo ko je pod trsom spal. / Halozah.) Za eno dobro voljo, Zdaj bo šlo, zdaj bo šlo o Za eno dobro voljo. — Al kam je šlo? Ja, spili ga so! Ti dralala, dralala, dralala, Loja dralala, dralala! 5 873 - (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Jaz pa en glažek vina mam, 5 Pa le ta dojta, Pa ga tebi, Mina, v roko dam, Pa le ta dojta, Ker ga nam je Jezus dau, Pa le ta dojta naj gre! Kedar je pod trsom spau. 5 ° 74 ' (Iz Frama.) Jaz pa ni glažič vinca mam, Še totga tebi koštat dam, Ker ga je Jezus žegnal, Da je pod tersom spal. 5 Žčgnal ga je vččni Bog No ta troštar sveti Duh. Le tu dolta, le tu dolta naj gr?! Le tu dolta, le tu dolta naj gre! 5875 - (Iz Frama.) Jaz pa en glažek vinca imam, 5 Le tu dolta naj gre, Ker ga tebi koštat dam, Le tu dolta naj gre, Ker ga je Jezus žegnal, Naj gre! Ko je pod tersom spal. 5876. (Iz konjiške okolice.) Š’en glažek vinca mam, Kir ga je Jezus žegnal, Tistga vam koštat dam, Ko je pod trsam spal. 5872. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 5873. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval F. Kocbek, godec na Vanetim. — Iz Krajnčevega rokopisa. 5874. Zapisal Oroslav Caf; pela M. Krajnc. — Iz CO. I. go. 5875. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 34. 5876. Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal A. Kovačič. 444 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5877—5880. 5 Žegnaj nam ga večni Bog, Tud Janez svet, požegnaj nam Oča, Sin in sveti Duh! To žlahno kaplo vinsko! 5877 - (Iz Krasinca.) Jezus je pod trto spal Živijo mnogo let In nam sladko vince dal: Na svet’! Bova ga pila enkrat. 5878. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Preljubi moj Franček, 5 Va ga pila oba, Va ga pila enkrat, Častila Boga, Tega sladkega vinca Presveto Trojico, En pisani giaž: Edinga Boga! Napijem ti v imenu patronovem. 5 8 79 - Hočim ti napita Na ta veseli gvas, V imen’ svet’ga U — Prosi Boga za nas! (Iz Ihana.) 5 Boh nam je vablubu Svetd rešno tild, u, O Jižiš jn Marija, De bi zagvišni bo! Vince teče, luč gori. 5880. (Iz Primostka.) Sladko vince, pojd’ v me, Vreme dojde, ne bo me! Dokler bom sladko vince pil, Ne bom v črni zemlji gnjil. 5 Vino teče, luč gori, Ura bije polnoči. Pride Marije, vpiše luč, Pimo ga bratci celo nuč, Pimo ga bratci vsak jen glaš, 10 De bo Jezus naš pajdaš! 5877. Zapisal Peter (trn\i;^pela mn mati Ana Črnič. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal Ivan Šašelj. O po mn j a. Pesem »Po gorci Jezus hodil, * Je sladko vince sjal, * Vinograd blagoslovil, * Kder je pod tersom spali, ki se tu pa tam poje kot narodna (glej n. pr. Slebingerjevo zbirko III. 15), je zložil Jožef Virk (Drobtinice XIX. 287). 5878. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval Vučina. — Iz Krajnčevega rokopisa. 5879. Zapisal Anton Breznik; pela Zelnikarica. — Iz Breznikove zbirke //. št. 95. 5880. Zapisal Janko Barič; pela Tome Katarina. — Iz Barletove zbirke. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5881—5885. 445 V velikem oltarju ena ptičica sedi. 5881. (Štajerska.) V velkem oltarju Ena ptičica sedi, En, glažek zrelga vinca V kremplcih drži. 5 Bog Oče ga je stvaril, Bog Sin ga vsadil, Svet Duh ga posvetil, Ga N. bo pil! 5882. (Iz Št. Janža V velcemu letarju Ena tičica sedi, En glažek zrelga vinca V krempeljcah drži. Dolenjskem.) 5 Bog Oče ga je vstvaru, Bog Sin ga je sadiv, Svet Duh ga je požegnu, Al jest sem ga pa spiv. 5883- (Iz Ihana.) Na velkem utarja. Na tič’ca sedi, An gvažxk zrehga vinca V krčmp'ilčkxh drži. 5 Boh Vače ga je vstvaru, Boh Sin ga je vsadiv, Svet Duh ga ja posvetu, Oj ti ga v’š pa vxn spiv! 5884. (Kranjska.) Sred vehkega altarja 5 Bog Oče ga je v stvaril, Na tičica sedi, ' Bog Sin ga je sadil, En glažek sladkega vinca Svet Duh ga je posvetil, V krempelcih derži. Naš I. ga bo (i)zpil! Vse svetnike počastimo. A. 5885- (Prihovska.) Vse svetnike počastimo, K’ nam to vince sprosla je: Sveto Marijo najpoprej, 5 Oj to je, to je! Mater božjo prihovske fare, Le vun ga popi! 5881. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke IV. str. 77. 5882. Zapisal F. F. Lužar. »Povedala moja soproga, katera je pesmico slišala peti v otročjih letih, ko je bila na počitnicah v St. Janžu*. — Iz Lužar¬ jevega rokopisa I. št. 26. 5883. Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz njegove zbirke II. št. 86. . 5884. Zapisal J an. Kokošar; povedalVIMzviM. — Iz Kokošarjeve zbirke. 5885. Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal A. Kovačič. 446 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5886—5890. Vse svetnike počastimo. B. 5886. (Iz šaleške doline.) Vse svetnike počastimo, Le kar naprej, le nič nazaj, Svet’ga I. najpoprej. Dokler je v glažku še vinca kaj! Vsem svetnikom bomo zapeli. 5887. (Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) Vsem svetnikom bomo zapeli, Ker je v glažku vinca kaj; Našem J . . . najpopred, 5 Le dalj naprej, le dalj naprej, Ker patrona sv. J . . ., Dokler je v glažku vinca kaj! Vsi božji svetniki Boga časte. 5888. (Kranjska.) Vsi božji svetniki Boga časte, Tud mater božjo iz Terške gore, Tud ljuba sveta Ana, k’ je mati nje. Al se ljudje premal’ nazaj deržč: 5 Li bolj nazaj, li bolj nazaj! Zadosti je nazaj! Vsem svetnikom hvala gre. 5889. (Iz Frama.) Vsem svetnikom hvala gre, Trinkel bajn, trinkel bajn, Vsem svetnikom hvala gr§, 5 Pa še lustig zajn! Svetemu I. najpoprej: Zdravica na novi maši. 5890. (Iz Tunic.) Na vse svetnike prošnja gre, Na svet’ga Frančiška naj¬ popred: On je iz te fare I., On je iz domače fare! 5 En glažek vinca spij, Oj pij ga, pij ga, dob, dob, dob! En glažek vinca spij! 5886 . Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 5887 . Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke III. 5888 . Zapisal Mat. Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovih *Povasnih pesmic St. 61. Prejšnje pesmi so očividno narejene za pevanje, kadar se pije iz kozarca, ta pa je najbrž starejša, narejena v dobi, ko je med pivci še krožil bokal. 5889 . Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 43. 5890 . Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. št. 20. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5891—5895. 447 Ne pozabi, da so Jezus, Marija in Jožef pri tebi. 5891. (Sv. Peter na Ana, pij, pij, Pa si Nežo napij, Nikdar ne pozabi Na Jezusa ti: 5 Oj Jezus je zram, Marija na stran, _ Štajerskem.) Svet Jožef na desno je stran! Oj vivat, vivat, von ga spi, Oj vivat, vivat, von ga spi, 10 Oj vivat, vivat, von ga spi, Pa druziga nali! 5892. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Zdaj Južki bi pel, Bi glažek nalel: Ne pozabi na Jezusa ti! Al Jezus je tan, 5 Marija na stran, _ Svet Jožef na desno je stran. Vivat, vivat, viin ga spit, Vivat, vivat, viin ga spit, Pa drugega nalit! 5 ^ 93 ' (Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) Al’ I... bi pil, bi glažek nalil, Svet Jožef na desni bo stran’. Ne žabi na Jezusa ti, 5 Vivat, vivat, viin ga spij, Al’ Jezus bo tan, z Marijo na Spet drugega nali! stran, Bratec, pij, pij, Si glažek nalij, Si zgovor naredi, De Jezus je tu. 5 Jezus je tu, Marija je tu: 5894 - (Iz konjiškega okraja.) Svet Jožef, Marija Za mizo sedita. Štrihan glaž vina 10 Pred njima stoji, Požegnal ga Jezus Je jim in nam zdaj! Micka, pij, pij, Pa druz’ga nalij, 5 8 95 - (Belokranjska.) Ne pozab’ na Jezusa! Jezus nad nami, 5891. Zapisal Franjo Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. St. 1370 (z mel.). S pesmimi tega naslova primeijaj zgoraj št. 5853—5834 in 5871. 58g2. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Marija Mežnarič. — Iz Krajn¬ čevega rokopisa. 5893. Zapisal Jožef Tuša k. — Iz njegove zbirke II. 5894. Zapisal Lovro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal A. Kovačič. 5895. Zapisal Anton Kupljen; povedala E. K—nova. — Iz ^Slovana « IV. O887J 285. 448 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5896—5900. 5 Marija pred nami, Le pij, le pij, o Micka ti, Svet Jožef na desno je stran. Pa tud' Jankotu nalij! Le pij, le pij, o Micka ti, O I .... le pij, Pa druzega nalij, Nikar ne pozabi Na Jezusa ti! 5 Bog oče je nad nam’, Bog sin je med nam’, 5896. (Iz Domžal.) Svet Jožef na desni nam stran. O vivat, vivat, ven ga izpij, O vivat, vivat, ven ga izpij, 10 O vivat, vivat, ven ga izpij, Pa druzega nalij! Oj I . . ., pij, pij, Pa druz’ga nalij, Nikdar ne pozabi Na Jezusa ti! 5 Je Jezus med nam, 5897 - (Kranjska.) Marija nad nam, Svet Jožef na desni je stran! Oj živjo, živjo, vun ga spij, (Ta verz se ponavlja, dokler ne izpije.) Pa druzega nalij! Ne postavljaj ga daleč! A. 5898. (Iz Ihana.) — u, ti, ti! 5 De vta piva vaba To vince vin popi: In hvaliva Bogi: Nikar ga dčleč na postavli, V imen Jižiša ’n Marije De ga —u na dobi, In svet’ga Duha! 5 8 99 - (Kranjska.) Andrej, pij, pij, De ga Anže dobi: Pa si druzga nalij! 5 Bota pila oba Nič ga deleč ne stavi, In častila Boga. Ne postavljaj ga daleč! B. 5900. (Od Sv. Martina na Paki.) Oj bratec, pij, pij, Nič ga daleč ne postavljaj, Men pa drujga nalij, Le prijatlu ga daj naprej. 58g6. Neznajiega zapisovavca. — Iz M. Rodeta zbirke I. št. 24. 5897. Zapisal Jan. Kokošar; povedal Miklavčič. — Iz Kokošaijeve zbirke. 58g8. Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz njegove zbirke II. št. 87. 58gg. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 45. 5goo. Zapisala (?) Urša Košak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. III-—IV- Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5901, 5903, 5903. 449 5 Bota pila oba, Hvalila Boga Očeta in Sina Noj svetga Duha. Na zdravje fantov, 10 Na zdravje deklet, Na zdravje prijatlov Po celemu svet! Za Martinje. 5901. (Iz Dobravic.) Ptičice pojo, rožice cveto, Ki si ga je zvolil sam večni Svetiga Martina hvalijo: gospod: Sveti Martinj e žlahtni gospod, 5 Živijo, živijo, svet’ga duhd, Tud’ od vinca sladkega! Tri luči v Marijini cerkvi. 5902. (Iz konjiškega okraja.) V celim mestu ljuči ni, V Marijni cerkvi pa so tri, Gor pri Mariji pa so tri: To mene veseli. Kter bo te luči prav čestil, 10 Se bo v nebesih veselil, Od vekov vek slavil, Boga čestil. 5 Prva je Sina božjega, Druga je Duha svetega, Tretja Bog sam večni je: Z nadlog reši nas! Zdej ga 'mo pili vsak en glaž, De bi bil Jezus naš tovarš 15 In naši mil’ sodnik Dobro za nas! »Priletela je drobna ptičica — vesela grlica 59 ° 3 - (Iz Ihana.) Pirleteva ja druabna tičica, Le-ta veseva garil’ca. Ki vana nam puaja, žvirgoli, Vsi travnik’ ziline. 5 Pirleteva jži druabna tičica, Le-ta veseva kukuca. Ki vana nam puaja, žvirgoli, Vse~u borštih zilmi. Pirleteva ja druabna tičica, 10 Le-td veseva prepeličica. Kivana nam puaja, žvirgoli, Ušenička romeni. Škrjančik se po luft’ virti, Al’ van nam puaje, žvirgoli. 15 Van daje hvawo, čast Bogd, Van daje zjamli rast: 5901. Zapisal Janko Barle; pela Kata Judnič. — Iz Barletove zbirke. 5902. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Pongračiča prepisal L. Stepišnik (poslal A. Kovačič). 5903. Zapisal Anton Breznik; pela Jurčetova Micka. — Iz Brezni¬ kove zbirke V. šl. 23. Koncu vsake kitice se pristavlja: Oladri, dladri, oladri- drej-ja, * Oladri, 61 adri, dladidi. 29 450 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5904, 5905. Dej gapaspimo usakjenguaš, Di bt vastou po nuač 'n po D% ba. vastou Jtbzos ptr nas. dnev’, 20 Da. b’ nas u nebesa uzev. Vino smo pili, Jezusa zamudili. 5904 - (Od Ljutomera.) Smo sladko vince pili, Se močno zapojili; Pa kadar smo zaspali, Je Jezoš mejmo ša. 5 Pa kde mo ga iskali? Pr pajbih ledičnih? — Pa malo takih pajbov, Ki Jezoš je pr njih! Pa kde mo ga iskali? 10 Pr deklah ledičnih? — Pa malo takih dekli, Ki Jezoš pr njih je! Pa kde mo ga iskali? Pr možih zakonskih? — 15 Pa malo takih možov, Ki Jezdš pr njih je! Pa kde mo ga iskali? Pr ženah zakonskih? Pa malo takih žen je, 20 Ki Jezoš pr njih je! Pa kde mo ga iskali? Pr deci majceni? — Pa tam je gvišno Jezoš, Tam mo ga najšli mi! 59 ° 5 ’ z Frama. Smo sladko vince pili, Smo se upijanili, Nq urQ smo si zaspali, Kda je Jezus mimo šel. 5 Kdč ga bQmo zdaj iskali? Pri mQŽah zakonskih? Še le zdaj je malo takih, Ko bi Jezus poleg bil! Kdč ga bQmo zdaj iskali? 10 Pri ženah zakonskih? Še le zdaj je malo takih Ko bi Jezus poleg bil! Kde ga bq>mo zdaj iskali? Pri ledik fantičah? 15 Še le zdaj je malo takih, Ko bi Jezus poleg bil! Kdč ga bQmo zdaj iskali? Pri ledik dčklicah? Še le zdaj je malo takih, 20 Ko bi Jezus poleg bil! Kdč ga bQmo zdaj iskali? Pri drobnih otročičah? Tam ga bomo našli Našega Vzveličarja! 5904. Zapisal Iv. Dragotin Šamprl. — Iz VO. XIX. X. 145 (39), kjer je v v. 18 in 22 pisano Per in je v. 2.pozneje popravljen v No se zapojili. Verz 1 — 4 se je, kakor kažejo nastopne številke, sprva gotovo poriavljal pred vsemi stro/ami. Vrazov prepis v VO. I. 102 se loči od zgoraniega natiska v tem: 2] No se zapojili — 5, 8, 12, 16, 20 Jezoš — 12, 16, 20] Ki Jez6s je pr njih — 14 možeh — 15 moži — 13, 17, 21 mo. — Vrazov prepis v VO- XVIII. kniž., str. 23 d., se loči od zadnjega v tem: 3 Kader — 5 mo — 6, 10 Per — 7, n, 15, 19 PaJ Je ■— 8, 12, 16, 20 per — 14, 18 Per — 19 žen je] ženi — 21] Per drobni dečici — 23, 24] Tam je Jezoš, tam je Jezoš: * Per njih mo ga najšli. — Prepis v VO. XIV. 14 se loči od zadnjega v lem: 4 šo — 14 možeh — 23 Jezoš, Jezoš. 5905. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 124 Verz 1—4 se poje pred vsako strofo. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5906—5909. 451 5906. (Od Braslaveč.) Smo sladko vince pili, K je Jezus memo šev; Smo uro zamodili, Kna vemo, kam je šev. 5 Le pejmo ga iskat K tem vžejenim možem, Sej so še moži taki, De Jezus per nih je! Le pejmo ga iskat 10 K tim vžejenim ženam, Saj so še žene take, De Jezus per nih je. Le pejmo ga iskati, K tim ledik fantičam, 15 Sej so še fanti taki, De Jezus per nih je. Le pejmo ga iskati K tim ledik deklicam, Sej so še dekleta take, 20 De Jezus per nih je! Smo bratci vince pili, Je Jezus memi šel; Pa smo ga zgubili, Ne vemo, kam je šel. 5907 - (Iz Motnika.) 5 Pejmo ga iskati K tim ženenim možem, Al je malo takih, De b’ Jezus pri nih bil. (Popeva se dalej na žene, fante, dekleta in nedolžne otročiče; naj rajši pri mrličih.) _ 5908 . (Iz ribniške doline.) Smo pili bratci vince, K’je Jezus memo šel; Smo ga zgubili, K’ ne vemo, kam je šel. 5 Ga pojdemo iskati K zakonskim možem: Malo jih je na svetu, K’ bi Jezus pri njih bil! Ga pojdemo iskati 10 K zakonskim ženam; Malo jih je na svetu, K’ bi Jezus pri njih bil! Ga pojdemo iskati K’ mladim pobičem: 15 Al’ malo jih je na svetu, K’ bi Jezus pri njih bil! Ga pojdemo iskati K tem mladim deklicam: Al’ malo jih je na svetu, 20 K’ bi Jezus pri njih bil! 5909 - (Iz Suhorja.) Sladko vince smo mi pili, Jezusa smo zdaj zgubili, Smo pijani ratali, Kam ga iskat pojdemo? 5906. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Joiefe Vodiak I. št. 12. Pripisani sta še dve stropi, ki pa sta iz druge pesmi. Verz 1—4 se ponavlja pred vsako strofo. 5907. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. I. 12. Verz 1—4 se ponavlja pred vsako strofo. 5908. Zapisal A. Zobec. — Iz njegove zbirke I. št. 2. Verz 1—4 se po¬ stavlja pred vsako strofo. 5909. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hram Matica. Verz 1—4 se ponavlja pred vsako strofo. Verz 23. je pač po pomoti izpuščen. 29 * 452 III. —IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5910, 5911, 5912. 5 Iskat ga pojdemo Med te može zakonske: Mal se najde takih moži, Da bi Jezus pri njih bil. Iskat ga pojdemo 10 Med te žene zakonske: Mal se najde takih žensk, Da bi Jezus pri njih bil. Iskat ga pojdemo Med te fante ledične: 15 Mal se najde takih fantov, Da bi Jezus pri njih bil. Iskat ga pojdemo Med te dekliče ledične: Mal se najde takih deklet, 20 Da bi Jezus pri njih bil. Iskat ga pojdemo Med otroke nedolžne: (Med otroki nedolžnimi) Tam smo Jezusa dobili. 5910. (Z Grahova na Tičica je priletela ’Z dežele štajarske, Prav lepo nam je zapela Od vinca sladkega. 5 Sladko vince pili, Je Jezus memo šel; Smo ga zamudili, Ne vemo kam je šel. Tolminskem.) Kje ga bomo najšli? xo Pri zakonskeh možčh? Malo j’ takih možev, De b’ Jezus pri njih stal. Kje ga bomo najšli? Pri zakonskih ženeh? 15 Malo žen je takih, De b’ Jezus pri njih stal. Mi smo trije bratje po ladjo vina šli. 59ii- (Z Grahova na Tolminskem.') En pobič je pritekel Dol naz Oberštajerje, Mi pošto je prinesil, De j’ vince ratalo. 5 ’Na tič’ca je priletela Von z Graca nemškega, Prav lepo nam je zapela Od vinca sladkega. Le pimo, bratje, vince, 10 Naj voda na stran’stoji; Naj pije voda le gospoda, Ki za vince ne trpi. Tako dolgo smo ga pili, De je Jezus memo šel, 15 Tajsto uro smo zamudili, De bi bil pri nas ostal. Bog oče, Sin in sveti Duh Bratec, moz’ ti Bog! Mi smo pa tri bratje 20 Po 'no ladje vinca šli. Ladica se je razbila, Vince je po vodi šlo: Zdaj bomo vodo pili, Ker za vince dnarcev ni. 5912. (Z Oblok.) Mi smo pa le trije bratje, Mi smo pa le trije bratje, Vince radi pijemo; Vince radi pijemo. 5910. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke. 59 ”■ Zapisal Anton Črv. — Iz njegovega rokopisa B, št. XXIII. Na¬ tisnil jo je Zakrajšek v Goriškem letniku (1864) str. 215—216 s temi razločki: 11 vodo . . gospoda — 21 Ladjca — 22 vinco. Glede konca primerjaj naslednje pesmi. 5912. Zapisal Janez K o košar. — Iz njegove zbirke. III.—IV Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5913—5916. 453 5 Tako dolgo smo ga pili, Da je Jezus mimo šel, Da smo uro zamudili, Da bi bil pri nas ostal. Mi smo pa le trije bratje 10 Po ’no ladjo vina šli, Ladja se je pa razbila, Vino je po vodi šlo. Pa bratje, le pimo vince, Voda naj na stran stoji; 15 Gospoda naj pije vodo, Ker za vince ne vterpi! (Iz 5913- Gorenjih Radolj.) Sma se braci skop zbrali, Pa ana ladje vinca šli, Pa se je nam ladje uta(pila), Vince je po vodi šlo. 5 Se sma brati u gorci astali, De je Jezos momi (šel), Še sma ga lepo prašil, De bi par nas astau. Pi ga, sestra, pi ga, bratec, 10 Pa le var, de pjen na boš, De se Jezos na zamireš, Žihar dobre vole boš. Pima, pima, braci, vince, Voda naj na stran stoji: 15 Naj pije gospoda voda, Kir za vince na tarpi. Pima, pima, braci, vince, Ani glažek al pa dva O min Jezosa, Marije 20 In tod svitiga Jožefa! 59*4- (Iz Motnika.) Ker smo uro zamudili, Ko je Jezus memi šel. Pimo, pimo, braci, vince, Naj le voda tam stoji, Naj gospoda vodo pije, Ki vinca ne terpi. 5 Zdaj smo pili bratci vince, Ki smo se opijanili, Jezus noj Marija 10 In troštar sveti Duh, Ki nas vižaš in vodiš, Vsaki stvari špižo daš! 59I5- (Z Blok pri Cerknici.) Le, bratci, voduo pijmo, Nej vince tam stoji, Nej gaspuoda vince pije, Ko ze dnarce ne trpi. 5 Pa ribce vodud pijuo, Pa nič ne zapijud, Pa vuoda se skali, Pa ribcam dudbru štiri. Ptica poje o pšeničnem klasu in sladkem vincu. 5916. (Kranjska.) Ena ptič’ca perletela Prav lepo mi je zapela Iz dežele Indije, Od pšeničniga klasu. 5913 . Zapisal Jožef Androjna. -— Iz njegove zbirke /. št. / 5 . 5914 . Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I. 44. 5915 . Zapisal Izidor Modic; pel Karol Zadnik, ki jo je slišal doma pn Lužarjih. — Iz Modčeve zbirke št. 105. Pač pomešana — od anhalkohollka . 5916 . Zapisal Mat. Ravnikar-Poženčan. — lz P P. str. 37—38- 1 repis v VP. II. št. 10g se loči, ne glede na naglasna znamenja vi apostroje, v tem: 454 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5917, 5918. 5 To pač ni klas pšeničen, To je Jezusov telo, Per vsaki sveti maši Bogu je darvano. Ena ptič’ca perletela 10 ’Z dežele štajarske, Prav lepo je zapela Od vinca sladkiga. To ni blo sladko vince, Li Jezusova kri, 15 Per vsaki sveti maši Se pred nami spremeni. Pijmo li mi, bratci, vince, Voda naj na stran’stoji: Naj gospoda pije vodo, 20 K’ za vince ne terpi. Še vsacimu en glažek Vinca nalit stoji, Primi li ga z’ ročico, Noj na serce si ga zlij. 25 Saj brez skerbi piješ vince, De li pijan ne boš, Saj ti Jezus ne zameri, Če si lih koražen boš. 5917 - (Iz begunjske okolice na Gorenjskem.) Ana tičica je prleteva Iz dežele ogrske, Sprelepo je zapeva Od hribca sončnega: 5 »Na njem rožca rase, R’men4 všeničica. Na njem rožca rase, R’men& všeničica. Obena sveta maša, 10 Brez nje ne bere se, Pri vsaki sveti maši Se Jezus v kruh spremeni. Ana tičica je prleteva, Z dežele štajerske, 15 Sprelepo je zapeva Od vinske trtice: »Obena sveta maša Od nje ne bere se, Pri vsaki sveti maši, 20 Je Jezusova kri!« Le pijmo, bratje, vince, Nej voda tam stoji: Nej pije vodo gospdda, K’ za dnarce ne trpi. 25 Le bodmo dobre volje, Svet’ pismo nam veli: Kater so dobre volje, Bodo izveličani. Perjev bodem za gvažek, 30 Pozdravljico bom napiv, De b’ mo ga Jezus požegnov, Temo, k mo bom naliv! 5918. (Iz Doba.) Ena tičca perletela Eno pesmico zapela ’Z dežele štajerske, Od vinske tertice: 1, 9 tičca — 3 mi je] je bla — 4 kvasu — 5 kvas — 8 Bogu je] To je gori — u je] je bla — 12 Od] Od tga — 13 To] To ti — 14 Li] To je — 17 le — 19 pje — 21 vsaktmu — 22 Vinca] Vinca tu — 23 le — 26 pijan] vpjanil se. — Pesem je natisnjena v SPKN. II. 136 —/37 s temi premembami, ne glede na naglasna znamenja in apostrofe: 1, 9 ptila priletela — 2 Indie — 5 To] Pa to — 7 Per] Ki pri — 10 štajerske — n je] mi je — 13 bilo — 14 Le — 15 Pri — 18 naj na] na — 20 Ker — 21 en glažek] eno kup’co — 22 nalita — 23 za r. — 24 No — 26 le pijen — 28] Če korajžen ravno boš. — Zapis v Zlogarjevi zbirki A prepisal iz lično pisane zbirčice r. župnika v Selcah«-) je prepis iz SPKN. 5917. Zapisal Ant.Jeglič. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica str. 25. 5918. Zapisal A. Kastelec. — Iz njegovega rokopisa, hranjenega v njegovi ostalini. V v. g je nam. rmena iz nastopnega verza vzeta beseda dodli (= dodeli). III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5919. 5920, 5921. 455 5 »Prelepa vinska terta, Kir vince nam rodi, Per vsaki sveti maši Je Jezusa resna kri. Prelepa ušenica rmena, 10 K nam leta kruh dodli: Per ofru svete maše Tud mašnik ga ožvl.« Boga mi zahvalimo Za vince presladko, 15 In pimo ga po ’n’malo, Korajžni bodimo! Če jeza ali žalost Živlenje nam greni, Pa 'nmalo vinca pimo, 20 De b’ spet veseli bli. To sladko vince žalost V vesele spremini, Vse hudo se pozabi, Veselga mene stri. 5919 - (Iz Ihana.) Ana tička pirleteva Iz deževe štajarske, Prelepo ja zapeva Iz hribca sončnega: 5 Vad ušiničinga kuasa, K’ja Jizosu tivi: Pir vsaki, sveti maši Ja guar vifrani. Jin tud’ vad vinske tarte, 10 K’ja Jizosova kri: Nobena sveta maša Bres tiste brana ni. Bratic, le pij vince, Le merki, di p’jen na boš, 15 Sej t’ Jizos ne zameri, Či duabre vile boš. Bratic, le pij vince, Nej vada tam stuji, Sej smo tud’ mi povablen’, 20 Di b’ duabre vile bli! 5920. (Iz Cerkna.) Na tičca j’ priletela Z dežele štajerske, Sprelepo m’ je zapela Od Šajne solnčnega: 5 »To pšenično klasje Je Jezusov’ telo, Pri vsaki sveti maši Je gor povzdigneno. Tud ta vinska terta 10 Je Jezusova kri, Pri vsaki sveti maši Se izpremeni.« Le pij, o bratec, vince, Glej, da pijan ne boš, 15 Saj Bog ti ne zameri, Če dobre volje boš! Le pijmo, bratje, vince, Voda naj na stran stoji, Saj voda je že zdrava, 20 Pa v srcu dobra ni! 5921. (Z Gorjanskega na Krasu.) Lybo Senično kldsje Per wsdki svičti mdši Je Jlessrrvvo t«lu: Je yor povvzdl^njeno. 5919. Zapisal Anton Breznik; pela Jurčetova Micka. — Iz Breznikove zbirke V. št. 32. 5920. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegovega rokopisa. 5921. Zapisal Karel Štrekelj; pela Marijana Kralj. — Iz moje zbirke. 456 III. — IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5922, 5923, 5924. 5 Pr«lyba vinjska trta J« Jlezusavva kri: Wobčna svičta maša Bras taja 0« m«ni. Li pit«, bratjf, vin«, 10 /Tj, df p«jan n« boš: San Buh ti n« z«mičr«, Kar dobra wdljt b6š. . In rldžtk zdrieb/a vinca Prat sabu yk jumaš: 15 Prim ya w toja. ročici, Na src« si ya wli. Pr«lyba vinjska trta J« truošt m6j"/d sred: Duor j«' tu trtu \vsedu, 20 J« tvdi pti-jatu muj! 5922. (Dolenjska.) Ana tičca perletela Iz duže(le) štajerske, Prou lepo mi je zapela Od hribca sončniga; 5 Od hribca sončniga, Od nove gore, Od zreliga vinca, Kje farbe prov lepe; Od pšeničniga klasa, 10 Tu je Jezusovu telu, Per vsaki sveti maši Je gori ofranu. Preluba vinska terta, Tu je Jezusova kri, 15 Nobena sveta maša Brez tega ne mini! Poglejte zdej, kristjani, Oh kaj se tam godi: Per vsaki sveti maši 20 Se Jezus spremini. Pite, pite, bratci, vince, Nej voda tam stoji, Zato smo sem povableni, De b’ dobre vole bli! 5923 - (Iz Adlešič.) Tičica je priletela Iz dežele štajarske, Prav lepo je zapela Od hribca solnčnega. 5 Od t’ga Seničnega klasa, Ki je Jezusovo telo, Ki nobena sveta maša Brez tega ne mini. Tičica je priletela 10 Iz dežele štajerske, Prav lepo je zapela Od te vinske trtice. Od te vinske trtice, Ki je Jezusova kri, 15 Ki nobena sveta maša Brez tega ne mini. Ana tička perletela Z klasa pšeničniga, Prelepo je zapela Od hribca sončniga. 59 2 4 ' (Od Braslaveč.) 5 To ni nobjana tička, Je Jezusov telo, Ker per vsaki sveti maši Je gori ofrano. 5922. Zapisal Andrej Fajdiga. — Iz njegove okoli l. 1834. pisane pesmarice, ki mi jo je poslal v porabo Fr. Levec. 5923. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz » Bisernic « I. št. 13S. 5924. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Jožefe Vodlak I. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5925, 5926. 457 Preljuba vinska terta 10 To je Jezusova kri, Ker nobena sveta maša Brez tizga na meni. Če piješ, bratec, vince, Le glej, de pjan na boš, 15 De ti Jezus na zameri, Če dobre vole boš. Le pima, bratci, vince, Nej voda tam stoji, Zato smo sam parrajžali, 20 De b’ dobre vole bli! 5925 . (Iz Frama.) Na ptica priletčla V’ deželo štajarsko, Še prelšpo je zapčla Od hribca solnčnega: 5 »Preljuba vinska terta, Ti si Jezusova kri, Ker niedna sv^ta meša Brez tebe ne mini! Preljubi klas pšenični, 10 Ti si Jezusovo tčlo, Ker pri vsaki sveti meši Si gor povzdignjeno! Le pijmo, brati, vino, Vari, da pijan ne bpš: 15 Vsej ti Bog ne bQ zamčril, Če dobre volje bQš! (Od Oj vtiča priletela Z dežele vogrske, Prelepo je zapčla Od klasa pšeničnega. 5 Kaj pa nam on pomeni? Je tčlo Jezoša, Pri vsakšoj svetoj meši K nebesam zdignjeno. Oj vtiča priletela 10 Z dežele štajarske, 5926. Cerovca.) Prelepo je zapela Od vinca sladkega. Kaj pa ono pomeni? Je krvca Jezdša, 15 Pri vsakšoj svetoj meši Se vino spremeni. Oj primi, bratec, ročko No sladko vince pij, S pravoj rokoj jo primi, 20 Na srce si ga vlij ! 5925. Zapisal Oroslav Caf; pela Uršula Kotnik. — Iz CO. I. 7/. V v. 4. je napak pisano krivca nam. hribca. 5926. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. g. 214 (108), kjer je pri¬ pisan ta-le melodije načrt: Vrazov prepis v VO. I. gg se loči od zgoranjega natiska v tem: 1. 9 Oj vtiča je prletela •— 4 pšeničnoga — 7, 15 Pr vsakšnoj — 9 prletela— 16] V krvo spremenjeno — 17 ročko] krožo — 18 spij. — Od tega prepisa se* loči Vrazov v VO. XVIII, knjiž., 23 v tem: 1, 9] Vtiča je perletela — 2 vogerske — 6] Je Jezusa telo — 7 Per — 12 sladkoga — 14 kervca Jezuša — 15 Per vsakšoj — 16] K nebesam vzdignjena — 17—20 manjka. 458 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5927, 5928, 5929. 5927 - (Od Sv. Antona na Pohorju.) Na tička prletela Sam s hriba sunčnega, Prav lepo je zapela Od trsa vinskega: 5 Prežlahtna vinska trta Je Jezusova kri, Nobena sveta meša Brez tega ne mini. Klasaste pšenice xo Je Jezusovo telo, Pri vsaki sveti meši Je za nas gor ofrano. Le pijmo, bratci, vince, Naj voda tam stoji: 15 Gospod naj vodo pije, Ker za vince ne trpi. Le pijmo, bratci, vince, Naj voda tam stoji: Zato smo vkup povabljeni 20 Da b dobre volje bli. Juhe! Zato smo vkup povabljeni Da b dobre volje bli! 5928 (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Čebelica priletela Z dežele jiitrove, Prelepo nam zapela Od kruha belega. 5 Kaj pa ti kruhič pomeni? Je Jezusovo telo; Pri vsakoj svetoj meši Se bode ofralo. Čebelica priletela 10 Z dežele jutro ve, Prelepo nam zapela Od vinca sladkega. Kaj pa to vince pomeni? Je Jezusova kri; 15 Pri vsakoj svetoj meši Na oltarji se zavži. Čebelica priletela Z dežele jutro ve, Prelepo nam zapela 20 Od sveče žegnane. Kaj pa ta sveča pomeni ? Je Jezusovi križ; Pri vsakoj svetoj meši Na oltarji tam gori. 25 Čebelica priletela Z dežele jiitrove, Prelepo nam zapela Od križa svetega. Kaj pa križ sveti pomeni? 30 Je Jezusova smrt; Pri vsakoj svetoj meši Na oltarji ponavla se. Čebelica priletela Z dežele jiitrove, 35 Prelepo nam zapela Od kelha zlatega. Kaj pa ti kelh pomeni ? Je Jezusova grenkost; Pri vsakoj svetoj meši 40 Jo mešnik ponavlajo. . 5929 . (Štajerska.) Je ptička priletela Mi lepo je zapela Z dežele štajerske, Od vinske tertice. 5927. Z,apisal J. Stibler. — Iz njegovega rokopisa št. 8. 5928. Zapisal J. Krajnc; narekovala Fr. Perša. — Iz Krajnčeve zbirke. 5929. Neznanega zapisovavca. — Iz Drobtinic VIII. 277— 274; -opo starej pesmi«. Ta predelek je tam, koder so bile Drobtinice zlasti razširjene, III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5930, 5931. 459 5 Prelepa vinska terta, Sam Bog te je vsadil, In Jezus v evangelju Je tebe počastil. Jo kmetič obdeluje, 10 V vinograd zasadi, Kamor sam Jezus kliče Na delo vse ljudi. Prežlahtna vinska terta Pa grojzdja obrodi, 15 In z grojzdja vince teče Za Jezusovo kri. Rumeno sladko vince, Naj vsaki te časti, Nobena sveta maša 20 Brez tebe brana ni. Nobeno ženitvanje Brez vina ne mini, In Jezus v Galileji Iz vode ga stori. 25 Le pij, moj bratec, vince, Naj voda tam stoji; Da bi se veselili, Smo sem povabljeni! Ti tudi, sestra, vince 30 Po pameti zavži, Saj Jezus ne zameri, Če dobre volje si. Prijatli, pijmo vince, Zahvalimo Boga, 35 Očeta pa prosimo, Da nam požegna ga! 5930- (Od Sv. Antona v Slov. gor.) Ptička je priletela Z dežele štajerske, Prav lepo je zapela Od vinske trtice: 5 Preljuba vinska trta, Ker grozdje nam rodi, Vun z grozdja vince teče Za Jezusovo kri. Preljuba vinska trta, 10 Sam Bog te je vesel, V Jezusovem evangelji Je tebe počastil. Kmetič te obdeluje, Vinograd zasadi, 15 Kamur nas Jezus kliče Na delo vse ljudi. Oj človek, če ga piješ, Po pamet ga zavžij, Saj Jezus ne zameri, 20 Če dobre volje si! 593i- (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) Tička je zletela Prelepo je zapela Iz klasa pšeničnega, Od srca Jezusovga! prešel med ljudi. Skoraj nič (razen malenkosti) se ne loči od njega zapis Jožefa Krajnca od Sv. Jurija na Ščavnici (narekal JoieJ Kvas; v. 7.' evangelmi) in pa zapis Urše Košak od Sv. Martina na Paki (v prepisu Fr. Praprotnika). V drugem prepisu Praprotnikovem iz neke mozirske zbirke je razlika samo v tem, da prihaja 3. stroja pred 2. V tretjem Praprotnikovem prepisu iz zbirke od Sv. Andreja pod gorami manjkajo zadnje tri stroje. Na zgoranjem predelku sloni pač tudi naslednja številka. 5930. Zapisal Avg. Lah. — Iz njegove zbirke št. 46. — Zapis Filipa Miklavca s Pohorja se loči v tem: 6 Ker . . . nam] Kir ... še — 11 V] Ob — 13] Kmetič obdeluje — 15 Kamor — 17] Človek, č. g. p. — 18] Le po P- ga zavži — 19 Saj] Saj ti. Zapis Neže Srienc s Suhe na Koroškem (v njem zbirki št. 5 in v zbirki Jurija Luleka I. št. 40) se loči od goranjega natiska v tem: 1] Tička je prletela — 2 štajerske — 6 Kjer — 9 Preluba — 14] V vinograd z. — 15 Kamor — 16 ludi — 19] Saj Bog ti ne zameri. 5931. Zapisal Fr. Praprotnik. — Iz njegove zbirke. 460 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi, D. 5932—5935. 5932 . (Prevoje pri Brdu na Gorenjskem.) Pijmo, bratje, vince, Naj pije gospoda vodo, Naj voda tam stoji: Za vince ne trpi! Pijmo, bratci, vince, Naj voda koj stoji: 5933 - (Iz Frama.) Naj gospoda vodQ pije, Ko za vince ne terpi! Tri kaplje krvi Jezusove. 5934 - Na polji, na polji ’Na hiš’ca stoji, Ta hiša je lepa Je Jezoševa. 5 V tej hiši, v tej hiši ’Na miza stoji, Ta miza je lepa, Je Jezoševa. Na mizi, na mizi 10 En keleh stoji, Ta keleh je zlat, Je Jezošev brat. V tem kelhi, v tem kelhi Tri kaplje krvi, 15 Tri kaplje krvi, So Jezoševe. Prva kaplja je pala Na žitno polje, (lz Grgarja.) Šenično polje, 20 So Jezoševe. Druga kaplja je pala Na vinske trte, Na vinske trte, So Jezoševe. 25 Treča kaplja je pala Na v’soke gore, Na v’soke gore, So Jezoševe. Pr zadnji večerji 30 Je jogru dvanajst, Je jogru dvanajst In Jezoš trinajst. Le pimo, le pimo En glažek al dva 35 V imeni Marije I svet’ga duhd! 5935 - (Z Grahova.) Na polji, na polji ’na hiš’ca stoji, Ta hišca je lepa, ker je Jezusova. V hiš’ci, v hiš’ci ’na miz’ca stoji, Ta miz’ca je lepa, ker je Jezusova. 5932. Zapisal Ant. Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 5933. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 60. 5934. Zapisal Matej Trnovec. — Iz njegove zbirke str. 36 —37. Pesmi tega naslova so postale napitne pač vsled verzov 2g — 40, ki manjkajo v mnogih varijantah. 5935- Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. 17. Natisnjena je v Zakrajšekovem » Goriškem letniku « 1864, p. 221 s to važnejšo premembo: 7 V kelihu, v kelihu — 9, 10 žitne. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5936, 5937. 461 5 Na miz’ci, na miz’ci en kelih stoji, Ta kelih je zlat, ker je Jezusov brat. V kelhu, v kelhu tri kaplje krvi, Tri kaplje krvi, ki so Jezusove. Ta prva je padla na žitno polje, 10 Na žitno polje, ki so Jezusove. Ta druga je padla na vinske trte, Na vinske trte, ki so Jezusove. Ta treka je padla na visoke gore, Na visoke gore, ki so Jezusove. 5936 - (Z Banjšic.) Na strenci, na strenci ’na hišca stoji, Ta hiš’ca je lepa, je Ježušova. V tej hišci, v tej hišci ’na mizca stoji, Ta miz’ca je lepa, je Ježušova. 5 V tej mizci, v tej mizci en kelih stoji, Ta kelih je zlat, ker je Ježušov brat. V tem kelhu, v tem kelhu tri kaplje krvi, Tri kaplje krvi, ki so Ježušovi. Ta prva je padla na visoke gore, 10 Na visoke gore, ker so Ježušove. Ta druga je padla na vinske trte, Na vinske trte, ker so Ježušove. Tretja je padla na žitno polje, Na žitno polje, ker je Ježušove. 15 Pri zadnji večerji je stril testament, Jogrom je 'zročil ta svet zakrament. Je jogrov dvanajst, je jogrov dvanajst, Je jogrov dvanajst, je Jezuš ta trinajst’. 5937 - (Iz Levpe nad Kanalom.) Na pranci, na pranci ’na hišca stoji, Ta hišca lepa, kjer je Jezusova. V hišci, v hišci ‘na mizca stoji, ’Na miza stoji, kjer je Jezusova. 5936. Zapisal Ivan Humar. — Iz njegove zbirke (oddelek »Svete pesmi« št. 6). Kaj je strenca, oziroma pranca nastopne številke? Pač nerazumljeni lokal travnicž, ki bi se zdaj izgovarjal trarvnci = travniku. 5937- Zapisal]. Cej an; pela Marija Šuligoj. — Iz CejanovezbirkeIV.št. 5. 462 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5938, 5939. 5 Na mizi, na mizi je en kelih lep zlat, Kelih lep zlat, kjer je Jezusov brat. V kelhu, v kelhu so tri kaplje krvi, Tri kaplje krvi, kjer so Jezusove. Ta prva je padla na žitno polje, 10 Polje so lepe, kjer so Jezusove. Ta druga je padla na vinske trte, Na vinske trte, kjer so Jezusove. Ta trejča je padla na visoke gore, Gore so lepč, kjer so Jezusove. 15 Pri zadnji večerji je Jezus storiu testament, Postaviu svet zakrament; Pri zadnji večerji je blo jogrov dvanajst, Jezus je trinajst. 5938 . (Iz St. Andreža pri Gorici.) ’Na hišca, na hišca na trauniki stoji, Na hišca lepa, kjer je Jezusova. U ti hišci, u ti hišci je en kelih lep zlat, En kelih lep, kjer je Jezusov brat. 5 U tem kelhi, u tem kelhi so tri kanci krvi, Tri kanci krvi, kjer so Jezusovi. Ta prvi je padel na visoke gore, Na visoke gore, kjer so Jezusove. Ta drugi je pa padel na vinske trte, 10 Na vinske trte, kjer so Jezusove. Ta treči je padel na jogrov dvanajst, Na jogrov dvanajst, kjer je Jezus trinajst. 5939 - (Z Gorjanskega na Krasu.) Tamle je no puljce, Puljcs žIeynano, Nrcsrt taja. puljca J« vsrtič woyr«jen. 5 N«srt ti^d Virtiča Na misca zlata, Na misca zlatil, Sij je Jlezusavva! N« sriedi ti misci 10 Js «n kielih zlit, Jn kielih je zlat, Sfj js Jlezusovv sat! 5938. Zapisal J. Cejan; pela Marija Nemec-Lutman. — Iz Cejanove zbirke //. št. 52. 5939. Zapisal Karel Štrekelj. — Iz njegove zbirke. Premnogo oblik ni kraških. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. D. 5940, 5941. 463 Srlddi t«ya klelha Tri kanca, ksrvl, 15 Tri kanca, ksrvi, Ki s« J/dzussvi. T« pervi je padu N« rawno poljid, N« rawno poljie, 20 Ker šenica j-or ; — ^ — c/te: (bis), —— vi; (bis), —c* — (bis) (sic!) in je pripisan tale melodije načrt: Pozneje je Vraz v tekstu prenaredil s svinčnikom: 6 enkrat] na tož — 7—14] S kampelnom sem si * Lasi razčesavala; * S pantelni rokavce :5 Sem vezala. * Zdaj pa na stare dni * Dobri bi robje bili: * Oje joj oj * Z mojoj seroj glavoj ! — Po tem predelku jo je prepisal v VO- IV. 14; ta prepis se loči v tem: 1] Bila sem stara d. 1 . — 2] Pa sem se navčila že v klet — 4] Lepih pajbov lubit — 5 Prelubi moj mož — 6] Napij mi en tčž. — 7, 8] S kampelni sem se razčesavala — g, 10] Pantelne v kiti vezala — 11] Zdaj pa na stare dni * Dobri bi robje bili: — 13, 14] Oj joj no prejoj * S mojoj s. g. 32 498 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. E. 6047—6050. 6047. (Štajerska.) Jas sam bila stara dvanajset let, Pa sem hoditi se navčila v klet Sladkega vinca pit, Pa pajbičov lubit. 5 Lubi moj mož, Napij mi en toš! »Pijanci so fest možje.« 6048. (Iz Dobrave pri Kropi.) Kovači in trkljači, Birtj^ so goljufi, Mlinarji tatje, Pijane’ pa fest možje! »Vino, ti si meni krivo!« 6049. (Iz Adlešič.) Dok sem imelbank,sem daval, 10 Po tri noči nisem spaval: Od keca do aduta, Dok sem ostal brez kaputa! Vino, vino, vinilo, Sinoč’ si me ginilo, Simo tamo turalo, I po blatu guralo. 5 O vino, vino, Ti si meni krivo! Da nisem tebe pil, Ne b’ ovde v blatu gnil. Na kaputi tristo krpa, Vsaki dužnik svojo drpa, 15 Vsaki dužnik svojo drpa, Da sem ostal brez kaputa Krčmar mi je včeraj suknjo vzel.« 6050. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Na sveti ne bom več veseja, Da me srce boli, Krčmar mi je včera siikno vzeja, Da penez mi fali. 5 Dokler sem kaki krajcar meja, Ti čas sem ba jaz brat, Zdaj pa sem znosa, kaj sem m ej a, Zdaj več me nema rad. 6047. Zapisal Franjo Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 1382 (z me¬ lodijo). Da pesem ni kranjska, kaze beseda pajbič. 6048. Zapisal Janko s piko. — Iz zbirke Franceta Francetovega IV. št. g. 6049. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz » Bisernic « I. str. 737. 6050. Zapisal Jožef Kranjc; nareko7ial T. Borko. — Iz Kranjčevega rokopisa. Sklopovuškati , zaušnice dajati , frniti .flattern, pfeifen‘. — Zapis Jožefa Tušaka od Sv. Antona v Slov. goricah se loči v tem: 1 vesel — 3 sukno vzel — 5, 7, 19 sen — 6 bil — 9 začel — n Krčmara sen — iz vse poj.] ga pozoblje — 13 lubico — 14 Obljubim — 17 Nesen — 18 žeja — 19 žjoj — 20 Kda — 23] Spokušiva me in zakleja — 24 in] ti — 25 še] še je — 26 Na pragi — 29 Oj — 31 Odzdaj — 32 doj — 26 van — 27 vošči — 39 vrag — 43 jega — 48 janjka joj. Narodnost pesmi je zelo sutnljiva. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. E. 6051, 6052. 499 Kaj zdaj sirota bom začeja, 10 Brez penez gol in nag? Krčmara sem že tak prekleja, Naj ga pozoble vrag! Zdaj prosim ga za liibico, Obltibim, dam platija, 15 Da bi jas mojo siiknico Nicoj nazaj dobija. Nesem več kak toto meja, Še toto mi je vzeja, Da sem se lehko ž njoj odeja, 20 Da je zlo mrzlo blo. Al para še mi je toto vzeja, In tiidi okoli viih Sklopoviiška in tak zakleja : »Ti lump in potepuh!« 25 Zdaj še hujši kakor pred Napravi mi pobeg; Z baboj sta me obadva Viinta vrgla v sneg. O prelubi oštarjaš, 30 Ne veš, kak ti grešiš; Do zdaj sem bij a tvoj pajdaš, No zdaj me doj vmoriš. Znanci moji, kaj ste to, Ki z menoj ste pili, 35 Krčmara tak nakrišpajte, Da se vam vse spošči! Kaj so porge, zbrište dol, Da on le ne dobi, Prež penez naj sam vran plati, 40 Le naj nas tožit gre! Dekline pajbare norijo, Dokler se noriti da, Okoli njega hodijo, Dokler kaj v mošnji ma. 45 Gda pa penez nema več, Te vina ne dobi. Te pa od njega vkraj beži, Da jajnka njoj frni. 6051. Zapisal Nikolaj Ivan Vrabl. — Iz njegove zbirke I. št. 36. 6052 Neznanega zapisovavca. — lz Scheiniggovih NPKS. št. 1027. Prim. ■št. 5807 in 5488. 500 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6053—6057. Voz in konje je zapravil. 6053- (Borovlje.) Pohlojte ta lumpa, Ki je snueči zalumpov Ta.ava, Ciev vuez n konjd! Vse zapravil in pognal. 6054. (Radiše.) Sem an paveršči sin, Sem pa falar spoznov, Sem zalumpov moj diev: Bom drhače živov. 6 o 55 - (Borovlje.) Vse sem zalumpov, Kaj bom za ’ne žavostne Vse sem zahnov, Bienahti mov! -»©€- Oddelek F. Različne druge pivske pesmi in pivske šale. Genealogija vina. 6056. (Od Bleda.) Bog je vstvaril zemljo, zem¬ ljico, zemljico, Bog je vstvaril zemljo, zem¬ ljico, tralala: Zemljica rodila trtico. Trtica rodila grozdka dva. 5 Grozdek je napolnil sodčka dva. Sodček je napolnil litra dva. Liter je napolnil glažka dva. Glažek je napolnil a bratca dva. 6057. (Iz Ihana.) Boh nam ja ustvaru zemilco, 5 Ferkla upijan’ta kelnar’co. Zemla ja rodiva tartico. Kelnar’ca vpijan’va druge Tarta ja rodiva grojzdka dva. ildi, Grojzdka napovniva ferkla dva. K’ jih tolkajn poh kopjo leži 1 6053. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. II. 1026. 6054. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1035. 6055. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1025. 6056. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke II. št. 22, kjer je tudi melodija. Vsaki verz se poje kakor prvi. 6057. Zapisal Anton Breznik; pela stara Tavčarica. — Iz njegove zbirke II. št. 102. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6058—6061. 501 Bog je pa vstvaril Zemljico, zemljico. Zemlja j rodila Trte dve, trte dve, 6058. (Gorenjska.) 5 Trta j rodila Grozda dva, grozda dva, Trta je rodila Grozdeka dva! 6059. Vrhnike.) (Z Bog je vstvaril zemljico, Oj zemljico, oj zemljico. Zemljica rodila je trtico, Oj trtico, oj trtico. 5 Trtica rodila je grozdka dva, Oj grozdka dva, oj grozdka dva. Grozdka dva napolnila sta Oj sodčka dva, oj sodčka dva. Sodčka dva napolnila sta 10 Oj ferkla dva, oj ferkla dva. Ferkla dva napolnila sta Oj glažka dva, oj glažka dva. Glažka dva napolnila sta Oj fanta dva, oj fanta dva. 6060. (Z Blok pri Cerknici.) Bug je^ustvaru zemlo, oj zemlico, Zemla je rodila trtico, pa trtico. Trtica rodila je grojzdka dva, oj grojzdka dva. Grozdčk je nepounu suodčka dva, oj suodčka dva. 5 Suodčkt nepounili, pa litra dva, oj litra dva. Literc je nepounu pa glažka dva, oj glažka dva. Glažka napojila bratca dva, oj bratca dva: Jest in pa muoj N. pijančka dva, pijančka dva. 6061. (Torovo d. Vodicah.' Boh je ustvaru zemljico. Zemlja j’ rodiva trtico. Trta j’ rodiva grojzda dva. Grojzdje j’ napovnu sodčka dva, 5 Sosčk je napovnu glaška dva. Glažek je napovnu pjanca dva, Ojladi, ojladja, ojlalala! 6058. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke K. Pleska št. 29. 6059. Zapisal Jožef Samotorčan. — Iz njegovega rokopisa 18 —/9. 6060. Zapisal Izidor Modic. — Iz njegove zbirke št. 16. — Pevec prvih 6 verzov je slišal peti pesem vojake; verz 7 —8 je dopolnil drugi pe7'ec. 6061. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke III. št. 14. Ista je v njegovi zbirki V. št. 52. 502 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6062, 6063, 6064. Bog je pa ustvaril Oj zemljico, oj zemljico. Tam za goro, tam za goro Pa škrjančki pojo, 5 Da moj’mu dekletu Zaspati ne bo. Zemlja rodila je Oj trska dva, oj trska dva. Oj grojzdka sta nalila Oj sodčka dva, oj sodčka dva. Oj sodčka sta nalila Oj glažka dva, oj glažka dva, 15 Oj glažka sta nalila Oj pijančka dva, oj pijančka dva! Oj trska rodila 10 Oj grojzdka dva, oj grojzdka dva. 6062. (Iz Tunic.) 5 6063. (Iz Male vasi pri Ljubljani.) Bogek je pa vstvaru zemelco, Zemelco, zemelco, Bogek je pa vstvaru zemelco. Tam za goro, tam za goro, Škerjančki, škerjančki, Škerjančki nam pojo Škerjančki so peli, So bili veseli, Za goro, za goro 10 Škerjančki pojo! 6064. (Iz Suhorja.) Bog nam je vstvaril zemljico — zemljico, Zemljica rodila trtico — trtico. Trtica rodila grozdeka — grozdeka, Grozdek je rodil mošteka — mošteka. 5 Mostek je rodil vinčeka — vinčeka, Vinček je rodil sodca dva ■—- sodca dva. Sodčki so rodili firklja dva — firklja dva, Firklji so rodili glažka dva —- glažka dva. Glažki so imeli bratca dva — bratca dva. — 10 Zdaj pa ga pijmo vsak en glaž — vsak en glaž, Da bo Jezus naš pajdaš! Zdaj ga pa pijmo vsak po dva — vsak po dva, Da bi tudi Marija bla! Zdaj ga pa pijmo vsak po tri — vsak po tri, 15 Da bi tud’ angčljci bli! 6062. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IV. št. ig. 6063. Zapisala Marija Pavlič. — Iz prepisa v zbirki M. Rodeta IX. štev. 33. 6064. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. Konec spada k št. 5554 d. in št. 3848 d. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6065—6068. 503 6065. (Iz ribniške okolice.) Zemljica rodila trtico. 5 Glažka dva sta napojila Trtica rodila grojzdka dva. bratca dva. Grojzdka dva sta napolnila Bratca dva sta napojila kel- sodčka dva. narca. Sodčka dva sta napolnila glažka dva. Trtica rodila, Grozda dva: Grozda rodila Barilca dva; 6066. (Belokranjska.) 5 Barilca rodila Glažka dva; Glažka nar’dila Prijat’lja dva. 6067. (Iz Dutovljan.) Bog je vstvaril zemljo, Oj zemljico, oj zemljico Trala, trala itd. Zemljica rodila 5 Oj trtico, oj trtico Trala, trala itd. Trtica rodila Oj grozdka dva, oj grozdka dva Trala, trala itd. 10 Grozdka sta napolnila Oj sodčka dva, oj sodčka dva Trala, trala itd. Sodčka sta napolnila Oj firklja dva, oj firklja dva 15 Trala, trala itd. Firklja sta napolnila Oj glažka dva, oj glažka dva Trala, trala itd. Glažka sta napolnila 20 Oj kelnarja, oj kelnarja Trala, trala itd. 6068. (Iz Cerkna.) Bog je vstvaril zemljico, oj zemljico, Bog je vstvaril zemljico. Zemlja je rodila trtico. Trta je rodila grozda dva. 5 Grozdi napolnili soda dva, Sodje napolnili firkla dva. Firkl napolnil glažka dva. Glažek je napajal bratca dva. Bratec je napajal kelnarco: 10 Bog jih požegnaj obadva! 6065. Zapisal Anton Zobec. — Iz njegove zbirke I. št. g. 6066. Zapisal A. B — n. v — Iz »Slovenskega Naroda « 1886. št. 2g, str. 3. 6067. Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegovega rokopisa. 6068. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegovega rokopisa. 504 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6069, 6070, 6071. 6069. (Podjunska.) Bog je pa stvaruv zemlico, zemlico, Bog je pa stvaruv zemlico. Zemla da rosico, rosico, rosico, Zemla pa da rosico. 5 Rosa da trtico, trtico, trtico, Rosa pa da trtico. Trta da grozda dva, grozda dva, grozda dva, Trta pa da grozda dva. Grozdje pa vince da, vince da, vince da, 10 Grozdje pa vince da. Piva ga borna obadva, obadva, obadva, Piva ga borna obadva. Piva ga borna vsak an gvaž, vsak an gvaž, vsak an gvaž, Piva ga borna vsak an gvaž. 15 Pruvi gvaž sliši Jakopu, Jakopu. Jakopu, Pruvi gvaž sliši Jakopu. 6070. (S Suhe.) Bog je pa vstvaril zemljico. 5 Roža rodila trtico. Zemlja rodila tratico. Trta rodila grozda dva, Trata rodila rosico. Da bova ga piva obadva. Rosa rodila rožico. _ 6071. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Bog nam je stvaril zemlico, zemlico, Bog nam je stvaril zemlico. Zemla je rodila trsa dva. Trs je rodija rozgi dve. 5 Rozga je rodila grozda dva. Grozd je rodija jagode. Jagode zlivajo vinčice. Vinček steče v glažeke. Zdaj ta ga pila obadva. 6069. Neznanega zapisonavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 763. 6070. Zapisal Jurij Lulek; pela Micika Kališnik. — Iz zbirke Lulkove I. št. 25, ki je zapisal tudi ta-le napev: ^ /T\ /T\ Bog je pa vstva - rov zem - lji - co, Bog je pa vstva - rov zem-lji - co, zem - lji - co. 6071. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala M. Cvetko. — Iz Krajnčevega rokopisa. Vsaki verz se poje kakor prvi. lit.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6072, 6073, 6074. 505 10 Zdaj ga že pijeta obadva. Zdaj sta ga spila obadva, Ne še sta ga spila obadva. Bog vaj poživi obadva! Zdaj ta ga spila obadva: 6072. (Iz konjiškega okraja.) Bog nam je stvaril zemlico, zemlico, Bog nam je stvaril zemlico. Zemla rodila trsa dva. Trsi rodili rozgi dve. 5 Rozgi ste rodili grozdeke, Grozdi pa zlivajo vinčice. Vince nataka glažeke. Prvi glažek je, bratec, tvoj. Drugi glaž je tvoj, sestrica. 10 Zdaj ’ma pila obadva! Zdaj ga že pijema obadva. Zdaj sta ga pila obadva. Bog nas živi zdaj vse! 6073. (Od Sv. Trojice v Halozah.) Bog nam je stvaril zemlico, zemlico, Bog nam je stvaril zemlico. Zemla rodila trsa dva, trsa dva, Zemla rodila trsa dva. 5 Trs je rodil rozgi dve, rozgi dve, Rozga rodila grozda dva, grozda dva. Grozd pa je rodil jagode, Jagode dajo vinčeka. Zdaj borna pila obadva, oba¬ dva: xo Bog naju živi obadva, obadva! Zdaj bota pila obadva, oba¬ dva: Bog vaju naj živi obadva, obadva! Zdaj pijmo vsi povprek: Bog nas naj živi vse poprek! 6074. (Od Sv. Trojice v Halozah.) En kmetič je zasadil Oj trsa dva, oj trsa dva: Pa tam za goroj, pa tam za goroj, Kiškrjančki, škrjančki pojejo. 5 Ta trsa sta rodila Oj rozgi dve, oj rozgi dve. Ti rozgi ste rodili Oj grozda dva, oj grozda dva. Ta grozda sta napolnila 10 Oj litra dva, oj litra dva. Ta litra sta napojila Oj fanta dva, oj fanta dva. Ta fanta sta napojila Dekline dve, dekline dve. 6072. Zapisal L. Stepišnik; poslal A. Kovačič. — Iz zapisovavčevega ro¬ kopisa. Kakor prvi verz se pojo vsi drugi. 6073. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 6074. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 506 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6075—6080. 6075. (Iz Cvetlina v hrv. Zagorju.) Bog mi je stvoril zemlicu, zemlicu. Bog mi stvoril zemlicu. Zemlica rojdi tersa dva. Tresek mi rojdi rozge dve. 5 Rozga mi rojdi grozda dva. Pervi mi bode Lenkici. Drugi mi bode Ferkecu. Bog nam poživi obedva! 6076. (Iz Vrbovca.) Rodila zemla trseka, Grozdek nam daje kaplicu: Rodil je trsek rozgicu. 5 Kaplica krčpi dušicu. Rodila rozga grozdeka, 6077. (Iz Samobora.) Marija rodila Jezusa, Jezus stvoril je zemlicu. Zemla rodila trsek je, Trsek rodil je rozgicu. 5 Rozga rodila grozdeka, Grozdek rodil je vinčeka : Nega mi piju brati dva, Nega mi plju sestre dve. 6078. (Iz Vrabča Rodno je nebo zvezdami, Puno je pole ovcami. Med njima stoji ovčarče, Nemu je ime Ivanek. — 5 Bog nama stvori zemlicu, Hrvaškem.) Zemla rodila trseka. Trsek je rodil mošteka, Moštek je rodil vinčeka: Nega mi piju brata dva, 10 Bog jih poživi obadva! Kranjski sin pije vin’. 6079. (Iz Krope.) Kranjski sin pije vin, Če jih ni, pa zaspi, Dokler dnarce ima; Z glavco dol pokima. 6080. (Iz Primostka v Belih Kranjcih.) Kranjski sin pije vin’, Če ga ni, pa zaspi, Če le gnarca ima; Z glav’co dol pokima. 6075. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 56. Kakor prvi verz se pojejo vsi drugi. 6076. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. III 63. Kakor prvi se poje vsaki verz. 6077. Zapisal Nik. Stokan. — Iz » Bisera « 59. 6078. Zapisal Franjo Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. 1385 (z mel.). 6079. Zapisal Ivan Mladič. — Iz njegove zbirke. 6080. Zapisal J. Barle; pela Tom. Anče. — Iz Barletove zbirke, kjer je pisana v zvezi s pesmijo »Fantje vi, men se zdi«, spadajoči k št. 1411. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6081—6086. 507 6081. (Iz Št. Jurija na južni železnici.) Kranjski sin Če ga ni, Pije vin, 5 Pa zaspi, Če le dnarce ima; Z glav’co dol pokima. (Poje se večkrat, pa vselej bolj tiho, nazadnje zopet prav glasno.) 6082. (S Pohorja.) Kranjski sin Ko jih ni, Pije vin, 5 Pa zaspi, Dokler d’narce ima; Z glav’co na mizo kima! 6083. (Sv. Trojica v Halozah.) Kranski sin Če jih ni, Pije vin, 5 Pa zaspi, Dokler dnarce ima; Z glavco dol pokima. »Pastirica krave pase.« 6084. (Kranjska.) Pastarica krave pase, Na planine’ pa rože rastejo, Pa uživa svoje špase: Moja dekle jih pa nabira. Pastir pa pravi: juhe, juhe! Puše ljček ti bom nardila, Na planine pa luštno je! I0 ]Sf a klobuk t’ ga bom pripela, 5 Na planine’ pa solnce sije, Z jedno zlato knofeljco, Na planine’ pa luštno je, Z jedno zlato knofeljco. 6085. (Od Bleda.) Na planincah luštno biti, 5 Tam je dosti mleka piti. Pastirc pa prav’: juhe, juhd! Na planincah luštno je!« Na planincah solnce sije, Ko dolince še megla krije. Pastarica krav’ce pase, Ona ima svoje špase. 6086. (Kranjska.) Na planincah luštno biti, Pastirc pa prav: »Juhd, juhd! Kjer je dosti vinca piti. Na planincah luštno je!« 6081. Zapisal Valentin Jarc. — Iz njegovega rokopisa. 6082. Zapisal F. M i k 1 a v e c. — Iz njegove zbirke 11 ., poslane Matici, St. 10. 6083. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 6084 Neznanega zapisovavca. — Iz Rodetove zbirke I. 26. Glede konca glej St. /592 d. 6085. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih SNP. II. St. 2 (str. g.), kjer je tudi melodija. 6086. Zapisal M. Rode; povedal Ant. Mrak. — Iz Rodetove zbirke VIII. St. 26. Verz 3. in 4. se ponavlja za vsako strofo. 508 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6087, 6088. 5 Pastirička kravce pase, Na planincah zibka teče. Ona ima svoje špase. Pastiričca nič ne reče. 6087. (Iz Trnova.) Pastarica ovce pase, Ona ima svoje špase. Pastirc pa pravi: »Hej juhe, juhe! Na planinci luštno je!« 5 Hojla drejla, hojla drejla, Hojla drejla, hojla dra. Na planinci luštno biti, Kjer je dosti vinca piti. 6088. (S Štajerskega.') Pastarička krave pase In si dela kratke čase. Pastirc’ pa pravjo: Juhe, juhe, juhe! (Juh!) Na planinci lušno je! 5 Pastirc pa pravjo: Juhe, juhe, juhe (Juh!) Na planinci lušno je! Na planinci je lušno biti, Ker imajo mleka piti. Pastirc pa pravjo: Juhe, juhe, juhe! (Juh!) 10 Na planinci lušno je! itd. Po planinci solnčke sije, Po dolinci toča bije. Pastirc pa pravjo: Juhe, juhe, juhe, (Juh!) Na planinci lušno je! itd. 6087. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. 6088. Zapisal Blaž Jurko. — Iz njegove zbirke št. vj, kjer je pripisana ta melodija: Veselo. ±=1 - =d S=e^=l!±S=a Pa • sti - ri - ca krav-ce pa - se In si de-la krat-ke ča - se Pa- (Juh) JS J. - iif ——«-—J—1 —j*— • — • — • — i —iF- —K—-K *-j 1 m —t=t= 'Z V '•> 'J stirc’ pa prav-jo: Ju - he, ju - he, ju - he, (Vrisk) Na pla-nin-ci - ■*— s— ritardando cresc. =Jc Ot ’ - V- * V \ **. luž-no je! (Refr.) Pa - stirc’ pa prav-jo: Ju -* .- 3= he, ju - he, ju- rrv (Juh) ligE -I—Il I N N J_ J J he (Vrisk) Na pla - nin - ci luž - no je ! mrnrn^ III.— -IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6089, 6090, 6091. 509 6089. (Iz Mozirja.) Kravarica krave pase 5 Na planinci je lušno biti, In si dela kratke čase. Tam je dosti mleka piti. Pastirc pa pravi :Juhe, juhe! Na laninci je lušno biti> Na planinci lušno je! Tam je dosti sira jesti . Po dolinci dežek lije, 10 Po planinci sonce sije. 6090. (Št. Jurij na južni železnici.) Pastarica krave pase 5 Na planinci je lušno biti, In si dela kratke čase, Ker je dosti mleka piti. Pastiiček pravi: He, juhe! N a pj an j nc j trava raste, Na planinci lušno je. p) a se j a j lbo brava pase. Trojno vino. 6091. (Od Cerovca.) Ker vozač če dober biti, Dobro more znat voziti Po gorah no po dolah No zelenih planinah. 5 Ja pa mam tri ljube, Vse tri so jako grube: Prva mi je Kata, Ki mi srce rata. Druga pa je Neža, 10 Ki mi srce viža; Tretja pa je Orša, Ki mi je najboljša. Kata je na pragi stala, S ključeki je cingetala, 15 S ključeki je cingetala, Sladko vinčece davala. Prvo je po groši, Pili do ga Mikloši, Drugo po šestici, 20 Pili do ga dekliči. Tretjo po sedmici, Pili do ga pajbiči, Pajbiči ne dikliči, Ki fletne so kak vtiči, 25 Štrto po taleri, Pili do ga balberi. Peto je po zlati, Pili do ga barati, Fratri no barati, 30 Ki so najbolj bogati! 6o8g. Zapisal Fr. Praprotnik. — Iz ?ijegove zbirke. 6090. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njenega rokopisa. Opomnja. Pesmi tega naslova so najbrž nemškega izvira. 6091. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. 14. Vrazov prepis v VO. XIX. v. 83 se toči ne glede na naglasna znamenja in e pred xom v tem: 4 pla¬ ninah]' travnikih — 8, 10 serdce — 12 boljša — 14, 15 klučeki c. (pozneje klu- čeki je c.) — 23, 24 manjka. — Vrazov prepis v VO. X. g se loči v tem: 1—4 Keri če forman biti * More znat voziti * Črez gore no dole * No zelene šume — 12 najboljša — 14, 15] S klučeki cingetala, * S klučeki cingetala — 15 vince — 23—24 manjka. 510 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6092—6095. 6092. (Iz ščavniške doline.) Micka na pragi stala, Cinglala, štimala, Cinglala, štimala, Da trojno vino ma. 5 To prvo ma po groši, Ki pijejo ti božni, Ti božni siromaki, Ki penez nimajo. (Na mestah se poje, kaj se mi To tretjo po desetici, Ki pijejo kmetiči, To drugo po šestici, 10 Ki pijejo hlapčiči, Hlapčiči, dikliči, Ki dnare imajo. Ta tretjo ma po guti, Ki pijejo jagruti, 15 J a gruti, po guti, Ki dnarce imajo, i bolje zdi:) Kmetiči, kmetice, 20 Ki dnare imajo. 6093. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Ta stara Marulečka Na pragi je stala, Je s kliiči cinglala, Da trojno vino ma. 5 To prvo je po groši, Kaj pijejo ti božni, Ti božni siromaki, Ker penez nemajo. To drugo je po šestici, 10 Kaj pijejo pajbiči, Pajbiči, dekliči, Ki vkiiper hajajo. To tretjo je po tolari, Kaj pijejo talori, 15 Talori, baroni, Ki z vinom handlajo. 6094. (Iz Središča.) Micka na pragu stala, Je s klučenco cinglala, Cinglala, se štimala, Kej trojno vino ma. 5 To pervo je po groši, Ga pijejo ti ubožni, Ti ubožni siromaki, Ki penes nimajo. To drugo j po desetici, 10 Ga pijejo pejbiči, Pejbiči no dekliči, Ki se vkuper shajajo. To tretje po taleri, Ga pijejo fileri, 15 Fileri, oficeri, Ki penes imajo. 6095. (Iz St. Jurija na južni železnici.) Kdor hoče furman biti, Čez hribce, čez dolince, Ta mora znat voziti: Po ravnih cesticah. 6092 . Zapisal I. Bur car. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je dal Miklošič. 6093 . Zapisal Jožef Krajnc; narekoval Andrej Čagran. — Iz Kraj n - čerega rokopisa: »1 0 besedici ,talor‘ mi ni vedel nikdo nič povedati.* Primerjaj balberi v št. čopi in fileri v nastopni številki. Vkuper hajajo je haplologija iz vkuper perhajajo. 6094 . Zapisala Treza Pošepl. — Iz njenega rokopisa, ki mi ga je poslal M. Slekovec. Fileri = fireri (Fiihrer). 6095 . Zapisala Zinka Kavčičeva; narekala Tereza Pustivšek. — Iz njenega rokopisa. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6096, 6097. 511 5 Na pragu je stala kelnerca, Je s klučami igrala, Igrala in štimala, Da trojno vince ma: To prvo je po groši, 10 Ga pijejo sirošni, Ga pijejo sirošni, Ki gnarca nimajo. To drugo po šestici, Ga pijejo fantiči: 15 Fantiči in dekliči Se tam spoznavajo. To treko po goldinarji, Ga pijejo le mlinarji, Alj mlinarji, mlinarji 20 Pšenico meljejo. Še jeno je po kroni, Ga pijejo baroni: Baroni so kojoni, Ker nič ne plačajo. 6096. (Kranjska.) jez im&m pa ljub’ce tri, Vse tri so lepe, mlade, Pa mene imajo radč. Naj perva njih je Katra, 5 Ki moje serce m&rtra. In druga je pa Urša, K' moje serce boljša, In trčtja njih je Nčža, Ki moje serce včže. 10 Na pragu je stala S ključmi škrabotljala, Za sladko vince dala. Narpervo je po grošu, Ki ga pijejo ubozi; 15 Drugo je po šestici, K’ ga pijo fantiči, dekliči, Ki dnarce im&jo. In tretje je po kroni, Ki ga pijo baroni, 20 K dnarce imajo. 6097. (Kranjska.) Kelnarca je na pragu stala, In se s ključeki igrala, Igrala, bahala, In trojno vince toč’. 5 Ta prvi je po groši, Ga pijejo ta boljši, Ta boljši, ta boljši, Ki dnarce imajo. Ta drug’je po dvojači, 10 Ga pijejo berači, Berači, berači, Ki dnarca nijmajo. Ta tretji je po petici, Ga pijejo fantiči, 15 Fantiči, dekliči, K’ se tam spoznavajo. Ta četrti je pa po cvancgarci, Ga pijejo vsi vandrovci, Vsi vandrovci, vsi vandrovci, 20 K’ po svetu vandrajo. Ta peti je po denarji, Ga pijejo lončarji, Lončarji, lončarji, Ki lonce delajo. 6096. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN. 11 .103 — 104. Mnogo ua- glaskov je napačnih. 6097. Zapisal Matej Sitar. — Iz zbirke Dav. Pelelina I. 10 — n, kamor je prepisana iz »Domačih vaj* alojzijeviških. 512 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6098, 6099. 6100. (Iz Moja djekle je Nežka, Ko mi pušelček veže, Ko bi Neža ne b’la, Bi pa moja ne b’la. 5 Moja djekle je Ančka, Ko pri meni rada spančka, Ko bi Ančka ne b’la, Bi pa moja ne bda. 6098. Motnika.) Moja djekle je Mica, 10 K je rudečega lica, Ko bi Mica ne b’la, Bi pa moja ne b’la. Moja djekle je Jera, K’ mi kamrco odpera 15 Ko bi Jera ne b’la, Bi pa moja ne b’la. 6ogg. (Iz Gribelj v Belih Kranjcih.) Tri lubce ’mam zbrane, Vse tri bi me rade: Prvi imč Urša, Srce mi hujša: 5 Drugi ime Ane, Srce mi varje; Tretji ime Bare, Srce mi rani. Pod lipco zeleno 10’Kelnarca stoji. »Ti kelnarca mlada, Po čem boš vince dala?« »To prvo po groši, Ga b’ jo pili ta gorši, 15 Ta gorši po groši, Ki d’narca imajo. To drugo po petici, Ga b’jo pili fantiči, Fantiči, dekliči, 20 Ki d’narca imajo. To tretje po goldinar!, Ga bojo pili mlinari, Mlinari po goldinari, Ki d’narca imajo. 25 To četrto po kroni, Ga b’ jo pili baroni, Baroni po kroni, Ki d’narca imajo!« 6lOO. (Od Bleda.) Jest imam tri ljubce, Vse tri so lepe rožce. Tidreja, tidreja, Tidridi deja dom! 5 Vse tri so lepe, mvade, Vse tri me imajo rade! Ta perva je pa Katra, K’ moje serce matra. Ta druga je pa Urša, 10 K’ moje serce gurša. Ta treka je pa Neža, K’ moje srce viža. Neža je na pragu stava, S ključami je škravbotava. 15 S ključami je škravbotava In za svahko vince dava. Ta pervi je po groši, Ga pijejo ti vbojžš, Ti vbojžč, ti vbojžč, 20Ki dnarjev nimajo. Ta drugi je po petici, Ga pijejo fantiči, Fantiči, fantiči, Ki darce imajo. 6098. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. II. 0—10. Prim. 6og6. 6099. Zapisal Janko Barlž. — Iz njegovega rokopisa. 6100. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVII. 7, 4. »Krona =Kronen- thaler«. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6101, 6102. 513 25 Ta treki je po kroni, Ga pijejo baroni, Baroni, špijoni, Ki ckine imajo. Ta glažek je zdaj prazin, 30 Mi gremo pa narazin, Narazin, narazin, Ki nas več nazaj ne bo ! Birt nam rajtingo deva, Midva bova sovo vzeva. 35 Tidreja, tidreja, Tidridi dej a dom ! Birt nam rajtingo piše, Midva greva zdaj od hiše, Od hiše, od hiše, 40 Ki naj več nazaj na bo! 6lOl. Grahova na Tolminskem.) (Z Kdor hoče mlad furman bit’, More znat prav vozit Po polji in po cesti, Po vsakterem mesti. 5Mlad furman tri ljubce imd: Ta prva je v Logac’, Druga v Nemškem Grac’, Treka v Ljubljani beli. Mlada ljubca v pragu stala, 10 Z ključki je brenketala, Z ključeki je brenketala, Trojno vince je tabernala, Prvo je po petac, Pijejo ga sromač’; 15 Drugo vince po petič, Pijejo ga fantič’, Fantiči in dekliči. Treče vince po kron’, Pili ga bodo baron’, 20 Baroni buškaroni! Za mizo sedi moder mož. 6102. (Sv. Anton v Slov. Goricah.) Zahvalmo, zahvalmo mi naš’ga Boga, Ker nam je dal to žlahtno blago, Ker nam je dal to žlahtno blago, Tega zibenozibcigara! 5 Zibenozibcigar — gutes bajn, Saj vsaki reče, da je fajn, Ga spije za en glažek al pa za dva, S tin tretjin že po blati capla! 6101. Zapisal Anton Črv. — Iz njegovega ivkopisa B, It. XXI. 6102. Zapisal Josip Klemenčič. — Iz njegove zbirke št. 33, kjer je pripisana ta melodija: Zmerno. ~ fel j" j" h h h TT_*_ih_ih__I± v č— i? —-* • J i ihii&iih: »—9 ; m h—-K- m= =h=:h=pr: 33 514 III.—-IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6103. Za mizoj sedi en moder mož 10 Ga zibenozibcigar čista vmori, Si žvižga no poje no jucka tako Pri zibenozibcigari! V soboto se fanti pogovarjajo, Še kan v nedelo pojdejo: 15 »V nedelo pa gremo zibenozibcigara pit Pa plesat polko in cvajšrit.« V pondelek se kmeti švarajo, Da hlapci delat ne morejo: Pa to jin je zibenozibcigar kriv, 20 Ali ker se ga je preveč napil! V torek pa pride en beli soldak, Mi začne po mizi pisma metat: Maš štibro za plačat na juteršni dan, Či ne, bo ti gruntič prodan. 25 Dekleta zdaj larfe nosijo, Na skrivnem si botre prosijo; Pa to jin je zibenozibcigar kriv, Ki te še naprešan je bil. Či je baba pijana, se je za smejat, 30 Či ji fiirtoh doj padne, ga nemre pobrat: Bi ga rada pobrala, jo glava boli, Saj vsak se ji lehko smeji! Ua ■ (Iz Slapov pri Ptujski gori.) Čez keden se fantje pregovarjajo, Kam v nedeljo pit pojdejo, Kam pojdejo ahtinzehcigar pit — Tam plešejo vsaki svoj šrit. 5 En moder mož pri mizi sedi, Ga ahtinzehcigar čisto znori. Si žvižga no poje no jucka tako Pri ahtinzehcigarju! Ga pije en glažek al pa po dva, 10 Mu že ti tretji po glavci čaplja! V pondeljek mi pride en mladi soldht, Mu začne pisma po mizi metat: Ma štibro za plačat’, pa gnarcov nič ni, Pri suknji rokavov fali! 6103. Zapisal Rok Drofenik-Gorski; povedal Janez Kunstek, mlinar in košar. — Iz Drofenikovega rokopisa. y>Leta 1868., pravijo, je bilo dobro vino, njemu na čast je tudi pričujoča pesem zložena .« III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6104, 6105. 515 15 Če je ženska pijana, se je za smejat’, Ji fortuh dol pade, ga ne more pobrat, Če je pa žena pijana, je župa neslana, Ki nima skrbi, da bi kupla soli. 6104. (Iz Razbora.) Zahvalmo, zahvalmo preljubga Boga, Ker nam je dal tak fajnga blaga, O ker nam je dal tak fajnga blaga, Oj firedraj sigarj a! 5 En kmetič veselo za mizoj sedi, En glažek ga pije, pa z njim govori; En glažek ga pije, pa z njim govori, Zato se pač tok veseli. Soldat mi sablicoj priškreblja, 10 ’No dovžno pismo mi v roko podž.: »Če štibre ne plačaš še jutršni dan, Tvoj gruntič pa bode prodan!« Še štibro bom plačav, še vince bom piv, Še štibro bom plačav, še vince bom piv; 15 Še štibro bom plačav, še vince bom piv, Gospod ne bo grunta dobil! V nebesih. 6 io 5 - (Iz St. Jurija na južni železnici.) Nebesa so prelepi kraj, 5 Sveti Jurko nese pratico, Bog nam po smrti gor prit’daj! Sveti Marko pa salatico, Kteri gori pridejo, Sveti Peter kliče: »Kje je ključ? Si božje gnade vžijejo. Vam bom prinesel vince vbuč!« ta-le 6104. Zapisal Blaž Jurko. — Iz njegove zbirke št. 27, kjer je pripisana melodija : Korajžno. Solo. Tutti. fc -Gr t , J—fr— h —N—fr -b- •- -H-* m Za - hval-mo za-hval-mo pre-ljub-ga Bo - ga Ker nam je dal tak Tutti. fajn-ga bla ■ ga, oj '/•—ix— 1>— •• t fi - re - draj - si - ger - ja! 6105. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njenega rokopisa. 33 * 516 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6106—6109. Sveti Peter in Pavel. 6106. (Iz Motnika.) Svet Peter in Pavel Je pa Pavel bel piv, Sta ga pila en bokav; Je pa Peter jezen biv. 6107. (Kranjska.) Svet Peter in Pav Svet Peter je liv, Sta piva en bokav, Svet Pavel je piv. Pivci brez denarja. 6108. (Gorenj; Ko u oštariju pridemo, Smo vsi bogati; Ko z oštarije uidemo, Smo vsi siromaki: 5 Hojla nina, hojla dra ! Vrtojba.) Oštir za rajtingu pove, Nobenga konca nima; Ad’n druz’ga gladamo, Noben’ga grošča nimamo: 10 Hojla nina, hojla dra! Kako ga pijejo mlinarji. 6109. (Od Frama.) »Dobro jutro, gospod oštir! Tako luštno ni nikir, Ko je pa le tu pri vas, Ker skerbite tak za nas!« 5 »»Prite, prite radi k nam, Vrata so odprete vam, Kteri če tu noter it, Mora en firkelj vinca pit. Vino mamo po deset 10 In po dvanotrideset In po goldinarji, Pijejo ga mlinarji.«« »Prinesite nam boljšega, Tudi po goldinarji, 15 Tudi po goldinarji: Mi smo sami mlinarji!« »»Kteri hče pečenke jest, Mora gospa mu gor prinest: Kozlovo, jelenovo 20 Ali pa tud’ kaštrunovo.«« »Mi smo tudi mlinarji, Vsi na pajtel melemo: V večer gor zasipljemo, V jutro melje nimamo.« 20 »»Mi pa mamo dober pir, Tudi eno lušno čir; Ker hoče toto met, Tisti bo moj prihodni zet. Kteri hoče hohcet met, 30 Mora muzikante met: Z arfami, s kleretami, Ino tud s trompetami.«« »Dober den, gospod oštir! Kelnarce pa ni nikir, 35 Da bi nam povedla rajtengo, Celo našo cerengo.« 6106. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. II. 6. 6107. Neznanega zapisovavca. — Iz moje zbirke. 6108. Zapisal Jožef Cejan. — Iz njegove zbirke IV. št. 26. 6109. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 26. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6no. 6m. 517 »»Vino dva goldinarja, Kruh, meso pol vinarja: Ino dva goldinarja 40 Pride na vsakga mlinarja. Dnarce smo zažirgali, Kaj 'mo ubogim šenkali? Da bi vedli pred zato, Vsej bi šli že prej domu! OHO. (Iz Podgorice pri Dobrepoljah.) »Dober dan, gospod oštir! Toko lušno ni nikir, Koker tukej per vas, Kir tako skerbte za nas!« 5 Hiša je perpravlena Za lete povablene, Kater pa oč noter jit, Mora ferkel vinca pit. Vino res dobro ima 10 Za žene in za moža, »Vino je pa 16 in pa 12, Starina pa 20 in tud 32. Vino je po goldinarji, Pijejo ga pa mlinarji.« 15 »»Daj tega po goldinarji, Mi smo tudi mlinarji!«« Štiri groše en par klobas, Arfe, citre ino bas, Kater pa oče prato jest, 20 More dnarje gor pernest. Telečja in jelenava, Zraven tud kaštronova, Kater pa oče kofe pit, Potem je prov lohka jit. 25 Kater pa oč plesat jit, Morjo meskontarji zraven bit, Gosli, arfe in klenet, Zraven tud trompeta bit. Dokler boste vi per nas, 30 Bodi le en kratek čas : Plešejo in uriščejo, Dnarce gori žvenkajo. »Zdej pa spravte rajtenga, Naša cejla celenga!« 35 »Rajtenga je spravlena Za lete povablene: Vino je dva goldinarje, Klobase pu goldinarje, Kofe kruh dva vinarje, 40 Pride na usacga mlinarje.« Dnarce smo zacehali, Kaj bomo ubogim šenkali? Zdej pa pojdemo domo, (S) trudna glavo, s prazna mošno! 6lll. \z Ihana. »Dobir veččr, gospod oštir! T’ko fldtnii ni nxker, Kokxr ja n’cdj pxr vas, To ja res an kratxk čas!« »Dobtr večer, gtspod oštir! 10 Kelnar’ce tud’ ni n’ker, De b’ nam povedava rajtxngo, Cevo našo certngo.« 5 Kdor pa voče plesat’ jxt, More d’narce zravtn štet, Z orglam’ al s klenčtam’ Al’ pa s trobentam’. »»Vin’ ja dva guldinarja, Prata pu guldinarja, 15 Krxh, mtso dva vinarja, To na vsacga mlinarja!«« 6110. Zapisal Martin Schuster (št. 13) okrog 1842. L — Iz njegove pesmarice, ki mi jo je poslal Franc. Kralj. 61 n. Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz njegove zbirke II. št. m. 518 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6112, 6113 6114. Vin’ 'mam po dvčjset, Jmam ga po dvantrideset, Jmdm ga po dvandvejset, 20 Tud’ ga 'mam po guldinarji. »Pirnes’ ga po guldinarji, Mi smo sami mlinarji.« 6112. (Kranjska.) »Dober večer, gospod oštir! Tak fletno pa ni nikir, Kakor je tukaj pri vas, Ker je tak kratek čas.« 5 Kdorkoli hoče vince pit’, Mu ga mora birt gor nosit’: En poliček al pa dva, Al pa tud’ dva bokala. Kdorkoli hoče prato jest’, 10 Jo mora birtnja gor’ prinest: Telečjo, jelenovd, Al pa še koštrunovo. »Birt, povej nam rajtengo, Kol’k’ je naša cehenga? 15 Prata je dva vinarja, Vin’ pa dva goldinarja.« Vinska bratca spijeta krčmarju vino. 6113. (Od Sv. Antona v Slov. goricah.) A, a, a, — mija dva si brata sma: Glažeke nalivama, Čista viin popij eva: A, a, a — mija dva si brata sma! 5 E, e, e — zdaj že na virta gre: Zemi glaž no idi v klejt, Glažek bode zdaj nalejt: E, e, e — zdaj že na virta gre. I, i, i — virta vtiha zlo boli: 10 Zakaj si nas to sim povaba, Te boš obliibozdaj pozaba? I, i, i — virta vtiha zlo boli. 0, o, o — ptiča skoro prazen bo : Kda boš ta nazaj prileza, 15 Te boš še za lase teza: 0, o, o — ptiča skoro prazen bo! U, u, u — zakaj ne gremo že domu? Zdaj mo še en glažek pili Ino čista vtin zevžili: 20 U, u, u — zakaj ne gremo že domu? O, oj, oj — žena gledat poj! Čema jih domu pognati, Nimama jin več kaj dati: O, oj, oj — to de žmetno pač nocoj! 6114. (Od Sv. Antona v Slov. Goricah.) A, a, a — mija dva si brata sma: Tako si popevama, No dobre vole bodima: A, a, a — mija dva si brata sma! 6112. Zapisal M. Kokalj. — Iz Nil. 82. Vse pesmi tega tiaslova so zelo pomešane. Pir, kofe spričujeta, da so mlade. 6113. Zapisal Avg. Lah. — Iz njegove zbirke št. j. 6114. Zapisal Josip Klemenčič. — Iz njegove zbirke št. 21. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6115, 6116. 519 5 E, e, e — zaj že vse na virta gre: Daj pa idi hitro v klet, Glažek more bit’ nalet: E, e, e — zaj že vse na virta gre! I, i, i — virta viiha zlo boli: 10 Zaj de žmetno to pozaba, Kaj nas je to sen povaba: I, i, i — virta viiha zlo boli 1 O, o, o — piiča skoro prazen bo: Gda devirt ta k jen prleza, 15 Te de se za lase teza: O, o, o, — piiča skoro prazen bo! O, jo-joj — žena gledat poj: Domo je čema vse nagnati, Nimam jin več piti dati. 20 O, jo-joj — žmetno bode pač _ nicoj 1 Posmehulja natakarici. 6115. (Štajerska.) Kelnarca se jezi, Kaj s pijanci trpi. Kelnarca bi rada vklošteršla, Kaj bi niina bla, 5 Kaj bi bla gospd, gosph! Kelnarca nič ne valšt, Zakaj nam vinca ne dd. »Pa kaj, pijanec veš, Pa kaj ti češ, kaj češ?« 10 Kelnarca nam kaj valši, Ona nam vince dd, Pa dva zizka mš., Sta brata si obd! Pivci obiščejo klet. 6116. (Od Sv. Antona v Slov. goricah.) Mi smo gnes sen pritirali, Sen na očetov dom; Strašno smo pricopotali, Polni vseh nadlog. 5 Tii najboljšo vine rase, To ja vemo mi: Bog ne vzemi naše špase Nam za grehe si. Mi smo prišli lačni, ženi, 10 Kaj bo zdaj začet? Le ne bo’te tak’ dreveni, Hitro pojmo v klet! Tisto pilko nam ofnajte, Kjer je brez vode, 15 Le nič dolgo ne koštajte, Naj le hitro gre! Zdaj pa jemo le pogače, Štriikle no meso, Če se glih razpočjo hlače, 20 Kaj pa nam za to 1 Meni se pač močno vidi, Da gre vse okrog: Vdara sen z glavoj po mizi, Da mam debel rog. 6115. Zapisal Vekoslav Šparavec. — Iz VO. IV 23. 6116. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke II. V. 4—8 se poje za vsako kitico. — Zapis Jožefa Klemenčiča iz istega kraja (št. 24) se loči v tem: gnes sem] sem gnes — 2 Sen — 7 špase] šale — 8 si] ti — 14 Kje — 19] Naj či se r. h. — 23 mizi] steni — 26 ljuba — 27 kuhja — 28 vzet’. — Zapis Jožefa Krajnca od Sv. Jurija na Ščavnici, narekal Fr. Borko, se loči v tem: 1 gnes sen] se gnes — 2] Na Tonekov dom — 6 vejmo — 7 špase] šali — 8 si] ti — 14 Ki — 15 dugo — 19 Če se] Naj či — 23 sem — 23 mizi] trami — 24 man — 27 kiihnja — 28 vzet. 520 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6117. 25 Srečno, srečno, gospodarji, Srečno, liiba klet, Srečno, kuhinja in mesarji, Slovo mor’mo zet. Zdaj pa bomo tako spali, 30 Kak se v perji spi, Bog ne daj, da bi k . . lali, To bi smešni b’li! Radi pridemo, kadarkoli nas povabite. 6117. (Od Sv. Antona v Slov. goricah.) Oh liibi znanec moj, Bodi veseja z menoj, Bodi veseja z menoj, Luštno zapoj. 5 Grema na visok breg, Tam je globoka klet, V kleti je vinski sod, Tisti je gospod. Vinski sod ne gospod, 10 Pipa je boj odspod: Tista nam vino da, Pa ma pila. Na zdravje mo zaj pili Oči in materi, 15 Bog jim daj dolgo let Na sveti živet! J . . . . lepo ime, Bog ti daj vse fele Vina le puno klet, 20 Prav dugo živet. Vzdignimo glaž visok’, Trčimo vsi enok; Živi Bog vse okrog V nebesih enok! 25 Zdigni zaj glaž visok’, Spi ti vun vse enok: Živi Bog vse okrog V nebesih enok! Pesma se tak glasi, 30 Ne še ste vun spili: Živi Bog vse okrog V nebesih enok! Oh liiba mati vi, Kaj nam pa zaj fali? 35 Prineste nam zaj klobas, To je za nas! Oh liibi oče vi, Men se nič ne midi, Naj či glih celo noč, 40 Jutri drgoč! Jutri bon hvalo pel, Nič ne bon iz žepa vzel, Sam Bog van naj plati, Tak svet veli! 45 Srečno, mati, oča vi, Gda te nas nucali, Rečte nan le enkrat: Priden jaz rad! 6117. Zapisal Josip Klemenčič. — Iz njegove zbirke št. 23. Zapis Jožefa Tušaka z istega kraja se razlikuje od zgoranjega natiska v tem: 2, 3 vesel — 4 Luštno — 8 Tist — 9 ne — 10 boj — 11 vinca — 13 zdaj — i4 no — 15 jim — 16 svet’ — 20 dolgo — 23 v okrog’ — 24, 28, 32 nebesah — 26 viin — 33 ljuba — 34 pa zaj] še zdaj — 35 Doneste — 41 peja — 42 iz ž. žeja — 48] JPridemo rad’. — Zapis Jožefa Krajnca (narekal T. Borko pri Sv. Juriju na Ščavnici) se loči v tem: 2, 3 vesel — 4] Luštno si z. — 9 ne] je — 10 bolj — 12 ma] ma ga — 13 zdaj — 15 jima — 17] Franček, lepo ime — 19 polno — 20 Prav] In — 21 Zdignimo — 22 jednok — 24, 28, 32] V nebesah jednok — 26 viin . . . jednok — 34 nam zaj pa] še nam zdaj — 35 Doneste — 38 Meni — 41 bom — 42] Nič iz žepa vzel — 43 vam — 46] Gda te sen znave šli — 47 nam — 48 Pridem. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6118, 6119. 521 Kako pomiri pivček karajočo ga ženo. 6118. (Iz Središča.) Čujte, čujte, ljudi vi, Posebno vi, ti zakonski: Kak žena možu očituje, Mož pa ženo obrekuje. (Žena:) 5 O nesrečna ti kerluga, Zdej bom jas začela druga, Če boš mi pijanec grata, Ne boš v hišo šel skos vrata. (Mož:) Čakaj, baba, tota ne de, 10 Jas čem jesti s svoje sklede : Jas sem gospodar od hiže, Drugi gučat nema nišče. (Zena:) Ti si gospodar od' hiže, Dug se ti zmirej više piše: 15 Streha že ti rebraj kaže, Da se le tvoj gut namaže. (Mož:) Jas sem žejen, morem piti, K studenci ne upam iti: Trešlika je v merzli vodi, 20 Tista meni močno škodi. (Zena:) Oj ti kuga precartliva, Hrastje si po guti zliva, Hojčje pa kerčmarom Šenka, Doma pa nam kruha menka. (Mož:) 25 Jas doma ne jem nič kruha; Indi se mi boljše kuha; Ti mi davaš laško repo. V krčmi pa jem pišče lepo! (Zena:) Da bi se ti . . . predrla, 30 Dare piješ tak do grla! Doma pa živina strada, Deca kvekajo od glada. (Mož:) Dol si sedi, ljuba ženka, Nej ti jezik več ne klenka! 35 Pij pri meni vince sladko, Kej de nama bole kratko. (Žena.) Eno malo bom le pila, Sej še doma neje sila! Kak pa bode kaj za jesti? 40 Nekej mogli te prinesti! (Mož:) Hitro ali spij poliček, No pojč mesa kosiček: Te pa grema, penes nega, Nič berš nede z virstva tega. (Zena:) 45 Janževca še nesma pila! Sej je ne krčmari sila: Sej mu potlej vse ukup damo, Dare kravo gda odamo. (Mož:) Ti še hujša si pijanka, 50 S tebe bo šla gvišnojanka: Če bom tebe rad uboga, Še bol me tepla bo nadloga! 6119. (Kranjska iz Javorji.) »O ti mrha grda p’jana, Nič poprej te ni domov Cel dan moram delat sama; Kot zvečer, da b’ ležat šov. 6118. Zapisala Ter. Pošepl (poslal M. Slekovec). — Iz njene zbirke št. 12. 6119. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke M. Rodeta I. št. 65. 522 III.— IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6119. 5 Eno pal’co bom vzela, K’tera bo najbolj debela, Tol’ko časa čem mahat’, Dokler bo kaj v rok’ držat’.« »»Tiho, tiho bod’, ta stara, 10 Ti si sitna k’ sama para; Nič nikar me ne špotuj, Saj sem bil že včasih tvoj!« « Mož bariglo iz koša vzame, Žena ga pa kušne, objame, 15 Ded’c bariglo odnjaši In prav: »»Ta stara, zdaj ga pij’ Polno hišo otročičev, Eden kraljev, drugi bos; Boljš’ bi b’lo en par voličev, 20 Da b' ga pil še za nje en let.«« Dodatek. Zaznamek pivskih pesmi in pesmi v veseli družbi, katere se zde izdalelju umetne in ph ni zategadelj sprejel med narodne. Številke zadaj se nanašajo na številke tega dodatka. 1. Bog oče je vstvaril Vse vinske gore. 2. Bog te živi, ljubi brat, Polno čašo v roko! 3. Bogu slava, Ki nam dava Žlahtno srago trsovo. 4. Bratci, veseli vsi Pesem zapojmo mi Od vinca sladkega. 5. Bratec, vidiš, kaj je to, Ki se tak lepo sveti? 6. Bratje, bodimo veseli, Dokler smo še zdravi vsi. 7. Bratje, mi se radi 'mamo, Ene volje in srca. 8. Celi svet se vrti, Kaj more to bit? Čast, hvala Bogu, ker vince je tu, gl. št. 110. Ce jaz ostanem sam, za ferkel vina dam, gl. št. 98. Ce svet sovraži me, vse hudo čez me gre, gl. št. 98. 9. Cujte, Slovenci ljubljeni, Zdaj moje pesmice glas. 10. Dobro jutro, moj gazda, Kaj čete gnes vi? Dokler smo še mladi, Smo veseli radi, gl. št. 20. 11. Dolensko napnimo (nažgimo), Spustimo vun glas! Dosti je bratcev, tudi sestric, Ki nimajo trtec, ne vinskih goric, gl. št. 100. Dosti mi rožic na svetu cveti, gl. št. 33. 12. Draga moja lejpa flaša, Veseli se teb ma duša. 13. Dragi prijatelj, gnes je veselo to, Vzemite si vina, ne pite vodo. 14. Družba zbranih kranjskih fantov Skupaj dans sedi. 15. Ena ptičica je priletela, Nam je lepo zape—pe—, Petelinček. 16. En starček je živel na vinskih gorah, So pravli, je blo na Dolenjskem. Fantje, veseli vsi, gl. št. 4. 17. Gnes je veseli dan, Jaz van zapeti čen. 18. Gospodar, dober dan, Gospodinja vse enako (»Godčevske l.tanijec). 19. Gosti moji mili, koji ste me pohodili. 20. Hajdmo, ljubi bratje, Dan se nam že krati, Kar tako ne stojmo. 21. Hitro, ah srček moj, Krepko z grla zapoj. 22. Hvala bodi možeki, Ki je v strani našemi Prvo trsovje sadil (Dainko). Imenitna je zemlja in kraj, kjer raste vinska trtica zdaj, gl. št. 100. 23. Janko, ti si moj, Nič se ne boj, Le pijva ga dalje. 24. Jaz in poliček se rada imava (zložil Krumpak). Jaz in moj brat se rada imava, gl. št. 24. Jaz pa eno zdravico znam, gl. št. 83. 25. Jaz sem gorman imenovan, Pijem vince vsaki dan (zložil J. Vodovnik). 26. Jaz sem pač en vinski brat, V Šmihelu sem doma. 27. Jaz vidim pijance, Pri miz’ moje znance. 28. Jesen je prišla zopet k nam, Gorman se spravlja veselo v hram. 29. Još ni jedan Zagorac Nije prodo vina (je štokavska). 30. Kadarkol’ kopljemo, Žvižgamo, pojemo, Veseli smo vsi. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6119. 523 31. Kaj hočem pivček jez začet’, Vse svoje sem zapravil (P. Knobel po nemški: Was fang ich armer Teufel an, Die Gelder sind verzehret). 32. Kaj v vinogradu tamkaj se bliska. Rumeno ko čisto zlato? 33. Kar mi kol’ rožic na svetu cveti, Tak mi ta vinska najbolj diši: gl. tudi št. 100. » 34. Kak težki (reven) je moj stan, Katerega imam! 35. Kak vinčice danes se sveti, Da zdavnej se svetlo tak ni. 36. Kdo bi zmirom tužen (žalosten) bil, To ne more biti (zložil Drag. Ripšelj). Kdor ima zvesto ljubco, naj sprazni eno kupco, gl. št. 20. 37. Ker’ pajbiček tenki kriček Po sepeh nam dela zdaj ? 38. Ko bi sodov ne blo, Tud’ čepa (čepov) b’ ne b’lo. Ko ječmen rumeni, se vidi tam z vasi, gl. št. 98. Koliko (tol’k’ tavžent let’) rožic na svetu cveti, gl. št. 33. Koliko na svetu je (takih) bratov, sestric, ki nemajo svojih goric, gl. št. 100. 39. Komaj odleze sneg, Da se le vidi breg, Že smo v vinogradu. Ko pride grenka smrt, koj hramček bo zaprt gl. št. 98. 40. Krog, krog, krogu spet se naj glasi, Saj smo vsi veseli. 41. Kuku, kuku, to je lep glas, Moja ta prava štima. 42. Le kupice nalejmo zdaj, Na zdravje vsaki pije naj! Le pijmo, moji brati, Saj dan se nam že krati, gl. št. 20. Lesem, lesem, prijatelji moji, Pojdimo pogledat, če čepek drži, gl. št. 20. Le primi ta glažek prav nizko, gl. št. 103. Letos je pač dobro za nas, gl. št 100. 43. Letošnje vino Prav dobro zori. Za vsako besedo Se pip naredi. 44. Ljubezen večna vstvar’la vse, Ljubezen nas živi. 45. Ljubi bratec moj, Jaz prijatel tvoj Ti prinašam z radostjo (zl. Dainko). 46. Ljubi trsek, rasi le No obrodi grozdiče (zl. Dainko). 47. Ljubi prijatli, če smo si brati, Tako naj vzdigne vsaki svoj glaž! 48. Luštnega (srečnega) cajta smo mi doživeli. 49. Luštno na svet živet’, Dokler je vino v klet’. Men se prav luštno zdi, Kjer tol’ko prijatlov za mizo sedi, gl. št. 33. 50. Mi hvalimo i slavimo Kučnog domačina. 51. Mi Slovenci hočmo zdaj zapet Od naših mladih let. 52. Mi Slovenci vina ne prodamo, Ker ga sami dobro piti znamo. Mi smo zdaj zbrani tu vkup, gl. št. 83. 53. Mogočni Bog, ti si vse vstvaril, Vse sorte drevje, žlahtni sad. 54. Naj cvete slovenski orsak, Gde vino nam rodi. Na sveti je dosti bratov sestric, Noben nema svojih lastnih goric, gl. št. 100. 55. Na zdravje van napiti čem, Skoz napitek van kaj povem. 56. Nemrem henjati, kaj vedel bi rad, Kak še živiš nama, lubi moj brat. 57. Ni na svetu kinča niti blaga, Nit je moči najti dobra takva. 58. Oča in mati, sestre in brati, Bod’mo veseli gnešnjega dne. 59. Oča naš, keri si v lagvički, Čast’ se ime tvoje u polički! O človek, o človek, kaj bi začel, gl. št. 93. Oh Noe, oh Noe, ta prvi si bil, gl. št. 1. 60. Oh oča nebeški, ki v meglah sediš, Zakaj nas tak malogda z dežom škropiš? 61. Oh ura že bije, Sonce več mi ne sije. Oj vinček goj, goj, Bod dober z menoj, gl. št. 38. 62. O kristjani, Skupaj zbrani, Kaj vam čemo zdaj zapet? 63. O preljubi Avguštin, Imaš še en cekin? (Iz nemščine). 64. O srečna dolenska gorica, Ona nam rodi sladkiga vinca. 65. Pijmo ga. pijmo, Dokler živimo, Saj ne dobimo, Kaplje ga tam, Vince r. (Vilharjeva). 66. Pijmo ga, tralala, Žlahtna je kapljica. 67. Pijmo vince, kaj nas je, Voda je za stvari le (Dainko). 68. Pisal sem to pesmico sam, Vinskim bratam, kar jih poznam (Pajer). 69. Po gorci Jezus hodil, Je sladko vince sejal (J. Virk). 70. Pojdimo gledat v vinske gorice, Kaj delajo bratje ino sestrice. Pojmo, pojmo, fanti vi, Dan se že mrači, gl. št. 20. 524 III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6ng. 71. Poliček je moj striček, In glaž je moj mejaš (Pirkmajer). Po polju mi rožce lepo cveto, gl. št. 100. 72. Po zimi je goric Spočila mladica. Po zimi, kda je mraz, Takrat sem v hiši jaz, gl. št. 34. Prav Židane volje smo mi, gl. št. 106. « Preljuba I. ska dolina, gl. št. 103. 73. Preljubi bratci vi moji, Kaj hočem vam povedati. 74. Preljubi prijatli, Veseli bodimo, Smo moštej dobili. Preljubi prijatli, Le bod’mo veseli, K’ je vince rodilo, gl. št. 74. 75. Prelubi sveti Urban, Ti dober naš mejaš. 76. Prijatel najzvestejši Na zemlji je bokal, Tovarš je . . . Prijatel, ostani še tukaj, gl. št. 61. Prijatel prijatla zagleda, gl. št. 103. 77. Prijatli domači so mil’ga srca, Ljubezen, zvestoba pri njih je doma. 78. Prijatli, pristopimo vsi skupaj krog in krog! 79. Prijatli, zdaj vesel’ bodimo, Skrbi, težave pozabimo. 80. Pri nas je taka navada: Koder sem hodil, kjer sem bil. Rib’cam dobro gre, ker žeje ne trpe, gl. št. 98. 81. Rojen sem pri Ljubljani (na Gorenjskem), Če sem prijatelj vaš, Dol na do¬ lenjski strani Imam vinca en glaž. Sem videl, sem slišal, Kak žalostno je Po drugih deželah, gl. št. 74. Se snidejo prijatelj, Da b’ dobre volje bli, gl. št. 44. 82. Sezidal sem si vinski hram Na sredi med vinogradom (V. Kurnik). 83. Skupaj smo prišli sem (znašli se) mi, Naj se le vsak veseli, Mormo začet eno zapet. 84. Sliš’te me, ludi zdaj, Jaz vam čem peti kaj, Pesem od vinca. 85. Sloven’c Slovenca vabi, če se ti pit’ ne gabi (Slomšek). Sloven’c to vsaki rad ima, Če Bog mu sladko vince da (V. Orožen), gl. št. 97. 86. Smo Židane volje, Imamo svoj smeh, In petje veselo. S’noči je bil pač strah, o brati, gl. št. 102. 87. So ptički vkup zbrani, V planinco zlete, Tje dol na Dolenjsko, K’ je zdravje moje. 88. Srečen je ti gnešni čas, To more vediti vsak, Vsi lidje vživajo špas. Srečen tisti kraj, kjer je vinca kaj, gl. št. 98. Srečna je fara, srečen je kraj, Kjer vinske trtice rastejo zdaj, gl. št. 100. Srečnega časa smo mi doživeli, gl. št. 48. 89. Stare babe pravijo, Da se z žganjem zdravijo (M. Kunšič). 90. Stoji, stoji tam lipica, Pod njo prav lepa hišica, In kadar mimo hiše grem, Se vselej rad po nji ozrem, 91. Štajerec, Primoric. Horvat, Vsaki pije vino rad. Tako smo se sme—ja—jali, Da bi se kmalu vsi p., gl. št. 15. 92. Tamle na zelenem griču Vinska trtica stoji. 93. Ta sladka trtica nam vince rodi, Kdor jo pogleda, se v srce smeji. 94. Tička na vejci sedi, da se cel svet veseli, Lepo prepeva. Ti pisani čurki prelepo pojo, gl. št. 1. 95. Ti stari so pustili se Po smrti s salam mazat’. 96. To deno čudnovito je, Kaj vino v sebi ’ma. 97. To je veselje Štajerca, Če Bog mu sladko vince da (Orožen). To leto je dogo in vince sladko, gl. št. 93. To mene najbolj veseli, Če je dosti za mizo ljudi, gl. št. 33. 98. To mene veseli, da ste (smo) zdravi vsi, Tukaj prebivate To mene veseli . . . smo prijatli vsi. 99. To žlahtno vinsko kapljico, Zdaj hočemo popiti (V. Orožen). 100. Tukaj je pač dobro za nas, Ko vince teče v glažke počasi 101. Tukaj na svetu pač lepšega ni, Ko lepa prijaznost in mir med ljudmi. Urca je odbila tri, trudni smo postali vsi, gl. št. 61. 102. Včeraj, brati, kdo bi ver’val, Ravno, kda sem v krčmi sedel. 103. Vesela dolenjska dolina Je polna veselja in vina. Vesele so vinske gorice, Kjer rastejo žlahtne trtice, gl. št. 103. III.—IV. Pesmi pivske in v veseli družbi. F. 6119. 525 104. Vesel je dan, k’ se vidiva, O bratec, nebo spozna. 105. Veselo je slišat na svet, Zdravico vam hočem zapet, Vingerl je že začel. 106. Veselo na svetu živeti, Si mormo prav lepo zapeti (F. Globočnik). 107. Veselo zdravico zapojmo na glas, Ker leta pravica. 108. Veselo zdravico zapojmo zdaj, Ker kupica vina stoji pred teboj. 109. Vince je to, Oj hvala Bogu, Na mizi stoji, Prot nam se smeji, no. Vince, prežlahten sad, Vse ga spoštuje, Bodi star ali mlad. m. Vino in voda, Žlahtni dve reči (Ahacelj, po nemški?). 112. Vinske gore, sončece Vas segreva dneve vse (Dainko). 113. Visoko sonce mi stoji, In vroče žarke dol tišči. 114 V jeseni mor’mo piti, To je najlepši čas (Drag. Ripšelj). 115 Vsak gorman bo letos vesel, K’ je v nogradi trgat začel. 116. Zadonite, glasi blagi, Bog te živi I. dragi (J. Virk). Zahvalen bod’ oče in tvoje roke, gl. št. 1. 117. Za mizo vkup sedimo, V veselji vince pijmo. 118. Zapeli bomo kolospev, Da bode vsak vesel. 119. Zapojmo veselo zdravico Ino zahvalmo Boga, Ker nam je dal sladkega vinca Najnondrajsigarja. 120. Zapojmo zdravičko, zahvalmo Boga, Ker nam je dal včakati leta tega. 121. Zbrani skupaj smo veseli, Eno bi si koj zapeli. 122. Zdaj veseli živimo vsi, Polni bodmo radosti (Dainko). 123. Zorja nastaja, Sunce prihaja, Jasno nebo, solnčni žar Gleda hišni gospodar. 124. Živeli, živeli, živeli! Mnoga leta srečni bili. 125. Živi, živi, živi, Živi do neba, Dokler nam Slovanom. 126. Žlahtno drevo in korenina, K’tera ima tako lastnost. Razdelek V. Pesmi obsmrtnice. !"Priporrinja Kadar kdo umrje, je navada, da se sosedje na večer zbero in čujejo (varujejo, vahtajo) pri mrliču vso noč. Ob tej priliki molijo navadne molitve, zlasti rožni venec. Mimo tega pa pojo tudi pesmi, ki se nanašajo vse več ali menj na smrt. Red, % katerem jih pojo, ni določen naprej za vsaki primer: začenja se zdaj s to, zdaj z drugo pesmijo. Tudi se poleg smrtnih pesmi pojejo še druge, zlasti pobožne; ker se daje varuhom tudi jesti in piti, prihajajo včasi in polagoma na vrsto celo pesmi posvetne vsebine. Ko prekinejo moljenje in pevanje, pripovedujejo tudi razne pripovesti, zlasti pravljice o mrličih in strahovih, o ve- donicih, vicanju duš in enakih rečeh. Tu objavljene pesmi so vrejene, ker njih spored ni določen naprej, po njih vsebini: od pesmi o smrti sploh, ki nas čaka vseh, o potrebnosti pokore, o sodbi in njenih posledkih se prehaja k pesmim posameznih določenejših primerov, v kterih jemlje umira¬ joči ali celč mrlič slovo od s roj cev. Ta oddelek preneha s pesmimi, ki se ozirajo na pogreb in maše zadušnice. Drugi oddelek obsega ostanke narekanja za mrtvimi, ki se je ohranilo samo še v Belih Kranjcih. V tretji oddelek so posnela narodna slovesa ali nekrologi po umrlih. Po Štajerskem, pa tudi po Kranjskem semtertje, je namreč navada, da kdo zloži v spomin umrlega človeka posebno pesem, v kateri pripoveduje, kako je storil smrt, in hvali umrlega lepa svojstva, ki so ga prikupila ljudem. Zlasti se take pesmi zlagajo v spomin poštenim dekletom, pridnim mladeničem, potem ljudem, ki so nagloma in po nesreči izgubili življenje. Ker jemlje v njih umrli slovo od roditeljev, sorodnikov in znancev, se imenuje taka pesen slovo, na Štajerskem slova (gen. slove). 1 ) Ta slovesa z napevi vred so večinoma delo organistov ali cer- *) Iz sloboda: slovo vzeti iz slobod6 vzeti ,sich die Freiheit nehmen, sich frči machen, sich verabschieden*. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6120, 6122. 527 kvenikov ter narejena vsa več ali menj po istem kopitu. Pojo se nc samo doma in pri delu, ampak tudi v cerkvi, pred po¬ grebom i?i sicer pri zadušnicah. Včasi so precej dolga, kar pri¬ haja od tod, ker je dobival nekod Cerkvenik za vsako strofo po grošu. Cim starejša so, tem bolj narodno je njih lice. Pro¬ izvodi zadnjih let so že popolnoma nenarodna roba, da ne ra¬ bimo o njih izraza ,umetnik Nekatera slovesa so se razširila precej daleč, druga pa so obtičala na svoji rodni grudi. Da bi pokazal značaj tudi teh, sem iz obilega gradiva izbral nekaj vzorcev, druge pa sem po abecednem redu prvih verzov z oznamenilom, komu v spomin so zložena, uvrstil v dodatku med umetne pesmi obsmrtnice, ki so mimo pravih razširjene v narodu. Oddelek fl. Pesmi, ki se pojo pri mrličih. Človek zvene kakor detelja. 6120. (Iz Frama ) Raste, raste detela, Kda ti smert do tebe pride, Oj detela zelena, Te doli pokosi, Oj detela zelena No vzvečer gledat pride, Na zelenem travniku. 5 Zautra kosec pride, Jq doli pokosi, Vzvečer gledat pride, Uže suha tam leži. Ravno, ravno tako 10 13 qš grešnik ti: Vzvečer doli ležeš, Si frišek no si zdrav; Zautro zgoda' vstaneš, Se kčrhko nasmejiš, 15 Se kerhko nasmejiš. Svoje grčhe ponoviš. 20 Uže mertev tam ležiš. Ce mi ne hočeš včrj^ti, Le na grobišče poglej, Vsej druga ne bpš vidčl Ko svoje brate no sestre. 25 Vsej druga ne bQš vidčl, Ko še druge ljudi, Ko še druge ljudi No te bčle kosti: Kosti tam ležijo, 30 Za dušo le Bog vč. Le prav si premisli No prav s§ razglej, Le v serce si vzemi, Ne bQš nikoli vesel! 6121. (Iz Frama.) Oj raste, raste detelja, Oj detelja zelena Detelja zelena, Na zelenem travniki. 6120. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 127. 6121. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 5. 528 III,—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6122, 6123. 5 V jutro kosec pride, Jo doli pokosi, H večer gledat pride, Ze suha tam leži. Oj grešni moj človek, 10 Ravno tak boš ti, V večer doli ležeš, Si krepek in zdrav: V jutro gori vstaneš, Se čvrsto nasmejiš, 15 Se čvrsto nasmejiš, Svoje grehe ponoviš. V večer doli ležeš, Si krepek in zdrav, Pa smert k tebi pride, 20 Te doli pokosi. V jutro gledat pride, Že mrtev tam ležiš. Če meni ne verimeš, Na britof poglej: 25 Se tam boš videl Svojih mater in oče, Svojih mater in oče, Svoje brate in sestre. Svoje brate in sestre, 30 In te druge ljudi, In te druge ljudi In te bele kosti. Teh kosti nič ni druga Ko prah in pepel: 35 Le to si v serce vzemi, Ne boš nikolj vesel! 6122 (Od Frama, Rasti, rasti, detela, Na zelenem travniku, V jutro kosec pride, Dal jQ pokosi. 5 V večer gledat pride, Že suha tam leži: Premisli, moj človčk, Lih tako bQš ti. V’ večer dol ležeš, 10 Si čerstev no zdrav, V’ jutro gor staneš, Se čerstvo nasmejiš, Svoje velke grehe ponoviš. Če meni ne všrimeš, 15 Na gj-obe poglej, 20 25 30 Prav si premisli No prav se razglej, Vsej ne bqš nikoli vesel! Na grobe ti idi No tam s§ razglej, Vsej ne boš druga vidčl; Svojih mater no oče Ino brate, sestre, Ino še druge ljudi, Ino še druge ljudi No te bšle kosti. Človeka ni druga Ko prah no pepel, Človeka ni druga, Ko prah no pepel! Človek zvene kakor cvetlica. I. 6123. (Iz Standreža pri Gorici.) Rožica na polji cvedena, Zvečer je lepo cvedena, Prej, ko sonce v jetro na gori stoji, Rožica je že pokošena. 5 Ker sonce o podan stoji, Ze rožica prebrnjena; Prej, ko sonce zajde, Ze rožca u lonč’co spravljena. 6122. Zapisal Oroslav Caf :pela Gertrud Falantan. — Iz CO. I. 5/—52. 6123. Zapisal Jožef Cejan; pela M. Nemec-Lutman. — Iz Cejanove zbirke II. št. 46. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6124, 6125. 529 O glih tako, o človek moj! Mašnik te lepo spove, 10 Zvečer si zdrav in vesel, Inu u sveto olje loži: Še ni ura punoči, 15 Prej, ko sonce v jetro na Ti že greju po mašnika. gori stoji, Že dušica pred sodnikom stoji! 6124. (Iz Volčan pri Tolminu.) Še kaj mi pravi Sin božji: »Le sam, le sam, vsi ti zvoljeni, Saj vam bom dal, kar bom ’mel, Kar bom ’mel, kar bom uterpel, 5 De bom le vaše srca ozdravel! Saj moj jarm je prav sladak, Moje butare so prav lahne, Kdor jeh bo voljno nosil. Pa ti, človek, si ravno tak, 10 Kakor ta rožca v zelenem trat: Rožca je lepo precvetvala, Prot solncu je bla obrnjena; Še v tem mi pride kosec mlad, De mi vrže rožco v tleh preč. 15 Rožca je v tleh posekana, Med druge rožce zmešana, Nobeden ne ve, kam rožca pride. Saj ti, človek, si ravno tak! Zvečer greš zdrav nuj vesel spat, 20 Po noč silno bolan postaneš, Bolan ležiš, milo ječiš, Še sam na se ne predomišlješ: K misleš vse le tu, Komu bi zapustil tvoj lepu blagu, 25 Al tvoje srebro nuj zlato, Še sam na se ne predomisleš. Umret boš mogel, umret boš mogel: Če nočeš umret zavolj Boga, Umret boš mogel zavolj hudiča, 30 Ferdaman boš na večne čase!« Človek zvene kakor cvetlica. II. 6125. (Štajerska.) Rožice vse cvetejo Ne obedna ne povene, Po zelenem travniki, Vsakša črvsta še stoji. 6124. Zapisal Jožef Kragelj. — Iz njegovega rokopisa. Trat ni morda nam. trati,- ampak stoji za travniki (trawnk). 6125. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XIX. d. 87 (189, 193), kjer je v v. 4. besedi črstva pripisana na robu varijanta rosna. Vraz je prepisal pesem 34 530 III.—V. Pesmi obsmrtn-ce. A. 6126, 6127. 5 Kosec pride, pokosi, S6nce pride, posuši; Brez mira, brez milosti Veter pride, raznosi. Tak si ravno, človek ti, 10 Kakti kapla na vejici: Malo veter razhladi Kaple ga na veji ni! Tak si ravno človek ti: Nemaš vure neti dne, 15 Nemaš vure neti dne, Kda boš moga s sveta it! Človek zvene kakor cvetlica. III. 6126. (Iz Kaj si misliš človek na sveti, Da zmirom češ v gršhah živčti? Po grčšnem ti pride hudo, Ne bQš prišel v sv^to nebo. 5 Le hitro pregrčhe zaverzi No božje zapovčdi derži; Po grčšnem ti pride hudo, Ne bQš prišel v sv^to neb6. Ravno toliko življenje terpi, 10 Kakor kaplja na veji včsi, Eden majčkeni včter shlidi, No kaplje na veji v§č ni. Tako se zna tebi zgoditi. Oj smert še ni zabila kositi, Ravno toliko življenje terpi, Kako roža na travniku cveti: V jutro še čerstva stoji, Pride kosec, jQ pokosi Pride kosec, jq> pokosi; 20 Spravljač jo uže posuši, V večer suha v parni le i. Tako se zna tebi zgoditi. Oj smert še ni zabila kositi: V večer si še ččrstev no zdrav, 25 Pak ne včš, če bQŠ š§ j utre vstal, Pak ne veš če bq>š š$ jutrš vstal, Ali bpdeš na pravici ležal. Frama.) 15 Človek zvene kakor cvetlica. IV. 6127. (Iz Podgorja.) Zakaj se t’ko lepšaš na svetu, Zvečer še zdrava gre spat, Al’ne veš, da boš morala vmret’? Zjutraj ne more več vstat. V tem vofertnem gvantu živiš, Svojo dušo pa pogubiš! 5 Poglejte to rožo na polju, Zvečer še frišna stoji, Zvečer še frišna stoji, Zutraj pa suha leži. Poglejte te mlade fantiče, 10 Pa tudi mlade dekliče: Na britof jo bojo nosili, Oh, tamkaj pa dol položili: 15 Tamkaj boš počivala ti Notri do sodnega dne! Tam bojo odgovor dajali Starši od svojih otrok, Starši od svojih otrok 20 Pa tudi od drugih ljudi. v VO. I. 103. Tam dvomljivo omenja kot zapisovavca Vrbnjaka ter je predru¬ gačil to: 1 R. v.] Rože lepo — 3 nibena — 4] Vsakšna rosnata stoji — 10 Kak kaplica — 12 Kaple ga] kaplice — 16] Kda si pride smrt po te. 6126. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 52. (Pravici = pravdici = Paradebett = parah). Narodnost je nekoliko sumljiva; prim. pri Redcskiniju 57. pesem (str. igi d.), kjer je 1. stropa podobna naši 1., 6. naši 3. 6127. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. 58. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6128, 6129. 531 Človek zvene kakor cvetlica. V. 6128. (Iz Št. Jurja ob Ščavnici.) Ti človik živiš na sveti, Pa deno moreš mreti, Glih kak te lepe rožice, Či nega hladne rosice. 5 V jutro rano, da se zori, Lepo ta rožica cveti; Da že njo sonce obsia, Te leži povčnjena. Ravno tak, človek, tebi 10 Zna ta smert ti včiniti: Tvojo živlenje na sveti Celo en mali čas terpi. Gde so te kralove časti No cesarske oblasti? 15 To vse en mali čas terpi Tu na toj černoj zemli. Da bi bia ti glih tak lepi, Kak so ti rožni cveti; Ta rožica se posiši, 20 Ti boš sperhna v toj zemli. Tvoje lepe svetle oči, Serce, vse tvoje moči, Ta strahovitna smert veli, Da vse more sperhnšti. 25 Ta človečja lšpota Glih kak ena rožica: Tvoje lepo belo ličece Do vživali červičečč. Ja vse, kaj je to posvetno, 30 Srebro, zlato, kameno, To drugo posvetno blago, Vse bode preminolo. O draga duša keršajnska, Zakaj si ti tak skerbna 35 Za tvoje gnilo telo? Znaš, da bo mreti moglo! Skerbi, iši si prostora, Gde bode tvoja duša Na vse včke prebivala, 40 Boga častila, hvalila. Amen. Odkod prihaja, da na svetu ni nič več veselo. 6129. (Podgorje.) Sam Bog ve, kako je to, Da zdaj na svet’ več luštno ni, Da kamor kol’ se člov’k poda, VeseFga nima serca. 5 Včasih spomlad je res luštno blo, K’ so tičke pele prav lepo, K’ so rožce cvetele po rož¬ nem polj’, Vse zeleno je okol. Dokler to drevesce frišno je? 10 Ta rožca lepo cvete: Se enkrat drevesce posuši, To cvetje rožca izgubi. Glih tko ste, mladenči in de¬ klice, Podoba lepe rožice : 15 Vaša mladost le en čas trpi, Se v starost spremeni. Ta krancelj se pač kmal zgubi> Dekle pa več vesela ni, Dekle pa več vesela ni, 20 Ji krancelj odcveti. Oh kolk jih je blo vlansko let, Ki so živeli na tem svet’, Al’ zdaj so v dolgo večnost šli, Oj tam bo rajtenga! 6128. Neznanega zapisovavca. — Iz stare zbirke >slov c št. 14. Zadnjih 6 verzov nahajaš tudi na začetku » Ostankov cerkvenih pesmaric iz Slov. goric ♦ VII. i, s temi predrugačbami: 37 še — 40 No Boga hvalila. 6i2g. Z.apisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. /. 34* 532 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6130, 6131, 6132. 25 Na svetu ne smemo v grehu Bo prišla ura, boš moral živet’, umret’ Če hočemo enkrat sreč’no umret’: In zapustiti svet! 6130. (Iz Ihana.) Učasih spomvad’ ja res luštni bo, So tičke pele prov l’po, So roš’ce cudele v Tožnim pol’, Pa vse zeleni ja vkol’. 5 Ki b’ ve, dikleta, včdile, Kok’ večnast, večnast dovga ja, Bi krancilne bil v&rvale, De b ž nim u večnast raj Žale. U greh’ na svet’ ne smemo ž’vet’, 10 Če' vičmo jankat srečni vmret. Oh kol’k ja fantu jm diklet, K’ so bli rojen’ za ta svet, Pa ’dej so jih dali v čarno zimlo, Nazaj jih več na bo. 15 Oh, ’dej so pa šli v večnast dovgo, Dajati rdjtmgo dovgd. 6131. (Iz Motnika.) O čas spomlad je luštno b’lo, Rajžat iz tega sveta, So pele tičke v ravnjem poli, V večnost bo rajtenga. Je vse veselo b lo. I0 |y ved i e) dekleta ve, K tim rožcam so perglihane Kak dolga ve čnost je, 5 Vse te posvetne dekelce. Bi si kranca i ne peršparale, V sovražtvi mi ne smemo živet, De bi z nimi v nebesa šle ! Bo prišel čas, bomo mogli umrt, 6132. (Iz okolice škocjanske na Dolenjskem.) Kaj je neki neki zdaj, Noben’ga čve veselja nej: Kamorkol obrnem se, Saj žalostno je vse. 5 Prišla bo druga spomlad K’ bodo začele tičce pet’, Tičce pet’ po ravnem polj’, Veselo je okol’. Tič’ce res lepo pojo, 10 Rož’ce res lepo cveto, Pa se drevje posuši, Rožice svoj cvet zgube. 6130. Zapisal Anton Breznik; povedala Marija Klemenčič. — Iz Brez¬ nikove zbirke IV. št. 5/. 6131. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. I. 55. » To zapojo rade pri mrličih .« 6132. Zapisal A. Zorec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6133—6136. 533 Pa vi, fantje, glih tako, Ker v mladosti živite, 15 Pa b’ svoj krancelj varvali, Ž njim v večnost rajžali. Ko b’ dekleta vedle to, Kak' dolga večnost je, Pa b’ svoj krancel varvale, 20 Ž njim v večnost rajžale. Al’ bomo mogli vsi umret’, Rajžati na uni svet: Pri Mariji troštarci Se bomo znašli vsi. 6133 - (Iz Trebeneč pod Poreznom.) Včasih je prav luštno blo, So pele ptičce . prav lepo, Rožce cveto v ravnem polj’, Vse zeleno je okolj. 5 Ta rožca pa le ’en cajt diši, Dokler se cvet ne obleti, Kadar se cvetje obleti, Rožca nič več ne diši. Oj vi te mlade deklice, 10 Glih temu ste priglihane : Vaša mladost le ’n čas trpi, Potem se v starost spremeni. Ko b’ vi, dekleta, vedele, Kak le dolga večnost je, 15 Bi kranceljne si spletale, Bi ž njimi u večnost šle! 6134 (Iz Št. Vida vipavskega.) Včasih spomladi prav luštno je blo. So rožce cvetele po ravnem polj, So tički prepeval prav lepo, Se je vse razlegal na okol. 5 Ne smemo, ne smemo v grehu živet, Bo prišla ura, bo treba umret, Zapustiti celi svet. 5 Vsakemu bo umreti. 6i35’ Smrt nit duri kluka, Otroci se zaderejo Po oču in po materi. Smrt kjer te bo dobiva, Lih tam te bo vmoriva: Al na puli al na cesti, Sam Bog ve, v katirem mesti. Prišuv bo an tišlar, Ti bo sturuv truglico, 10 Prišli bojo štirji druji, Te bojo djali v truglico, Te vzdignejo na ramico, Te ponesejo v jamico, Ker vsak pride na to pot. (Podjunsko.) »Tako pravi sveti Pav.« 6136. (Iz Višnje gore.) Tako prav svet’ Pav, Da vse, kar živi na svet’, Ki je vse bukve prebral: Mora enkrat umret’. 6133. Zapisal P. Lahajnar. — Iz Cejanove zbirke V. 25. 6134. Zapisal Zmag. Kopa ti n. — Iz prepisov M. Rodeta zbirki VII. št. 60. 6135. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1038. 6136. Zapisal Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke I. št. 22. Jako porušena. 534 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6137, 6138, 6139. 5 Pojmo na britof Tjakaj na žegnani; Notri v grobeh ljudje leže, Pa čudno diše. Mater pokopljejo, 10 Hčere mil’ jokajo; Tečejo jim dol solze Do črne zemlje. Sin pa ob stran’ stoji, Prav milo se mu zdi; 15 Joka se prav močno Do belga dne. Oh tukaj je res žalostno, Oh tukaj je res žalostno, Oh jej, oh jej, 20 Oh jej, oh jej! Smrt ima dolge noge. 6137. (Z Grahova.) Svet je takšen ko ’n spital, ‘ So b’li stari po dva dni, Polhen rev je in težav. 10 Pa se le mogli rajžati. Smrt ima dolge noge, Bog ve, kak’ hitro gre. 5 So b’li stari po sto let, So le mogli vsi pomret’. So b’li v sredni starosti, Se niso mogli vbraniti. Ljubi moj bratec, Na žegnan britof stopi, Tam so grobci malani. Notre pa truplo leži, 15 Sam Bog ve, kak čudno diši! 6138. (Iz Trebeneč.) Ta svet je tak, ko ’n špitav, Je povhen rev ino težav. Smrt ima dolge noge, Sam Bog ve, kako hitro gre. 5 Kamor se ona zaleti, Povsodi čudo se godi. So bili stari po sto let, Pa so mogli vsi umret. So bili srednje starosti, 10 Se niso mogli obraniti. So bili stari po dva dni, Pa so le mogli rajžati. Tam je britof žegnani, S črno zemljo velbani. 15 Notri truplo mrtvo leži, Oh sam Bog ve, kako čudno diši! Notri leži en pobič mlad, Ker ni delal pokore rad. Zdej se griva noč in dan: 20 »Strašno sem bil zapeljan!« 6139 - (Iz Hudojužne.) Svet je en velik špital, Smert ima dolge noge, Je poln rev in težav. Sam Bog ve, kak hitro gre. 6137 . Zapisal Anton Črv. — lz njegove zbirke A. 14. 6138 . Zapisal P. Lahajnar. — Iz zbirke Cejanove V. št. 26. 6139 . Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. Verzu 1. je pripi¬ sana varijanta Svet je tajšen, ko ’n špital. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6140, 6141. 535 5 Kamor se ona zaleti,, Tam se gvišno čudo godi. So bli stari po sto let, Pa so mogli vsi pomret. So bli v srednji starosti, 10 Pa se niso mogli ubraniti. So bli stari po dva dni, Pa so mogli rajžati. 20 Zdaj me gr Močno sem Pojmo tja na ta žegnan britof, Tam so grobci malani, 15 S to černo perstjo veljbani. Notri černo truplo leži, Sam Bog ve, kako čudno diši. Dokler sem bil pobič mlad, Pokore nijsem delal rad. a noč in dan: il zapeljan! Smrt pobira vse ljudi. 6140. (Iz Frama.) Snoči smo neznano hodili, Smert smo na rami nosili. Ona nam obljubila je, Da nas doli pokosila bp. 5 Smert pa ’ma dolge rQke, Ona pobira otroke In vse sorte ljudi, Ko nam bq>de ravnala kosti. Smert pa ima suhe rebre, 10 Ona ne mara za srebro, Ona nam obljubila je, Da nasvjamQ pograbila bQ. Smert pa ima dolgi nos, Pa s§ joj ubranimo, 15 Če smo si ji kos! Čem lepše boš živel, tem lepše umreš. 6141. (Iz Štandreža pri Gorici.) Sam Oča nebeški Na nebesih sedi, Doli gleda, Vsim gnado deli. 5 Toje očce zapiraš, De ne vidiš njegd, Toje ušce zatikaš, De ne slišiš njegd. V tojim srci premišluješ, 10 De nimer boš živ, Na pošta ti bo poslana, Na naglim boš umrou. Še le lepši ki boš živou, Še le lepši boš umrou, 15 Sam Oča nebeški Ti bo vratce odpru. Še grši ki boš živou, Še le grši boš umrou, Sam Oča nebeški 20 Ti bo vratce zopru. Tam dol’ ti bo pokazau Peklenske temč: Tam doli so martre Do večnega dne. 25 Kdor dušam pomaga, • Vse misli pusti! 6140. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 118. 6141. Zapisal Jožef Cejan; pela M. Nemec-Lutman. — Iz Cejanove zbirke II. št. n. 536 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6142—6146. 6142. (Izpod Melec.) Ta tičca lpu paje, Ka v luftu leti, Na seje n na žajne, Pa vandar živi. 5 Buh Ače nebeški V nebieseh sedi, Na zemle dal gličda Na grišne ludi. Bel brumna k baš živu, 10 Bel brumna baš vmru: Sam Ače nebeški T ba neblesa adpru. Bel giišna k baš živu, Bel grišna baš vmru: 15 Sam satan paklejnski T buo paku adpru! 6143. (Z Banjšic.) Vesela je tiča, ki v luftu leti. Zakaj bi ne bila, s’ jej dobro godi! Ne pleve, ne žanje, pa vendar živi, Nič greha ne dela, oj čisto živi. 5 Jest jemam no mater, ki prosi zame, Marijo devico, 'no sladko ime! 6144. (Z Grahova na Tolminskem.' Tič’ca lepo poje, Ki v luftu leti. »Zakaj bi ne pela, K’ se m’ dobro godi: 5 Ne sejem, ne žanjem Pa venderle ž’vim, Boga ne razžalim, Nikdar ne grešim.« Bog Oče, Bog Sin 10 V nebesih sedi, Na zemljo dol gleda, K’ se grešno godi. Še tiča živi, Ki pod nebam leti, 6145. (Žabnice.) Kna koplje al ženje, Lihto vehko živi. 6146. (Kranjska.) Ena tiča lepu poje, 5 Na seja, ne žanje, K’ po luftu leti, Pa vender živi, Pa zakaj bi ne pela, Boga ne režali, K’ se ji dobro godi. Nikol na gerši. 6142. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegove zbirke. 6143. Zapisal J. Humar. — Iz njegovega rokopisa, str. 56. 6144. Zapisal Anton Črv. — Iz njegovega rokopisa B. XX. 6145. Neznanega zapisovavca. — Iz Schciniggovih NPKS. št. /0/2. 6146. Neznanega^zapisovavca. — A posameznega lista, ki mi ga je iz Ljubljane poslal dr. J. Slebinger med papirji Kržanovimi. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6147, 6148, 6149. 537 Te vdove in vdovci 10 Samopašno žive, Med sosedem n’ med žlahto Sovraštvo derže. Ti zakonski ludje Pa tako žive, 15 De soj stan ne spoznajo, Glih koker bi ga imel. Ti ledik ludje Tok pregrešno žive, De še ta velke nečistost 20 Za greh na derže. Oh čudu veliku, De sonce svetli, Pa zavolo pregrehe Pregrešnih ludi! 25 Oh čudu veliku, De lunca svetli, Pa zavolo pregrehe, K pobolšanja ni! Oh čudu veliku. 30 De zveizda zmegla, Pa zavolo pregrehe Celiga svejta! Sin božji se joka, Kir teče mo kri, 35 Na pobolšanje čaka, Na svejt ga neč ni. Amen. 6147. (Iz Tunjic.) 5 Če levši boš živu, Še levš boš umru, Bog oče nebeški Nebo t’ bo odpru. 6148. (Vrhovska.) Ptičica poje, po zraku leti, »Zakaj bi ne pela, ko sim iz dobre gore! Ne sejem, ne žanjem, pak vender živim. Mater imam, to sladko ime, 5 To sladko ime Marije, ki me živijo.« Oče nebeški v nebesih sedi. Doli pogleda, kak grešnik živi. Če hudo bo živel, hudo bo umeri,. Če dobro bo živel, dobro umeri, 10 Oče nebeški mu bo nebesa odperel In pekel zaperl na vse veke vekoma. ’Na tiča lpo poje, Po luftu leti, Boga neč na žali, Pa vendar živi. Glej ptičica si poje, Po zraku leti, Zakaj bi ne pela, Da dobro živi. 6149. (Štajerska.) 5 Ne seje, ne žanje, Pa vendar živi. Nič Boga ne žali, Nikolj ne greši. 6147. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. 67, kjer je vanjo pomešana * Nikol ne bom pozabiU (št. 5j8g d.). Verz 3. ima v rokopisu za neč na pisano večkrat, kar je gotovo izprevrženo. 6148. Neznanega zdpisovavca. — Iz VO. XV/. C.I24. 6149. Zapisal Jožef Druzovič. — Iz njegove zbirke št. 21. 538 lil, —V. Pesmi obsmrtnice. A. 6150, 6151, 6152. Naš Oča nebeški 10 V nebesih sedi, Na zemljo dol gleda, Kak grešnik živi. Bolj grešno boš živel, Bolj grešno boš vmerl, 15 In satan ti bode Oh pekel odperl. Ptičica letela, V učitelj o v hram, Si lepše zapela Kot učitel sam. 25 Ta ptičica gori, Na altarju sedi, In vinca kozarek, V kljunu derži. Bolj brumno boš živel, Bolj brumno boš vmerl, Bo Oča nebeški 20 Nebo ti odperl. Bo totga popila, 30 Pa drugga dobi, Je lepo vesela No Boga časti. 6150. (Od Sv. Antona na Pohorju.) Na tička si poje, Po lufti leti, Zakaj bi ne pela, Ko lehko živi. 5 Ne seje, ne žeje, Pa lehko živi, Nič Boga ne žali, Ga zmerom časti. Bog Oče, Bog Oče, 10 V nebesih sedi, (Od Sv. Antona Ptica lepo poje, Pod lufton leti. Zakaj bi nebi pela, Saj dobro živi! Na zemljo dol gleda, Kak grešnik živi. Še lepše boš živel, Še lepši boš vmrl, 15 Oče nebeški Bo nebo odprl. Še grši boš živel, Še grši boš vmrl, Ti hudi ti bo pa 20 To pekle odprl. 6151. Slov. goricah.) Če lepše boš živeja, Še leži boš mrja, 15 Še rajši bo ti Jezus Nebesa odprja. 5 Ne orje, ne seje, Ne žali Boga, Še Oča nebeški Življenje ji da. Bog Oča, Bog Sin 10 Na desnici sedi, No doj na zemljo gleda, Kak grešnik živi. Le pimo in jemo V imenu Boga Očeta in Sina 20 In svetga Duha! Al’ Jezus v mrzlen cajti Na križi visi, Doj na nas on gleda, Nas k sebi želi. 6152. (Iz Selnice na Dravi.) Čim lepše boš živel, Sam Jezus ti bode Tem lepše boš vmrl: Nebesa odprl. 6150. Zapisal J. Stibler. — lz njegove zbirke št. 10. 6151. Zapisal Jožef Tuša k. — Iz njegove zbirke III. 6152. Zapisal F'ranč. Praprotnik. — Iz njegove zbirke. III.—V Pesmi obsmrtnice. A. 6153, 6154. 6155. 539 5 Še grše boš živel, Sam satan ti bode Še grše boš vmrl: Ta pekel odprl! (I: Neka ptička vesela Po zraku leti, Ne orje, ne seja, Pa včndar živi, 5 Nikoli grčha ne dela, Nigdar ne grčši. Naš Oča nebeški V nebesih sčdi, Na zemljcj dol glčda, 10 Kako grešnik živi. 6l53- : Frama.) Še gerši bcjš živčl, Še gerši bqš umerel, Satan ti bQde Oh pekel odperel. 15 Še lepše bqš živel, Še lšpše bQš umerčl, Sam Jezus ti bpde Nebesa odperel! Spravljaj blago, ki ti k pridu bo. 6i54- (Iz Frama.) Keda s? človčk na svčt rodi, On si uže spregleda z očmi: No si uže spravlja vkup blago, Ktero pa njemu nič h pridu ne bQ. 5 Spravljaj si, spravljaj vkup blago, Ktero pa tebi kaj h pridu bo: Tri lahti platna bčlega Za tvoje truplo pokrivanje; Štiri pa deske, zbite vkup, 10 Za tvoje vččno prebivanje. Pod glavo ti bpjQ dajali eno pest treščic Za tvoje vččno počivanje. Naš Oča nebeški v nebesah s^di, Le on bQ nas sodil, le kam bpmo šli: 15 »Le pojte, le pojte, vi izvoljeni, Zaslužene plače prejemati, Zaslužene plače prejemati, Na včkoma jih bcjte uživljali!« »Moja ura bo prišla, morebiti nocoj.« 6i55- (Iz Cerkvišča.) Ena urca bo prišla, K’ nobeden prijatelj Morbit še nocoj, Ne pojde z menoj. 6153. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 124. 6154. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 123. 6155. Zapisal Janko Barič; pela Meta Štubler. — Iz Barletove zbirke. 540 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6156, 6157. 5 Mojo truplo bojo djali V to črno zemljo, Moja duša pa pojde, Kam sojena bo. Tri kraji pripravljeni 10 Za njo so res: Al’ pekel’, al’ vice Al’ pa nebes. Oj v peklu je vroče. V vicah temno, 15 Gor v svetih nebesih Je grozno lepo. Moj očka in mama So m’ učili lepo : »Le v cerkev rad hodi 20 In služi Bogu!« Jaz nisem nič maral, Porajtal na to Skoz svojo veliko Nemarno glavo ! 25 Ko bi le jaz vedel, Kak’ je v nebu lepo, Pokoro bi b’ delal, Da b’ jo zgruntat ne b’lo. Teh angeljskih muzik 30 Je polno nebo, »Češena Marija« Je slišat lepo! 6156. (Iz Gribelj.) Ena.urca bo pršla, znabit še nocoj, Nobeden prijatelj ne pojde z menoj: Moje truplo bodo djali v to črno zemljo, Duša pa pojde, kam sojena bo. 5 Tri kraji so zanjo pripravljeni rejs, Vica, nebesa, ta strašni pekel: ^ Te vice so vroče, pekel je teman, V nebesih je lušno, veselje je tam. Moj očka, moja mamca so me učili lejpO: 10 »Le flisek molite alj služite Bogu!« Jest nisem nič maral, porajtal na to Skoz mojo veliko nemarno glavo. Ko jaz bi bil vedel, kak je v nebesih lejpo. Bi dejlou pokoro, de b’jo zgruntat ne blo! Ah ura bo prišla, Znabiti necoj, Nobeden prijatel Ne pojde z’ menoj. 5 Moj oča in mati Se z’ mano trudil, 6l57- (Kranjska.) Bogu me služiti So pridno učil. Moj bratci, sestrice, 10 Dom’vanje vam bo, M’ne bodo pa nesli U černo zemljo. 6156. Neznanega zapisovavca;pel stari Urih št. 5/. — Iz zbirke Barletove. 6157. Neznanega zapisovavca; najbrž M. Rmmikarja-Poženčana (glej nastopno številko). — Iz SPKN. V. 24—25. Zapis Jožefa Osredkarja v zbirki M. Rodeta V. št. 54 je vzet iz ravnokar omenjenega natiska. III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6158, 6159. 541 Bi pobeč bil vedil, Kak’ je nebo, 15 Pokoro b’ bil delal, De b’ čudit se blo. Vsi kori nebeški Veselo pojo, Pa Jezus, Mariji 20 Čast, hvalo dajo. Men ura bo prišla, Znabiti še n’coj, Nobeden prijatel Ne pojde z’ manoj. 5 Moj oča in mati So vselej me učil’ Moliti, služiti Bogu naklonil! Moj bratci, sestrice, 10 Domvanje vam bo, M’ne bodo pa nesli U černo zemljo. Ena urca bo pršla, Mrbit’ še m>coj, Nobedm prjatlov Na pojde z minoj. 5 Prišli bjo sosedje, Na pare me djal’, Zaston bojo star’ši Po meni žal’val’. Prišli bjo prijatli 10 Po moje telo, Ga bojo zagrebli, V to črno zemld. — Ena tička mi poje, Po luft žvrgoli: Mat’ božja pa gori V’ altarji stoji, Za grešnike prosi, Jih k sebi želi. 25 Jez pojdem na goro, Bom stopil v en kot, Bom delal pokoro, Se jokal svoj pot. 6158. (Kranjska.) Bi pobeč bil vedel, Kakov’ je nebo, 15 Pokoro bil delal, De b’ čudit se blo. Angelci v nebesih Prelepo pojo, Pa Jezus’, Mariji 20 Čast hvalo dajo. Mat božja na Gori V’ altarji stoji, Za grešnike prosi, Jih k’ sebi želi. 6159. ' (Podgorje.) 15 Pa zakaj bi ne pela, Prav dobro ji gre! Ne seje, ne žanje, Pa vindr živi, Pa tud’ Bogd ne žali, 20 Nič hud’ga ne stri. — Ki b’ človek ti vedu: Kaj duša košta, B’ se nkol ne podstopu Razžalit’ Bogd. 25 K’ b’ človek ti vedu, K6k’je v vicah hudd, Pokoro bi delov, Za zgruntat’ b’ na b’16. 6158. Zapisni Matevž Ravnikar-Poženčan. — Iz njegovih » Po- rasnih p .« št. 41. Prepis v VP. III. št. 118 se loči v tem: 12 V’ — 13 včdil. 6159. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke V. št. 30. Verzi 13—20 spadajo drugam, gl. zgoraj št. 6141 in d. Drugi zapis (I. št. 7) je napravljen v knjižni slovenščini in ima za 20. v. še te štiri: Le pojdi ti v cerkev * Poglej na oltar * Boš videl Marijo, * Precartano stvar. 542 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6160, 6161, 6162. (Iz Eno urca bo pršla, Mrbit že še ncoj, Nobed’n prijatu Na pojde z m'noj. 5 Prši bjo sosedje Na pare me djal’, Zaston bojo starši Po meni žalval’. Prši’ bjo sosedje 10 Po moje telo, Ga bojo zagrebli V črno zemlo. 6160. Tunjic.) B’ fant’č ti vedu, K’ je v vicah h’du, 15 Pokoro bi delov, Za gruntat ni to. B’ d’kleta ve vedle, Kak večnost dovga je Bi kranclne prav varvale, 20 Bi v večnost rajžale. V vicah vroče, V p’kl’ je h’do, V nebesa jest pojdem, Tam gor je lepo. 6161. (Iz gorjanske okolice pri Bledu.) Ana wurca bo prišja, Morebit.e še ndcoj, Pa vbeden prijatu Na pojde z menoj. 5 Moj wočka j in mamka So me včile lčpo, De b.e znaj pra,v žčbrat.e, Sužit.e Bogu. Jest niskm nič mara J, 10 Nič porajtaj na to, Skm raj.č dušo zapravljaj Skoz.e namarnost mojo. Ko b.č bij popreh vedu, Koko jč ,v nebesih lepo, 15 B.e bij dejaj pokoro, De b.e jo zgruntat.e na bo, (Iz 'Na ura bo prišla, Morebit še nocoj, Pa obeden tovaršev Ne pojde z menoj. 5 O moj brat, moja sestra Ostaneta tu, Moje truplo bodo djali V to črno zemljo. Moja duša pa pojde, 10 Kamor zaslužila bo : Al' v vice, al’ v pekel Al’ v sveto nebo. 6162. Cerkna.) V peklu je ogenj, Tam peče strašno; 15 V vicah je ogenj Glih ravno tako. Nebesa so lepa, Tam gori je lepo. Ko b’ bil vbužec jaz vedel, Kako je lepo, Bi bil delal pokoro, De b’ zgruntat ne blo. 6160. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke VIL št. 16. v 6161. Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročil Skrabec. Drugi zapis je v rokopisu Kunšičevem, ki ga je hranil Vlad. Levec; bistveno se strinja z našim. 6162. Zapisal Jan. Kokošar. — Iz njegove zbirke. Verza ig—20 manjka ze tam. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6163, 6164, 6165. 543 5 Muj ače n maje mati Ka b’jest paprej bidu, Muj ače n maje mati Ka b’ jest paprej bidu, 10 Kak’ v nebesih je l’p6, Po nemarnosti jo Bi delal pokoro, De b’ jo za zgruntat ne b’lo : 6163. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegove zbirke. 6164. Zapisal Anton Črv. — Iz ntegove zbirke B. 9. 6165. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovili NPKS. St. 1037, 544 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6166, 6167, 6168. Trupvo boj’ djali V to črno zemlo, 15 Duša pa pojde, Kamer zasuživa bo. Temnice so temne, Te p’kov je vreč, Nebiese so svetle, 20 Tam je veselje vse. 6166. (Iz šaleške doline.) Ta ura bo prišla, Morebiti nicoj, Nobeden prijatlov Ne pojde z menoj. 5 To truplo bodo djali V černo zemljo, Duša pa pojde, Kamor zaslužla si bo. Duša pa pojde, 10 Kamor zaslužla si bo: Al v vice, al v pekel Al v sveto nebo. Vice so hude, Pekel še hujš, 15 Gor v svetih nebesih Veselje je vse. Oče in mati So me učili lepo, Pisat in brati 20 In služit Bogu. Pa nisem veliko Porajtal na to, Po moji nemarnost Zapravil sem jo. 25 Ko b’ jaz pred vedel, Kak’ hudo je v peklu, Pokoro bil delal, Da b’ zgruntat ne b’lo 6167. [z Braslaveč.' Ena ura bo Prišla nocoj, Pa nobeden prijatlov Ne pojde z menoj. 5 Truplo bojo pokopali y\ mater črno zemljo, Al’ duša pa pojde, Kamor si zaslužila bo: Ali v vice, al v pekel 10 Al’ v sveto nebo, Kamor božja previdnost Zašafala bo. Ko b’ človek ti vedel, Kok je v pekli hudo, 15 Bi greha ne delal, Ne b’ žalil Boga. Ko b’ človek ti vedel, Kok je v nebesih lepo Stotavženkrat gorši 20 Ko čisto zlato ! Moj očka, moj’ mamca So rekli tako: Znaš pisat, znaš brat, Lahko služiš Bogu. 25 Jaz nisem nič mislil, Porajtal na to, Sim dušo pogubil, Oh usmil se Bogu! 6168. (Štajerska.) Moj oče, moja mati Znaš pisat, znaš brati, Mi prav’ta tako: Tud’služit Bogu. 6166. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 6167. Zapisal Anton Dobnik. — Iz njegove zbirke št. 8. 6168. Neznanega zapisovavca. — Iz Černetovega rokopisa v VO 61 (4)—62 (5). III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6169, 6170. 545 5 Še škoda bi bilo Za tako telo, Ko b’ v grehih živelo, Pogubljeno blo! Ko b’ človek ti vedel, 10 K’ je v pekli hudo, Pokoro bi delal, De b’ zgruntat ne blo. Še v’ pekli je hudo, Še v vicah tako, 15 Sam Bog nam daj priti Gor v’ sveto nebo. Moja ura bo prišla, Mor’bit’ še nehco, K’ nobeden prijatel 20 Z’ menoj rajžal ne bo. Moje truplo bodo nesli U’ černo zemljo, Dušica pa pojde, Kam zaslužla si bo: 25 Če v’ pekel al v vice Al’ v’ sveto nebo, Kam božja pravica Zapovedela bo. Nebesa so lepši, 30 Ko je čisto zlato, Sam Bog nam daj priti Gor v’ sveto nebo ! 6169. (Iz Frama.) Moja ura bQ pa prišla, Morebiti pa nocoj: Da bi se en prijatelj znašel, Da bi šel z menq! 5 Oj truplo pa pojde V černQ zemlja, Duša pak poide, Kam’ si zaslužila bQ: Vice ali pekel, 10 Ali v sveto nebo. V pekli sq martre, Da hujših nič ni: V strašnih plemenah Duša gori. V nebesah je veselje, 20 Da ga dopovedati ni: Truma nebeška Lepo cveti. (?) Moji brati no moje sestre, Le služite Bogu, 25 Da si duše ne zapravite V prestrašno peklo. Moj oča no moja mati So m§ učili lčpo, Da bi mogel odrasti 30 Ino služit’ Bogu. Jaz nčsem nič maral, Ne porajtal na to, Svojq dušQ sem zapravil V prestrašno peklo. 15 V vicah sq matre, Da jih izreči ne smš; Pa kteri taj pride, Še trošta, živi. 6170. (Iz Frama.) Moja ura bQ pak prišla, Da bi mi ščl z menQl Morebiti pak nocoj: 5 O vsmiljen Jezus, Da bi se mi prijatelj znaščl, Pomaj ti meni nocoj! 6169. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 75. 6170. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 33—34■ 546 III,— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6171, 6172. Preljubi moj oča. Le prosite Boga za m?! O vsmiljeni Jezus, 10 O vsmili s§ ti krez me! Preljuba moja mati, Le prosite Boga za me! O vsmiljeni Jezus, O vsmili se ti krez me! 15 Preljubi moji brati, Molite nocoj za me! 0 vsmiljeni Jezus, O vsmili se ti krez me! Preljube moje sestre, 20 Prekrižite nocoj! 0 vsmiljeni Jezus, 0 vsmili se ti krez me! Preljubi moji prijatelji, Molite nocoj za me! 25 0 vsmiljeni moj Jezus, 0 vsmili se ti krez me! Moje serce mi trepeče, Ker se odgovora boji. 0 vsmiljeni moj Jezus, 30 0 vsmili se ti krez me ! Vsej mi lehko trepeče, Ker mi ni služilo Bogu: 0 vsmiljeni moj Jezus, Bpdi meni milostni! Spominjaj se ostre sodbe. 6171. (Iz Frama.) O le gizda, o le gizda, To je velka norost, Le ponižnost, le ponižnost, To je naša dolžnost! 5 Tepi, Bog, tepi Pregrčšno tšlo. Sicer bQmo odgovor davali, Da s§ vsmili Bogu! Trepetale ti bQdp 10 Tvoje slabe noge; Trepetalo ti bQde Tvoje grčšno tčlo; Trepetale ti bQdQ Tvoje slabe rcjke; 15 Škripali ti bQdq> Tvoji bčli zobje; Kapljale ti bQdQ Kervave solze, Pehljali ti bQdq> 20 Tvoji sivi vlasje. Da bi, grššnik, ti vedel, Ko je v pekli hudo, Se le stokrat bi rajši Služil Bogu! 25 Da bi, grčšnik, ti vedel, Ko je lepo nebo, Še le stokrat lšpše, Ko je srebro, zlato! Delaj pokoro, dokler je čas. 6172. (Podgorje.) Pojte, pojte, drobne tiče, Preženite vse megle, Da bo sjalo solnčice Na moje drobno srčice. 5 Drobne tiče že pojejo, Bogu čast, hvalo dajejo Za vse gnade in dari, Ktere grešnikom deli. Nobena roža ni brez duha, 10 Nobena duša ne živi brez kruha, Brez tga kruha angeljskga, Brez pravga živga Boga. 6171. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 6 —7. 6172. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. /5. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6173, 6174, 6175. 547 Mi smo se močno goljfali, Ker nismo Boga spoznali, 15 Ker nismo ljubil’ Boga Iz celega našega srca. O Marija, božja mati, Ti nam hočeš pomagati Zdaj no naš poslednji čas, 20 Kedar pojde duša od nas. Duša loči se ’z telesa, Sprejmi jo, Marija, v nebesa: Gor bomo vživali Boga Iz celga našga srca. 6173. (Iz Ihana.) Pojte, pdjte, drobne tiče, Preženite vse miglice, De bo sjali sončece, Na moji drobni sdrčice. 5 Ptičice l’po pojejo, Bogo čast, hvalo dajejo Za vse gnade in dari, Kere Ježiš nam dili. Nobena roža ni brez duha, 10 Nobena duša ni bres kruha. Bres kruha ajngelskega, Bres prav’ga, živ'ga Boga. Marija je naša mati, Nam zamore pomagati 15 Zdej inoj na zadni čas, Kdar se duša 16 č’ vad nas! Duša. loč’ se vad telesa, Sprem’jo, Ježiš, u nibesa! Tam bomo častil’ Boga 20 Iz cel’ga naš’ga sirca! 6174. (Kranjska.) Pojte, pojte, drobne ptice, Preženite vse meglice, Da bo sijalo solnčice Na moje drobno srčice. 5 Drobne ptice vže pojejo, Bogu hvalo, čast dajejo Za vse gnade i dari, Ktere grešnikom deli. Nobena roža ni brez duha, 10 Nobena duša ne živi brez kruha, Brez kruha angeljskega, Brez prav’ga, živega Boga. Grešnik, delaj zdaj pokoro, Dokler imaš čas in voljo; 15 Glej, da pravo pokoro storiš, Da svoje duše ne izgubiš. Ako bomo to storili, Bomo gotovo zadobili Tam nebesa srečna, kraj, 20 Kjer bomo živčli vekomaj. Gor bomo na večne čase Prepevali angeljske glase, Gor bomo častili Boga Iz vsega svoj ga srca. 6175 - (Iz Logatca.) Nobena rožca ni brez duha, Nobena duša ni brez kruha, Brez kruha angeljskega, Brez pravega, živega Boga. 5 Se loč duša od telesa, Vzem jo, Jezus, gor v nebesa: Marija, vrata mi odpri, Da moja duša noter gre! 6173. Zapisal Anton Breznik; pela Tavčarjeva mati. — Iz zbirke Brez¬ nikove II. št. ig. 6174. Zapisal Matej Sitar. — Iz zbirke Dav. Petelina II. št. 10 (kamor je prepisana iz »domačih vaji- alojzijeviških). 6175. Zapisal Andrej Prebil; povedal Al. Hočevar. — Iz prepisa v M. Rodeta zbirki IX. št. 60. 3-7 548 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6176, 6177, 6178. Zdaj so ti nebesa še odprta. 6176. (Iz Frama.) 0 le Micka, glej, glej, Kedar pojdeš naprej: Življenje dohaja, Tvoja ura prihaja, 5 O le Micka, kaj bo? Ta smrt je strašna, Vsem nam je gvišna. Nebesa so lepe, Vsem nam so odprete. 10 O le Bog nam jih daj ! Le prosmo Boga No svetga Duha, Marijo devico No sveto Trojico, 15 Bog vsmilj se črez nas! Pomisli, kaj duša velja, in ne boš grešil. 6177. (Iz Frama.) Da bi si človek premislil, Kaj duša velja, Bi si nikol ne podstopil Razžalit Boga. 5 Bodi star ali mlad, Služi Bogu rad: Kedar bodeš umrl, Ti bo nebo odprl. O pa posvetno veselje 10 Jaz nič ne štimam: Ti moj smiljeni Jezus, Za ljubo te mam. Marijo bom ljubil, To cartano stvar; 15 Sam Jezus jo je ljubil, Zakaj bi je jaz kar? Kedar pojdeš na pungrad, Pomisli grede, Da je Jezus krvavi pot 20 Prelil za te. Kedar sedel boš v hiši, Le dobro premisli, Da je gajžlan tvoj Bog C‘lo od glave do nog. 25 Le premisli to krono, Ko jo je Jezus nosil, Da ne bodeš na sveti Prevzetno vesel. Kedar pojdeš na goro, 30 Premisli grede, Da je Jezus na goro Križ nesel za te. Kedar pojdeš po gori, Premisli vselej, 35 Da je Jezus na gori Smert storil za te. O le Jezus, Marija, Mi prosimo vaj, Le po smerti v nebesa 40 Gor vzemite nas! 6178. (Štajerska.) Pogledaj, o človek, Sam Jezus te kliče: Kdo gre pred teboj! »Le hod’za menoj!« 6176. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 10. 6177. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. g. V v. g. stoji v rokopisu napak presveto natn. posvetno. 6176. Neznanega zapisovavca. — Iz » Drobtinic « IX. 268 z opomnjo »S/ara pesem*; očividno je zelo popravljena. Zapis v zbirki Antona Dobnika iz Braslaveč (št. 31) se loči ne glede na apostrofe in naglasna znamenja v tem: 1 Poglej — 6, 10 spovni — 8 nesel — 9 gore — 12 vmerl. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6179, 6180, 6181. 549 5 Ker hodiš po poti, Se spomni grede, Da Jezus je težek Križ nosil za te. Ker hodiš čez goro, 10 Se spomni gredč, Da Jezus na gori Je umeri za te. Bi, človek, ti vedel, Kaj duša velja, Le škoda bi b o, Za ta žlahtno telo, Ko bi grešno živelo, V pogublenje šlo. 15 Bi greha ne delal, Ne žalil Boga. O človek, ohrani Nedolžno srce, K nebesam povzdigni 20 Pogosto rokč. Boš, človek, ti živel Na sveti lepo, Po smerti zavžival Boš sveto nebo. 6179. (Koroška.) 5 Ko b’ človek ti vedel, Kaj duša velja, Saj bi delal pokoro, Ne žalil Boga. (z Ko bi vedil, ti grešnik, Kaj duša košta, Bi greha ne delal, Ne žalil Boga. 5 Oh Jezus, oh Jezus, Jest ljubim tebe, Pa divico Marijo, To sladko imč. 6180. Grahova.) Ko prideš na vrtič, Se spobnaj na to, 15 De je Jezus krvavi Pot točil za te. Ko prideš na T goro, Se spobnaj na to, Da j’ Jezus na gori 20 Umrl za te. Ko prideš na polje, 10 Se spobnaj na to, De je Jezus ta težki Križ nesel za te. Ko prideš v cerku, Pogledaj na oltar, Boš vidil Marijo, To cartano stvar! 6181. (Z Oblok.) Ko b’ grešnik ti vedel, Kaj duša košta, Bi greha ne delal, Ne žalil Boga. 5 Oh Jezus, oh Jezus, Jest ljubim tebe, Devico Marijo In svet’ sladko ime. Ko boš prišel na vertec, 10 Se spomni na to, Da je Jezus kervavi Pot potil za te. 6179 . Neznanega zapisovavca. — Iz Janežičevega » Cvetja slov. naroda* I. 82, kjer je tiskana med »vižami*. 6180 . Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke A ir. 6181 . Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. Verzi 5— 8 se po¬ navljajo za vsako strofo. Pesem pojo »kadar vahtajo «. 550 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6182, 6183, 6184. Ko boš hodil po cesti, Se spomni na to, 15 Da je Jezus ta težki Križ nesel za te. Ko boš hodil na goro, Se spomni na to, Da je Jezus na gori 20 Umeri za te. Ko prideš v cerkev, Poglej na altar, Tam boš videl Marijo, To cartano stvar. 6182. (Kropniška.) Po vrtu bi hodil, Pa mislil na to, Kako je Jezus križ nosil Na visoko goro. 5 Ko bi človek to vedil, Kaj duša velja, Bi greha ne delal, Razžalil ne bi Boga. Ko bi človek to vedil, 10 Kako je v nebesih lepo, Bi delal pokoro Neizrekljivo ostro. 6183. (Iz Preddvora. Ko pojdeš po polju, Se spomni gredd, Da sveti križ Jezus Je nesel za tč. 5 Ko pojdeš po gmajni, Se spomni na to, Da j’ Jezus na križu Smrt storil težkd. Ko pojdeš u cerkev, 10 Poglej na oltdr, Tam Jezusa vidil boš, Cartano stvar. Ko prideš u cerkev, Na stran ne poglej, 15 Veliko zaupanje V Jezusa 'mej! 6184. (Iz Motnika.) Bi človek ti vedel, Kaj duša vela, Bi si nikol ne podstopel Razžalit’ Boga. 5 Bod stari al’ mlad, Rad služi Bogu, Po smrti boš videl Operto nebd. Marijo bi ljubil, 10 K je cartana stvar: Zakaj bi j 6 ne ljubil, Ko jč Jezus ljub sam! Kadar pojdeš po verti, Se zmisli na to, 15 De je Jezus v verti Kervav p 5 t potil. Kader pojdeš v gdro, Se zmisli na to, De je Jezus v gdro 20 Križ nesel za te. Kader prideš na gdro, Se zmisli na to, De je Jezus na križi Smert sturil za te. 6182 . Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz NB 80. 6183 . Zapisal M. Valjavec. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. 6184 . Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I. 18—ig. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6185, 6186, 6187, 6188. 551 25 O smileni Jezus, Mi prosmo tjebč: Po tvoji sveti veri Nebesa nam daj! O človek ti moj, 30 Če iščeš ta mir, V nebesih ga nejdeš, Na svet ga ni nikjer! Kaj Jezus trpi. 6185. (Iz Tunjic.) Poglej ti en človek, 5 Pod križam stoji, Kolk’ Jezus trpi. Milo ga gleda in toči solzč: Ma na križu prbite roke. Ma Jezus na križu prbite roke. Smilena mat’ Izveličarjova »Pritekla je Veronika, prinesla belo rutico.« 6186. (Iz Tunjic.) Prtekla je Veronika, Obriši si krvavi potf, Prnesla j’ belo rutico: 5 Sprelub’ gospod', sprelub go- »Prelub’ gospod, sprelub gospod! spod!« Grenka bo smrt, še hujša bo sodba. 6187. (Iz Frama.) Ka si bQš, grešnik, ti začel, Kda te bQ Bog ze svčta vz^l? Po tebi bq> stal zeleni pot, Ke se bgš grenke smerti bal. 5 Satan ti bQ na strani stal, Černe bukve v kremplah dčržal No ti bQ grčhe doli bral, Potlet§bq>v vččni ogenj dčjal. Tam ti bQ grčhe doli žgal. 10 Jezus ti bq> tudč na strani stal Ino ti bQ rekel no bq dčj&l: »Jaz sčm ti čisto dušQ dal, Zakaj si je nčsi bolj varoval? Angelca varuha sčm ti dal, 15 Zakaj mu nčsi hvale dal? Doli si legel, gori si vstal, Angelcu nčsi hvale dal. Kder si kolj hodil, kdčr si bil, Angelca nčsi prav čestil!« 20 Obe jo, prejohoho! Kaj še pak nčkdč z menQ bq? Če m§ vse drugo zapusti, Ne zapusti m§, Marija ti! Marija, ti drobna zvčzdica, 25 Bodi naša besčdnica: Marija si tudč nebeška luč, Pridi nam h troštu no na pomoč; Prosi za nas Jezusa, Jezusa ino Kristusa, 30 Cčlega svčta vzveličarja ! 6188. (Iz Frama.) Kaj si boš, grešnik, ti začel, Po tebi bQ stal zeleni pqt, Keda bQš iz sveta slovo vz§l ? Ker se bqš grenke smerti bal. 6185. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke VII. št. 56 . » Poje se pri mrliču «. 6186. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke VIL H. 58. » Poje se pri mrliču «. 6187. Zapisal Oroslav Caf; pela Marija Ledinjak. — Iz CO. //. 30 — 3/. 6188. Zapisal Oroslav Caf; pela Uršula KQtnik. — Iz CO. /. 72. 552 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6189, 6190. 5 Huda ti bo ta grenka smert, Pa še enkrat hujši sQdba bq>: Satan ti bo na strani stal, Černe bukve v’ kremplah deržal; Doli ti bq> vse grčhe bral, 10 Te velke no te majhene, V’vččni ogenj t§ bQ djal! »Vsej sem ti čistQ dušp dal, Zakaj je nisi bol varval? Angela sem ti tudč dal, 15 Zakaj mu nšsi hvale dal? Doli si legel, gor si vstal, Angelu nšsi hvale dal. Ker si kol hodil no si bil, Angela nesi prav častil.« 20 Marija, ti drobna zvčzdica, Bodi ti naša besčdnica; Marija, ti si nebeška luč, Pridi nam k’ trošti na pomoč; Če m§ to drugo vse zapusti, 25 Ne zapusti m§, Marija ti! 6189. (S Pohorja.) Kaj boš, človek, ti začev, Kir boš od sveta slovo vzev ? Grinke smerti se boš bal, Tisto boš ti še že prestav. 5 Sodva pa še tam predi bo, Tista pa še vsel vhujši bo. Satan ti bo tam predi stav, Černe bukve v krempleh deržav. »Saj sim ti čisto dušo dav, Čom si jo, grešnik, sam za- prav? 15 Angelca varha sim ti dav, Čom si ga nisi sam spoznav? Ke si kol hodiv, ke si biv, Angelca nisi počastiv. Dov si legov, gor si vstav, 20 Angelco nisi hvale dav!« On ti bo grehe doli brav, 10 Te velike no te majhine? Jezus ti bo na strani stav, On bo govoril ino djav: Ojejojo, preohoho, Zdaj me vse zapustilo bo! Če me glih druge zapusti, Ne zapusti me, Maria ti! 25 Ti si na drobna zvezdica, Bodi moja besednica! 6190. (Iz Frama.) Kaj si boš, grešnik, ti začel, Bog ti bo tudi na strani stal Kda boš ze sveta slovo vzel? No ti bo rekel no bo djal: Satan ti bode na strani stal, »Vsej sem ti čisto dušo dal, Če rne bukve v krempljih držal. 10 Zakaj si je nesi bolj varval? 5 On ti bo grehe doli bral, Angelca sem ti tudi dal, Velike in te majhene. Zakaj mu nesi hvale dal? V večer dol legel, v jutro vstal, Angelca nesi prav častil!« 6189. Neznanega zapisovavca. — Iz starejše pesmarice, ki jo imam od Lavoslava Cnlka (II. št. 8). 6190. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 41. III. —V. Pesmi obsmrtnice. A. 6191, 6192, 6193. 553 6191. (Iz Frama.) Jezus uže pravi, govori: »Jaz sem ti čistQ dušQ dal, Zakaj si je nšsi prav varoval? Angela varuha sem ti dal, 5 Zakaj mu nšsi hvale dal? Doli si legel, gor si vstal, Angelcu nšsi hvale dal. Proč tebi se je obrnQl No se žalostno derži. 10 Spovšdnika sem ti dal, Da bi s§ svojih grehov ispo- všdal. Proč od spovšdnika si se oberncjl, V veče gršhe spal.« Mene sprehaja mrzel pot. 6192. (Z Gorjanskega na Krasu.) Mani sprahdja mdrzu put, Kdr sn žflišla Jiežuša, K«r sn žtlišla Jišžuša, Zveličerja cišljA svata. 5 Tovarš je šow, nazaj /a ni, S&n 7«spudBuhje poslow punj De bčju dielli rdjtenj/u Wod mladih dni do stdrosti. »Dukr sn biw mlit, sn biw V£S1ŠW, 10 Wst. sušita, špasa, sxn jemlšw. Wodnašou sn pokuoru za ne- prišj, Oh kej bu z manu zdtj! Jiežuš mi je ne pismo brhw, Hudič mu je ne stršni stdw; 6193. (Vipavska.) Mene prehaja mrzev pot, Treba bo jet na drugi svejt, 5 Treba bo jet na drugi svejt. 15 Jišžuš m«)'lišdaprowwojstni, Hudič m« tuže prow strašnu. Hudič m« tiiže prow strašmi, Merija m« truošta prow lapu: »O le miiči, muči, ^riššnjik _muj, 20 Dukr ta v&rje dnj/tlj tiij!« Dva dnj/ljca wke'p sklišnfta, Hudiča w p«ku we'ržeta: Ztričs, /riššnik, bu taku, De pridemo w svatii nrebu. 25 W s vatli nabii jen s ve'tli raj, Jišžuš ya wiišči jenu daj; Jišžuš, Merija nan ddj, Vsen višrnin dyšan svišti raj! Moj tovarš je umrl, nazaj ga nej, Gvišno bo poslal grenko smrt, Gvišno bo poslal grenko smrt. Oziram se na vse strani, Moj’ga tovarša zagledat ni. Ozrem se na desno stran, 10 Moj’ga tovarša zagledam tam: 6191. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 7, kjer je vrinjena v drugo (umetno) pesem popolnoma drugačnega metra: »Grešni človek, ka da tako dolgo spiš * Da se nič ne sprebudiš? * V tem terdnem spanji, * V grešnem dejanji * Dušo izgubiš« po nje 10 verzu. Za njo se nadaljuje ta pesem z besedami »Na tem svetu neimam veselja, * Ker se bojim pogubljenja« itd. 6192. Zapisal K. Štrekelj; pela Katarina Budina. — Iz moje zbirke. 6193. Zapisal Anton Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica str. 302 — joj. 554 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6194, 6195. »Moj tovarš, nuj, kako je še kej?« »»Dolga je rajža in le ta Pred Bogom je težka raj- tenga: Sam Bog je tam pred mano stal, 15 Da sem mu rajtengo dajav. Hudič je poleg mene stal In je strašno s pisma bral, Gvišno bo res, da Da pojdemo vsi v Svet nebo in sveti Ki nam ga Bog vc Da mi je vsak las po koncu stal, Da mi je vsak las do koncu stai. 20 Marija me trošta prav lepo : »Nič se ne boj, o grešnik moj, Dokler te varje angelc tvoj! Z angelcem skupej skleneva, Hudiča v pekel deneva, 25 Hudiča v pekel deneva!« bo tako, ta svet nebo, rej, iši ino dej! Amen. 6194. (Z Grahova na Tolminskem.) Moje srce v men’ gori Od velike žalosti: Moj tovar’š na pot je šel, Saj mi je obetal prit’, 5 Vendar ga dolgo neče bit. Zdaj pogledam na vse strani, Moj’ga tovarša n'koder ni. Zdaj pogledam dol pred se, Moj’ga tovarša vgledam že. 10 »O! le dolgo, dolgo hodiva, Vonder le srečno hodiva! Jezus je tam pred mano stal, Jest sem rajtengo dajal. Hudič mi je dol’ z bukev bral, 15 Da m’ je vsak las po koncu stal. Marija me je tolažila: Nič se mi ne boj, ti grešnik moj, _ Saj dobro varje angelc tvoj! Z angelcom se skleneva, 20 Hudiča v pekel prikleneva!« Zdaj pa pojdemo v sveti raj, Ki nam ga Bog vsim skupaj daj! 6195. (Iz Cerkna.) Moj tovarš je na rajžo šel, Moj tovarš je na rajžo šel. Se m’je še obetal prit. Vendar ga dolgo neče bit. 5 Dolgo, dolgo rajžata, Vendar le srečno prideta. »Jaz sem tam pred Jezusom stal, Hudič m’ je dol grehe bral. Marija je mene troštala, 10 Marija je mene troštala: Nič se ne boj, o grešnik moj, Nič se ne boj, o grešnik moj: Z angelcem skupaj skleneta, Hudiča v pekel prikleneta. 6194. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke. 6195. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. Pevka ni znala več. III.— V. Pesmi obsmrtnice. A. 6196. 6197, 6198, 6199. 555 6196. (Izpod Melec.) Mene sprehaja mrzu put Stuarnika čilega sveta. Ad prevelike žalosti, 5 Duga je rajža, mrzla puot: Kir sem ražžalugaspud Baga, Tauarš je šeu, nazaj ga ni. Duša gre v nebesa. 6197. (Iz Frama.) Kaj pa misliš, ti grčšni človek, Da tako prevzetno živiš. Vsej včš, da enkrat umreti moraš, Dušq dati črez Bogu. 5 Duša ni tvoja, duša je božja: Bogu bQš j'q mogel odrajtati. Tako čistQ j q moraš odrajtat’, Kako čisto je zlatd. Vsej lčpšega ni na svčti, 10 Da na duša v’ nebesa gre. Naproti njej mi uže pa gr^jcj Vsi nebeški angelci. Nji piskajo no trq>bentajQ No tQ dušQ sprejemljejQ, 15 Eden druzga sprašovajcj: Kde ta duša sedela bQ? »Na desnem strani pri sveti Ani, Tam ta duša sšdčla bQ; Na desnici pri sveti Trojici, 20 Tam ta duša sčdela bQ: Tam bQ sčdčla no živčla Od vškoma do včkoma.« 6198. (Iz Frama.) Kaj pa misliš, grešni človek, Da tak prevzetno živiš? Ti vsej veš, da boš mogel vmreti, Dušo vernoti Bogu, 5 Tako čisto in tako belo, Ko je čisto zlato; Duša ni tvoja, duša je božja, Bogu boš jo mogel odrajtati! Večga veselja ni na svetu, 10 Ko da ta duša v nebesa gre. 6199. (Iz Frama.) Kaj misliš, ti grčšni človčk, Da tak prevzetno živiš? Vsej veš, da enkrat vmreti moreš, Dušq dati črez Bogu; Vsi angelci ji naproti grejo In ji lepo piskajo, In lepo piskajo in trobentajo, Ker to dušo sprejemljejo. 15 Še ponižno jo prašajo : »Kde ti duša sedela boš?« »»Na desnem strani pri sveti Ani, Tam pa jaz sedela bom; Na desnici pri sveti Trojici 20 Tam bom jaz prebivala Od vekomaj do vekomaj !«« 5 Lih tak čistQ boš mogel dati, Ko je čisto to zlato: Duša ni tvoja, duša je božja, Bogu bQŠ jq mogel odrajtati. 6196. Zapisai Ivan Murovec. — Iz njegove zbirke. 6197. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 9. 6198. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 7. 6igg. Zapisal Oroslav Caf; peli Uršula Kotnik in Gertrud Falantan. - Iz CO. I. 84. 556 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6200, 6201. V^čega veselja ni, 10 Ko da ’na duša v nebesa gr§. Vsej naproti jej že grejQ Vsi nebeški angelci, Vse ponižno jo pelajq> Pred Očeta nebeškega, 15 Vse ponižno jo prašajq>, Kde ta duša sedela bQ. »Na desnem strani pri sveti Ani, Tam ta duša sčdšla bq, Tam bo sšdčla no živela 20 Na včkomaj.« 6200. (Od Sv. Antona na Pohorju.) Lepšiga ni na tem sveti, Če na duša v nebesa gre: Eingelci ji proti grej o, Piskajo no trobentajo, 5 Dušo v nebo prejemlejo. Tak ponižno jo vprašajo: »Kje ti, duša, sedela boš?« »»Na desni strani pri sveti Ani, Tam ti, duša, sedela boš! 10 Na desnici pri sveti Trojici, Tam ti, duša, sedela boš: Tam boš sedela in boš živela Odvekomaj no do vekomaj!«« V vice obsojena duša. 6201. (Iz Frama.) Preuboga duša, kam bQŠ šla, Preuboga duša, kam bQŠ šla? »Jaz pojdem le v terplenje, v terplenje: Do gležnja v ognju stala bQm, 5 Do gležnja v ognju stala bq>m, Pomaj mi, Jezus no Marija, sveti Jožef!« Preuboga duša, kam bQŠ šla, Preuboga duša, kam bpš šla? »Jaz pojdem le v terplenje, v terplenje; 10 Do kolena v ognju stala bQm, Do kolena v ognju stala bqm, Pomaj mi Jezus no Marija!« Preuboga duša, kam bq>š šla, Preuboga duša, kam bqš šla? 15 Jaz pojdem le v terplenje, v terplenje; Do pasa v ognju stala bQm, Do pasa v ognju stala bQm, Pomaj mi Jezus no Marija!« Preuboga duša, kam bQŠ šla, 20 Preuboga duša, kam bQŠ šla? »Jaz pojdem le v terplenje, v terplenje; Do gerla v ognju stala bq>m, 6200 . Zapisal J. Stibler. — Iz njegove zbirke št. /. 6201 . Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 43. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6202, 6203. 557 Do gerla v ognju stala bpm, Pomaj mi Jezus no Marija!« 25 Preuboga duša, kam bq>š šla, Preuboga duša, kam bQš šla? »Jaz pojdem le v terplenje, v terplenje; Črez gerlo v ognju stala bQm, Črez gerlo v ognju stala bQm, 30 Pomaj mi Jezus no Marija!« Kaj uboge duše v vicah trpe. 6202. (Gorenjska.) Nobeden ne vrjame, nobeden ne ve, Kaj te vboge duše v vicah trpe: Kličejo, vpijejo na te žive ljudi; »Pomagajte, pomagajte, oj živi ljudje!« 5 Kako bodo pomagali ti živi ljudje, Ker na temu svetu preveč za blago skrbe ! Kaj ti bo nucalo to posvetno blago ? Boš mogu umreti, zapustiti vse to. Pred Bogom boš mogu ti rajtengo dat, 10 Pred Bogom boš mogu ti rihtik ostat, Pred Bogom boš stav, se boš tresil kot prot, Ker si storil na svetu premalo dobrot! 6203. (Z Grahova.) 15 Zapustiti boš mogel Posvetno blago. Se boš tresil ko šiba, Še le bolje takrat, Ker na svetu si storil 20 Premalo dobrot. Na enmu kraju boš vidil Angeljce lepe, Na temu drujmu boš vidil Pa hudiče strašne. 25 Marija devica V tronu sedi, Pros’ noč in dan Za grešne ljudi. Obeden ne verje, Nobeden ne zna, Kako te duše V vicah trpe. 5 Le vpijejo in kličejo Sam na ta svet, De b' jim pomagali, Rešili jih iz vic. Kako bodo pomagali, 10 Rešili jih iz vic, Ko noč in dan Kolneje za njim’! Boš vidil, ti grešnik, Kako bo težko, 6202. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke K. Pleska št. 22. 6203. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. /. Sam (v. 6 .) = šemo. 558 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6204, 6205, 6206. 6204. (Z Grahova.) Obeden ne vetje, obeden ne zna, Kako, kako je v svetem raji lepo. Obeden ne verje, obeden ne znd, Kako, kako duše v vicah trpe. 5 One kličejo, one kličejo na vse žive ljudi: »Pomagajte, pomagajte, vsi živi ljudje!« Kako bodo pomagali živi ljudje, Ko preveč, ko preveč le po blagu glede! Boš mogel, boš mogel jet rajtengo dat’, 10 Ko si storil na sveti premalo dobrot. Na enem kraji bodeš vidil angeljce božje, Na drugem kraji bodeš vidil hudiče črne: Ko se bodo tožili za dušo tvojo, Kado. kado ta bogo dušo vdobi! 15 Še rajši na strani Marija stoji, In milo, in milo solzice toči. De b’ Bog hotel, de b’ Bog hotel, de b’ to res ne b’lo, Dejmo, dejmo čast in hvalo Bogu! Duše v vicah. A. 6205. (Z Grahova.) Ovbe le, verne dušice, Neusmiljene so vaše vice! »Oh v vicah smo zakopane, S solzami smo vse vjokane. 5 Pa kaj se nuca nam jokdti, Na svetu so ljudje bogati, To naše vživajo tam, Pomoč ne pošljejo sam! Oh le dobre so svete maše, 10 Še le boljši so svete molitve, Ki hitro do vic pridejo; Še le boljši so sveti posti, Ko bi jih bilo zadosti! O le ovbe, joje, dolgi čas, 15 Sam Jezus se vsmil’ čez nas! Na ura je ko ’no leto, ’No leto je tavžent šteto! Ovbe v vicah strašno gori, Pred vic’je milosti ni.« 20 Poslušaj, angelj, klagvanje, Teh vernih dušic (jamranje). Duše v vicah. B. 6206. (Od Cerovca.) O tvoj oča ino mati, Nesta spala jezerokrat, Ki sta tebe zredila, Za te sta se skrbila. 6204. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. 7. 6205. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 6 . Narodnost pesmi je zelo sumljiva. 6206. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. n. 259/ v v. 2. je pisano napak sredila. Prepis Vrazov v VO. 1 .101 se loči v tem: 1 ino], tvoja — 3 jezerkrati III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6207. 559 5 Pred kak mati je zaspala, Tebe je nadajala, Ino da je gori stala, Z vustmi te napajala. Srčno vseli te ljubila, 10 Kruh je tebi spravljala, jesti večkrat v kraj pustila, Skrbno tebe varvala. Malega te je redila, Z radostjo te gledala, 15 Skrbno nekokrat povila, Na noge postavljala. Oh kak britko zdaj zdihava Tvoja oča no mati, Jihvo lice v sčzah plava, 20 Da nemajo pomoči! Kak kričijo: »Ljuba dčtca, Proste vi za nas Boga, Da va mija skoro vidla Lice najnga Jezoša!« 25 Če vas ta mantra ne gene, Kaj tam starši trpijo; Naj vas Jezoš Krištoš gene, Za pet ran vas prosijo! V peklu goreča duša. 6207. (Izpod Melec.) Ko sem pobič živel Na moje mlade dni, K nisem hotel ubogat Očeta ’n matere ! 5 Zdaj moram tam v peklu Goret do večnosti, Zdaj moram tam v peklu Goret do večnosti. Ko b’ eden semkaj prišel, 10 Mene prašal tule, Kaj za’n glas jest venkaj dajam, Duša ferdamana? Tak glas jest venkaj dajam, Da kolnem noč in dan! 15 Sin kolne svojga oču, Hčer mater glih tako: »Prekleta tista mnuta, K’ sem se v nji zarodil, Prekleta tista ura, K’ sem v nji rojen bil! Boljš’ b’ blo, da b’ ne bil po¬ znal Kraja tega sveta, Boljš’ b’ blo, da b’ ne bil slišal Od večnega Boga! 25 Boljš’ b’ blo, da b’ ne bil videl Solnca rumenega, Boljš’ b’ blo, da b’ ne bil slišal Od obličja božjega! Ko b’ se našlo en hribček 30 Samga drobnega peska, Ko b’ na tičca priletela Vsako tavžent let enkrat: Ko b’ en pesek tam pobrala, Nesla na drugi kraj, 35 Še bi bilo en konec: — Večnosti je ne bo!« 20 — 4 sta se] sta — 5 Prej — 9 Srčno] Močno — 10 spravlala — 14 radostjoj — 16 postavila — 18] Mati tvoja, oča tvoj — 19 Njihovo — 20] Da pomoči nemajo — 21] Kak krčijo: Luba deca — 22 Proste] Molle — 24 najnega — 25] Če ta mantra \ as ne gene. Pesem najbrž ni narodna; že Vraz jc drugemu prepisu pristavil vprašaj. 6207. Zapisal Janez Kokošar; pela Murovčeva mati. — h Koko- šarjcve zbirke. 560 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6208, 6209, 6210. 6208. (Z Grahova.) Ovbe, ovbe večnost, Od obličja božjega! Večnost neizgruntana! Boljši bi mi bilo, da bi ne Kako sem pobič živel bil vidil Na moje mlade dni, 5 Ker nisem hotel ubogat’ Očeta ino matere, Zdaj morem pa goreti V tem ognju peklenskem! Sin svojega očeta kolne, 10 Hčer mater lih takd: »Prokleta ti minuta, Ko spočet sim bil, Prokleta tista ura, Ko jest sem se rodil! 15 Boljši bi mi bilo, de bi ne bil vidil, Kraja tega sveta! Boljši bi mi bilo, da bi ne bil slišal 20 Solnca rumenega!« Oh de bi le eden prišel, De bi nam povedal ki, Ki za en pregovor imajo Duše ferdamane: 25 »Oh de b’ se gora znejšla, Tega drobnega peska, De b’ na tičca priletela Vsake tavžent let enkrat, De bi mi en pesek pobrala, 30 De bi mi ga nesla Na en drugi svet: Saj bi mi ga enkrat znesla, Ovbe, ne vem kadaj, Moj’ga trplenja v pekli 35 Nigdar konec ne bo!« 6209. (Ziljska z Bistrice ) Ne h6dite, ptibiči, k dečlam, Wi ti ledik pubiči: Al boste k dečlam hodili, Pa boste pagubleni. 5 Jciz sen pa glih tako živo, Kakor ste živvieli vri: To more božja mogočnost biti, Da pridan k pogublenji. Da bi se ’na gora zdrla 10 Od pekla do niebes, Da bi se mi pa zasula Drobenega pieseka; Sen bi ana tiča perletiela U stu lietah ki nabdrt, 15 Da bi mi pieščec pabrala, Niesla ga na uni svviet: Saj bi ga nabdrt znasila, Ja mne avbe, Bug wie keda, Saj pa m6jega trplčnja 20 Nikeddr kraja k ne bo! 6210. (Iz Ihana.) Moji bratji jn sestrice So zutri zgodi vstajali, V cerku so se napravlali, Tud so mene ravnali. 5 Jast jih nisim vatu 'bogat’ Raj sim šov v 'štarijo pit. Tko dovg’ sim v 'štarijo huddu, De sim zgubu Jižiša. 6208. Zapisal Anton Gr v. ■— Iz njegove zbirke B. 10. 6209. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XV. 44 a. 6210. Zapisal Anton Breznik; narekala Smolajdrova Ana ■— Iz Brez¬ nikove zbirke II. št. 46. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6211, 6212. 561 Pršil so tr’ji hudiči, 10 Pretrdo so me zvezal', Na dni pik v a so me zagnal’. De bi zrasva jana guhra Tega peska drobniga, Prleteva jana tička 15 Na vsakih štirtavžmt let, Ani pesik v klunčik vzeva, Nesva ga na uni svet, Vmdir bi za jankat pršvi, De bi peska zmankovi; 20 Al’ mojiga trplejna Nikdar, nikdar kon’c na bo! De bi zrasu jan stibir Not vad zemle do nibes, Di bi biv iz samim britlam 25 Ali nožim nasajen: Po njamo bi jast vatu plezat’, De bi do nibes pršov; Al’ mojiga trplejna Nikdar, nikdar kon’c na bo ! 6211. (Torovo.) K sveti mizi sim prstopu, Pa jo vredm nisim biv. U facanetil sim ga spustu, Praviga živga Boga. 5 Sveti Rešne telo sim dam prnesu, Na mizo sim ga položu, Iz šibo sim ga pretepov, De je tekla sveta kri. Močno sim ga pretepov, 10 De je tekla sveta Resna kri.— Boh je ustvaru zdse tebe, De bi služu mo zvesto. Oh kolkotavženkrat pa sebe V greh pogrezneš, oh kaj bo! 15 O nespametna živina, Ali se ne spomniš nan? Kolkrat bi biv že padu V večni ogen za vselej, Ko bi Boh ne biv toko gnadlu, 20 De bi tebe čakalclo do zdej. Oh, ko bi en takšm stibr zrasu Od črne zemle da nebes, Od črne zemle da nebes, Ki bi biv z britvam’ vis na- taknen, 25 Otu bi po nemo lest. Gor in dol bi po nemu lezu, De bi grebe zrezov doli, De bi enkrat rešen biv! Sodnji dan. A. 6212. (Z Grahova.) Tavžent let je že minulo, Dobro vem, da ne bo več dolgo, Da bo prišel tisti čas, Tisti čas na sodni dan! 5 Bog bo angeljcom zavkazal Trobentat ino piskat, Da bodo vsi živi doli padali, Vsi mrtvi gor’ vstajali. Kaj se bo teb’, grešnik, zdelo, 10 Ko pojdeš v Jožefovo dolino? Tam bo Bog nas sodil sam Na desno ali pa na levo stran. K sodbi božji bomo prišli vsi, Nobeden se ji ne bo mogel vbraniti: 15 Še sama mati izvoljena Bo sodbo božjo slišala! 6211. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke V. št. 2/. Za¬ četek do v. 10. spada k pesmi » Judom prodana hostija « po št. J03. 6212. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 18. 562 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6213, 6214, 6215. 6213. (Z Banjšic.) Tista ura in tisti cejt, Tisti strašni sodni dan Bog bo angeljcem ukazal: Gore, gore ustajajte! 5 Piskajte in trobentajte, Te mrtve gor klicajte: Pojte če na Jožefa dolinco, Pridte h sodbi če naprej, Pridte h sodbi če naprej! 10 Kaj boš, ti grešnik, rekel, Ko boš k sodbi pertekel? Boljš’ bi b’Io v peklu goret’, Koj sodbo božjo slišati! Sama Marija zvoljena 15 Bo sodbo božjo Slišala ! 6214. (Levpa nad Kanalom.) Taužent let je že minulo, Sej je prišla tej sta ura en tejsti dan. Na ta strešni sodnji. dan Bog je angelcem zaukazau: 5 »Strebentajte en piskajte En tih mrtvih gar klicajte!« >>Ve, te mrtvi, gar vstajajte, Pejte vsi k sedbi naprej!«« Kaj boš, ti človek, rekou, 10 Ko boš k sedbi pritekou? Vse se bo treslo en jokalo, Kuj Marija zvoljena, Kjer bo sedbe božje slišala. Raj bi hoteu u ognji goret, 15 Kuj sedbe božje slišati! Sodnji dan. B. 6215. (Iz Frama.) Angelci lepo trQbentajQ, Trobente lčpo prepiskajcj, Všs voljni svšt vkup kličej q N q>ter v dolinQ Jožafat: 5 Tam bQmo videli sqden den, Sodnika sčrditega. Oj izvoljeni bQdQ stQpili Na pravi kraj, v nebeški raj; Oh pogubljeni bq>dq stopili 10 Na lčvi kraj, vpreklenjski kraj. Oj izvoljeni bQdQ zahvalili Očeta ino mater prav lčpo, Ker sq jih tako lčpo učili, Tak lčpe nauke davali, 15 Da sq ljubili Jezusa, Sovražili, kaj je hudega. Oh pogubljeni bQdQ prekli¬ njali Očeta no mater strašno zloj, Ker sq jih tako hudo učili, 20 Da nesQ spoznali Jezusa, Le ljubili, kaj je grčšnega. Na ves glas bojQ zakričali: »Oj vsi hribi padite na nas, Vse gore zaknjte nas, 25 Da ne bijmo videli sadnega dne, Da ne bQmo videli scjdnega dne, Ne sQdnika sčrditega!« 6213. Zapisallv. Humar. — Iz njegove zbirke (oddelek »Svete pesmi « ši. 3). 6214. Zapisal Jožef Cejan; pela Marija Šuligoj. — Iz Cejanove zbirke IV. št. 1. 6215. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. JI. 34. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6216, 6217, 6218. 563 Sanje o sodbi. 6216. (Iz Frama.) Meni se je nocoj senjalo Od teh treh strašnih rčči: Od smerti, sodbe božje, Od dolge večnosti. 5 Jaz pak uže vidim tiisti stolec, Ko bcjm mogla na njem sčdčti S ognjom mi je okol obdan, S plamnom koj gori. Kteri ste še na totem svčtč, 10 Le pokoro dčlajte, _ 62] (Od Sv. Lenarta Meni so se nocoj sanjale Tri nezgruntane reči: Od sodbe božje, od grenke smrti No od te dolge večnosti. 5 Bog vam plati, moja mati, Ki ste me porodili No na grešen svet postavili; Bol bi bili vi storili, Da bi mene zalijali 10 V najtiprvi kopeli, Da ne bQte prišli v take martre, Ko sem mogla jaz prit. Da bi še mogla jaz enkrat Le na tem svčtč živšti, 15 Pokoro bi pa hotla storiti, Da je skončati nikddr: Ne je skončat, ne je izrečti, Ne s peret jQ spisati! Slov. goricah.) Da bi grešnega sveta ne po¬ znal No nikdar storil nečistosti. ' Zdaj jaz vidim tisti žesel, Kir pripravlen je za me: 15 Ves je z ognjem okinčani No više njega plamen gori. Solnce, mesec, te drobne zvezde, Vse ribice iz morja, Vse de za nas Boga prosilo, 20 Da mo vsi zveličani. Z jokom sem prišel na ta svet. 6218. (Iz Krasinca.) Z jokom sem prišel na ta svet, Z jokom iz sveta pojdem ; Pepel sem bil, pepel spek bom, V črno zemljo rajžal bom. 5 Rajža b’la je prav lahka, Al’ rajtinga je težka. Bodi zahvaljen večni Bog, Jaz sem je lahko dajal. Kaj pomeni ta beli gvant? 10 Da v belo trugo pojdem. Kaj pomeni ta črni gvant? Da v črno zemljo pojdem. Kaj pomeni ta zelen gvant? Da bo iz groba trava rastla. 15 Ta moj naj bližnji sosed Me bo iz hiše izganjal: 6216. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 12. 6217. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke III. str. 1J—18. Zastran vv. 5— 12. prim. št. 6207 in d. 6218. Zapisal Peter Črnič; povedalji mu mati Ana Črnič. — Iz nje¬ govega rokopisa, ki mi ga je poslal Ivan Sašelj. 30 * 564 III,—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6219, 6220. »Le van, le ž njim, Z gnjilobo inoj s trohnobo !« Po mojih kostih, po mojih mozgih 20 Bojo črvi kambre imeli. Pregliboko bom stal, Pretrdno bom spal, Mesec svt 30 Nikam po Da me ne bo ni petelin zbudil, Ni grom, ni zvon, ni nobeden človek: 25 Petelinčki, pojte, komu vi čete, Jaz vas več slišal ne bom ! Zvonovi, zvonite, komu vi čete, Jaz vas več slišal ne bom ! , komu ti češ, oti ni po cestah! 62x9. (Iz Toplic.) Z jokom sem prišel na ta svet, Z jokom iz sveta pojdem. Preden pojdem iz tega sveta, V bel gvant se bom ogvantal. 5 Ta beli gvant pomeni to, Da bom v beli trugi ležal. Preden pojdem iz tega sveta, V črn gvant se bom ogvantal. Ta črni gvant pomeni to, xo Da bom v črni zemlji ležal. Preden pojdem iz tega svetd, V zelen gvant se bom ogvantal. Ta zelen gvant pomeni to, Da bo z groba travca rastla. 15 Preden pojdem iz tega sveta, V rdeči gvant se bom ogvantal: Ta rdeči gvant pomeni to, Da je Jezus za nas kri prelil! ' 6220. (Z Grahova.) Z jokam sem prišel na ta svet, Kadar pojdem k sodbi božji. Z jokam pojdem na uni svet. Veselite se, vsi zvoljeni, Kadar enkrat oči zaprem, Ki boste Boga uživali. Nigdar jih več ne odprem, 10 Žalovajte, vsi ferdamani, 5 Le na sodni dan jih bom Ki pojdete v večni ogenj: odperl. Tega var’nas gospod Bog! Zeleno se rajtam gvantati, 6219. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. 6220. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke B. /5. Enako se začenja pesem v Mat. Ravnikarja Poženčana V P. V. str. 141—142, toda kaže popolnoma umetno lice. Začetek je tak: Z’ jokom sim prišel na svet, Z’jokam tud iz sveta pojdem: Jez pepel, pepel bom spet, Ko v’ černo zemljo dojdem. 5 Plaš zeleni bom prejel, Trava mene če odeti, Bom slovo od tega vzel, Kar imam na temu sveti. Mogel bom vas oča, mat, 10 Bratje, sestre, zapustiti, Se iz sveta stran pobrat, Ah za večno posloviti. Solnce, luna, vse reči, Za me bodete minule; 15 Ah, zatisnil bom oči, Več ne bodo mi služile itd. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6221, 6222, 6223. 565 Kako bom rajtengo dajal, Ker sem se vselej po¬ kore bal?« 6221. (Iz Braslaveč.) Peršla je pošta iz nebes, De moram dat živlenje čez, Zdaj moram jaz slavo jemat In v dolgo večnost jet. 5 Zdej moram jaz slavo jemat, Pred sodbo božjo se podat, Rajtengo dat večnem Bogu, Smilenmu Jezusu. Kok bom jaz rajtengo dajal, 10 Ko sem se vsel pokore bal: Odlagal sim zmiraj naprej, Ah kaj bo zame zdaj! Odlagal sim: Saj sem še mlad, V starost se bom pokoril rad! 15 Bog pa hoče tako imet, Da morem zdaj umret. Sam bil mlad, sam bil vesel, Vse sorte špase sim počel, Oh Jezus, iz serca griva me, 20 Kir sim razžalil te ! Sam bil mlad, sim mislil jaz tako, Mojga živlenja konc ne bo, Zmiram ferbežno sim grešil, Pokore nisem stril. 25 Ljuba divica Marija, Pros Jezusa, da nam odpusti, Denabomo enkrat tam terpel, Ampak peršli v nebo. Pokoro delaj, moj kristjan, 30 Zdaj maš cajt, dokler je dan: Bo peršla noč, boš mogu spat, V miru počivat! 6222. (Iz Levca v Sav. dolini.) Peršla je pošta od nebes, Da moram dat življenje čres, Da moram dat življenje čres In v večnost jet. 5 No kok bom jaz slovo jemal, Pred božjo sodbo se podal Rajtengo dat večnemu Bogu, Vsmiljenemu Jezusu? V mladih letih sem bil vesel, 10 Vse sorte špase sem počev. O Jezus, z srca griva me, Da sem razžalil te! V mladih letih sem misliv tako, Da mojga življenja konc ne bo. 15 Zmirom krevično sem grešil, Pokore nisem stril. Delaj pokoro, ljub kristjan, Dokler je cajt, dokler je dan, Bo prišla noč, boš mogel spat, 20 V miru počivat. Ljuba devica Marija ti, Prosi Jezusa, da nam odpusti! Kater’ na tem svet voljno trpi, Se večno veseli. Amen. 6223. (Iz Št. Jurja ob južni železnici.) Pršla je pošta doli z nebes, In rajtengo dajati Bogu, Boš mogu dati živlenje črez, Gor vsmilenimu Jezosu. 6221 . Zapisal Anton Dobnik. — Iz njegove zbirke št. 26. 6222. Zapisal Iv. Pilih. — Iz njegove zbirke št. 3. 6223. Zapisal Jož. Koželj. — Iz njegove zbirke št. 3. 566 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6224, 6225, 6226. 5 Pa kok bom rajtengo dajav, Ker sim se zmiram pokore bav? Odlagov sim se zmiraj na¬ prej, No kaj bo za dušo zdaj? Dokler sem majhen fantič bil, 10 Vse sorte špajse sim loviv, Al zdaj me griva v serčice, Razžaliv sem Jezusa. Delaj pokoro, ljubi kristjan, Dokler je čas, dokler je dan, 15 Bo peršla noč in beli dan, Boš mirno počivav, kristjan. 6224. (Iz Ribnice na Pohorju.^ Gorše viže na svetu ni, Kak je škrjanček žvrgoli, Kak je škrjanček žvrgoli, Ko začne svitati.—- 5 Svitaj, svitaj, beli dan, Potem bo prišu Jezus k nam, Potem bo prišu Jezus k nam, Marija z Jožefam. — Po cesti gresta fanta dva, 10 Si žvižgata in pojeta, Si žvižgata in pojeta, Ker dobre vole sta. — Prišla je pošta iz nebes, De moram dat živlenje čes, i5Rajtngo večnemu Bogu, Vsmilenemu Jezusu. Oh kak bom rajtngo dajav, Sem zmirej se pokore bav: Odlagav sem jo od dal na- prej, 20 Oh kak bo zdaj za me! Med velkih družbah sem rad biv, Vse sorte špajsov sem imev: Oh lubi Jezus, griva me, Saj sem razžalu te! 6225. (Iz St. Jurija na južni železnici.) Delaj pokoro, ljubi kristjan, Dokler je cajt, dokler je dan; Bo prišla noč, boš mogel it spat In rajtengo dajat. 5 No kak bom rajtengo dajal, Ker sim se preveč pokore bal; O dlagal sim j o zmiram naprej, No kaj bo za dušo zdaj ? Dokler sem majhen fantič bil, 10 Vse sorte špajse sim storil: Al zdaj me griva srčice, De sim razžalil te. 6226. (Štajerska.) Prišla bo pošta dol z nebčs, Da bomo dali življenje čez, Rajtengo večnemu Bogu, Odrešeniku Jezusu. 5 Kak boš, kristjan, odgovor dal, Ko si zmiraj v grehih spal? Nisi hotel pokore storit’, Nikdar se nisi bal grešit’? 6224. Zapisal Lav. Čulk. — Iz njegove zbirke II. št. 8. Začetek do v. 12 spada k troje drugim pesmim. 6225. Zapisala Zinka Kavčičeva. — Iz njene zbirke. 6226. Zapisal Rok Drofenik-Gorski. — Iz »Koroških bukvic « str. 454 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6227, 6228, 6229. 567 Delaj pokoro, ljubi kristjan, Zginil bo za pokoro čas, 10 Dokler je ura, dokler je dan: Ko na britof ponesejo nas! 6227. (Iz Dobrunj.) Peršla bo pošta od nebes, De moremo dat življenje čez, Rajtingo večnimu Bogu, Vsmilen’mu Jezusu. 5 Kako bom rajtingo dal, K sim se le pokore bal, Zmirej odlašal za naprej: Oh, kaj bo zame zdej! Sim bil mlad, sim bil vesel, 10 Vse sorte špase sim počel: Tak ferbežen sim grešil, Pokore nisim sturil! Delaj pokoro, moj kristjan, Dokler čas, dokler je dan: 15 Bo peršla noč, boš mogel spati, V zemlji počivati. Ljuba divica Marija, Prosi zame Jezusa, De ne bom večno terpel, 20 De bom peršel v nebo! 6228. (Podgorje.) Prišla je pošta dol z nebes, De boš mogu dat življenje čez, Rajtengo dajat Bogu, Usmiljenmu Jezusu. 5 Kako bom rajtengo dajal, K sem se pokore zmiraj bal, Odlašal sem jo za naprej, Oh kaj bo zame zdej! V mladih letih sem bil vesel, 10 Vse sorte špase sem počel, Dostkrat predrzno sem grešil, Pokore nisem stril. Delaj pokoro moj kristjan, Dokler je čas, dokler je dan, 15 Bo prišla noč, boš mogu spat’, Tam v zemlji počivat’. Pros, ljuba dvica Marija ti, Pros Jezusa, da odpusti, De jaz ne bom v večnost’ trpel, 20 Ampak v nebo prišel! 6229. (Iz Tunjic.) Ena pošta je prišla z nebes, De boš mogu živlene zapstit’, Rajtengo dat’ Bogu, Usmilenmo Jezusu. 5 Kako bom jest rajtngo dal, Pokore sem se vsekdar bal, Večkrat ferbežen grešiv, Pokore nisem striv! Delaj pokoro, moj kristjan, 10 Dokler je čas, dokler je dan, Boš mogu spat’, V zemlji počivat’! Boš v črni zemlji gnjil, Ne boš več zrelga vinca pil. 6227. Zapisal M. Kastelec (12. avg. 1838J. — Iz njegove ostaline, hra¬ njene v ljubljanski licejski knjižnici; v v. 7 je stalo sprva odlašej. 6228. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. 21. 6229. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. 44. Konec od v. 13 dalje spada k drugima pesmima. 568 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6230, 6231, 6232. 15 Kam pa taisti pojdejo, V nebesa, vica al pekel, Ki božje gnade nimajo? Kamor kdo zaslužil bo! 6230. (Iz Šent Vida nad Ljubljano.) Ena pošta j’ prišla od nebes, Da boš moral dat’ živlenje čez, Rajtengo dat večnemu Bogu, Usmilenemu Jezusu. 5 Kako bom rajtengo dajal, K’ sem se zmeram pokore bal, Zmeram odlašal za naprej: Oh, kaj bo z manoj zdej ! V mladih letih sem bil vesel, 10 Vse sorte špase sem počel, Večkrat brvežno sem grešil, Pokore nisem stril. Odlašal sem, saj sem še mlad, Bom delov pokoro, ko bom star. 15 Bog Oče hoče to imet, Da moram zdaj umret. Delaj pokoro, mlad kristjan, Dokler je dan. Bo prišla noč, boš moral umret’ 20 In v črno zemljo jet’. 6231. (Iz Gorenjih Radovelj.) Je paršla pošta dol z nebis, De moram dat žolej[iJne čis, Raj[i]tengo večnem Bogu, Usmilenem Jezosu. 5 Kako bom rajtngo jest dau, Useli sam se pokore bau, Frbižno sam večkrat garšiu, Pokore nesam striu! Jest sam riko in sam djau, 10 Na starost se bom pokor podau. Bok pa neče taku jumet, De moram (pred) umret. Delaj pokora, moj krestja(n), Daklir maš ura, dakler maš dan: 15 Bo paršla noč, bo treba spat, U miri počivat. 6232 (Iz Višnje gore.) Prišla je pošta iz nebes, Da moram dat’ življenje čez; Zdaj moram pa slovo jemat’, Prot večnost se podat. 5 Rajtengo dat’ večnemu Bogu, Usmiljenemu Jezusu; Ta svet moram zdaj zapustit’, Pred sodbo Kristusovo it’. Kako bom rajtengo dajal, 10 K’ sem zmeraj se pokore bal; Odlašal zmeraj sem naprej, Oh jej, oh jej, kaj bo pa zdej! Odlašal sem, saj sem še mlad, Star delal bom pokoro rad ; 15 Al’ Bog hoče to imet’, Da moram zdaj umret’. K’ sem bil mlad, sem bil vesel, Vse sorte špase sem počel; Večkrat ferbežno sem grešil, 20 Pokore nisem stril. 6230. Zapisala I. K., kmečko dekle. — Iz »Dom in Svet«-a XI., šl. u. 6231. Zapisal Jožef Androjna. — Iz njegove zbirke I. št. 29. 6232. Zapisal Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke I. št. 1. III.—V Pesmi obsmrtnice. A. 6233, 6234, 6235. 569 Delaj pokoro, moj kristjan, Dokler je čas, dokler je dan ; Bo prišla noč, boš moral spat’, Tam v črni zemlji počivat’. (Iz okolice škocjanske Prišla je pošta iz nebes, Da moram dat življenje čez, Rajtengo dajat večnem’ Bogu, Usmiljenem Jezusu. 5 Kako bom rajtengo dajal, K’ sem se zmirom pokore bal, Le odlašal za naprej, Oh kaj bo zame zdej! Sem bil mlad, sem bil vesel, 10 Vsake sorte špas počel, Večkrat ferbežno sem grešil, Pokore nesem storil. — Marija, sprosi za-me ti, Da m’ Jezus grehe odpusti, Da večno tam ne bom trpel, In enkrat pa v nebo prišel. na Dolenjskem.) Zvonovi mi mil’ pojo, K sebi me vabijo, 15 K sebi me vabijo, V črno zemljo. Vice so res temne, Nebesa so pa svetle, Bog nam daj priti 20 Enkrat v nebo. Ko bom prišla v nebo, Za vas prosila bom, Za vas prosila bom, Prid’te v nebo. 6234. (Iz Št. Lovrenca na Timenici.) Prišla je pošta z nebes, Da moram dat’ življenje čez, Življenje čez večnem’ Bogu, Usmiljenemu Jezusu. 5 Kako bom rajtengo dajal, Vselej sem se pokore bal, Večkrat ferbežno sem grešil, Pokore nisem stril! Delaj pokoro, moj kristjan, 10 Dokler je čas, dokler je dan, Bo prišla noč, boš mogel it’ spat, Tje v zemljo počivat. Če božja volja je le ta, Da moram it’ z tega sveta, 15 Od sveta bom slovo jemal, Pred večnost se podal. Pa pros, Marija, za me ti, Da m’ Jezus grehe odpusti, Da ne bom na večno tam trpel, 20 Da bom v nebo prišel. 6235 - (Belokranjska.) Peršla je Štirna iz nebes, 5 Kaku bom rajtingo dajal, Bom mogu dat živlejne čes, Sem se le pokore bal, Pa rajtingo večnemu Bogu, Večkrat verbežno sem grešil, Usmilenemu Jezusu. Pokore nisem stril! 6233. Zapisal A. Zorec — Iz njegovega rokopisa, ki ga hram Matica. Konec spada drugam. 6234. Zapisal J. Šašelj; narekovala Frančiška Lavrič. — Iz Saš/jevega rokopisa. 6235. Neznanega zapisovavca. — Pisana okorno na lističu v Barletovi zbirki. 570 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6236, 6237, 6238. Odlašal sem je za naprej, Bo peršla noč pa pojdmo spat, 10 O kaj bo z mano zdaj? Pot zemlo počivat. Delaj pokoro, moj kristjan, 15 Zdaj bom poprosil Jezusa, Dokler je čas, dokler je dan. De grehe mi odpustil bo, De ne bom tamkaj terpel. 6236. (Iz ribniške doline.) Prišla je štima od nebes, Da moram dat’ življenje čez, Pa rajtengo ljub’mu Bogu In usmiljenemu Jezusu. 5 Kako bom rajtengo dajal, K’ sem se vselej pokore bal? Odlašal sem jo zanaprej, Oh, kaj bo z mano zdej! Zdaj bom pa prosil Jezusa, 10 Sinu Marije vsmiljen’ga, Da grehe mi odpustil bo, Da grem v sveto nebo. Delaj pokoro, moj kristjan, Dokler je čas, dokler je dan: 15 Bo prišla noč, bo treba it’ spat In v zemljo počivat. Vse je minilo in moja mla¬ dost, Vse je minilo in moja mla¬ dost, Vse je minilo,'vse je strohnilo, 20 Prišla je smrtna britkost. 6237. (Iz Logatca.) Prišla je pošta z nebes, Da mormo dat življenje čez, Rajtengo dat svoj mu Bogu, Usmilenmu Jezusu. 5 Kak bom rajtengo dajav, Ker sem se vselej pokore bav, Odlašav zmeraj zanaprej, Oh kaj bo z mano zdej! Sem biv mlad, sem biv vesev, 10 Sem vsake sorte špas počev, Večkrat ferbežno sem grešiv, Pokore nisem striv. Delaj pokoro, moj kristjan, Dokler je čas, dokler je dan, 15 Prišla bo noč, pojdemo spat In v večnost počivat. 6238. (Z Gorjanskega na Krasu.) P«ršla j« puošta dol z neblčs, D« muoren drit žovvličnje čričs, Rajtenj/u viečnemy Boyf Jen wsmfljenmy Jležušy. 5 Dukr s’n biw mlAt, sn biw vesiew, Ws«k r E. suorta. špAsa. sn je- mičw, Wodndšow sn pokudru ze neprej, Oh ke'j bu z mdnu zdej! 6236. Zapisal Anton Zlobec. — Iz njegove zbirke I.it. 8. 6237. Zapisal Andrej Prebil; povedal Al. Hočevar. — Iz prepisa v zbirki v M. Rodeta IX. it. 63. Besedi pošta je pripisana varijanta štima. 6238. Zapisal K. Štrekelj; pela Katarina Budina. — Iz moje zbirke. Več oblik je nekraških. III.—V. Pesmi ob smrtnice. A. 6239, 6240, 6241. 571 Dukr s’n biw ml&t, sn mislu t«ku, 10 D« mojja žovvllenja konc n« bii. Psj zd«j če Buh takti j«mičt, D« mudrsmo mlčdi wmrlčt. Dlčkj pokuoru, muj krstjhn, Dukr jimaš \vuoru jtnuj ddn; 15 Bu paršla nuc, buš muoyu spat Jm w zemlji počiv&t. Prosi za nas, Msrija ti, Dt' nan Jiežuš vvodptsti, Dri nas bu w mbiesT, wzičw, 20 T«n bonvidčno vssiew. Amen. 6239. (Iz Hudojužne.) Prišla je pošta od nebes, Prefirbežno sem grešil, Da bom mogel dat’življenje čez, Pokore nisem stril. Dem mogel vmret’, slovo jemat’, Al v večnost se podat. 5 Kako ti bom slovo jemal, Ker sem se zmeraj pokore bal? K’ nisem mislil za naprej, Oh, kaj bode z mano zdej! Dokler sem bil mlad, sem bil vesel, 10 Vse sorte špase sem začel, Delaj pokoro, o kristjan, Dokler imaš cajt no dan: 15 Prišla bo noč, boš mogel spat In v večnost se podat. O Marija vsmiljena, Prosi za nas Jezusa. Da nam grehe odpusti, 20 Da nas ne pogubi. Boga sem pozabil, mene Bog.« 6240. (Od Cerovca.) 10 Tam kričiš: Sam sem te zapravio ! Jez pa lčpo sukno mam, Jo lahko, lahko nosim sam. Jez pa lepe šolnce mam, 15 Je lahko, lahko nosim sam. Jez pa čern klobuček mam, Ga lahko, lahko nosim sam. Dozdaj sem grdo živela, pa hočem se poboljšati. 6241. (Iz Ilirske Bistrice.) Oj ve ponočne vrane, Ki ste mene zapeljale, Ki niste nikol ugnane, Boste odgovor dajale! 6239. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegovega rokopisa. 6240. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. k. 10 (242). Verzi 3—n se po¬ navljajo za vsakim parom, kateri se morejo nadaljevati tako, da se vselej ime¬ nuje drugi kos obleke. 6241. Zapisala Josipina Furlanijeva. — Iz njene zbirke. Jez pa lepe hlače mam, Jih lahko, lahko nosim sam: S štimanostjoj, S prevzetnostjoj. 5 Na Boga sem pozabio, Na Boga sem pozabio, Bog na me. Duša že pred Boga gre. Tam terpiš, III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6242, 6243. 572 5 K maši sem zares hodila. Z andohtjo nisem molila: Okol’ sem se ozirala, Za Boga nisem marala. K spovdi sem oh res hodila, 10 Te večje grejhe sem tajila, Ker me je blo spovednika sram, Avbe, kaj bo nasodnjidan! Mašniki in spovedniki So meni, grešnici veliki, 15 So mi djal’, svaril’ naprej: Gorela boš na vekomaj! Sedaj doli pokleknimo Pred Marijo Ivjagdaleno, De nam bi ona pomagala 20In svetga raja taljala. 6242. (Iz Logatca.) Kok sem rada h maš hodila, Lepe gvantce sem nosila, Al zdaj se vlačim kot megla, Kot de b še nikdar dekle ne bla. 5 Kok sem rada h spovd ho¬ dila, Ta velke grehe zatajila, Al zdaj se vlačim kot megla, Kot bi nikdar dekle ne bla. Dokler sem jaz še mlada bla, 10 Lepo lice sem nosila, Zdaj sem pa nagrbana, Kot gorenjske škornjice. V cerkev sem zares hodila, Nisem z andohtjo molila, 15 Sem se nazaj ozirala, Še bolj po fantih gledala. K spovedi sem zares hodila, Velke grehe sem tajila, K me jih je blo povedat sram, 20 Kaj bo pa na sodnji dan! Zmiram sem pred špeglam stala, Lepo lice ogledvala, Nisem bala se Boga, Še bolj sem se nališpala. 25 Zdaj pa padem na kolena Pred Marijo Magdaleno, De b sprosila od Boga, De b ne bla zavržena! 6243. (Iz Šentvida nad Ljubljano.) Sem se v cerkev napravljala, Zmirom sem pred špeglam stala, Nisem bala se Boga, Rada sem se kravžala. 5 V cerkev sem bla tud’ hodila, Nisem z andohtjo molila, Sem se okrog ozirala, Po mladih fantih gledala. K spovdi sem bla tud hodila, 10 Velke grehe sem tajila, K me jih je blo povedat sram, Kaj pa bo na sodnji dan! Zdaj pa padem na kolena Ko Marija Magdalena, 15 Bom prosila Jezusa, Da b ne bla zavržena. 6242. Zapisal Andr. Prebil; povedal Alojzij Hočevar. — Iz prepisa v zbirki M. Rodeta IX. It. 58. Prim. st. 2327. 6243. Zapisal M. Rode; povedala Marija Koman. — Iz Rodetove zbirke VII. št. 32. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6244, 6245, 6246. 573 6244. (Iz Dobrave pri Kropi.) V cerku sim zares hodila, Lepe gvante sim nosila, Okol’ sim se ozerala, Mlade fante zberala. 5 K spovedi sim zares hodila, Vel’ke grehe sim tajila, Ker me j’ bo povedat sram : Kaj bo pa na sodn’ dan ! Vse posvetno proč od mene, 10 Jaz ne maram več za tebe, Jaz pa pojdem pred Boga, Pred vsemogočnega. Le malo se počakaj, smrt! A. 6245. (Od Cerovca.) Smrt pride na dveri klukat, Močno me za grlo cukat, Močno me za grlo cukat: »Al si domaj, grešnik ti?« 5 Domaj sem, domaj, domaj sem, domaj, Al še nemrem s toboj zdaj: Eno malo še počakaj No še id’ na drugi kraj. Naj še teštament napravim 10 No še blago poročim! »Le nič se mi ne zgovarjaj, Le ti hitro z menoj hod!« Malo še počakaj, malo, Naj še z grehov se spovem, 15 Naj še z grehov se spovem, No pokoro še včinim. Včera sem k spovedi hoda, Al spoveda sem se ne: Menjše grehe sem spoveda, 20 Velkih pa še le vsih ne. K mizno hrani sem pristopa, Kere sem ba vreden ne: Rešno telo sem k sebi vzea, Kaj sem grehe ponovia! 6246. (Iz Slov. Goric.) Moj lubi se ožena, Pa si je drugo vzea. Pa naj se le oženi, Saj nje nede dugo mea. »»Eno malo še počakaj, 10 Moj večni Bog, na me: Naj si jas stament napravim Komi blago bon zročia.«« 5 Ta smrt se perbližuje, Zadnja vura bluzi gre: »Moj Bog je po te posla, Moraš iti na račun.« »Le nič se ne zgovarjaj, Le hitro se podaj, 15 Moj Bog je po te posla, Moreš iti na račun!« 6244 . Zapisal Janko s piko. — Iz zbirke Franceta Francetovega IV št. 12. 6245 . Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. IQ4 (igo, 88). Prepis v V O. VIII. 7 se loči v tem: 1 duri — 5] Domaj sem. domaj sem. domaj — 8 idi v — 12 hod] pojd’ — 14, 15 z g.] grehov — 17 hodia — 20 Velke pa sem za- tajia — 21 miznoj . . parstopid. 6246 . Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice matere dež. sod. svetnika dr. Jož. Kronvogla. 574 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6247, 6248. »»Jas nimam več svoje žlahte, Samo enga brata man, Samo enga brata iman, 20 Pa še tisti je soldat.«« »Le nič se ne zgovarjaj, Le hitro se podaj, Moj Bog je ojstro reka, Moreš priti pred njega!« 25 Jezus na desnici sedi. Duša pa pred njim kleči, Ta duša se tam toži, Angel pa za njo prosi. »Le vesela bodi, duša, 30 Saj ne boš zgublena, Saj Marija za te prosi, Njena prošnja ne zapstojn.« Ker Marijo lepo časti, Marija ga ne zapusti, 35 Le Mario lepo prosi, Vsigdar boš pomoč dobil! Le malo še počakaj, smrt! B. 6247. (Izpod Melec.) Smrt mi še na duri trka, Vse me praša,- kako stojim; Oh, me že za glavo cuka, Da sem jest no mihno živ. 5 »Pusti mene še živeti, Celo mlad ne morem vmret, Pusti mene še živeti, Celo mlad ne morem vmret.« »»Si zadost po semnih hodil, 10 Veliko vinca si popil; Tud zadosti si poplesal, Veliko luštov si že vžil. Saj si hodil s hiše v gaso, Lepe kamre so ble za te, 15 Luštne pesem, grozne južne Še vse to je premalo blo! «« »Saj ne pojdem, saj me po¬ nesejo, Tam bom gvišen in brez skrbi: Lesena suknja, železen Štih, žoTist bo moj ta zadni gvant.« 6248. (Z Grahova.) Smrt mi že na duri trka In me praša: »Kako stojiš? In me že za glavo cuka, Da sem že le majhno živ. 5 »Pusti mene še živeti, Celo mlad ne morem vmreti!« »»Bodi mlad al bodi star, Čem zasuknit ti vrat: Zadosti si po semnjih hodil, 10 Veliko luštov si že vžil, Lepe kamre, grozne južne, Še vse to premalo t' je !« « 6247. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. V v. 15 je za Luštne pisano pač po pomoti rožne; grozan pomenja v tolminskocerkljanskem narečju isto, kar nemški ,praclitig, prachtvoll. Podobno se začenja humoristična pesem o boju s smrtjo. 6248. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 2. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6249, 6250, 6251. 575 Pa saj ne pojdem, saj me 15 Lesena suknja, železen Štih, ponesejo, To bo moj zadnji gvant! Tam bom pri miru, brez skrbi: 6249. (Iz Dutovljan.) Ena huda bela žena, Ena perjatlica celga svetd, Ena smert na vrata kljuka, Praša bolnika: kako stojiš? 5 Ino ga za lase cuka: »Dokler boš na sveti živ? Po oštarijah mi si hodil, Dosti vinca si popil. Po špasih mi si hodil, 10 Dosti luštu si povžil! Lesena suknja, železni Štihi, To bo tvoj za zadnji gvant. Če ne pojdeš, te ponesejo, Tamkaj boš brez vse skrbi!« 15 Bodi star, ali mlad, Smrt ti hoče zasukat vrat. Rasti, rasti, rožmarin, ti deviški drag spomin. 6250. (Iz okolice Št. Ruperta na Dolenjskem.) Rasti, rasti, rožmarin, Ti deviški drag spomin: Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen al pa suh. 5 Če jez dekle umrla bom, Venček lep imela bom: Z’ rožmarina blagiga, Z’ nagelna rudečiga. Bom na pare zravnana, 10 V belo vsa oblečena, Venček pa bo lep zelen Mi na glavco položen. Naj zvonovi le pojo, Ko k’ pogrebu me neso: 15 V grobu počivala bom, Več sestric imela bom. Tam kostčice čakajo Na trobento angelsko, Žno iz groba vstala bom, 20 Šla v dolino sodno bom. Bo sodnik prikazal se, Po pravici sodil vse, Dobre djal na desno stran, Hude pa na levo stran. 25 Proti dobrim rekel bo: »Pojdite v sveto nebo!« Proti hudim rekel bo: »Pojdite v plemena dno!« Ti pa, mili Jezus, daj 30 Priti mi na desni kraj, Priti mi na desni kraj, Priti gor v sveti raj! 6251. (Kranjska.) Rasti, rasti, rožmarin, Rožmarin ima svoj duh, Ti devištva lep spomin. Naj zelen bo ali suh. 6249. Zapisal Lovro Žvab. — Iz njegove zbirke. 6250. Zapisal J. Bercer. — Iz njegove zbirke (str. 32), ki jo hrani Matica. 6251. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke nekega cerkvenega pevca, h jo je kupil realec Smuč na stari krami v Ljubljani in mi jo je v porabo poslal dež. šol. nadzornik Fr. Levec. 576 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6252. 5 Če jaz dekle umerla bom, Venček lep imela bom: Z rožmarina blaziga, Z nagelna rudečiga. Bom na pare zravnana, 10 V belo vsa oblečena. Venček pa bo lep zelen Mi na glavco položen. Naj zvonovi le pojo, Ko k pogrebu me neso. 15 V grobu počivala bom, Več sestric imela bom. Vstala bom poslednji čas, Kadar da trobenta glas. Bo sodnik prikazal se, 20 Po pravici sodit vse. Dobi e djal na desno stran, Hude djal na levo stran. Proti dobrim rekel bo: »Pojdite v sveto nebo!« 25 Proti hudim rekel bo: »Pojdite v plemena dno!« Ti pa, mili Jezus, daj Priti mi na desni kraj, Priti mi na desni kraj, 30 Priti k tebi v sveti raj! 6252. (Kranjska.) Rasti, rasti, rožmarin, Ti deviški lep spomin! Rožmarin ma lep svoj duh, Naj bo zelen al pa suh. 5 Če jas djakle umerla-bom, Venček lep imela bom: Z rožmarina blazega, Z najgelčka rudečega. Bom na pare položena, 10 O belo vsa oblečena, Venček bo pa lejp zelen Mi na glavco položen. Naj zvonovi le pojejo, Kak k pogrebu me neso; 15 V grobu bom počivala, Več sestric bom imela. Tam koščice čakajo Na trobento angelsko; Z njo iz groba vstala bom, 20 Šla z doline solzne bom. Bo sodnik prikazal se, Po pravici sodil vse. Dobre djal na desno stran, Hude pa na levo stran. 25 Proti dobrim rekel bo : »Pojte gor v svet nebo!« Proti hudim rekel bo: »Pojte v plamen dol na dno!« Ti pa, mili Jezus, daj 30 Priti mi desni kraj, Iti mi ne na levi kraj, Priti gor v sveti raj! 6252. Zapisal (?) Pavel Laznik. — Iz zbirke Ivana Lovrača A. st. 30 — 32. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6353, 6254. 577 6253. (Od Makol.) Rasti, rasti, rožmarin, Že zvonovi mi pojo, Ti dekliški lep spomin. Men pa na pogreb neso. Rožmarin ma lep svoj duh, Naj bo zelen ali pa suh. 5 Kadar jaz umrla bom, Venec lep imela bom: Z rožmarina nemškega, Z najgelna rudečega. Bom na pare vložena, 10 Belo bom oblečena; 15 V grobo počivala bom, Več sestric imela bom. Tam košicke čakajo Na trobento angelsko. Z njimi z groba vstala bom, 20 Šla v dolino solzno bom. Bo sodnik prikazal se, Po pravici sodil me. Venec pa bo lep zelen Pelal me bo na svoj dom, Mi na glavo položen. Tam vesela zmiraj bom; 25 Prstan zlat podal mi bo Men s prelubleno roko. 6254 (S Pohorja.) Rasti, rasti, rožmarin, Ti deviški lep spomin. Rožmarin 'ma lep svoj duh, Na bo zelen al’ pa suh. 5 Če jas dekle vmerla bom, Venček lep imela bom : Z rožmarina blaziga, Z nageljča rudečiga. Bom na parah zravnana 10 V belo vsa oblečena; Venček pa bo lep zelen Mi na glav’co položen. Naj zvonovi le pojejo, Ko h pogrebu me nesejo! 15 V grobu počivala bom, Več sestric imela bom. 6253. Zapisala Lojza Šalamun. — Iz njene zbirke, ki mi jo je poslal Jurij Lulek, št. 14. Melodijo je zapisal Jurij Lidek tako-le: Ra - sti, ra - sti, ro - žma - rin, ti de - vi - ški lep spo- Drugi Lulekov zapis 7nelodije slove tako-le: Ra - sti, ra - sti, ro - žma - rin, Ti de - vi - ški drag spo - min, ti de - vi - ški drag spo - min. 6254. Zapisal Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke I. št. 41. 37 578 III.—V. Pesmi cbsmrtnice. A. 6255, 6256, 6257. 6258. Tam koščice čakajo Na trobento angeljsko. Z njo iz groba vstala bom, 20 Šla v dolino solzno bom. Bo sodnik prikazal se, Po pravici sodil vse: Dobre djal na desno stran, Hude djal na levo stran. 25 Proti dobrim rekel bo: »Pojte gor v sveto nebo!« Proti hudim rekel bo : »Pojte v plamen dol’ na dno!« Ti pa, mili Jezus, daj 30 Priti mi na desni kraj: Priti mi na desni kraj, Priti gori v sveti raj! 6255 - (Od Sv. Andreja pod gorami.) Če jez ledig vmrla bom, 5 — — — - — — — — Lep zelen krancelj mela bom: Taj na britof bo zanesen, Gor na trugo bo pribit, Črno zemljo bo gnojil, Z belim prtom bo pokrit. V prah, pepel se spremenil. 6256. (Škofiče, Podjunsko.) Rasti, rasti, rožmarin, Ti deviški drag spomin: Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen ali pa suh. 5 Redar jaz umrla bom, Krancelj lep imela bom: Iz rožmarina nemškega, Iz nageljna rudečega. Bom na pare vložena, 10 Bela vsa oblečena: Krancelj bode lep zelen Mi na glavo položen. Zvonovi milo že poj6, Ko me k pogrebu ponesd: 15 V grobu počivala bom, Več sestric imela bom. Tam koščice čakajo Na trobento angeljsko, Z njimi iz groba vstala bom, 20 šla v dolino k sodbi bom. Rasti, rasti, rožmarin, Moje krone drag spomin: Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen ali pa suh. 6257. (Iz Junske doline.) Kou jas ledk vmrva bom, V trugo me zabijej’, Zieln krienčk meva bom. Z bielem prtam pokrijej’, 6258. (Iz Železne Kaple.) Raste, raste rožmarin, Rožmarin ima svoj duh, Ti devištva lep spomin. Naj zelen bo ali suh. 6255. Zapisal Fr. Praprotnik. — Iz njegove zbirke. 6256. Neznanega zapiso7'avca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 1041. 6257. Zapisal K. Pečnik. — Iz njegove knjige *Lehrbuch der slove- nischen Sprache «, 2 sir. 131. 6258. Neznanega zapisovavca. — Iz neke zbirke cerkvenih pesmi, ki mi jo je v porabo poslal Stefan Singer. III. — V. Pesmi obsmrtnice. A. 6259, 6260. 579 5 Čel jest dekle umerla bom, Venček lep imela bom: Od rožmarina blazega, Z nagelča rudečega. Tam bo sodnik pokazal se, 20 Bo po pravici sodil vse; Bo dobre djal na desno stran, In hude pa na levo stran. Bom na parah zraunana, 10 Bela vsa oblečena; Venček pa mi bo lep zelen Gor na glavco položen. Prot tem dobrim rekel bo: »Pojdite v sveto nebo!« 25 Prot tem hudem rekel bo; »Pojdite v plamena dno!« Zvoni lepo naj zvono, Ko k pogrebu me neso 15 Tam košice čakajo, Na trobento angelsko. Potlej bomo vstali vsi, V dolino sodno šli. — Ti pa, mili Jezus, daj, Priti mi na desno stran, Priti mi na desno stran, 30 Priti gori v sveti raj! 6259. (Iz bleske okolice.) Rasti, rasti, rožmarin, Ti deviški drag spomin: Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen al’ pa suh. 5 Kadar jaz umrla bom, Venec lep imela bom: Z rožmarina nemškega, Nagelna rudečega. Bom na pare vložena, io Belo bom oblečena, Venec bo pa lep zelen, Men’ na glavo položen. Že zvonovi mil’ pojo, Mene pa k pogreb’ neso. 15 V grobu počivala bom, Več sestric imela bom. Tam koščice čakajo Na trobento angeljsko, Z njim’ iz groba vstala bom, 20 Šla v dolino k sodbi bom. Bo sodnik prikazal se, Po pravici sodil me, Peljal me bo na svoj dom, Tam vesela zmiraj bom. 25 Prstan zlat podal mi bo Z poljubljeno roko, Peljal bo me na svoj dom, Tam vesela zmiraj bom ! 6260. (Iz Podgorja.) Rasi, rasi, rožmarin, Tud te druge rožce ž njim, Bele, plave, pisane, Tud rudeče gartrože. 5 Jaz pa ledig umrjem, Imela bom krancelj zelen : Z rožmarina nemškega, Z nageljna rudečega. 6259. Zapisal Janko Žirovnik. — Iz njegovih N P. I.17 (str. 30, 31), kjer je tudi melodija. ■— S tem zapisom se strinja zapis v zbirki A. Kovačiča I. str. gg. Zapis Jožefa Kranjca od Sv. Jurija na Ščavnici (narekala M. Cvetko) se loči v tem: 2 Moj diviški d. s. — 8 Nagelna] S fajgljna —■ 9 ’ I0 J Belo bom oblečena * Na pare bom položena — 12 Mi — 13] Zvonovi milo že pojo — 14 pogrebi — 15 grobi — 17] Dušice že čakajo — 19 Ž njimi — 20] K sodbi šla v dolino bom — 21 Bo] Tam — 22 me] vse ■—• 32, 27 Pela bo me n. s. d. — 26 S polubleno. 6260. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. 22. 580 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6261, 6262, 6263. Mene že k pogreb neso 10 Štirje fantje, ledig so: Vsi štirje imajo pušelce, Pušelce pa kramarske. Me na brjtof prineso, Tam me dol postavijo: 15 Zdaj bodeš pa ti tukaj gnjil, Dost prijatlov boš dobil! 6261. (Iz Št. Turja pod Kumom?) Raste, raste, rožmarin, Ti deviški drag spomin: Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen al pa suh. 5 Kedar jaz deklje umerlabom, Krancel lep imela bom: Z rožmarina nemškega, Z nagelnja slovenskega. Na pare bom poravnana, 10 V belo vsa oblečena, Kranceljček bo lep zelen, Men na glavco položen. Zvonovi že lepo pojo, Ko mene k pogreb neso; 15 Žalostni bo tisti dan, Ko bom v zemljo zakopan. Dušice tam čakajo, Na trobento angelsko. Sodnik bo pa sodil sam 20 Pravične vse na desno stran, Krivične vse na levo stran. — Poj, poj, ptičica Na zeleni vejčici; Tičica ima svoj nos, 25 Naj bo skerjanček ali pa kus. 0202 . (Iz Starega trga pri Ložu.) Rasti, rašti, rožmarin, Ti deviški drag spomin: Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen al’ pa suh. 5 Če jaz dčkle umerla bom, Krancelj lep imela bom: ’Z rožmarina nemškega, Z nagelna rudečega. Bom na pare vldžena, 10 V belo vse oblečena, Krancelj pa bo lep zelen Men’ na glavco položen. Naj zvonovi le pojo, Ko k pogrebu me nesd, I 5 V grobu počivala bom, Več sestric imela bom. Tam koščice čakajo Na trobento angeljsko. Bo sodnik prikazal se, 20 Po pravici sodil me. Bo sodnik prikazal se, Po pravici sodil me, Bode z angeljci obdan, Mene djal na desno stran. 25 Rasti, rasti, rožmarin, Ti deviški drag spomin. Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen al’ pa suh. 6263. (Iz baške doline na Tolminskem.) Aj rasi, rasi, rožmarin Saj rožmarin ima svoj duh, In tudi druge rožce ž njim: Naj bode zelen al’pa suh. 6261. Neznanega zapisovavca. — Iz rokopisa, ki mi ga je poslal Ivan Sašelj. Konec je od drugod. 6262. Zapisal Anton Štritof. — Iz njegove zbirke. 6263. Zapisal Simon Rutar (?). — Iz *Ljziblj. Zvona « III. (1883) S2g d. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6264, 6265, 6266. 581 5 Če jaz ko deklica umrem, Imela krancelj bom zelen, Z rumeno peno pozlačen, Na mojo glav’co položen, V beli prt zavita bom, 10 Zvonil mi bode vel’ki zvon. Zvonovi lepo pojejo, Na britof mene vabijo. Ko v zemljo mene zagrebd, Od zgor mi tič’ce zapojo : 15 »Tukaj počivala ti boš, Zadosti bratov 'rnela boš. Tukaj so sestre, brateči, In tvoji tud’ sosedje vsi. Če ti je bl’o na svet’ hudo, 20 Saj ti v nebesih bo lepo.« 6264. (Tolminska.) Lepšega na svetu ni, Kakor pa je lejdik stan. Kadar pa umerla bom, Tj e na klop me položite, 5 Z belim pertom pregernite. Kadar pa umerla bom, Zelen venec mi spledite: Z rožmarina nemškega, Nageljna rudečega. 10 S črno žido ga povite, Z zlato peno ga polite. Kadar pa umerla bom, Ga na glavo mi denite, Z velkim zvonom pozvonite 15 In na britof me nesite: Imam bratov tam zadost, Bratov dost’ in pa sestric. 6265. Grahova na Tolminskem.) (Z Lepšega na svetu ni Kakor pa ledig živet’. Kadar jest umrla bom, Na klop me položite, 5 Z belim gvantom prigrnite. Kadar jest umrla bom, Zelen krancelj mi spletite ’Z rožmarina nemškega, Z nageljna rudečega; ■ 10 Z zlato peno ga polite, Z zeleno žido ga povite. Kadar jaz umrla bom, Na glavo mi ga denite, Z velkim zvonom pozvonite, 15 In na britof me nesite: Tam imam družbe zadost’, Zadost’ bratov in sestric. 6266. (Z Oblok.) Rasi, rasi, rožmarin In tud’ druge rož’ce ž njim: Rožmarin ima svoj duh, Naj bo frišen al’ pa suh. 5 Če jest pobič lejdig umrjem, Imu bom krancel zelen, Z rumeno peno pozlačen, Na mojo glavco položen. Z belim prtom bom pokrit, 10 Pojte mi cuge zvonit: Zvonovi lepo pojejo, Mene na britof vabijo. Štiri sosedje pridejo, Meni trugo delajo. 15 V trugo me denejo, Na rame zadenejo, 6264. Zapisal Fr. Kosmač (Cerkljan). — Iz » Slov. Glasnika « 1862, 34. 6265. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke. 6266. Zapisal Janez Kokoš ar. — Iz njegove zbirke. 582 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6267, 6268, 6269. Ino me tud nesejo, Tičice od zgor pojo: »Tukaj ti počival boš, 20 Zadost bratov imu boš: Tukaj so bratci in sestre, Ino tud sosedje vse (vsi). Če t’ je blo na svet hudo, Saj t’ bo v nebesih lepo!« Rasti, rasti, rožmarin, Druje r6že tudej ž njim. Al neoženjan umerjan, Bom mou pušelč zalan. 5 On bo pošlinja moja cest, Keder bom iz svjeta vzet. D er z bšlam pertam bom pokrit, Jite vmiranje zvonit. Kaku zvoni lapu poj 6, 10 K me na britaf vabijo. Saj ne bom ko sam trohnou, Bom dro bratrov več imou In bodam spet iz hroba vstou. Bomo vsi poklicani 15 Z veseuo štimo anhelško V dolino Jožafatovo. 6268. 6267. (Iz Rožja.) (S Pohorja.) Rasti, rasti, rožmarin, Zvoni milo pojejo, Ino te drobne rožce z njim! 10 Men’na britof vabijo, Kadar bom pobič ledig umrl, Zelen krancel bom dobil: 5 V zlato peno pomočen, Men’ na glavo položen. Z belim prtom gor pokrit, Pojte cugle vun zvonit! Zdaj b’mo t Nas bojo čr Ta na britof žegnani, Kjer so grobci velbani. Če bom ležal, ne bom sam, Mam že dost prijatlov tam, 15 Ko smo včas’ vkup živeli In na svet’ vkup lušni b’li. m počivali, iči uživali. Le padaj, dež: mene ne boš močil več. 6269. (Iz Lašič.) Danks tako, jutrd tako, Oj kam pa tisti pojdejo, Pa ne bom vedil, kam domo. Ki gnade božje nimajo ? 6267. Zapisal M. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 54. V dvovrstičnih strofah se verz j. ponavlja. Majar jo je natisnil v Sl. Bčeli 1850 (II.) 153 s temi razlikami, ne glede na v za u: 1 rožmarin — 2 rože — 3 v merjam — 4 pušelc — 6 Kder — 7 Kder z bjelam — 9 pojd — 10] Me na britaf v. — 12 bratov — 13 groba — 15 angelško — 16 Jdžafatovo. — Prepis Majarjev v Miki. ostalini se strinja z natiskom v Sl. Bčeli. Vrazov prepis v VO. XV. 40 se loči od našega natiska: 3 umerjam — 4 puželc — 6 Kedar . . . svieta — 7 bielam — 8 zvonit] mi zvonit — 9] Kak6 zvoni lepd pojd — 14 zpet . . stou — 15 veselo. Scheiniggov natisek NPKS. št. 1040 se strinja z natiskom v Slov. Bčeli. 6268. Zapisal Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke I. št. 40. 6269. Zapisal M. Valjavec (najbrž od kakega Lašičana). —Iz Valjav- čevega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6370, 6271, 6272. 583 5 Eni v vice, drugi v pekl6, Kamor jih bog obsodil bo. Noge so odpovedale, Za v zemljo so pripravljene- Obraz postal je že ves bled, 10 Saj vem, da bodem mogel vmrčt’. Oči so pa mrtvaške vse, Ker bodo v večnost potvale. Le padaj, padaj, drobni dež, Menč ne bodeš močil več! 6270. (Iz ribniške doline.) Le padaj, dež, le padaj, dež, Vsaj mene močil več ne boš ! Roke so uže odpovčdale, Za uni svet pripravljene. 5 Le padaj, dež, le padaj, dež, Vsaj mene močil več ne boš! Noge so vže odpovedale, Na uni svet bodo rajžale. Le padaj, dež, le padaj, dež, 10 Vsaj mene močil več ne boš! Obraz je ratal uže ves blčd, Zdaj bodem moral umret. Le padaj, dež, le padaj, dež, Vsaj mene močil več ne boš 1 15 Oči so uže vse glažave, Na oni svet bodo rajžale! Iz groba bodo rastle rože tri. 6271. (Iz Podzemlja.) Zunaj pa pustite Mojo desnico, 15 Pa mi v njo denite Sveti rožni ven’c. Iz groba bodo rastle Lepe rož’ce tri: Ta prva bo Marija, 20 Ta druga sveti Jožef, Ta tretja pa moj ženin, Ta usmiljeni Jezus. 6272. (Iz Adlešič.) Pojte, pojte, tičice, Jaz bi tudi pela, Vesele bodite! Pa sem močno žalostna. 6270. Zapisal Anton Zobec. — Iz njegove zbirke I. št. 21. 6271. Zapisal Janko Barič — Iz » Slov. Večernic « XLV. 114. Slebinger (II. 28 — 29) jo je zapisal tudi v Slov. Goricah, toda tam je znana samo iz »Večernic«; poje se to drugači: 1 ptičice — 9 Spremite — 12 Pred ta] Pred — 14, 15] Mojo desnico mi vzemite — 16 venec — 17 bojo rasle — 18 rože — 19 se ponavlja — 22 Ta] Ta je. 6272. Zapisal Ivan Sašelj. — Iz » Bisernic « I. str. 141. Pojte, pojte, tiče, Ve drobne tičice! Jaz bi tudi pela, Pa sem žalostna. 5 Mogla bom umreti Od te žalosti. Kaj vas prosim, bratje, Bratje in sestre: Sprejmite me do groba, 10 Do bele cerkvice; Tam me pokopajte Pred ta cerkveni prag. 584 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6273, 6274. 5 Jaz bom mogla umret’ Od velike žalosti, In bom mogla umret’, Vzet’ od sveta slovo. Tamkaj me zanesite 10 Na ta žegnan britof In me zakopajte Pred ta cerkveni prag! ’Z mojga grobkabodo zrastle Prav lepe rož’ce tri, 15 ’Z mojga grobkabodo zrastle Prav lepe rož’ce tri: Ta prva je Bog oče, Ta druga sveti Duh, Ta tretja je moj ženin, 20 Ljub’ ženin-Jezus moj! Ni pisma ne potenta, kako se umrlim godi. I. 6273. (Z Oblok.) »Kaj ti je, kerščanska duša, Da si tako žalostna? Al’ ti sodbo premišljuješ, Al’ se rajtenge bojiš?« 5 Kaj b’ se rajtenge ne bala, Nisem nič pripravljena, S tem svetim zakramentom Nisem nič previdena! »Kaj se boš, ti duša, bala, 10 Saj t’ Marija na stran’ stoji, Ki kleči pred božjim tronom Ino pros’za grešnike!« Postlja je za me postljana, Luč mi vže v rokah gori. 15 Moja duša s’ je močno bala, Ker bo mogla rajžati. Smert mi že na duri terka, Rada b’ bla, da b’ zrajžal za njo: Moj oče so že zdavnej vmerli, 20 Nazaj jih nikol več ne bo. Od njih ni pisma ne patenta, Kako se mu tam godi: Al’ je v vicah, al’ v nebesih, Al’ le sam Bog za-nje ve. 25 Enkrat bomo gor ustali, Na to štimo angelsko, Šli bomo pred sodbo božjo Dajat rajtengo Bogu. O spreljubi bratec moj, 30 Kadar na britof stopil boš, To se zmisli ino spolni, Da tud’ ti tukaj trohnil boš! 6274. (Z Grahova.) »O le ti kršanska duša, Kaj si tako žalostna ? Al ti sodbo spremišljuješ Al se rajtenge bojiš?« 5 Oh jest sodbo spremišljujem In se rajtinge bojim. Kaj b’ se rajtenge ne bala, K’ nesem nič pripravljena: S tem svetimi sakramenti 10 Nisem nič previdena. Postlje 'mam že postlano, Luč mi že v rokah gori. Moja duša jo močno slaba, Ker se rajtenge boji. 15 Smrt mi že na duri trka, Ker bom mogla rajžat ž njo; Moj ranjk oče je tud’ že raj žal, Ki ga več nazaj ne bo. 6273. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. 6274. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 10. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6275, 6276. 585 Ljubi moj bratec, Tam se zmisli ino spobnaj, 20 Na žegnan britof stopi, Da enkrat strohnel boš ! 6275. (Iz Ihana.) »Kaj le-ti, kršanska duša, Dč si tol’ki ž&vastna? Al’ ti sodbo spremislujiš, De se rdjtinge bojiš?« 5 Kaj b’ se rdjtinge na bava, K’ nisim nič pirpravlena: Le-tmi svčt’mi zakromenti Nisim nič previdina. Postla moja je postvana, 10 Uč mi že v rokah drže. Grejnka smart na duri tarka, B’ rada vidva, de b’ šov z no. Rajžali so moj vače, Pa jih več nazaj na bo: 15 Ni pisma, ni potenta, Kokd se jim tam godi: Al’ so v vicah, gor v nibesih, Jo sam Boh zajne ve. Prelubi moj bratic, 20 K&dir na britof paršu boš, Spomni jnoj zmisli ndme, De ti tud’ tuki trohnu boš. Vsi mo mdgli gor ustdti Na trobento djngilsko, 25 In iti pred sodbo bdžjo, Bogu rdjtingo dajat. 6276. (Iz škocjanske okolice na Dolenjskem.) »Kaj je teb’, kršanska duša, Da si tolikajn žalostna? Al si v grehih zakopana, Od Boga zavržena?« 5 Meni je muja žalvati, Ker je Bog poslal po mč Snoči ob dvanajsti uri, To je glih o polnoči. Bela postlja je postlana, 10 Za me svitla luč gori, Moja duša je preslaba, Ker se rajtenge boji. »Saj Marija bo prosila, Ker pred Jezusom stoji: 15 Prosi zame, prosi zate, Prosi za vse grešnike.«' — Delaj, kristjan moj, pokoro, Dokler je čas, dokler je dan, Bo prišla noč, boš moral umret’, 20 Boš mogel it’v zemljo počivat’. Če je božja volja t&, Da moram iti iz sveta, Od sveta bom slovo vzel, Tje v večnost se podal, 25 Marija, te prosmo to, Da nam bodo grehi odpušeni, Da ne bom na večno pogub¬ ljen, Enkrat v nebu spuščen. 6275. Zapisal Anton Breznik; povedala Kropčeva Liza. — Iz Brez¬ nikove zbirke IV. št. 43. 6276. Zapisal A. Zorec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. Konec spada k drugim pesmim. 586 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6277, 6278, 6279, 6280. 6277. (Dolenjska.) »Kaj je teb’, krščanska duša, Ker si tolkanj žalostna? Ali večnost premišljuješ, Al’ se rajtenge bojiš?« 5 Kaj b’ se rajtenge ne bala, K’ nijsem nič pripravljena, S tem presvetim zakramen¬ tom Nijsem nič previdena! »Kaj se boš, ti duša, bala, 10 Saj Marija na stran stoji: Tam pred božjim sodnikom Prosi za vse grešnike!« 6278. (Iz Št. Lovrenca ob Timenici.) »Kaj je teb’, duša krščanska, Da si tako žalostna, Al’ si v grehih zakopana, Od Boga zavržena?« 5 Men’ je res muja žalVati, Ker se rajtenge bojim. Sinoč je ob dvanajsti uri, 10 To je glih o polnoči: Bela postlja je postlana, Za me svitla luč gori. »Ne žaluj, duša krščanska, Saj imam še en trošt za te: 15 Saj Marija prosi za te, Prosi za vse grešnike.« 6279. (Belokranjska.) »Kaj žaluješ, kaj zdihuješ, Kaj se žalostna držiš ? Kaj se bojiš s tega sveta, Al’se rajtunge bojiš?« 5 Ne bojim se s tega sveta, Neg’ se rajtunge bojim : Sedem let je že preteklo, Kar sem ja pri spuvdi bil. »Molči, molči, moj prijatelj, 10 Vesel poj deš s sveta, Saj Marija zate prosi, Ko za vsac’ga grešnika.« Ni pisma ne potenta, kako se umrlim godi. II. 6280. (Iz Podzemlja.) Smert na vrata poterkla, Da moram rajžat ž njo. »Kuk bom s taboj rajžal, Popotnice nimamo ! 5 Moj očka so odrajžali, Jih dolgo nazaj ne bo: Ni pisma, ni potenta, Kako se jim godi!« Smert pa le na vrata terka, 10 Pa moram iti ž njo. »Kako bom s taboj rajžal, Popotnice nimamo ! 6277 Zapisal Matej Sitar. — Iz zbirke Dav. Petelina II. št. 12 (kamor je pripisana iz »Domačih vaj « alojzijeviških). 6278 . Zapisal Iv. Šašelj; narekovala Frančiška Lavrič. — Iz Sašljevega rokopisa. Drugi zapis Sašljev od iste pevke je še bolj pomanjkljiv. 6279 . Zapisal Janko Barle; povedala Meta Toter. — Iz Barletove zbirke. 6280 . Zapisal Janko Barič. — Iz njegove zbirke. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6281, 6282, 6283. 587 Moja mamca so odrajžali, 15 Ni pisma, ni potenta, Jih dolgo nazaj ne bo: Kako se jim godi!« Tako se naprej poje, dokler se ne navede vsa žlahta: bratje, sestre, stric, teta itd. Kot zadnja strofa se poje ena izmed teh dveh: O preljube ve sestrice, Vas objamem, kušnem v lice, Prej neg grem od vas pod črno zemljo, 20 Moram vzet od vas slovo! O preljubi bratci moji, Nikar mi ne zamerte, Predno grem v černo zemljo, Moram vzet od vas slovo. 6281. (Iz Frama.) Smert mi že na vrata kljuka: »Alj si grešnik ti doma?« Vsej sem doma, vsej sem doma, Pa ne rajžam zdaj s teboj. 5 Rajžali so moja mati, Ker jih več nazaj ne bo, Nijenga pisma, nijene šrifti, Ko se jim kaj tam godi. — Ura bije, vahtar vpije, 10 Varite se ga vsi ljudje. Ura teče, mene vest peče, Bog ve, ktera zadnja bo. Ni se ti bati, ker Marija prosi za te. 6282. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) »Kaj ti je kršajnska diiša, Kaj si tak zlo žalostna? Al si grehe premišlavaš ? Al se rajtinge bojiš?« 5 Saj se mi je treba bati, Gdaj bo posla Bog po me, Morbitnicor ob dvanajsti vuri, To je glih o ponoči. »Saj se ti je ne treba bati, 10 Gdaj bo posla Bog pote; Saj Marija za te prosi, Tan pred Jezusom kleči.« Kak Marija Magdalena, Je bila velka grešnica. 15 Ona se je spokorila, Zdaj pa gleda Jezusa. Kak so Jezusa mantrali, Močno so ga gajžlali; Gor na križ so ga prbili 20 Za roke in za noge. Marija je pod križon stala, Milo se je jokala: »Stopi, stopi, moj sin, s križa, Kaj te bon obrisala!« 25 »»Kak ti bon jaz s križa stopa; Ker premočno sen pribit, Za roke in za noge, Za roke in za noge?«« Kdo te bo tolažil, ko ti vsi pomrjejo? 6283. (Iz Frama.) Gdo, dekle, tebe troštal bQ, »Mene pa bQdQ troštali mati, Gda ti le oča umerjejQ? Preljuba mati moja.« 6281. Zapisal Orosi av Caf. — Iz CO. IV 14. Konec spada k drugi, umetni (cf. Stanič, Drugi perstavik str. 2g: »Pesem od ko?ica človeka*). 6282. Zapisal J. Kranjc; narekovala Ana Štelcl. — Iz Kranjčeve zbirke. 6283. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 5/. 588 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6284, 6285. 5 Gdo, dekle, tebe troštal bQ, Gda ti še mati umerjejq>? »Mene pa bodo troštale se¬ strice, Preljube moje sestrice.« Gdo, dekle, tebe troštal bQ, 10 Gda ti še sestre umerjejQ? »Mene pak bQdQ troštali bra¬ teči, Preljubi moji brateči.« Gdo, dekle, tebe troštal bQ, Gdar ti še brati poumerjejQ? 15 »Mene pak bQdQ troštali botri, Preljubi moji botri.« Gdo, dekle, tebe troštal bQ, Gdar ti še botri poumerjejo? »Mene pak bode troštalo solnčece, 20 Oj le rumeno solnčece.« Gdo, dekle, tebe troštal bq>, Gdar solnce zašlo bQ? »Mene bQ troštal mlad mčs§c, Kir vzvečer mi gor pride.« 25 Gdo, dekle, tebe troštal bQ, Gdar li uže mčs§c zašel bq>? »Mene pak bq>dQ troštale zvez¬ dice, Oj le jasne zvčzdice.« Gdo, dekle, tebe troštal bQ, 30 Gdar še zvčzde zaidejQ? »Mene pak bpdQ troštali an- geljci, Oj vsi nebeški angeljci No ljuba Marija s vsmiljenim Jezusom !« Po tej temni noči pridi nam Jezus k pomoči!« 6284. (Iz Frama.) Jaz sem v jutro zgoda vstal No bom slovo jemal Od mojih ljubih oči, Od mojih ljubih oči. 5 Oča so žalostni No s§ milo jočejQ. »Kaj s$ bq>te jokali, Moje serce žalovali? To čisto dobro včte vi, 10 Da umrčti moramo vsi; Kaj je živega na sveti, Vse bq moglo vmreti. Dolgi sq pQti no temnaje noč, Pridi nam Jezus na pomoč! 15 Po ti temni noči Pridi nam Jezus h pomoči! Oh Jezus, prosim t§, H ispovedi spravi me: Oh Jezus moj ljubi, 20 H ispovšdi tudč! Oh Jezus, prosim t§. H obhajilu spravi m§: Oh Jezus moj ljubi, H obhajilu tudč! 25 Oh Jezus, prosim te, V sveto olej dčni m$ Oh Jezus moj ljubi, V sveto olej tudč! Oh Jezus, prosim t§, 30 V nebesa vzemi m§, Oh Jezus moj ljubi, V nebesa tudč! 6285. (Iz Frama.) Jutre, jutre se bom zgodaj vstal Od mojih ljubih mater, Ino bom slovo jemal Od ljubih mater. 6284. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. JI- 36. 6285. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 12. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6286, 6287, 6288. 589 5 Mati moja se jočejo, Moje srce žalijo : Le nikar se ne jočite, Mojega srca ne žalite! To pa dobro veste vi, 10 Da vmreti mormo vsi, Kar je živega na sveti, Vse bo moglo vmreti. Nocoj je temna noč, Prid nam Jezus na pomoč, 15 V ti temni noči Prid nam Jezus k pomoči! Moj Jezus, prosim te, K spovedi spravi me; Moj Jezus ljubi, 20 K obhajilu tudi. »Nocoj sem še pri vas, 6286 (Iz Št. Lovrenca Dober večer, moj’ prijatli, Kaj ste prišli semkaj k men’ ? Gledat moj mrtvaški obraz, V srce bo prebodlo vas. 5 Kaj pomen mrtvaška sveča ? To je duša neumrjoča: Duša pa večno živi, Naj bo v nebesih al’ pekli. itri me več ne bo.« Timenici.) Dober večer, moj’ prijatli, Nocoj sem le še jast pri vas, Jutri večer me ne bo, Me neso v črno zemljo. Tam so oče, tam so mati, Tam so bratje ino sestre, Dobro b’ b’lo moliti za nje, Ker so dolgo v večnost’ že. 6287. (Iz okolice škocjanske na Dolenjskem.) Dober večer, zvesti prijatli, Kaj ste prišli semkaj k meni, Gledat moj mrtvaški obraz, V srce bo prebodlo vas. 5 Kaj pomen’ mrtvaška sveča? Mojo dušo neumrjočo: Moja duša večno živi, Naj bo v nebesih al’ pekli. Nocoj večer sem še pri vas, 10 Jutri večer me ne bo, Jutri večer me ne bo, K’ me poneso v črno zemljd. »Jutri bo zadnji dan.« 6288. (Iz Dobrave pri Kropi.) Ncoj je an lep večer, Jutr’ bo zadn’ dan, Jutr’ bo zadn’ dan: Vzamem, vzamem 5 Od očeta slovo. (Pesem se nadaljuje tako, da brata itd.) Prav daleč bom rajžov, Še sam ne vem, kam. Le n’kar ne žalujte, K Marij’ se zročujte, 10 Ker Marija devica Vas troštala bo. na mestu očeta poje mater, sestre, 6286. Zapisal Ivan Šašelj; narekala Frančiška Lavrič. — Iz Šasije- vega rokopisa. 6287. Zapisal A. Zorec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 6288. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke III. št. 8. 590 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6289, 6290, 6291, 6292. »Jaz bom moral v večnost iti.« 6289. (Iz Tunjic pri Kamniku.) Fajn urca bo prišla, Sam očka bojo ostali doma, Še mrbit’ n’coj, Jast bom v večnost mogu j’t. Nič ne pomaga, ko pride smrt. 6290. (Iz gorjanske okolice pri Bledu.) Smširt je suha pa je beja, Kaj za-nažajast me je za- deja: Moja moč je preč, Na pomaga več, 5 Kž.dš.r pride smžirtn.e meč. Moja ljuba moja mat.e, Vi m.č na morete pomagat.e, 1 am v narlevšem cvet Štir.č jin dvajset let 10 M6rem v dogo večnast jet. Ljub.e moj.e dve sestrice, Zej pa vzamem wod vas sovo: Wod ljubljanščega Do letanšččga, 15 Prosta vzamem Ježuša. »Pri nogah že mi smrt stoji.« 6291. (Iz Frama.) Oj jaz vbogi grešni človek, Ker na duši sem bolen. Gor mi je že postlana Lšpa bela postelja, 5 Ker bcjm jaz gor ležala, Te da bq>m umirala. Pri glavi mi je luč užgana, Pri nogah že mi smert stoji: Pa še okol no okol mene 10 Dosta sovražnikov stoji, Pa še tam na drugem strani Men’ Marija cuj gl^di, Ker mi dušq s’ seboj vabi V’ nebesa, presveti raj, 15 Oča nebeški nam ga daj! Bog nam ga daj dobivlati, Vsem všrnim dušam vživlati! »Jaz grem slovo jemat.« 6292. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Tošem moja mati grejo; »Srečno, srečno, liiba mati, Jaz pa grem slove jemat: Vidimo se zadnokrat!« 5 To sem moj oča grejo itd. (Dalje se poje: sestra, brat, znanec itd. s spremembo, da stoji namesto »grejo« »ide«.) - 6289. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke VII. št. 54. 6290. Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročil Skrabec. Drugi zapis (tudi v narečju) je lirami Vlad. Levec; v bistvu se ne loči, samo na koncu je pripisano še: Zej pa ljuba moja bratca * Zej pa vzamem etc., kar kaže, da je jemanje slovesa bilo sprva daljše. 6291. Zapisal Oroslav Caf; peli Uršula Kotnik in Gertrud Falantan. Iz CO. 1.85. 6292. Zapisal Jožef Kranjc; narekovala Ana Kapun. — Iz Krajnčevega rokopisa. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6293, 6294, 6295. 591 6293. (Izpod Gradja pri Ljutomeru.) Todsern grejo moja mati, Jaz pa grem slovo jemat: Zbogom, zbogom, moja mati, Vidimo se zadnjo krat! 5 Todsern grejo ljubi oča, Jaz pa grem slovo jemat: Zbogom, zbogom, ljubi oča Vidimo se zadnjo krat! Todsern grejo moje sestre, 10 Jaz pa grem slovo jemat: Zbogom, zbogom, moje se¬ stre, Vidimo se zadnjo krat! Todsern grejo moji brati, Jaz pa grem slovo jemat: 15 Zbogom, zbogom, moji brati, Vidimo se zadnjo krat! Todsern grejo moji znanci, Jaz pa grem slovo jemat: Zbogom, zbogom, moji znanci, 20 Vidimo se zadnji krat itd. »Težko se je ločiti.« 6294. (Iz Dobrave pri Kropi.) Težko, težkd se je ločiti, Oja težko, težko, Pa svoj’ga včeta zapustiti: Nazajmepan’kolvečnebo! (To se ponavlja tako, da se v nadaljevanju poje v drugem verzu namestu očeta kaj drugega: mater, brata, ljub’co itd.) Prijatelja ni, da bi šel z menoj. 6295. (Iz Tunjic.) Pa jna urca bo prišla, Mor’bit’ še nocoj, Jest bom mogu rajžati V črno zemld, 5 Pa ga nimam pVjatla, De b’ rajžov z menoj. Jest ’m mogu pa rajžati Mesto bratje se vstavlja dalje V črno zemlo. Pa še sami b r a tj e 10 B’jo vstali doma, Pa ga nimam p’rjatla, De b’ rajžov z m’noj. Jest ’m pa mogu rajžati V črno zemlo. če, hčere, sestre, mati itd. 6293. Zapisal dr. Fr. Mohorič. — lz njegove zbirke; Dom. Serajnik je k nji zapisal to-le melodijo (pel dr. Mohorič): -T 6294. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke III. št. 6. Prim. št. 615$ —6770. 6295. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke VII. //.55. 592 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6296—6300. Mariji se izročite! 6296. (Z Blok pri Cerknici.) Jest jemljem, jest jemljem Marij se zročujte: Od mamce slovu. Uol Marija devica Pa nikar ne žalujte, 5 Vas truoštala buo. Ta kitica se poje petkrat mesto od mamice pa se pri ponavljanju poje po vrsti od uočke, od bratu, odsiestr, od prjatlu. 6297. (Iz Žej pri Komendi.) Jest pa uzamem Od očka slovo, In tud jim podajam To desno roko. 5 Nikar ne žalujte, D vic’ Man se zročujte, Saj d’vica Marija Vas troštala bo. »Kaj je to, ki je tu mrtvo?« 6298. (Iz Podlipovice pri Izlakah.) Dober večer, dober večer, Dober večer jez vošim vam ! O kaj je to, k’ je zdaj mrtvo, Ta rajni oče vmrli so! 5 Jemljo slovo (Potem se ponavlja tako, da se preminja v v. 7 za rajnke besedo: sester, bratov, staršev, znancev; za razprti besedi v v. 4. se rabi primerno rajna mati, rajni brat itd. Pesem se poje, kadar pri mrličih čujejo.) Prav žalostno Od svojih sinov prav lepo: Nocoj to noč sem še pri vas, Al’jutri pa rajžam preč od vas! 6299. (Iz Ihana.) Kaj ja to, k’ ja t’la mrtvo? 5 Ime mo ja pa —u bo, Vad soje matere jimlč slavd: Jimle slavd prov ždvastno »N’coj sim še pir vas, Vad soje lube matere. Jutir bom pa rajžu ud vas.« (Pesem ponavljajo in naštevajo vse domače dotičnega mrlička otroka.) Moji starši so še d6ma. 6300. (Podgorje.) Moji starši so še doma, Jest bom mogu (mogla) sam (a) Pa ne pojdejo z menoj: rajžat’ Zdej ’s tega svetd. Potem se mesto starši v 1. verzu ustavlja: bratje, sestre, prijatlji itd. 6296. Zapisal Iz. Modic; pel K. Zadnik. — Iz Modčevega rokopisa. 6297. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke VIII. št. ig. 62g8. Zapisal Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke II. št. 12. 6299. Zapisal Anton Breznik; pela sestra mu Ana. — Iz njegove zbirke II. št. 118. 6300. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke IV. št. 20. *Poje se pri mrliču.«. Glej tudi št. Č28g. 593 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6301, 6302, 6303, 6304. Pojte k Mariji po slovo! 6301. (Iz Tunjic.) Prva urca odbila je, Pejte, pejte čez goro Jezus kliče romarje: K Mariji po slovo! Potem se mesto prva vstavlja druga, ozir. tretja itd. do dvanajsta. Rožni venec pri mrliču. 6302. (Iz Žej.) Kako je Jezus dobr biv, o Naša lublena gospa, Marija! Jezusoviga srca, Kje krvavipotpotiv, o Marija, 5 Oj prosi, oj prosi za nas! (Enako se dalje poje ves rožni venec.) Kako na mrtvaškem pragu jemlje deklica slovo.« 6303- (Iz Ihana.) Lubi moji, skupi zbrani, Pošušajte me zvesto, Koko na mrtvaškem pragi Jamle deklica slavo. 5 »Slavo morim zdej jimati In ločiti se vad vas, Mrzlo roko vam podati V konci vaše — u gvas. Zravi, srečni se radujte, 10 Nej vas dobri Boh živi, In pogostim’ spremišlujte, De za mdno bote šli. Ž’veva sim tud’jast na sveti, Sim želeva vživat svet, 15 Kokir roža sim cveteva, Vadcvetov ja moj rožin cvet. Trupu pa že tam počiva, V krili črne zemle spi: Sonce več k nam na pirsije, 20 Beli dan nas na zbidi. Vsakdo mora smrtno čašo piti. 6304. (Štajerska od Cerovca) Naj bo stari al pa mladi, Vsakši more skušati, Kak je smrtni pehar piti, Vsakši ga more skuša(ti). 5 Smrt svojoj kosoj segne, No vse soboj potegne: Le se ne šona starega No se (ne) zogne mladega. Je mene tudi pokosila 10 Zgodaj, z letmi osmimi. Je mene tudi pokosila Zgodaj, z letmi osmimi. Zbogom, zbogom, oča, mati, Jaz vas moram zapustit, 15 Jaz vas moram zapustit, V črno mater-zemljo it. 6301. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke VI/. //.57. 6302. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke VII. št. 44. 6303. Zapisal Anton Breznik; pela stara Tavčarica. — Iz Breznikove zbirke II. št. 24. V v. 8. se imenuje ime tiste, ki leži na mrtvaškem odru. Na¬ rodnost pesmi se mi zdi zelo sumljiva. 6304. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVII. 5 e. 3S 594 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6305, 6306. Srečno, srečno, sestre, brati, Jaz vas moram zapustit, Jaz vas moram zapustit, 20 V črno mater-zemljo it. Meni pa se venec plete, Vi ga meni voščite: Angeljci mi ga pletejo, Sam Bog m’ ga na glavo dene. Slana je pomorila vse veselje. 6305- (Iz Ihana.) Parvo noč ja svanca padva Na to krej čarne zinile, Tudi res ja pomoriva Vse sorte vesele. 5 Drugo noč ja svanca padva Na zilene travinke, Tudi res ja pomoriva Vse sorte rožice. Ta treka noč ja svanca padva 10 Na mojč zravi srce, Tudi res ja pomoriva Vse sorte včsele. Postilca ja že postvana Za me ’ni mojga lubiga, 15 Pa morem sama ležat’ Žavastna, vabjokana. Vad žavast’ prevelike Moj lubi ja bovan,_ Ja že dons ta trek dan čez tedin, 20 Kar ja biv na pare djan. Sosčdji so ga uprašali: »Al’ si ti pir vol umret’?« Nemo svabo prhaja, Pojde na drugi svet. 25 Ta zadin tori večer M’note ni bo več, Mogu se ja ločit Vad tega sveta preč: Pir ta narlevš’ mvadosti 30 In pir dvabn pameti, Pa ga ja Boh h seb’ poklicu, Le-h ti božji rajtingi: Mogu ja rajtmgo dat Vad šestindvejset let. Moj venec hočejo v nebesih imeti. 6306. (Štajerska.) Srce je žalostno, Močno je ranjeno, Močno je ranjeno, Moglo bo vmret. 5 Bog je stvarnik moj, Stvaril me je na svet: Zdaj me pa hoče On k sebi imet. Mela sem krancelj lep 10 Tri ino dvajset let: Zdaj ga pa hoče Marija imet. Mela sem šest deklet, Ki so me spletale : 15 Zdaj me b’do spremljale V črno zemljo. Oče so žalostni, Mati se jočejo: Nič se ne jokajte, 20 Pridem v nebo. 6305. Zapisal Anton Breznik; pel Jože Gregorin. — Iz Breznikove zbirke JV. št. 14. 6306. Nez?ianega zapisovavca. — Iz Praprotnikove zbirke I. O po mn j a. K pesmim tega naslova spada tudi konec št. 843. Večkrat so ž njimi pomešane pesmi naslova »Pomlad za tebe ne pride več (št. 2402—2414). III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6307, 6308. 595 Zvoni mi zvonijo, Angeljci pojejo, Jaz pa vesela grem V sveto nebo. 25 Mela sem ženina, Usmilenga Jezusa: Zdaj pa me hoče On k sebi imet. Tičke, mi baramo : Al’ bo veseli čas, Al bo že skoraj Mladletje pri nas? 6307. (S Pohorja.) 25 'Mela sem pušelc lep Triinodvajset let, Zdaj ga pa hoče Moj ženin imet’. 5 »Mladletje že skoraj bo, Tebe na svet ne bo, Tebe al’ mene Na svetu ne bo!« — Dete je rojeno, 10 Močno je žalostno, Močno je žalostno, Moglo bo vmret. Dete na pravd’ leži, Zravno šest sveč gori: 15 Naj le gorijo Tri cele noči. 'Mela sem šest devic, Krancel mi spletajo: Naj ga le spletajo 20 V črno zemljo. 'Mela sem krancel lep Trinodvajstih let, Zdaj ga pa hočem Tem drugim zročit’. Imela sem ženina 30 Usmiljen’ga Jezusa, Zdaj me pa hoče Gor v sveto nebo. Jamco mi delajo, Notri me devajo, 35 Mašnik mi berejo Črne bukve. Oče zdihujejo, Mati se jokajo: Nič ne žalujte, 40 Saj pojdem v nebo! Zvoni mi pojejo, Godci mi godejo, Angeljci spremljajo Dušo v nebo. 45 Dekleta, jas prosim vas, Vsliš’te moj zadni glas: Živ’te vse tako, Da prid’te v nebo ! 6308. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Ptičice prašajo zlati veseli čas : Al bode skoro zmladletje pri nas, pri nas, Al bode skoro zmladletje pri nas ? »Zmladletje že skoro bo, mene na svet ne bo, 5 Mene in tebe na svetu ne bo, ne bo, Mene in tebe na svetu ne bo.« — * Mela sen ženiha, liibega Jezusa, Zdaj pa me hoče gor k sebi imet, imet, Zdaj pa me hoče gor k sebi imet. 6307. Zapisal Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke I. št. 59. 6308. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval Martin Rantaša. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. 38 * 596 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6309. 10 Mela sen venček lep štirinodvajseti let, Zdaj pa ga hoče san Jezus imet, imet, Zdaj pa ga hoče san Jezus imet. Mela sen deklic šest, kere mi venček pleto, Zdaj pa me nesejo v hladno ženilo, zemlo, 15 Zdaj pa me nesejo v hladno zemlo. Godci mi godejo, ajngeli pojejo, Mene pa spremlajo v sveto nebo, nebo, Mene pa spremlajo v sveto nebo. Oča žalujejo, mati se jočejo, 20 Meni pa dobro bo, dobro mi bo, mi bo, Meni pa dobro bo, dobro mi bo. 6309. (Od Sv Jurija na Ščavnici.) Ptičice vprašajo Za ti veseli čas, Al bode skoro zmladletje pri nas, pri nas, Al bode skoro zmladletje pri nas. 5 »Zmladletje že skoro bo, Mene na svet ne bo; Mene in tebe na svetu ne bo, ne bo, Mene in tebe na svetu ne bo.« —- Mela sem venec lep 10 Štirinodvajseti let, Zdaj pa ga hoče sam Jezus imet, imet, Zdaj pa ga hoče sam Jezus imet. Mela sem ženina, Liibega Jezusa, 15 Zdaj pa me hoče gor v nebo imet, imet, Zdaj pa me hoče gor v nebo imet. Mela sem šest deklet, Ki so me spletale, Zdaj pa me nesejo v hladno zemlo, zemlo, 20 Zdaj pa me nesejo v hladno zemlo. Oče žalujejo, Mati se'jočejo, Meni pa dobro bo, dokler mi bo, mi bo, Meni pa dobro bo, dokler mi bo. 6309, Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Jožefa Kvas. — Iz Krajn¬ čeve zbirke. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6310, 6311. 597 25 Godci mi godejo, Angeli pojejo, Mene pa spremlajo v sveto nebo, nebo, Mene pa spi-emlajo v sveto nebo. Bog mi je dal na svet 30 Kratko na njem živet, Kratko na njem živet, Enkrat umret. 6310. (Od Slov. Gradca.) Hvalim te, svarnig moj, Da si me dav na svet, Prosim te, daj mi Še nicoj doživet. 5 Srce je boleno, Močno je žalostno, Močno je žalostno, Moglo bo umret. Kaj mi je zdaj storit? Prijatle poklicati, Uzeti od njeh slovo, 20 Od ledig stanu. Mela sim ženina, Samiga Jezusa, Zdaj me bo spremu Gor u sveto nebo. Mela sim šest pletic, 10 Kir so me spletale, Al zdaj me pa bojo spremlale V sveto nebo. Mela sim krancel lep Triinodvajset let, 15 Al zdaj ga pa hoče Jezus h sebi imet. 25 Pijmo ga osak svoj glaš, De nam bo kračje čas, De nam bo kračje čas, Jezus per nas. De grehe nam odpusti 30 Lub Jezus usmileni, Le enkrat na sodni dan To sprosi Marija nam! Amen, 6311. (Iz Braslaveč.) Mene serce boli, Močno je rajeno, Močno je rajeno, Moglo bo umret. 5 Bog je pa stvarnik moj, Stvaril me je na svet, Zdej me pa hoče Gor k sebi imet. Kaj si je zmislila, 10 Fante poklicala, De uzame zdej slavo Od ledik stanu. Mela sim šest pletic, Da so me spletale; 15 Zdaj me bojo spremlale V černo zemlo. Mela sem krancel lep Triinodvejset let, Zdej me pa hoče 20 Bog k sebi imet. Vačka se jokajo, Mamca pa glih tako: Ne žalujte tako, Sej gre v nebo! 6310 . Neznanega zapisovavca. ki mi jo je dal filozof Jož. Glonar. 6311 . Neznanega zapisovavca. Iz zbirke nekega Martina Laznika, Iz pesmarice Neže Baš II. št. 4. 598 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6312. 6312. (Od Makol.) Prišle so pismice, Žalostne šriftice, Od mojga dekleta Zalubleniga. 5 Notre mi tak stoji: Dekle bolen leži, Prav milo se joče In solze toči. Ptičke, jaz prašam vas, 10 Vslišite moj mili glas: Al bode že skoraj Ta luba spomlat? Ptička mi tak veli: »Kaj te spomlat skrbi, 15 Spomlad bode prišla, D& tebe ne bo. Luba mat božja ti Dul iz svete gore, Potroštaj ti mene 20 In moje serce. — Imela sem ženina, Smilenga Jezusa, Al zdaj me pa hoče Gor v sveto nebo. 25 Imela sem krancl lep Štiriindvajsti let, Al zdaj me pa hoče Sam Jezus imet. Imela sem šest deklet, 30 Ki so me vpletale, Al zdaj me pa spremlajo V črno zemljo. Dekle mrtvo leži, Zram pa šest sveč gori: 35 Le naj mi gorijo Tri cele noči. Oče se jočejo, Mati pa glih tako: Le nič se ne jočte, 40 Saj pojdem v nebo. Godci mi godejo, Angelci pojejo, Ker mojo dušico Spremlajo v nebo. 6312. Zapisala Loj za Šalamun. — Iz njene zbirke št. 18. Po njenem petju je zapisal Jurij Lulek to-le inelodijo: Pri - šle so pi-smi-ce, Ža - lost - ne šrif - ti - ce, Od moj - ga de - kle - ta za - lub - le - ni - ga. Po petju Marije Brečkove pa jo je zapisal tako-le: III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6313, 6314, 6315. 599 6313- (Iz Goršič.' Serce je žalostno, Močno mi je ranjeno, Močno mi je ranjeno, Moglo bo umret. 5 Bog pa je stvarnik moj, Stvaril me je na svet, Bog pa mi daj še To noč preživet! Angelček varuh moj, 10 Varuj me še necoj, Varuj me še necoj, Angelček moj! Imela sem pet sestric, Prej so me spletale, 15 Zdaj me pa spremljajo V černo zemljo. Očka so žalostni, Mamca se jokajo: Mamka, ne jokajte, 20 Saj grem v nebo ! Imela sem krancl lep Štiriindvajset let, Zdaj ga pa hoče Bog k sebi imet. 25 Imela sem ženina, Usmiljenga Jezusa: Zdaj mi je pa roko podal V sveto nebo. 6314. (Iz okolice škocjanske na Dolenjskem.) Moje sred bolnd, Gvišno je ranjeno, Gvišno je ranjeno, Moglo bo umret’. 5 Imela sem sester šest, Vse sem mogla zapustit’, Vse so me spremile V črno zemljd. Oče žalujejo, 10 Mamca se jokajo: Ne žalvajte tako, Men’ je preveč hudo. Imela sem krancelj lep Tri in dvajset let, 15 Zdaj me pa hoče Bog K sebi imet’. 63I5- (Iz Ihana.) Kaj s’ja še zmisilva? Vse ja vkip sklicava: Vzevaja-vd m,h slavo, V’d lddik stano. 5 Vačka žalujejo, Mam’ca se jdkajo: Ne žaPvajte toko, Sej grem u nibo! ’Meva sim šest predic, 10 De so me spldtale ; Zdej me pa spremlajo V čarno zimlo. ’Meva sim jiinfrove, Dx sd me napravlale, 15 Zdej mi pa de vaj o Pare trdč. Vačka žalujijo, Mam’ca se jdkajo: Ne žaPvajte toko, 20 Sej grem u nibo ! 6313. Zapisal Janko Barle. — Iz njegove zbirke. 6314. Zapisal A. Zorec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 6315. Zapisal Anton Breznik; pela sestra Ana. — Iz Breznikove zbirke IV. št. 36. 600 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6316, 6317, 6318. ’Meva sim krancil lep V’d cčl%h trindvejset let, Zdej ga pa Boh vice H sebi. imet’. 25 Vačka žalujejo, Mam’ca se jokajo: Stara sem dosti let, Eno jn dvejset let, Eno j n dvejset let, Mogla ’m umret’. 5 Tičke lepo pojo, Mene k pogreb’ nes6, Mene pa spremljajo V črno zemljo. Ne žal’vajte toko. Sej grem u nmbo! 'Meva sim cimmr lep, 30 Mogva sim v nčmo vmret’: Zdej 'mam hiš’co l’po, Truš’co novo! Fantje žalujejo, Dekleta se jokajo, 15 Fantje me spremljajo, Dekleta pa — — — —. 6316. (Torovo.) Očka žalujejo, 10 Mamca se jokajo: Ne žalujte toko, Sej grem v nebo. 6317. (Z Blok pri Cerknici.) Imejla sim krancxl lejp Triiindvajsit lejt, Zdej ga pa huoče Lub Jezus imejt. 5 Uočka, ne žalujte, Mamca, ne juokejte, Sej ste dal hčir možu, Sam’mu Bogu. Jimejla sim dvanajst sple- tienk, 10 De so me splejtale, Zdej me sprejmlale V črno zemluo. 6318. (Z Blok pri Cerknici.) Kaj se je zmisilna? Fante vk%p sklicala, Vziela od nxh slavu, Od lejdig stanu. 5 Kaj se je zmistlna? Duklleta vkip sklicala, Vziela od nih slavu, Od lejdtg stanu. — Sim se uožienu, se kosam 10 Za ta prelubi lejdig stan, Za ta prelubx lejdig stan Se juokam nuč lin dan. Oh fantje vi, ne ženite se, Ženitve so prepovejdane, 15 Duklleta faulaste. 6316. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke IV. št. 33. 6317. Zapisal Iz. Modic; pel K. Zadnik. — Iz Modčeve zbirke. 6318. Zapisal Iz. Modic; pel K. Zadnik. — Iz Modčeve zbirke. Konec spada drugam. III.—V. Pesmi obimrtnice. A. 6319, 6320, 6321, 6322. 601 6319. (Z Blok pri Cerknici.) Micka mrtva leži, Očieta poklicala, Par svejč pr ni gori. 5 Vzlela od nrsh slavu, Kaj se je zmisilna? Od lejdxg stanu. Pri ponavljanju se mesto »očieta« poje mamco, brate, siestre, žlahto. 6320. (Z Blok pri Cerknici.) Imejla sem ženina, Usmiljenga Jezusa, Zdej me če večni Bog K sebi imejt. 5 Imejla sem krancl lejp Sedemindvajset lejt, Zdej ga če večni Bog K sebi imejt. Imejla sem šest pletilk, 10 De so nre splejtale, Zdej me b’jo spremljale V črno zemljo. Zgonovi mil pojo, K sebi me vabijo, 15 K sebi me vabijo V črno zemljo! 6321. (Z Blok pri Kaj sx je zmisadna? Uočka poklicala, Vziela od neh slavu, Lejdxk stanu. 5 Kaj se pa še zgodi? Micka mrtva leži, Cerknici.) Pr na. pa par svejč gori Cejle noči. Stuoru ba, biu uočka prou, 10 De b'jo biu dau možu; Pa še vbal stuoru sa> prou, De s’ jo Bogu. 6322. (Iz Št. Lovrenca ob Timenici.) Moje srce bolno, Gvišno je ranjeno, Gvišno je ranjeno, Moglo bo umret. 5 Zvonovi mil’ pojo, K sebi me vabijo, K sebi me vabijo V črno zemljo. Imam zdaj krancelj lep 10 Triindvajset let, Zdaj me pa hoče Bog k seb’ imet’. Imela sem sester šest, Mogla sem zapustit’, 15 Ker me zdaj spremljajo V črno zemljo. 6319. Zapisal Iz. Modic; pelTme Hiti iz Ravnika. — Iz Modčeve zbirke. 6320. Zapisala M. Modic; narekovala Ter. Hiti iz Ravnika. — Iz zbirke Izidora Modca. 6321. Zapisal Iz. Modic; narekovala Pepa Šive iz Storovega. — Iz Mod- čevega rokopisa. 6322. Zapisal Ivan Šašelj; narekovala Frančiška Lavrič. — Dva druga zapisa iz ust iste pevke se ločita v tem, da manjka zdaj v enem, zdaj v drugem ktere stroje in da so te drugači porazdeljene. V enem se 2. in 3. stroja glasita : Zvonovi mi mil’ zvono, * Tički mi mil’ pojo, * Mene pa spremljajo * V črno zemljo. * Stara štirindvajset let * Imela sem krancelj lep, * Zdaj ga Bog hoče * Gor k sebi imet’. 602 III.— -V. Pesmi obsmrtnice. A. 6323, 6324. Imela sem spletanke, Ki so me spletale, Zdaj me pa spremljajo 20 V črno zemljo. Očka žaljujejo, Mam’ca se jokajo: Ne jokajte tako, Pojdem v nebo. 25 Enkrat v nebo prišla, Za vas prosila bom, Za vas prosila bom, Prid’te v nebo! 6323- (Iz Ilirske Bistrice.) Nosila sem krancel lep Štir’ in pa dvajset let, Zdaj pa me hoče Sam Jezus imet. 5 Manica so v kamrci, Očka so v štiblci: Oh ne žalujte tako, Saj grem v nebo! Mamca se jočejo, 10 Očka žalujejo: Oh ne žalujte tako, Ker grem v nebo! Zvonovi lepo pojo, V britof me vabijo, 15 V britof me vabijo, V črno zemljo. Dekleta skup sklicala, Vzela od vsih slovo, Vzela od vsih slovo, 20 Ker gre v nebo. Zvonovi lepo pojo, V britof jo nesejo, V britof jo nesejo, V črno zemljo. 6324. (Iz Gor. Vrtojbe.) Dobil sem pismice, Žalostno šriftice, Da dekle moje bolno leži, Da dekle moje bolno leži. 5 Drevi pa pridem k nji, K moji zaljubljeni, Hočem potroštati srčice v nji, Hočem potroštati srčice v nji. Zdaj pa ga hoče Marija imet, 20 Zdaj pa ga hoče Marija imet. Imela sem pušic lep, Star enoindvajset let, Zdaj pa ga hoče sam Jezus imet, Zdaj pa ga hoče sam Jezus imet. Ko sem k nji prišel, 10 Sem žalosten postal, Ona prav milo pogledala me, Ona prav milo pogledala me. »Ljubček moj, ti si res lep, Jaz bom zapustila svet, 15 Tebi privoščim tri druge imet, Tebi privoščim tri druge imet. Imela sem krancelj lep, Star enoindvajset let, 25 Imela sem šest deklet, Ki so me spremljale, Zdaj pa me spremljajo v črno zemljo, Zdaj pa me spremljajo v črno zemljo.« Zvoni, le zvoni, zvon, 30 Štirje jo nesejo, Angelci spremljajo dušo v nebo, Angelci spremljajo dušo v - nebo. 6323. Zapisala Josipina Furlanijeva. — Iz njene zbirke. 6324. Zapisal Jožef Cejan. — Iz njegove zbirke VII. št. 19. Namesto Star v v. 18. in 22. je pač brati Stara; tudi spremljale v v. 26. je najbrž po¬ mota za spletale. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6325, 6326, 6327. 603 Mene srce boli po umrlih roditeljih. 6325- (Od Cerovca.) Mene mojo serdce boli, Boli, boli, bolelo bo: Za mojo staro matere, Za mojga starega očš. 5 Oča so šli po smertni meč, Kaj jih ne bo nikoli več. Mati so se ne vtegnoli Spovedat, prišla smert po njih. Te štiri tenke blanjice, 10 To jihova de hižica; To šako drobnega treščiča, To jihova de postelja. Ta kerpica tenkega platneca, To jihova bo ruhica; 15 Al jim pa bodo sosedje Ti drobni moleki no červjš. »Moji starši v grobu spijo.« 6326. (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) Moji starši v grobu spijo, Daj jim Jezus in Marija Angelj varhi jih gor budijo, To ljubo lahko noč! (To se vedno ponavlja, samo da se starši preminja v bratje, sestre> strici, tete itd.) _ 6327. (Iz Varaždina.' Mamica, lehku noč, Od Boga pomoč, Od majke Marije Prelšpu lehku noč! 5 Od majke Marije Prelšpu lehku noč! Marija gre v nebesa, Pripevajo se po vr^fi vsi hišni Trebliči, lehku noč, itd. Nas vodi za sobom; Veselo nam je iti, 10 Marija, za tobom! Veselo nam je iti, Marija, za tobom ! Japica, lehku noč itd. sorodniki in znanci, a naposled še zapojo: 6325. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. r. 292, kjer je ta-le me¬ lodije načrt: Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. XIX. y. 82 s temi premembami: 7, 8] Mati pa so mi že vmerli * Ne vtegnoli se spovedati — 10, 12 de] je — 13 platna — 14 rušica — 15] Jim pa so nemili sosedje. Prepis Vrazov v VO. VIII. 1 se loči od zgoranjega natiska v tem, ne glede na naglasna znamenja in zlogotvorni r: 1 srce — 3 materjo — 4] Za mojega bogega oče — 6] In jih ni bilo nikol’ več — 7, 8] Mati se niso vtegnoli * Spovedati, smrt je prišla po njih — 10, 12, 14 jihova de] njihova je — 12 postela — 13 krpa — 14 ru¬ šica — 15 No njihovi sdsedje — 16 moli. 6326. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 6327. Zapisal F. R. Plohl. — Iz njegovih HNP. III. 21. Ali je pesem prav spravljena sem, je težavno reči. 604 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6328, 6329, 6330. 6328. (Z Blok pri Cerknici.) V judemsko (?) cirku pridem, 5 Al zdej pa počivajo Me srce zeboli. V hladnemu grobu ; Kej so muoja mamca, Al zdej pa počivajo, K’so lami tukej bli? Vsmih, se Bogu! (Mesto mamice se vstavi lahko kaj drugega.) »Moja mati pa lehko spijo.« 6329. (Iz Frama.) Moja mati pa lehko spijo, Ki jih angelci gor budijo: O le Jezus no Marija, Daj jim Bog eno lehko noč! 5 Moj oč’ pa lehko spijo, Ki jih angelci itd. Moji brati lehko spijo, Ki jih angelci itd. 10 Moji sovražniki težko spijo, Ker jih ti hudi gor budijo: O le Jezus no Marija, Daj jim Bog eno lehko noč! Žarko sunce gori shaje.« 6330- (Iz Vrbovca.) Žarko sunce gori shaje, Mesec za goru. Moju majku zebiraju, V ra’ ju pelaju: 5 »Pelaj mene, pelaj mene, Deva Marija!« Žarko sunce gori shaje, Mesec za goru. Mega očka zebiraju, 10 V raj ga pelaju: »Pelaj mene, pelaj mene, Deva Marija!« Žarko sunce gori shaje, Mesec za goru. 15 Moju sestru zebiraju, V ra’ ju pelaju: »Pelaj mene, pelaj mene, Deva Marija!« Žarko sunce gori shaje, 20 Mesec za goru. Mega braca zebiraju, V raj ga pelaju: »Pelaj mene, pelaj mene, Deva Marija!« 25 Žarko sunce gori shaje, Mesec za goru. Mega dragog zebiraju, V raj ga pelaju : »Pelaj mene, pelaj mene, 30 Dragi moj sobom!« 6328. Zapisal Iz. Modic; narekovala Pepa Šive iz Storova. — Iz Modčeve zbirke. 6329. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 35. 6330. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 70 —7/. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6331, 6332, 6333. 6334. 605 Kar je umrli zamudil, to založi Bog! 6331- (Iz Frama.) LehkQ noč, lehkQ noč, LehkQ noč, lehkp noč Ljuba moja Nana I 10 Ljuba moja Neža! Daj ti jq Bog, daj ti jQ Bog, Daj ti jQ Bog, daj ti jq Bog, Jezus no Marija! Jezus no Marija! 5 Kaj se Nana zamudi, Vsej ji Marija založi: Založi ji Bog, založi ji Bog, Le Jezus no Marija. Kaj uže Neža zamudi, Vsej ji Marija založi: 15 Založi ji Bog, založi ji Bog, Le Jezus no Marija itd. 6332- (Iz Frama.) Lehko noč! lehko noč, Ljuba naša mati! Daj jim Bog, daj jim Bog, Jezus no Marija! 5 Karkolj mati zamudijo, Dolži jim Marija! Dolži jim, dolži nam Jezus no Marija! Za umrlo devico. A. 6333 - (Iz gorjanske Ta dčvica je vmžirja Nocoj le.to noč, Sam Ježiiš Marija J.e gresta v pomoč. 5 Ta devica je vmhrla, Na parah leži, Nebeška drtižina Se jo veseli. okolice pri Bledu.) Deklič.e, fantič.e, 10 Poglejte jo vi, Koko se ta dčvica Vese Jo dŽLrži! Ta dčvica v nebesih Šphnceraja bo, 15 Nebešččm.o sin.o Prepe 4 vaja bo. Za umrlo devico. B. 6334 - (Iz Podgorja.) Veseli čas od nas gredo, Rožice pa le en cajt cvedo: Mat se joka in žaluje, Mlada dekle v grobu spi. 5 Smrt neusmiljeno kosi, Mlado dekle umori. Komaj je spoznala svet, Stara eno in dvajset let. 6331. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 55. Pesem se nadaljuje, premenivši ime. Prvotno se je pač mesto Nana pelo mama (gl. ziastopno številko). 6332. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 34; dolži = doloži = založi. 6333- Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročil Skrabec. V Kunšičevih rokopisih, ki jih je hranil Vlad. Levec, sta še dva za¬ pisa, ki se bistveno ne ločita od natiska. 6334. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. 20. , 606 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6335, 6336. Zapeljana še ni bla 10 Od pregrešnega sveta, Med device je prišteta bla, Nevesta Jezusa. O nedolžen krancelj tvoj Naj zdaj rajža sč teboj: 15 So ga dekleta spletale, Ker jih vabi za seboj. »O Marija žalostna, Troštarca mojga srca, Najna hči je mogla umret, 20 Jezus pa za nas trpet’. — Zvonovi spet milo pojo, Mene na britof vabijo, Gor na britof žegnani, Kjer so grobje velbani. Danes je še tukaj, pa jutri ga ne bo. 6335 - (Iz Izlak.) Dones je še tuki, Sej jutre ga na bo, Ker pridejo pogrebci Jen nesli ga bojo. 5 Ga keki parnesejo, Na žegnan britofi, Ga doli položejo, H globoki jamici. Pa pridejo gospodje 10 O teh belih srajčecah, Zvonova zazvonejo, K me o cerko nesejo. Zvonova spet otihnejo, K mene o cerko denejo. 15 Zvonova glasno pojejo, K mene o grob zagreblejo. Zvonova spet otihnejo, K mene o grob zagarnejo. K dol z brLtofa grej o, 20 Hitro pozabijo, Mojo dušico Hitro pozabijo. Lub brati jen sestrice, Oh sponte se na me 25 Par daritvi svete maše Jen par drugih molitocah! »Pridite k moji procesiji, ko me bodo z doma nesli.« 6336. (Iz Selnice na Dravi.) Smrt si neusmilena nekaj storila, Mladega fantiča dol umorila. Jutre pa pridejo ljudje k ti hiši, Kjer bojo to truplo k pogrebščini nesli. 5 Preden me nesejo moži, fantiči, Zadi mi pojdejo žene, dekliči. V sredi mi grede pa Jezus presveti, Ker hoče to dušo gor v nebo imeti. Srečen ostante, oče in mati 10 Zdaj se jaz moram od vas proč podati. 6335. Zapisal F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I. št. 30. »V 2. v. jutre = jutri; zvonova = znonovi.« 6336. Zapisal Fr. Praprotnik. — Iz njegove zbirke. III,—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6337, 6338, 6339. 607 Srečno ostante, brati in sestre, Zdaj se jaz moram v to večnost podat. Bog vam daj dolgo na svetu živet No pa en kratek cajt v vicah trpet. » 337 - (Iz Frama.) Prišla je, prišla je smrtna ura, Ktera nam je mlado ženo vmorila, Mogla je ona mlada vmreti In s tega sveta slovo vzeti. 5 »Srečno, srečno vsi pošteni Ino pa tudi moj mož ljubljeni: Prijte, leprijte k mojiprocesji, Jutre me bojo od doma nesli. Predi pa grejo moži, hlapčiči, 10 Zadi pa grejo žene, dekliči, Najbolj predi gre Jezus raz¬ peti, Kteri pahočemojo dušo imeti. Na sredi pa gredo pogreb- ljani, Ki me bojo nesli na britof k jami. 15 Še tri kose mi bojo zvonili, Potem pa bojo na me po¬ zabili. 6338 . (Iz Frama.) Prišla je, prišla zadnja ura, Mladp ženp smert vmorila. Jutrš prite k’ njeni precesji, Jutrč bQjQ jQ k’ pogrebu nesli. 5 Predč bpjp šli mQžje, hlapčiči Zade pa žene, dčkliči. Na sredi bQj q šli pogreblani, Ki bojp jq nesli k’ černi jami. Poleg gre Jezus razpeti, 10 Ker če tQ dušp s’ seboj vzpti. Dokler bpjp zvonovi pžli, Ti cajt bq žlahtazanjp mo¬ lila. Ko bpjp zvonovi vtihnpli, Vsi bqjQ na njp pozabili. 15 »Zdaj pa grpjq vsi od mene, Ne bq niše več pri meni!« 6339 - (Iz Frama.) Prišla je, prišla smčrtna ura, Da je mpža umorila. Prišli sq prijatelji, Na smertno posteljo sp ga položili. 5 Prišli sq še drugi, Ki mu prinesejp trugp. Pridejp pak pogrebljani, Ki ga džnejp na rame. Nesejp ga na posvččen britof, 10 Kdšr je jama zanj iskopana. K procesji ste vi povabljeni, Možje, fantje vsi pošteni. K procesji ste povabljene, Žene, dčklete vse poštene. 15 Tu pa grp velka precesja, Ker mpža h pogrebu nesejp. 6337. Zapisal Oroslav Caf — Iz CO. IV. 6. 6538 . Zapisal Oroslav Caf; pela Uršula Kotnik. — Iz CO. I. 80. 6 339 - Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 76. 608 III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6340, 6341. Prčdč gr?jQ mQŽe no hlapčiči, Zadč žene no dčkliči, Na srčdč pa Jezus razpeti, 20 Ker hoče mpža k sebi vz§ti. Srečno ostanite, vsi ljubljeni, Bog vam daj na svčtu Pobožno živeti, Po smerti si v nebesa priti. Jutri pridejo štirje po me. 6340. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) Nicoj sem jaz to zadnjokrat Pri svoji liibi materi, Pa jutri bojo prišli Oj štirje po me. 5 Ter bodo mene nesli Od moje lube matere, Od moje lube matere K toj beloj cirkvici. Tam bodo me dol djali, 10 Okoli bodo gledali, Okoli bodo gledali No grobec iskali. Pa grobeca ne najdejo, Mi jamo skoplejo. 15 Ter jamo so skopali, Mene noter djali. Ter noter so me djali, S prstjoj zasipali, S prstjo so me zasipali 20 In idejo domo. Tam jejo no pijejo, Prav dobre vole so. Na diišo pa ne zmislijo, Kaj večnosti bo! 25 Ah, da bi jaz le mogla Enkrat še ta domo, Da bi si vsi zmislili Na mojo diišo! Za slovo pred pogrebom. 6341. (Iz Frama.) Premisli, o človšk, Poslčdnje rčči, Te bQš vidčl, kako dolgo T^ Bog na svčtu pusti. 5 V kratkem veselju Na svčtu živiš, T§ farba sprehaja, Se smčrti bojiš. Ena dčklica je bila, 10 Ze svčta je šla, V kratkem veselju Na svčtu je bila. Premisli, ti človčk, Svojega življenja dni, 15 Vsej s$ ti kratko Na svčtu le zdi. »Oj srečno ostanite Zdaj, mešniki vi, Ke ste brali 20 Le te mčše za m§. Oh Jezus, ponižno T§ prosim jaz to, Da mi še bQte Prinesli sveto rešnje telo. 25 Zdaj srččno ostanite, Prijatelji vsi, Le prosite no molite Boga za m§! Le srečno ostanite, 30 Pogrebljani vi, Ki me bQte zanesli V černQ zemljQ. Tam bq moj pokoj Do sadnega dnč: 35 Ljubeznivi moj Jezus, Vsmili s§ krez m§! 6340. Neznanega zapisovavca. — Prepisal Jožef Krajnc iz zapisnika Franca Krefta na Vanetini. 6341. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 42. III.—V. Pesmi obsmrtnice. A. 6342, 6343. 609 Danes se že med mrtve skriva. 6342. (Iz Frama.) Ljubljeni, kaj dnes v cirkvije? Le žalostno poglejmo. Kam ljuba naša mladost gre, Da za njo ne vemo! 5 Poglejmo taj na tružico, Kder mladi fant počiva: Še ni dolgo, kar jev cerkvi bil, Se že med mrtve skriva. Enoindvajset let ko rožen cvet 10 Na svetu je on živel, Ali dnes je pa ti prvi dan Mrtvački red začenjal. »Oh preljubi oča moj, Na rokah me nosite: 15 Nocoj pa bo ta zadnja noč, Vas prosim, ne zaspite. Oh preljubi prijatelji, K precesji moji prite, Pred ste radi pri meni bli, 20 Ti zadnji pot mi dajte!« Je od vseh tih drugih slovo vzel, Zmislil na svojih mater, Ker davno že pokojni so Z sveta slovo vzeli. Kakoršen je mrtvec, takovšni bomo tudi mi. 6343 - (Iz Frama.) Mi s§ vkupe zbrali, Vsi ledik fantiči, Fanti no dškl^ta No še ljudi zakonski. 5 Mi smo denes čuli pravit’, Da vam mčrlič tu leži; Mi nismo prčj včrjeli, Sčm smo prišli gledati. Tu smo ga gotovo našli, 10 Da na postelji leži: O le fanti no dčkl^ta, Ravno tak bcjmo mi! Kovq farbQ mi imamo, Tako erdečq kakor kri: 15 Pogl^dnimo to mertvo truplo, Kako spremenjeno leži! Le to si h sercu vzemimo, Da ravno tak btjmo mi: Truplo vidimo tu ležati, 20 Živega v?č vidčt ni. lota duša je uže vz§la S tega svžta slovo, Od staršov ino bratov No od vseh svojih prijateljov. 2.5 Tota duša je gotovo Prišla pred sv§to Gedertq>, Ona bq> tQ dušQ umila, Da bq> enkrat grehov prosta. Le mi zvšsto Bogi služimo, 30 Da ne bQmo pogubljeni, Le mi zvčsto Bogi služimo, Da ne bQmo pogubljeni! Ki smo se uže vkupč zbrali, Vsi ledik fantiči, 35 Fanti no dčkleta No še ljudi zakonski: Toto truplo bq>mo vzdignq>li Od te smčrtne postelje, No ga bQmo zanesli 40 Na grobišče posvečeno ! 6342. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO■ IV ■ 16. Prim. št. 6337 —6339. 6343. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 126. 39 610 III.—V. Pesmi obsmrtnice. B. 6344, 6345. Žalostno mi je odpevanje, lože bi mi bilo jokanje. 6344 - (Iz Frama.) Oča mi v jutro sq ispovedajq>, Obpoludne mi pa uže umiraj Q. Jaz sem jim pa pri glavi stal, Sladko ime Jezus jim klical. 5 Ino v rQkq> sem jim daval Svččq močno žegnanQ, S svetih Vušar prinešeno. V drugo rQkQ sem jim daval Našega Jezusa razpetega. 10 Jaz nesem imel nič sestre več, Kakor nQ napitnQ sestrQ. Taista enq mešQ za mq pla¬ čala, Gospod Janez jq je bral. Gospod Janez jq je bral, 15 Jaz sem mu jq odpeval te : Žalostno moje odpšvanje, Leže bi mi bilo milo jokanje ! - Ptičke po zraku letajQ, Vsej si tude lepo prepevljejQ: 20 Žalostno je jih prepevanje, Lovci za njimi streljaj q. Služi, služi, človek ti, Bogu, Dokler si terden ino zdrav. Enkrat bi rad služil Bogu, 25 Pa ti le prepozdno bQ! Šče te tri skladničkice, Tu bqš ti imčl hišicQ; Šče ti drobni červeki, Šče ti bcjdQ tvoji sosedi. 30 Ino te drobne mravljice Bqš imel za prijateljice; Šče ti glasni zvoniči, Ti bQdQ tvoja popotnica! Oddelek B, Narekanje za umrlimi. Za možem. 6345 - (S Poljan v Belih Kranjcih.) Mrliči se tukaj na pogreb spremljujejo z velikim žalovanjem. Cela vas se večkrat zbere na sprevod mrtviga, ako je bil v življenji v časti. Ne najet, ampak radovoljno gre ženski spol za takim mrličem in narekuje za njim, to 6344. Zapisal Oroslav Caf; pela Marinka BQbnica. — Iz CO. III. 25 — 26. 6345. Popisal J. Kobe. — Iz Novic V. (1847) 182. Opomnja. O narekanju v Belih Kranjcih piše Valvasor v knjigi »Die Ehre des Herzogthums Krain « II 305: »Bey ihren Leychen scheinet dieses schreibwiirdig, dass sie ein altes Weib dingen, rvelches den Todten beveinen muss. Dieselbe singt nur gleichsam, doch ganz klaglich und erzehlt Alles, was er in seinem Leben Gutes oder Riihmliches gethan, imgleichen, was er kiinfftig noch fiir schone Thaten hatte thun konnen. Sie fragt auch den Todten ungefahr also: ,Warum bist du gestorben? Was hast du vermeynet? Warum doch? Hast du doch ein gutes, schones, freundliches, getreues etc. Weib gehabt? Lieber, so sag mir doch dann, warum bist du gestorben? Ach du hast iibel gethan, dass du bist gestorben!' Und dergleichen narrische Fragen thut sie an solchen ausgestreckten Tacitum noch mehr, doch alle gleichsam Gesang-weise mit einem III.—V. Pesmi obsmrtnice. B. 6346. 611 je: na glas jokaje vse njegove dobre dela prešteje. Tu se ne poje nobena pesmica, ampak kar ktera ve od njega, to tako sostavlja in na take besede vdark deva, de se vezano izgovarja, včasi tudi ne. De bo vender bravec zapopadek od tega imel, naznanim upitje zakonske žene za svojim možem: »Prelepi moj mili mož! komu si me izročil? Zlato moje dobro! zakaj si me zapustil?« itd. Pojedine, na ktere se povabijo pogrebniki in varovnice, se še zmiram dajejo, tode kadar kdo primore, nekterikrat tudi ob letu, večidel v jeseni. Na takih pojedinah mora biti 9 jestvin (jedil); kadar se po tri sklede izpraznijo, se za mrtviga moli. Taka pojedina se karmina imenuje. Za materjo. 6346. Hz Drašičev v Belih Kranjcih.) Ni še dolgo od tega. kar so v Beli Krajini, kakor še sedaj po nekaterih krajih na Hrovaškem, po Bosni in Hercegovini, narekovali za umrlimi. Nare¬ kovale so navadno starejše žene, katere so za to tudi dobile neko nagrado. Ko sem 1 . 1890 nabiral v Drašičih (župniji metliški) narodno blago, povedala mi je tedaj 73 let stara Ana Kozjan, kako so pred leti v Drašičih narekovali. »Jojli mama, mila majčice, kam grete od mene na dalke pote, na dalke pote nespovratljive. Iz črne gori v ravno pole, saj čete tam najt’ tri hladne zdence. Kada pridete k prvemu zdenci, ne pite mi vi une vodi, od une vodice glavica boli. 5 Kada pridete k drugemu zdenci, ne pite mi vi une vodi, od une vodice srdašce boli. Kada pridete k tretjemu zdenci, ne pite mi vi une vodi, una vodica je nespovratljiva, Jojli mama, mila majčice, saj čete tam najt’ tri kola ljudi, oni vas bodo iz dalek poznali. V prvem koli so mila majčica in dragi čačko. 10 Oni vas bodo iz dalek poznali in vas bodo tam maj (= med) se zvali: ,Hod’te vi, hod’te k nam kola igrat!' Nute jim se lipo pričajte: ,Ne grem ja, ne grem k vam kola igrat, zakaj sem jako trudna i nevoljna. Duma sem pustila drobno dečico, oni so za me tužni i žalostni!' -—- Hitite maj njih kito bi- 15 rovo (= borovo). Dokle se bodo za njo jagmili, saj čete ta čas dalek dojti. V drugem koli so ti srednji ljudi (= prija¬ telji in znanci). Oni vas bodo maj se zvali: .Hod’te vi, hod’te k nam kola igrat!' Pokle jim se lipo odrečte: ,Ne grem ja, ne grem k vam kola igrat, zakaj sem jako tužna i žalostna!' traurigen Thon. Je besser ein solches kann lamentiren und rvehklagen, je offter wird sie dazu bestellt, Sonderlich ist dieses bei \Veinitz, wie auch iiber der Culp und selbiger Gegend da umher eine gemeine Weise, welche sie mit christ- lichen Nationen in der Tiirkey, sonderlich aber mit den Griechen und Russen gemein haben: vvievvol manche Umstande dabey anders lauffen und mit den Landern sich vervvechseln.« Isti Valvasor omenja narekanja v Čakavcih okoli Reke o. c. na str. 624. 6346. Zapisal Janko Barle. — Iz »Dom in Sveta « XII. (1899) 256, kjer se piše: Kadar so narekovale, pristavile so večkrat: joj mama joj in po¬ dobne pristavke, izraze žalosti; tedaj bi se prvi stavek tako-le glasil: »Jojli mama. mila majčice, kam grete od mene, joj mama joj, na dalke pote nespovratljive, joj mama joj, oj na da dalke pote, joj mama joj!« 39 ' 612 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6347, 6348. 20 Tretje kolo je teh mladih ljudi, v njem čete najt dečico svojo. Saj vas bojo lipo prašali: ,Hod’te vi, hod’te k nam kola igrat!' Nute jim se vi lipo zahvalite: ,Ne grem ja, ne grem k vam kola igrat, zakaj sem jako tužna i žalostna!'— Kada zamažete to belo ruho, pošljite vi to belo ruho po drobni 25 tiči lastavičici, saj vam ga ne bomo oprali v hladni vodici, neg’ vam ga bomo oprali v gorkih (= grenkih) suzicah; saj ga ne bomo sušili na hladnem veterci, neg’ vam ga bomo sušili na srci svojem. Jojli mama, ndredno (= lepo, spretno) Ime, koga bom ja rada imela? Druge čerkice bodo imele 30 majčice, ja vas pa ne bom nikir videla. Jojli mama, mila majcice, joj mama joj Za soprogom. 6347 - (Iz Stupnika pri Zagrebu.) Kad su več s mrtvacem popošli par koraka, prime se dvije starije žene pod ruke pa pred kučom zapjevaju za mrtvacem: S Bogom, s Bogom, parec i pajdašec, Gdo bu sada kaj preskrbel Dečici i mene? Nismo mi tak dokončali, 5 Da se burno mi rastali. Mi smo lepo dokončali, Da si burno dečicu hranili. Parec, parec i pajdašec, Zakaj si me ti prevaril, 10 Samu s decom sad ostavil ? Oddelek C. Slovesa ali narodni nekrologi. Matijašek pade pod voz. 6348. (Iz Cerovca.) Nadež se opravljajo vforingo, V Gradec do vince pelali. Matjašek je prosa za robače, Za tenke no bele robače. 5 Neso šteli tenkih dat, Ali so mu bčle dali. Onedva se z domi odpravila, Nesreča za njima popaščila. Nesreča za njima popaščila, 10 Na gradčkem polji počakala. Vage sd Matjašeka pograbile, Pod kola so ga zahitile. 6347. Zapisal St. Korenič. — Iz ZZ1XŽ. I. /39. 6348. Zapisal Stanko Vraz. —• Iz VO. XIX. k. /2. Vraz jo je prepisal vnovič v VO. 1 41 s temi predrugačbami, ne glede' na naglasna znamenja: 3 prosia — 18, ig za] se za — 10 polji] polji jedva (= onadva) — 13 manjka — 14 Kola . . . zdruznole — 16 se] so se — 17 ljubljeni — ig se ponavlja — 20 Oča] Oj oča — 24 večni Bog] Bog — 28 No so si] Ino so ga — 34 prbe- žala — 36] Oj oča, oča, ljubi oča moj! — 37 nam — 40 se ponavlja — 41 Pr sv. Lemoniki. III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6349. 613 Pod kola so ga hitile, Kolo mu glavo zdruznolo. 15 Oča so se oglednoli, Premočno se prestrašili: »Matjašek, Matjašek, ljubleni sin! Al bi ti ša po padara, Al bi ti ša po mešnika?« 20 »»Oča, oča, ljubi oča moj! Ne treba meni padara, Ne treba meni padara, Ne treba meni mešnika: Sam večni Bog de mešnik moj, 25 Divica Marija padar moj!«« Oni so ga spod kol zdignoli, Na kola ga naložili No so si ga odpelali Do svete Lemdnike cirkvice. 30 Oča so domo prforali, Kak je inda Matjašek zna; V dvorišči z bičom počili, Kak je inda Matjašek zna. Minkica je prbežala, 35 Matjašekova sestrica: »Oj oča, oča ljubi moj! Kde ste nama pustili Matja- šeka?« »Če meni ne verješ, na kola poglej!« V oršinskoj vesi je rojeni. 40 V Lotmergi je krščeni, Pri sv. Lemoniki zakopani! Dekle pade, ubije sebe in otroka. 6349 - (Od Cerovca.) Ne vem, jel bi popeva jez Ali bi joka na ves glas: Anjčika mertva leži, Svojo dete v rokah derži! 5 Dobro jutro vam vsem Bog daj! Anjčika mlada, ti boš zdaj Ti grešni svet zapustila, V černo zemljo si postljala. V nedeljo, da je k meši šla, 10 Nesreča jo počakala: Tak močno jako je spadnola, Kaj sinka si je vmorila. Zato bila jako žalostna, Da smertna sila blizo šla; 15 Za sinka svojega malega, Kaj si ga nede kerstila: »O smilen Jezoš križani, Bodi da nama smileni, Naj želja serdca mojega 20 Ti kerst bo sinka malega! Z Bogom bodte, moja mati, Moj oča, brati, sestri dve, Tetice no vsa rodbina, Molte da vsi za me Boga! 25 Naj vas usliši večni Bog, No reši dušo vseh nadlog, Da grehov bo očiščena Gor v svetli raj v nebesa šla !« 6349- Zapisal Stanko Vraz; pela Trezika Blagovičkina. — Iz VO. XIX. O. 268, kjer so strope sprva nekoliko pomešane. Prepis Vraz v VO. VIII. 5 se loči v tein, ne glede' na e pred Tom in naglasna znamenja: 1 el . . popevo — 2 al — 5 utro — 5] Ti mlada Anjčika boš zdaj — 8 postlala — 9 k meši] v cirkev — 10] Jo je nesreča p. — 11] Tak jako močno je padnola — 13 jako] je — 14] Da je s. s. bluzi šla — 17 smileni] prelubi — 19 žela srca — 21 moja mati] mati vi — 22] Oča, brati, sestre dve — 23 Tetica — 27 bo očiščena] te očiščeni, — 28 šli — 29 nemilostivna] nezgruntana — 31 rodila (to je poč pisna hiba)\ malega — 33] Bla stara d. 1 . — 35 pamet] pamet je — 36] Da svet je preveč lubila — 37 bode z. lj.] to bo zdaj lidem — 38 ledičnim — 39] Je lepa, m. k. r. — 40 Pa deno v mladosti vkanjena. 614 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6350, 6351. O ti smert nemilostivna, 30 Zakaj si tak nesmilena : Si mater sina rodila, Dva mlada z sveta spravila! Stara bila dvanodvajsti let, Pa venec svoj kak lepi cvet 35 Skoz slabo pamet zgubila, Za to je ravno z sveta šla. K peldi naj bode zdaj ljudem, Posebno pa vsem ledičnem: Lepa, mlada kak rožica, 40 Pa v mladosti je vkanjena ! Graški študent. • 6350. (Od Cerovca.) Prišlo je pismo z Gradca Od betežnega šolarja, Poslala ga je mlada gospa, Kaj bi ti, oča, v Gradec ša. 5 Oča se hitro opravi, No odide v beli Gradec, Na Gradčkem pa sreča Te tri lidi iz Stajerja. Pa hitro si opita nje: 10 »Jel deno še moj sin živi?« »»Le hitro, hitro pašči se, Či češ še najti živega!«« »Dober večer vam sem Bog daj No tebi, liibeznivi sin!« 15 »»Oh Bog vam plati, oča moj, Deno ste prišli k meni nicoj! Kaj ste mi, oča, prinesli, Či bi mi s čim pomagali, Či bi mi s čim pomagali, 20 De mene močno se boli?«« »Nesem ti drugo pernesa, Kak to erdečo jaboko!« Hitro je viira bila na pet, Je skriča: »Jezoš ti razpet!« 25 Svojega oče je h sebi zva, Ko bi od njih slovb jema: »Srečno ostante, oča moj, Mati, brati, sestre vi! Srečno ostante, mladh gosph, 30 No liibi vi profesori! Jaz morem vas zdaj zapustiti No v črno mater zemlo it.« V Kličarovcih je rojeni, Per Svetem Križi krščeni, 35 Per Svetem Križi krščeni, V Gradci pa zakopani! Študent zaboden. 6351- (Bloška iz Bohinja.) Woj, ti svet, ti svet goljufn.e, Woj, ti zapeljiv.e svčt, De s.e ti mene toko zapeljaj, De shm fantič tolikajn slčp. 5 Woshm let sam že sthderaj ,V vvosm.e šol.e shm že bij, Zej so me ženšče zmotile, De bom m6gu mjas ( vmret. Moj wočka jin mat. e 10 Sta me včija lšpo, Woshm let sem jih poslušaj, Ta devet’ga več toko. Moj soražnik meč nabrusu, V desno stran ga zasadi, 6350. Zapisal St. Vraz; pela M. Lackovička. — Iz CO. VIII. 2. 6351. Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegove zbirkeki mi jo je izročil Skrabec. Rokopis Kunčičev, ki ga je hranil Vlad. Levec, ima še tri prepise, ki se ne ločita v bistvu od zgoranjega natiska, razen v tem: 9] Moj woča (resp. vočka) jxn moja mati — 15 sarce] srce j’. V. 12. je pač pokvarjen: Ta devet’ ne več. tako. III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6352, 6353. 615 15 Moje sarce močno ranu, Wod vsih fanto s v jin dčklet, De bom mogu m Jas ( vmret. Jin posebnd pa woh tebe, Zej sovo woh tebe vzamem, 20 Woj ti zapeljiv.e svet. Deklica zgorela. 6352 (Od Cerovca.) Premislite da vsi ljudje, V kakšoj nesreči človek je: Gnesvam je ravno sedmi dan, Padn6 je ogen gor na hram. 5 Te je zgorela hiža vsa No ena mlada deklica. To pa se vam je zgodilo Na eno mlado nedelo. Ona je domaj merkala, 10 Nesreča s hišoj ladala Vu toj fari margetinskoj, Vu toj vesi goričinskoj. Deklica je šla gor na hram, Da blago vnesla bi na stran, 15 Ogenj se vsiplje dol na njo, Ona je skričala v nebo: »O ti Jezoš no Marija, Bodta vija mi smilena: Zakaj da to ja dobro znam, 20 Davtotemognji vmretimam! O srečno, srečno, celi svet, Jaz te zdaj morem zapustit!« Kak je to ona sgččala, S’ od tela duša ločila. 25 Stara je bila šestnajst let, V ognji je ona mogla vmret. Proste da vi, kristjani, zdaj Totoj duši za svetli raj. Svatje — pogrebci. 6353 - (Iz gorenje savinske doline.) Poslušaj, poslušaj, ti verni kristjan, Kaj ti jaz nov’ga povedat’ imam: Od ene mlade deklice, Ko dones umrla je. 5 Juter bi 'rnela v svet zakon stopit, Vsem ljudem to veselje storit’, Pa pršla je pošta od Bogd, Da mogla je rajžat s svetd. Svati so že vsi perpravljeni b’li, 10 Da bi jo spremljal’ pred žeg- nan oltar. Zdaj b’do jo spremljali v črno zemljo, Kjer ona počivala bo. Ta mlada nevesta v grobu leži, Te mladi ženin na grobu kleči. 15 Ko bi glih imev kamnito srce, Bi mogu točiti solze. 6352. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. O. z6g. Vrazov prepis v V O. VIII. 3 se loči v lem, ne glede' na naglasna znamenja: 1 lidjč — 2 kakšnoj — 4] Kaj na hram je padno ogen — 5 dekelca — 7] To se pa tam je zgodilo — 8 Na eno] Ravno na — 9, 10 prihaja za n—12. — 9] Dekelca je doma m. — 10] je s — n Vu toj] V toj lepi — 12 Vu toj] V toj beloj — 13 Dekelca ide gor na h. — 14 vnesla bi] bi odnesla — 15 Ogen se vsiple — 16 v] gor v — 18 vija mi] mi vija — 22 zapistit — 23 zgučala — 24] Od tela se je duša ločila — 27 kerstjani — 28 duši. — Na koncu sta pristavljena dva nova: T otoj duši za svetii raj. * Sam večni Bog nam ga vsem daj 1 6 353. Zapisal Janko Časi. — Iz njegove zbirke III. It. 8. 616 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6354, 6355, 6356. Zdaj pa vsi doli pokleknimo, Le molimo, le prosimo. Za njeno dušo molimo; 20 Da pridemo v sveto nebo! 6354 - (Iz Mozirja.) Poslušaj, poslušaj, ti verni kristjan, Kar ti jaz novga povedati imam: Od ene mlade dekelce, Ki danes umrla je. 5 Ker jutri bi imela v svet’zakon stopit’, Ko bi imela ljudem veselje storit; Pa prišla je pošta od Boga, Da mogla je iti od tega sveta. Nevesta v hladnem grobu leži, 10 Ženin pa gori na grobu kleči: Če glih bi imev kamnito srce, Pa vendar bi morav točiti solze! Svatje so že pripravljeni bli, Da bi jo spremljali pred žeg- nani oltar; 15 Al’ zdej bodo jo pa sprem¬ ljali v to črno zemljo Kjer ona počivala bo. Lepi je pušeljček zeleni, Še lepši je krancel nedolž¬ nosti ! 6 355 - (Iz Ribnice na Pohorju.) No žalostno vam hočem zapet Od ne mlade deklice, Ki danes umrla je. Glih danes bi bla mela v svet zakon stopit, 5 Posebno, kristjani, veselje storit: Pa prišla je pošta od Boga, Daj mogla je iti iz tega sveta, Goci jo bodo spremlali H pogrebo no bodo pogrebali. 10 Omara za grobčem odprta stoji, In tam boš ležala. Devica Marija na strani stoji, Nedolžen tvoj krancelček v rokah drži: Na glavco ti ga bo položila, 15 Na glavco na tvojo desno stran. — Lepa je svatovšna, ljubi kri¬ stjan, Skupaj povabljeni, danes dog¬ nan, Skupaj povabljeni farmani, Daj ste tako vobcirani. 20 Lepo unše nam lipi cir, Unše nan večni mir, Bog nam daj vsem skupaj svet raj! — Cerkev na fari že lepa stoji, Kak se nevesta prav zavber drži. 635 * 6 - (Iz Hajdina pri Ptuju.) Poslušaj,poslušaj,preljubi kristjan, Od ene mlade deklice, Kaj novega jaz ti povedat imam : Ki snočkaj mi umrla je. 6354. Neznanega zapisovalca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 6 355- Zapisal Lavoslav Čulk. — Jz njegove zbirke II. št. 11. Ta va- rijanta je zelo porušena. Konec spada k pesmi o cerkvi na Čreti. 6356. Zapisal Anton Pesek. — Iz njegove zbirke št. 6 . III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6357, 6358. 617 5 Še jutr je mislila v svet’ zakon stopit In z drugimi svati veselje imet Pa prišla je pošta od Boga, Da mogla je iti ’z sveta. Res lepi je pušelček zeleni, 10 Še jakši je krancl nedolžnosti, Kateri ji bode na glavico djan, Na njeno desno stran. Nevesta notri v grobi leži, Njen ženin pa gor na grobi kleči, 15 Še keri bi mau kamenito srce, Bi mogo točiti solze. Zdaj pa vsi skupaj poklek¬ nimo. Za jenino dušico molimo, Molimo in prosimo, 20 Naj Jezus ji smileni bo! 0357 - (Od Sv. Križa Poslušaj, poslušaj, moj ljubi kristjan! No kaj za no pesmico peti jaz znam: Od ene mlade deklice, Ki danes vmrla je. 5 Še dans bi bla mela v svet zakon stopit, Vsem ljubim prijatljem ve¬ selje storit, Al prišla je pošta od Boga, Je rajžala s tega sveta. Še godci jo bodo spremljali 10 In svatje jo bodo pogrebali: pri Slatini.) Ker njeni grob odprt stoji, Trohnelo bodeš truplo ti. Še imela bi bla pušeljček sva¬ tovski, Še lepši je krancelj nedolž¬ nosti, 15 Ker ga je nesla gor v sveto nebo, Gor vsmiljenem Jezusu. »Oj hvala Bogu, ker osem¬ najst let Sem živela na totem svet’, Če glih na svojega goda dan 20 Zapustila sem svet na stran!« 6358 - (Kranjska.) O moj kristjan, denašnji dan Jedno pesen pojemo Od jedne mlade deklice, Ki tukaj mrtva je. 5 Pred štirnajstimi dnevi je še zdrava b’la, Nobeden mislil nij tega, Al’ Bog vže hoče tako imet’, Da morala je umret’. Mislila je v zakon stopiti 10Ter si veselje narediti, Pa prišla je pošta od Bogd, Prešla iz tega je svetd. Muzikontarji jo spremljajo, Svatje jo pa neso: 15 So mislili nje svatje bit’, Zdaj so pogrebci vsi. »Od očeta vzela bi slovd. Ko bi mogla vzdigniti roko. Vzela ga bom pa od vas, 20 Ker je mrzel moj obraz. Fantje inoj deklice, Nad manoj se špeglajte, Da človek res nij nič na svet, Če prav je mladih let!« 6357. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Aniona Kovačiča II. str. 35. 6358. Zapisal Matej Sitar. — Iz zbirke Dav. Petelina II. št. t4 (kamor je pripisana iz »Domačih vaj « alojzijeviških). 618 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6359, 6360, 6361, 6362. ° 359 - (Iz Adlešič.) Poslušaj, poslušaj, preljub moj kristjan, Ker danestihočem eno pesem zapet’: Od ene mlade deklice, Ki danes umrla mi je. 5 Jutri je hot’la v svet zakon stopit’, Drugim dekletom veselje nar’- dit’: Pa prišla je Štirna od Boga, Da mora iti iz tega sveta. Glej, dekle, glej, dekle, grob odprt ti stoji, 10 Kjer, dekle, ležala zdaj boš ti! Marija devica na strani stoji, V desni ročici lep krancelj drži: Ga hoče dekletu šenkati, Da pride v presveto nebo. Od ene mlade deklice, Ki dan’s umrla je. Včeraj je hot’la v svet’ zakon stopit’ 5 In drugim dekletom veselje storit’. 6360. (Iz Adlešič.) ■ — Pa prišla je štima od Boga, Da je mogla it’ z tega sveta. Jezus, Marija na strani stoji, V desni ročici lep krancelj drži: 10 Dekletom ga bo šenkala, Ki pojdejo v sveto nebo. 6361. (Iz Suhorja, Poslušaj, poslušaj, preljubi kristjan, 10 Jest bom eno pesmico pel: Od ene mlade deklice, Ki danes vmrla je. 5 Danes je hotlavzakon stopit’, Vsem drugim veselje naredit, Pa prišla štima od Boga, 15 Mogla iti ’s tega sveta. ■) Svati ji bodo pogrebniki, Muzikanti jo bodo sprem¬ ljali: Mrzel grob odprt stoji, Kjer boš ležalo truplo ti. Krancelj pa ima spleten, Kter’ ji bo na glavco djan, Pojde ž njim v sveto nebo, 6362. (Belokranjska.) Prišlo pa je povelje od Bojd, Da mora se ločit’ s tega svetit! Prišla je danes bela smit In jo zavila v črni prt. Poslušajte, mladi ljudje, Kaj vam povem, kaj vam povem Od neke mlade deklice: Poročni venec si j e včeraj vila, 5 Da jutri bi se z drugim po- 10 Zvonovi bodo godci ji, ročila ; Svatovi pa pogrebniki. 6359. Zapisal Ivan Sašelj. — Iz njegovih » Bisernic « I. str. 142. 6360. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz njegovega rokopisa. 6361. Zapisal Ant. Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Manca. 6362. Zapisal — r. — Iz » Dom in Sveta«. VI. (i8g3). 430. III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6363, 6364, 6365. 619 6363- (Iz Ihana.) Glih doniš ta današni dan ’No novo pesim peti znam: Vad jane mvade deklce, Glih tukaj mrtva je. 5 Preh tednam je še zrava b’va, Nobčdm ni vedu vad d’ga: Pršva.ja pošta vad nibd, De m6re it’ s svetli. Vesele x - ajtava storit’, 10 Ja v zakon mlsilva stopit’, Pa glih na s6j’ga godu dan, Ja djava svet na stran. »Vzeva od mam’ce bi slavo, Ki b’ mogva vzigmt gvar roko, 15 Vzeva bi jo še vad vas, Pa ja marzu moj vabrds.« Vsa žvahta jo je spremlava, Ne hišica j’ b’va tružica, Ne dom ja biv pa čarn grob, 20 Not bode počivava. 6364. (Iz Podgorja.) Kristjan, kristjan, današnji dan Eno pesem pojemo Od ene mlade deklice, Ki danes umrla je. 5 Pred nekaj dnev je še zdrava bla, Nobeden ni mislil tega; Al zdaj namesto ofceti Tukaj mrtva leži. »Očka, podala bi vam roko, 10 Ko bi mogla vzdigniti gor glavo. Vzela bi slovo od vas, Al mrzel je moj obraz!« Stariši njeni spremniki, Svatje njeni pogrebniki, 15 Truga je bla hiša nja, Nje grunt pa mrzli grob. Srečna je bla ofcet ta, V nebesih je pripravljena: Oj srečna je nevesta ta, 20 Ki ima ženna Jezusa! 63D5- (Iz Tunjic.) O kristjan, današn dan Eno pesm pojemo Od ene mlade deklce, Ki tukaj mrtva je. 5 Pred šternajstm dnem je zdrava bla. Nobedn ni mislu tegd, Da danes namesto vofct Tukej mrtva leži. Mislila v zakon stopit’, 10 Pa nam vesele nardit’, Pa prišla je pošta od Boga Šla je iz tega sveta. De človek ni nič na svet, 15 Če glih je v mladh let! 6363 . Zapisal Anton Breznik; pela Smolajdrova Polona. — Iz njegove zbirke 11. št. ug. 6364 . Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke I. št. 34. 6365 . Zapisal France Francčtov. — Iz njegove zbirke VI. št. 14. 620 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6366, 6367, 6368. 6366. (Iz Hudojužne.) Moj kristjan, današnji dan Eno pesem pojmo mi: Od ene mlade deklice, Kir tukaj mertva je. 5 »Eno uro, malo dni, Kar so mamka umerli mi: Zdaj se men godi tako, Vse je blo pripravljeno.« Dans je mislila v zakon stopit’ 10 Nam eno novo veselje storit’, Prišla je pošta od Boga, Sla je s tega svetd. Pred štirinajst dnem je zdrava b’la, Kdo b’ ne verval le tega, 15 Le dans namesto ohceti Tukaj mertva leži. Fantje ino deklice. Vsi se tukaj špeglajte, Da ta človek ni nič na svet. 20 Če je glih mladih let. »Hvala Bogu za sedemnajst let, K sem jih doživela na tem svet, Dans na mojega godu dan Bom pustila svet na stran. 25 Očetu bi podala merzlo roko, Ko bi mogla vzdignit’ jo ; Vzela bom slovo od vas, K’je merzel moj obraz.« Godci jo h pogrebu neso, 30 Svatovi jo sprejmejo, Njena hiša truga je, Nje grunt pa merzel grob. 6367. (Iz Trebenič.) O moj kristjan, današnji dan Eno pesem pojmo mi: Od te mlade deklice, Ki tukaj mrtva je. 5 Danes jerajtala v zakon stopit, Nam eno novo veselje nardit: Zdaj pa namesto ohceti Tukaj mrtva leži. »Eno leto je malo dni, .10 Kar so mati vmrli mi, Zdaj se men’ godi tako, Use je že pripravljeno. Očetu bi rada podala roko, Ko b’ jo vzdignit mogla. 15 O zdaj pa vzam’m slovo od vas, Ker je mrzli moj obraz. Zdaj zahvalim za te dvain¬ dvajset let, Kar sem živela na tem svet’, Zdaj na mojga goda dan 20 Pustila ’m svet na stran.« Fantje ino deklice, Nad tem se lahko špeglate, Koko ta človk ni nič na svet’, Če j’ glih te mladih let: 25 Njena hiša truga je, Njeni grunt pa črni grob. Snoči okoli enajste ure sem zaslišal glas Gospodov.« 6368. (Iz Cerkna.) Snoč, okol’ enajste ure, Smrt na vrata mi potrka: Sem zaslišal glas Gospoda, »Mlada Lenka, si doma?« 6366. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. 6367. Zapisal Peter Lahajnar. — Iz zbirke Jožefa Cejana V. š/. 21. 6368. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Jožefa Kende. III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6369, 6370. 621 5 »Po dohtarja so mi poslali, Dobre trošte mi dajali. Vaši trošti niso nič, Moje ure so vse preč. Po mašnika so mi poslali, 10 Svečo v roke so mi dajali; Tud’ moji trošti niso nič, Moje ure so že preč. Okoli mene vse žaluje, Mene sapa premanjkuje, 15 Smrt odloga mi ne da, Hitro, hitro me vkonča. Da bi jest kaj časa imela, Mojo mater zahvalila: Naj bo Jezus nje plačnik, 20 Moj pa milostljiv sodnik. Ljube moje tovaršice, Vam podam merzle ročice: Dostikrat smo se ljubile, Zdaj pa se ne bomo več. 25 Smo po polji rožce brale, Smo se vedno ž njim’ igrale; Zdaj pa se ne bomo več, Moje ure so vse proč. Pulgari in prijat’li drugi, 30 Ko bom zabita v merzli trugi, Vas zahvalim vse lepo, Dušo pa izročim Bogu! Gor na pare so me .djali, Britko martro v roko dali. 6369. (Iz Hudojužne.) Smo pa na vertu rožce brali, Vedno smo se ž njim igrali, Zdaj se pa ne bomo več, Moja leta so že preč. 5 Snoč okol enajste ure Slišal se je glas Gospoda, Smrt na duri potrklja: »Mlada Lenka, si doma?« Vsi ljudje so m’pripovedovali, 10 Dohtarji so m’ trošt dajali, Trošt pa ne pomaga nič, Moja leta so že preč. Po spovednika so mi poslali, Svečo so mi v roke dali, 15 Smert odloga nič ne da, Hitro, hitro vse konča. Mamka so strašno zavpili, Ker so me serčno ljubili; »O spreljuba moja hči, 20 Večna luč naj ti gori!« Vsi purgarski in ti drugi. Jest ležim v meitvaški trugi, Jest vam podam merzlo roko, Preden grem v črno zemljo. 6370. (S Temljin.) Snoč okol ednajste ure Ti ne boš živela več, Zaslišala sem Gospodov glas. Tvoje ure so že preč!« Smrt na vrata mi potika. Ljube moje tovaršice, »Mlada Lenčka, si doma? 10 Vam podam mrzle ročice, 5 Jest ti bom poslednje strila, Smo po polji rožce brale, Oči ti bodo otemnele, Zdaj bo smrt ločila nas. 6369. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. Varijanta k v. 1. vertu] polji. Pesem je izprevržena, kakor kažejo druge varijante . 6370. Zapisal Jožef Kenda. — Iz prepisa v zbirki Kokošarjevi, kjer je za v. 17. pisano Ni še cajta poslužiti, v 28. duša pa rosi. 622 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6371, 6372, 6373. Ž njimi smo se igrale, Zdaj se pa ne bomo več, 15 Zdaj bo smrt ločila nas, Moje ure so že preč. Ni se cajta posloviti, Mater pa za vse hvaliti, Pušnem materno roko, 20 Prej ko grem v črno zemljo. Dohtarji so mi trošt dajali: Ni nevarnost, so mi djali, Pa vaš trošt ne nuca nič, Moje ure so že preč. 25 Gori na pare so me djali, Bridko martro k meni djali: Vsak me z vodo pokropi, Mene dušo porosi. 6371. (Izpod Melec.) Snuč akul adnajste ure Slišau sm Gaspudu glas: Smrt mi žle na duri trka, »Mlada Lejnka, si dama?« 5 Po pujlu srna mi ruožce brali, Vidna sma se ž njem jegrali, Zdaj se pa na bama več, Maje ure sa žle preč. Pa mašnika sa mi paslali, 10 Britka martra v rake dali. Pa duohtarja sa mi paslali, Lipe truošte sa m dajali: 15 Al vse tu na nuca neč, Maje ure sa žle preč. Lube maje tauaršice, Padejte mi blele račice, Zahvalem uas za vse lepu, 20 Duša pak zračim Bagu. 6372. (Z goriške okolice.) Snoč’ je b’la enajsta ura. Slišali smo glas Gospoda, Smrt na vrata potrkla: »Mlada dekle, si doma?« 5 Po zdravnika so poslali, De bi ji vse trošte dali: Zdaj ves trošt ne nuca nič, Kmalu pride smrtni meč. Po duhovna so poslali, 10 De bi jo z Bogom sprav’li: Zdaj ves trošt ne nuca nič, Kmalu pride smrtni meč. Mati so na glas zavpili, Ker so jo srčno lubili: 15 »Oh preljuba moja hči, Večna luč naj ti gori!« »»Oj preljube tovaršice, Podam vam zde j mrzle ročice: Na moj grob ne pozabite, 20 Bele lilje nan’ vsadite. Bele lilje naj cveto, Kjer moje truplo gnilo bo, Bele lilje naj cveto, Kjer moje truplo gnilo bo.«« 6373 - (Iz Gor. Vrtojbe.) Snoči okol’ enajste ure Smrt na vrata potrka: Slišali smo glas Gospodov, »Mlado dekle, si doma? 6371. Zapisal Ivan Murovec. — Iz njegovega rokopisa. 6372. Zapisal France Francetov. — Iz njegove zbirke III. št. g. »To pesem je pela neka dekla v Podnartu, doma iz goriške okolice, kjer se ta pesem poje ob grobu umrlega dekleta — tako je pripovedovala.« 6373- Zapisal Jožef Cejan; jnavila Jožefa Boštjančič. — Iz Cejanove zbirke II. št. 29. III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6374, 6375. 623 5 Jaz te hočem umoriti, Tvoje oči zatemniti, Ti ne boš živela več, Tvoja leta so že preč!« So poslali po duhovna, 10 De bi jo še z Bogom spravil. »Tudi vse to ne nuca neč, Tvoja leta so že preč!« So poslali po zdravnika, De bi ji še en trošt dajali: 15 »Tudi ves ta trošt ne nuca neč, Tvoje ure so že preč!« Mati so strašno zaupili, Kjer so jo močno ljubili: »O preljuba moja hči, 20Večna luč naj ti gori!« »»O preljube tovaršice, Le podajmo si ročice, Jaz ne bom živela več, Moje ure so že preč!«« 6374 - (Iz Vrtojbe.) Smrt na vrata potrkljala: »Mlado dekle, si doma? Jest te hočem umoriti: Tvoje oči ti zatemniti, 5 Ti ne boš živela več, Tvoja leta so že preč!« Smo poslali po zdravnika, Da bi ji še ’n trošt dajal: »Pa vse to ne nuca neč, 10 Ure tvoje so že preč!« So poslali po duhovna, Da bi jo še z Bogom sprav’li: »Pa vse to ne pomaga neč, Ure tvoje so že preč!« 15 Mamka so strašno zavpili, Kir so jo močno ljubili: »O preljuba moja hči, Večna luč naj ti gori.« Na moj grob ne pozabite, 20 Lilje bele posadite, Lilje bele odcveto, Moje truplo gnjilo bo!« 0375 - (Iz Ozeljana.) »Prišla je anajsta ura, Slišala sem glas Gospoda; Smrt na vrata mi potrklja: »»O preljubo dekle, si doma? 5 Jaz te hočem pomoriti, Tvoje očke zatemniti! Ti ne boš živela več, Tvoja leta so že preč!«« Po zdravnika so ji poslali, 10 De bi ji vse trošte dali: »Ti ne boš živela več, T\oja leta so že preč!« Po duhovna so ji poslali, De bi jo še z Bogom spravli. 15 »Jaz ne bom živela več, Mene prime ojstri meč. Z Bogom, z Bogom, tovar¬ šice, Jaz vam podam mrzle ročice: Na moj grob ne pozabite, 20 Bele lil’je gor vsadite; Bele lil’je naj cvetd, Dokler moje truplo gnilo bo!« 6374. Zapisal Jož. Soban; pravila sestra. — Iz zbirke Jožefa Cejana V. št. go. e 375 - Zapisal L. Bufulin; pravil Ivan Zuccato. — Iz zbirke Cejanove III. št. /7. 624 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6376, 6377, 6378. 6376. (Z Brji pri Rihembergu.) Snoči je enajsta ura bila, Kar zaslišimo glas Gospoda ; Smrt na vrata potrklja: »Mlado dekle, si doma?« 5 »Zdaj te hočem umoriti, Tvoje oči otemniti; Ti živela ne boš več, Toje ure so že preč!« Po gospoda so ji poslali, 10 De bi jo z Bogom spravili ; Al gospoda ne nuca več: »Moje ure so že preč! Z Bogom, bratje in sestrice, Vam podam mrzle ročice, 15 Ker smo skup prjazni bli, Zdaj nas smrt razločla je.« Očka so glasno zavpili, Ker so jo srčno ljubili: »»Z Bogom bodi, moja hči, 20 Naj ti večna luč gori!«« 0377 - (Iz Vipave.) Pršla je tajista ura, Se zasliši glas Gospuda: . Smrt na vrata potrklja: »Mlada Liza, si doma? 5 Pršla sem te vmoriti, Tvoje oči otemniti, De ne boš živejla več, Tvoje ure so že preč!« Po zdravnika so j’ poslali, 10 Vse tulažbe ji dajali: Noben trošt ne nuca neč, Čez njo pride smrt’n meč. Pu duhovna so puslali, Smrtno svejčo v roko dali 15 T’mno gledajo oči, V rokah svejčo pej drži. Mamca so močno zavpili, Ker so jo s’ sred ljubili: »Oh preljuba moja hči, 20 Nej ti večna luč gori!« »Oh preljube moje sestrice, Vam podam mrzle ročice: Smo se ljub’le vsaki čas, Zdej bo smrt ločila nas. 25 Oh preljube moje sestrice, Na moj grob ne pozabite: Plave lil’j e nasadite, Kedar moje truplo trohnejlo - bo!« 6378. (Iz Ilirske »Oj enajsta urca bila, Že zaslišim glas Gospoda, Smrt na vrata potrkljd: »Mlada Liz’ka, si doma? 5 Jaz te hočem zdaj uzeti, Tvoje oči otemneti: Bistrice.) Ti ne boš živela več, Tvoja leta so že preč!« Dohtarji so k nji hodili 10 In so trošte ji nosili: »Al vaš trošt ne nuca neč, Njena leta so že preč!« 6376. Zapisal Fr. Kodrič. — Iz dijaškega lista »Lipa«, pisanega v goriškem Andrejišču. 6377. Zapisal Ant. Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 312 — j/j. T’mno v v. /5. je brati Timno. 6378. Zapisala Josipina Furlanijeva. — Iz njene zbirke, kjer je pre¬ pisana še enkrat s temi premenibami, ne glede' na naglasna znamenja in apo- strofe: 1 ura — 9—12 manjka — 15 Oj — 16 Oj] In. III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6379, 6380, 6381. 625 Mam’ca so strašno zavpili, Ker so jo ’z srca ljubili: 15 »Oh preljuba moja hči, Naj ti večna luč gori!« Oj na pare so jo djali, Krucefiks ji v roke dali: »Le škrofite jo z vodo, 20 De gre duša gor v’ nebo!« 6379 - (Iz Višnje gore.) Smrt na vrata potrkla: »Mlada Minka, si doma?« Po zdravnika so ji poslali, Da bi ji še zdravja dali. 5 Pa ta up ne nuca več, Mlada Minka je že preč. Mati so glasno zaupili, Ker so hčerko zlo ljubili. »Na pare me poravnajte, 10 Svet’križ mi v roke dajte: Vsak naj me z blagoslovljeno vodo kropi, Bog pa naj dušo porosi. Vi fantiči in dekliči, Drobne rožce nabirajte; 15 Jaz jih pa ne morem več, Moja leta so že preč. Ljubi bratje in sestrice, Vam podam mrzle ročice, Z vam ne bom govorila več, 20 Moje urce so že preč!« 6380. (Okoli Novega mesta.) V temni noči v eni uri Kliče glas tega Gospoda, Smrt na vrata potrklja: »Mlada Liza, si doma? 5 Jaz to poslednjo bom storila, Tebi oči bom otemnila; Ti ne boš živela več, Tvoje ure so že preč!« Po gospoda so poslali, 10 Meni pa svečo v roke dali. Smrt odloga nič ne dd, Hitro, hitro me konča. Doktorji so mi trošt dajali, Nij nevarno, so mi djali. 15 Smrt brž mahne s koso, Mojo dušo vzame ž njo. Mamca so strašno zavpili, Ker so presrčno me ljubili: »Oh preljuba hčerka ti, 20 Večna luč naj ti svetli!« Truplice mi poravnali, Meni pa svečo v roke dali, In z vodo me vsak pokropi: Naj ti Bog dušo porosi! 25 Na moj grob mi posadite, Lepe plave rožce gor vrstite : Lepe bele, rumene Na mojmu grob’ naj rastejo. Zdaj si pa to k src’ vzemite, 30 To posvetno zapustite: Komaj stara osnajst let, Mogla sem na uni svet. 6381. (Z Blok pri Cerknici.) Urca bije punoči, Mamca so močnu zevpila., Smrt ne vrata potrkla: 5 Kier so jo močnu lubilx: »Mlada Milka, al s’ dornd?« »Oh, preluba muoja hči, Nej tt vlečna luč gori!« 637g. Zapisal Alojzij Kralj. — h njegove zbirke I. it. /9. 6380. Zapisal D. Miklavčič. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 6381. Zapisal Iz. Modic; pel Tine Hiti iz Ravnika. — Iz Modceve zbirke. 40 626 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6382, 6383, 6384. 6382. (Iz Dobravic.) Temna noč, dvanajsta vura, Po gospoda smo poslali. Smrt na vrata potrklja: »Mlada dikle, si doma?« 5 Smrtno svečo v roke dali, Oče zraven tako djali: »Oj preljuba moja hči, Naj ti večna luč goril« Preljubi bratci in sestrice, 10 Vam podam mrzle ročice : Smo skupaj rožce trgali, Iz njih kranceljne spletali. Oj dekleta in vrstnice Mojih zlatih mladih let, 15 Kmali boste tovaršice, Zginil bo vaš ranski cvet. Kakor rožca sem cvetela V zarji svojih mladih let, Zdaj pa truplo v zemlji gnije, 20 V krilu črne zemlje spi, Kamor solnce ne prisije, Kamor bel’ga dneva ni. 6383- (Iz Št. Lovrenca ob Timenici na Dolenjskem.') V temni noči ob enajsti uri Slišim glas tega Gospoda, Smrt na vrata potrklja: »Mlada Liza, si doma?« 5 Po dohtarja so ji poslali, So arcnije in trošt dajali. »Ves ta trošt ne nuca nič, Čez me pride smrtni meč.« Po gospoda so ji poslali, 10 Krucifiks u roke dali. Smrt je mahnila s koso, Šla je njena duša ž njo. Mam’ca so močno zaupili, Ker so jo srčno ljubili: 15 »Oh preljuba hčerka ti, Naj ti večna luč gori!« Na mojem grobu naj rasteje, Lepe rož’ce naj cveteje, Plave, rmene, zelene, 20 Na mojem grob’ naj rasteje. 6384. (Kranjska.) V tej noči ur’ dvanajsti Milo kliče glas Gospoda: »Al doma si, dekle mlada? Smrt na duri vže trkljd! 5 Zadnjo voljo bom storila, Ta svet bodem zapustila; Jaz ne bom živela več, Moja leta so zdaj preč! Vsi ljudje so mi odpov’dvali, 10 Doktorji mi trošt dajali, Trošt pa ne pomaga več, Moje ure so zdaj preč. Ne utegnem se muditi, Mamci za vse zahvaliti, 15 Smrt zamahne s koso, Moja duša gre ž njo. Tud’ na pare me zravnajte, Krucifiks mi v roke dajte, Vsaki naj me z vodo kropi, 20 Naj Boga za dušo prosi. Purgarji ino vsi drugi, Jaz vam v mrtvaškej trugi Zdaj podam vsim roko, Predno grem v črno zemljo. 6382. Zapisal Janko v Barle; pela Kata Judnič. — Iz Barletove zbirke. 6383. Zapisal Ivan Sašelj; povedala Franč. Lavrič. — Iz Sašljevega rokopisa. 6384. Zapisal Davorin Petelin. — Iz njegove zbirke II. št. 3. III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6385, 6386, 6387. 627 25 Bratci vsi ino sestrice, Trgali smo vkup cvetlice: Zdaj pa jih ne bomo več, Smrt me je ločila preč! Mati milo so zavpili, 30 Ker so me srčno ljubili: »Oj preljuba moja hči, Večna luč naj ti gori!« 6385- (Kranjska.) Eno noč ura dvanajst bije, Ančka kliče zdaj gospoda, Smert na vrata poterklja: »Mlada Ančka, ali si doma?« 5 Po kaplana so ji poslali, De bi bli Ančki tolažbo dali; Tolažba pa ne pomaga nič, Njene leta so že proč. O preljuba moja mati, 10 Vam podam mrzlo roko, Ker sva vkupej tolkokratov Žlahtne rožce tergale! Mati je močno zavpila, Ker jo je serčno ljubila: 15 »O preljuba moja hči, Naj ti večna luč gori!« 6386. (Kranjska.) Ura dvanajst je odbila, Kar zasliši se glas Gospoda, Smert na vrata poterklja: »Mlada, mlada Minka, si doma ?« 5 O preljuba moja mati, Jaz čem od vas slovo jemati, K sva se ljubila čez vse, Zdaj pa, zdaj pa morva ločit se. O preljube ve sestrice, 10 Vam podam merzle ročice : Jaz grem zdaj v černo zemljo, Ve pa, ve pa pridete kmal za menoj. Na moj grob ne pozabite, Bele lilje nanj sadite, 15 Moje truplo trohnelo bo, Bele, bele lilje naj pa cveto! 6387. (Kranjska.) S’noči ob jednajstej uri Nekaj tolklo je na duri: »Mlado dekle, si doma?« Reče smrt ino trkljd. 5 Mam’ca so močno zavpili, Ker so me srčno ljubili: »Oj spreljuba moja hči, Večna luč naj ti gori!« So zdravniki k men’ hodili, 10 Zdravje so mi obljubili; Pa to mi ne pomaga nič, Moji dnevi so vže preč. Ko me boste na pare djali, Sveti križ mi v roke dali, 15 Vsak naj me z vodo kropi, Bog naj dušo porosi! Bratci, sestre in vsi drugi, Zdaj le tu v mrtvaškej trugi Vam podam mrzlo roko, 20 Predno grem v črno zemljo! 6385. Zapisala najbrž Ana Poznik. — Iz zbirke Fr. (Radivoja) Poznika. 6386. Zapisala najbrž Ana Poznik. — Iz zbirke Fr. (Radivoja) Poznika. 6387. Zapisal Davorin Petelin (?). — Iz njegove zbirke II. št. 22. 40 * 628 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6388, 6389, 6390. 6388. (Iz poljanske doline na Gor.) Urca bije polnoči, Gospodov glas se že glasi: »Ljuba hčerka, si doma?« Smrt na durce potrklja. 5 Vsi so že cagvali In so hčerki trošt dajali: »Vse to ne nuca neč, Moja leta so že preč!« O fantiči in dekliči, 10 Ki smo rožce skupaj brali, Vse to ne nuca neč. Moja leta so že preč!« Stara mamca za njo teče, In še hčerki to poreče: 15 »Ljuba, ljuba hčerka ti, Večna luč naj ti gori!« Na pare so jo djali, Limbarce so ji v roke dali, Vsak naj jo z vodo škropi, 20 Bog naj dušo porosi. Bratje ino drugi, Jaz sem že v mrtvaški trugi: Zdaj podam mrzlo roko In pojdem v črno zemljo. 25 Dva gospoda jo neseta, Črne bukve ji bereta, Djal jo bjo v prah, pepel, Črvi jo bjo nase vzel. 6389. (Iz Ihana.) Smart na vrata pottrkla: »Mvada hčerka, st doma?« » »Jast še nimam cajtaumrett, Mortm še vad mam’ce slavo vzett.«« 5 Mam’ca so močno zavpilt, Ker so jo močnd lubilt: »O preluba hčerka ti, Večna uč nej tt gori! Vsak nej te z vado kropi, 10 Boh nejt’ dušo porosi! Na pare jo poravnajte, Rtcepis jt v roko dajte!« »»Jast ga pa na mortm več, Ker na’m ž’veva več!«« 15 Ptršli so šterjt tujt, Zadel’ so jo na rame, Poneso jo v čarno jamo. Noter so jo uteknil’, V čarno zemlo zagrnil’: 20 »Jast podam marzlo roko; Predtn greni u čarno ztmlo!« 6390. (Podgorje.) V temni noč dvanajst je ura, Kliče nas že glas Gospoda: »Mlada dekle, si doma?« Smrt na duri potrklja. 5 Nimam cajta se muditi, Mamko moram zahvaliti. Smrt pa mahne iz koso, Njena duša gre iz njo. Mamka so močno zaupili, 10 Ker so jo srčno ljubili: »Oj preljuba hčerka ti Večna luč naj ti gori.« »»Oj vi bratje in sestrice, Drobnih rožic naberite, 15 O saj jaz jih ne bom več, Ure moje so že preč.«« 6388. Zapisal Janez Ferlan. — Iz njegove zbirke I. 6389. Zapisal Anton Breznik; pela Tavčarjeva mati. — Iz Brezniko7je zbirke H. št. 20. Rtcepis nam. Krucifiks. 6390. Zapisal France Francčtov. — Iz njegove zbirke I. št. 19. 111 .—V Pesmi obsmrtnice. C. 6391, 6392, 6393. 629 Na pare so jo poravnali, Ivrucifiks v roke dali. Vsak naj jo z vodo kropi, 20 Bog naj dušo porosi. »»Zvonovi že milo pojejo, Mene k pogrebu nesejo, Gor na ta britof žegnani, Kjer so grobje velbani. 25 Oj vi bratje in vi drugi, Jaz sem pa v ti mrzli trugi Vam podam mrzlo roko, Preden grem v črno zemljo.«« 639 1 . (Iz gorjanske okolice pri Bledu.) Temna noč je dvanajst \vura, Ančika kliče že Gospoda, Smart na vrata potkrklja: »MJada Ančika, s.e doma?« 5 Mat.e shrčno je zavpi la, Ker je Ančiko žejo ljubija: »Woj, preljuba moja šči, Večna ( luč nej t.e gori!« Ker so tolikrat targale Lepe žjahtne rožice.«« Po dohtarja so posjal.e, De b.e Ančiko vrozdravljal.e 15 Pa ta trošt na nuca več, Čez njo pride smkrtn.e meč. Po gospoda so poslale, De b.e Ančik.e trošt dajale, Pa ta trošt na nuca več, 20 Čez njo pride smkrtn-e meč: » »Woj, preljuba moja mat.e, 10 Vam podam marzle ročice, »Ti na boš živeja več, Toja leta so že preč!« 6392. (Z Gorji pri Bledu ) Ura dvanajst je odbila, Ančka kliče že gospoda, Smrt na vrata potrkla: »Mlada Ančka, si doma?« 5 Po gospoda so poslali, Da bi Ančki trošt dajali, Ančki trošt ne nuca več, Čez njo prišel smrtni meč. »O preljube ve sestrice, 10 Vam podam mrzle ročice, Ki smo se ljubil čez vse, Zdej pa mormo ločit se. Na moj grob ne pozabite, Bele bije nanj sadite, 15 Bele lilje naj cveto, Truplo moje pa trohnelo bo. Na pare me položite, Obleko belo oblecite, Obleko to, ki tam visi, 20 Ta nej z mano trohni.« Mati je močno zavpila, Ker jo je srčno ljubila; »Ljuba Ančka, moja hči, Večna luč naj ti gori!« 6393 - (Gorenjska.) Smrt na duri potrklja: Po zdravnika so poslali, »Mlada Minka, si doma?« Da bi Minki zdravja dali; 6391. Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je izročil Skrabec. 6392. Zapisal Jožef Žirovnik. — Iz njegovega rokopisa. 6393 - Zapisal Podkorenčan. — Iz »Dom in Sveta « IV (1891). 430. 630 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6394, 6395. 5 Pa zdravnik ne more več, Mlada Minka je že preč! Po gospoda so poslali, Da bi Minki up dajali: Pa ta up ne zdravi več, 10 Mlada Minka je že preč! Mati so glasno zavpili, Ker so hčerko z’lo ljubili: »O spreljuba hčerka ti, Večna luč naj ti gori!« 15 »»O spreljube ve sestrice, Vam podim belč ročice: Smo se ljubile čez vse, Zdaj pa morimo ločit’ se. Na pare gor’ me poravnajte, 20 Sveti križ mi v roke dajte : Vs&k naj me z vodo škropi, Bog naj dušo porosi! Vi fantiči in dekleta, Drobne rož’ce nabirajte; 25 Jaz pa jih ne morem več, Moja leta so že preč. Na moj grob ne pozabite, Bele lil’je nasadite: K’ truplo to trohnelo bo, 30 Bele lil‘je naj cveto!«« 6394 - (Koroška, povsod znana.) Ura je že dvanajst biva, Slišov sem že gvas Gospoda, Smrt na duri potrkla: »Mlada Minka, si doma?« 5 Po zdravnika smo posvali, Da bi Minki zdravje dali: Minka ne nuca zdravja več, Njene ure so že preč. Po gospoda smo posvali, 10 Da bi Minki trošt dajali; Minka ne nuca trošta več, Njene ure so že preč. »»Ljubi bratri noj sestrice, Podajmo si bele ročice, 15 Smo se ljubili med sebo, Zdej pa vzamemo svovo. Na moj grob kna pozabite, Bele lilije zasadite, Trupvo moje trohnevo bo, 20 Bele lilije naj cvet6!«« Mamka so gvasno zavpili, Ko so Minko poljubili: »Ljuba moja hčera ti, Večna vuč naj ti gori.« 25 Okol’ Minke se roduje, Minki sape primanjkuje, Smrt pa mahne s koso, Vzame dušo in gre ž njo. 0395 - (Iz Rožne Ura dvanajst je odbila, Slišal sem že glas Gospoda, Smrt na duri potrka: »Mlada,mladaMinka,si domd? 5 Po zdravnika so poslali, Da bi Minki zdravja dali; Minka pa ne nuca zdravja več, Njene, njene ure so že preč. 6394 . Neznanega zapisovavca. - (str. 460). 6395. Zapisal K. Pečnik. — Iz schen Sprache «, 2. izd., str. 12J — 128. doline.) »Oh, preljube ve sestrice, 10 Vam podam belč ročice; Ki smo se ljubile črez vse, s Zdaj pa, zdaj pa morimo ločit’ se. Na moj grob ne pozabite, Bele lilje zasadite; 15 Ko moje truplo spalo bo, Bele, bele lilje naj cvet6. Iz Scheiniggovih NPKS. št. iosg njegove knjige » Lehrbucli der sloveni- III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6396, 6397, 6398. 631 Okoli mene vse žaluje, Meni srce omaguje!« Smrt pa mahne s koso, 20 Vzame, vzame dušo in gre z njo. Mamca so glasnd zavpili, Ker so hčerko z’lo ljubili: »Oh, preljuba hčerka ti, Večna, večna luč naj ti gori! 6396. (Iz Roža.) Ura dvanost je odbiva, Slišov s’m jes hvas Hospueda, Smrt na dur’ potrkla; »Mlada, mlada Micka, si doma? 5 Po zdravnika smo posval', Da b’ Mick’ zdravja dal’; Micka zdravja kna nuca več, Njene, njene ure so že preč. Po hospueda smo posval’, 10 Da b’ Mick’ trošt dajal’; Micka trošta kna nuca več, « Njene, njene ure so že preč. »Na moj grob ne pozabite, Biele lilje zasadite: 15 Dokler trupvo trohnevo bo, Biele, biele lilje naj cveto!« 6397 (Iz podjunske Ura dvanajst je odbila, Slišali smo glas Gospoda, Smrt na duri potrka: »Mlada Micka, si kaj doma?« z 5 Po zdravnika smo poslali, Da bi Micki zdravje dali: doline.) Ona ne nuca zdravja več, Njene urce so že preč. Po gospoda smo poslali, 5 Da bi Micki trošta dali: Ona ne nuca trošta več, Njene urce so že preč. 6398. (Od Celja.) U ti uri, u ti noči Paderji so mi trošt dajali, Slišali smo glas gospoda, Pa bi smerti me izdali, Smert na urate poterkla: »Mlada Liza, al s doma?« 5 Liza u kamarci čuje, Smert bolezen oznanuje, Ura bije polnoči, Liza še spregovori: »To poslej dno bom storila, 10 Svoje uči zatisnila, Kir ne bom živela več, Moji dnevi so že preč. 15 Njihov trošt ne pomaga več, Morem jit pod smertni meč. Po mašnika so mi poslali, Svečo so mi v roke dali, Smart ne da odloga več, 20 Hitro, hitro me končat! Nekaj bi se še rada zmenla, Mamco bi še zahvalila: Jezus naj bo njih plačnik, Men pa milostliu sodnik. 6396. Zapisal Pavel Koschier. — Iz njegovega rokopisa. Apostrof stoji za 1. 6397. Zapisal Blaže Rane. — Iz njegove zbirke št. 22. 6398. Neznanega zapisovavca. •— Iz pesmarice Mart. Rosarja iz Za- gabra pri Reharjih, ki mi jo je poslal Stef. Singer. Od tam je prepisana z mno¬ gimi napakami v neko drugo manjšo pesmarico, ki mi jo je poslal isti gospod. 632 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. 6399, 6400. 25 Oh prelube vi sestrice, Vam podam merzlo ročico, Luble smo se vsaki čas, Zdej bo smert ločila nas. Oh nikar ne pozabite, 30 Na moj grob rožic nasadite, Kir trohnelo bo telo, Plave rožce naj cveto. Enkrat še bom nazaj zdeh- nila, Pret ko me u grob zgarnili, 35 Mamci kušnim še roko. Preden grem v černo zemio: Kir truplo bo strohnelo, Kristoso se izročilo, Kir me z vodoj poškropi 40 In mi dušo orosi! 6399 ' (Iz Hrastnika pri Trebovljah.) Snoč ta dvanajsto uro Zaslišala sem glas Gospodov, Smrt na vrata potrklja: »Mlada dekle, al si doma? 5 Jaz te hočem umoriti, Tvoje oči otemniti. Tvoja leta so že preč, Ti ne boš živela več.« Po gospoda so poslali, 10 Svečo so ji v roko dali: »Hitro, hitro dokončaj, Smrt odloga več ne da!« Mamca so strašno zaupili, Ker so hčerko zlo ljubili: 15 »O preljuba moja hči, Naj ti večna luč gori!« »»O preljube moje sestrice, Vam podam mrzle ročice, Ker smo se ljubili vesi čas, 20 Smrt pa bo ločila nas. Na moj grob ne pozabite, Bele lilje nasadite: Bele lilje naj cveto, Jaz v grob trohnela bom !«« 6400. (Od Sv, Trojice v Halozah. Ura dvanajst je odbila, Slišal se je glas Gospoda. Pa Minrka ne nuca glasa več, Njene, njene ure so že preč. 5 Po zdravnika so poslali, Da bi Mimki zdravje dali. Pa Mimka ne nuca zdravnika več, Njene, njene ure so že preč! 6 399- Zapisal F F. Lužar. » Povedala moja soproga, katera jo je od ma¬ tere slišala. Pri petju se zadnja vrstica ponavlja .« — Iz njegove zbirke I. št. 42. 6400 . Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. —Jurij Lulek ima pod naslovom » Ura je že dvanajst bilac- ta-le melodije načrt (knjiga A, str. 6.): Začetek je tam zabeležen s svinčnikom tudi tako: :-N- m mi U ■ ra . - 1 je že dva-najst bi - la ,‘i ^ ; »-.J i--; H Ilf.—V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek A. a. 633 Po gospoda so poslali, Po trugo so poslali, io Da bi Mimki trošt dajali. Da bodo Mimko noter djali: Pa Mimka ne nuca trošta več, 15 Pa Mimka ne nuca drugo nič, Njene, njene ure so že prečl^ Njene, njene ure so že preč. - © - Dodatek A. Vzorci sloves iz novejšega časa. Vtopljena a. (Od Sv. Antona Včasih mi slišimo novega kaj, Včasih veselje, pa žalost najraj. Kam se obrneš kol, najdeš povsod nevolj, Križov se vognoti nemreš nikol. 5 Zemla je lepi gospodovi vrt. Vendar na vsaki stopinji maš smrt: Vari se, človek moj, kliče ti angelj tvoj, Pela te vidno s previdnoj rokoj. To vam od neke deklice povem, 10 Ki doživela nesrečni je den: Zdrava od domi gre skuta zato ne ve, Da jo smrt v vodi počakati če. Oh da bi vjutro že znala za to, Lepo od botre bi vzela slovo. 15 Sladko šezgovori: Ge si, moj bratec ti? Kak se ti kaj pri soldakih godi?« S tem se vesela na delo poda, Vroča pregloboko v vodo je šla, deklica, v Slov. gor.) Zmenka ji lastna moč, kredi bla ne pomoč, 20 Micka, tvojo živlenje je proč! Njene tovaršice išejo jo, Mrtva že plava nad hladno vodo. Oče prestrašeni čejo pomagati, Ali hčer luba več ne govori. 25 »Ge ste bli starši, gda klicala sen, Roke zdigovala iz globočin, Da bi pritekli sen, rešili svojo hči, Kera zdaj mrtva na briitivi spi?« Enaintrijsti let b’la je pri nas, 30 Zdaj pa si vzela že slovo od nas: »Lubleni stariši, znanci, prijatelj, Srečno, dekliči no sosedi vsi! Drugač pa, mati, nemrete zdaj, Molte, da pridem v ta zvoleni raj: 35 Lubega Jezusa jaz bom tam prosila, Da vam srečnejšo smrt enkrat poda.« a. 'Zapisni Josip Klemenčič. — Iz njegove zbirke št. 61. Isto pesem so zapisali Ant. Kovačič (IJI. 16), Rasto Fašalek (št. 2), Alojzij Kralj v Višnji gori (I. 17), M. Rode (v Št. Vidu pri Setičini IX. 76 »poje se pri mrličih*). Jurij Lulek je napisal po petju L. Šalamunove iz Makol (Stopna): Ze-mlja je le - pi go - spo-do-vi vrt, Ven-dar na vsa-ki sto- 4 pi-nji maš smrt Va - ri se člo-vekmoj, kli-če ti an-gelj tvoj Pe-la te vid-no s pre - vid-noj ro - koj. 634 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek A. b. Deklica pride pod voz. b. (Od Sv. Antona Včasi mi slišimo novega kaj, Včasi veselje, al’ žalost najraj. Kam se obrneš kol, dost je povsod nevolj, Križov se ognoti nemreš nikol. 5 Tak si je mislila neka deklič, Da se ji zgodilo ne bode nič: Ona brez vse skrbi starše doma pisti No si zavujpa na svoje moči. Štebih Alojzja jo klicali ste, io V deskah b!a doma, ali mrtva je že: Zvrne se voz na jo z drvami tak močno, Da za pomagati neje bilo. v Slov. gor.) Solnce odišlo je že za goro, Ona pa v krvi zdihuje težko: 15 Marija mi toto noč,pridi mi na pomoč, Z mojim živlenjem nicoj bode proč! Oh. da bi stariše bogala boj, Nebi si vživala težkih nevol: Štirinodvajsti let, že zapustiti svet — ao Zakaj jaz moren tak mlada umret?" Potem še živela dvanajst je dni, Dvakrat spovedana sladko zaspi: »Zadnokrat za slovo še vam podam roko, Grem na cezajovski britif domo. b. Zapisal Josip Klemenčič. — Iz njegove zbirke štev. 49, kjer je pripisana ta melodija: L. Šalamun je zapisala v Stopnem isto pesem v svoji zbirki št. 36 tako-le: Vsaki dan čujemo noviga kaj, Včasi veselja al žalosti kdaj. Kamo se obernem kol, vse je zadost nevol, Križov se nemremo izognit nikol. 5 Tak si je mislila eni deklič, Da se ji ne bo zgodilo nič: Ona brez vse skrbi starše doma pusti In se zanaša na svoje moči. Micika skrbno jo klicali ste, 10 Ranjena doma mrtva leži: Zvrnil se voz na njo, ranil jo je močno, Da za pomagati več ji ni blo. Solnce odišlo je taj za goro, Ona pa v krvi zdihuje težko: 15 »Marija, oj le to noč pridi mi na pomoč, Moje živlenje nicoj je pač proč!« Ona dvanajsti dni potem še živi, Dvakrat spovedana sladko zaspi: »Zadnokrat za slovo vam še podam roko, 20 Jaz pa grem v makolski britof domu ! Ko bi jaz starše ubogala ga, Ne bi bla včakala takih nevol; Štiri in dvajset let zapusti(ti) toti svet— Zakaj jaz morem tak mlada umret. 25 Jaz sem le srečo tam hotla imet, Pa sem si mogla globoko si zajt: Crvek me zemli je, truplo domu ne sme, Duša pa, prosim, pomagajte ji! Luba mladina, le vzemi si zgled, 30 Kolki nevarnosti ma toti svet: Kolko že mladih spi, ki še živeli bi, Da za posvetnimi reči so šli. Srečno, dekline, ki nesle ste me, Starši in znanci vi ino prijatelji, 35 Hvala stotauženkrat, tu bom zdaj mogla spat, Dab le na sodni dan smela gor vstat! III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek A. c. 635 25 Jaz sem še srečo hotla prejet, Oh kak globoko sem mogla umret: Črvičovtruga je, truplo pa naj trohni, Duši pomagajte, prosim vas, vsi! Ljubi o mladi, vzemite si zgled, 30 Kako nevarnost toti ma svet: Kolko že mladih spi, kaj še živeli bi, Da bi za praznih reči ne bi šli. Srečno vi znanci, ki z menoj ste šli, Srečno prijatli in stariši vi: 35 Mi ne zamerte. pa ite domo, Duši pomagajte v sveto nebo!« Pod usadom zasuta deklica. (Od Sv. Antona O vi kristiani zvoleni, Poslušajte zdaj radi vsi Žalosten tote pesmi glas, Kero van gnes zapojem jas. 5 Na Cajnkovi na tih stezah Perst je napravla velki strah, Zasipala dikliči tri, Eno celo čista vmori. Njena sestra preliiblena 10 Je najbol milo kričala: »Moje sestre ga vidit ni, More biti v černi zemli!« V Andrencih je bla rojena, Na Cajnkovi pa vmorjena, 15 Černa zemla njo pokrila, Lenka Kocbek se je zvala. Friška bla kak rosa v jutro No mlada kak roža cvetoč, Je živela nevolni svet 20 Se kome sedenajset let. Mela je mater no oče, No sestre tri prelublene; Žlahto no znane dekliči Vse ona volno zapisti. 25 »Moj lubi oča no mati, Samo ne bote žalostni, v Slov. gor.) Da morem zdaj od vas iti V moji najlepši mladosti. Mene čaka venček lepi 30 Tam pri lublenem Jezusi, Ker ga vi na moji glavi V nebesah bote vidili. Moj liibi oča no mati, Lepo bote zahvaleni, 35 Da ste mene gor zredili, Vse lepo me podvučili. Dosta noči neste spali, Da ste mene nadajali, Mojo lice kušiivali 40 No lepo me povijali. O srečno oča no mati, Srečno sestre no žlahta vsi, Srečno hlapčiči, dikliči, Zdaj se več nemo vidili. 45 Če sem se vam zamerla gda, Odpuste mi zdaj iz serca; Jaz grem zdaj na božjo sodbo, Kam van vsem britka steza bo.« Zdaj že leži v černi zemli Ona celih pet tjednov dni, 50 Na njo sta deno zmislili Njene dve sestri lubleni. Jurij Lulek je k zapisu Lojze fl, ' Šalamun po nje X -t -A—• - m . w Vsa - ki dan ču - je - mo no - ve - ga kaj, Vča - si ve se - lja al ža - lo - sti kdaj. Kam se o - br-nem kol, vse je za- c. Neznanega zapisovavca. — Iz stare zbirke slov št. 5 a. 636 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek A. d, e. S ponižnosti sta sem prišli K temi gospodi mešniki 55 Prosit, da mešo sltižijo Za njuno sestro pokojno. Tak zdaj vsi dol pokleknimo, No zanjo Boga molimo, Recmo: O Jezus smileni, 60 Bodi toj duši gnadlivi! Amen. d. (Od Sv. Antona Kak hitro se človek rodi No pregleda svojimi očmi, Že drugoč smerti proti gre Ino njoj ves podveržen je. 5 Ta vtiča sem no ta leti, Popeva no se veseli. Žalostno je popevanje, Zato boj gre to strelanje. Tak glih nemila smert včini, io Vse stare, mlade, pomori, To veselje v joč oberne, Napravi žalost, jokanje. Glih tak je tildi včinila Ta grozna smert nesmilena, 15 Mlado diklič je vmorila, Zemla je njo zasipala. V Andrencih je bla rojena, Na Cenkovi pa vmorjena, Tam je živlenje sklenola 20 Lenka Kocbek se je zvala. Mlada kak roža cveteča, Friška kak rosa jutrova, v Slov. gor.) Je vživala ona ti svet Še le komaj sedenajnst let. 25 Vesela je od domi šla, Toga se je ne troštala. Da nede več nazaj prišla, Da bo v to večnost vandrala. »Oča no mati. sestre tri, Srečno ostantc na sveti: 30 Le nič ne bote žalostni, Da ste se mene znebili! Mene čaka venček lepi Gori v nebeškem kralestvi, Ker ga vi na mojoj glavi 35 V nebesah bote vidili. Farmani, keri čuli ste Od moje smerti žalostne, Naj van ta žalost k serci gre, Za me vi Boga molite. 4oRecte: O Jezus smileni, Bodi toj diiši gnadlivi. Daj bogoj diiši smilenje No večno zveličanje! Amen.« Vtopljeni šribar. e. Poslušajte, vsi lidje, Kaj za glas po sveti gre, Kaj je nesrečna smrt včinila: Mlad’ga šribara vmorila! 5 »Britka smrt nesmilena! Kaj sem včini’a krivega, Kaj si mene ti vmorila, Z žuhkim gadom napojila? Mislil sem še dugo živeti, io Za posvetno še skrbeti, Zdaj pa si me počakala Ino me ob život djala!« Cerovca.) O ti smrt prenemila, Kaj si nam ti učinila: 15 Tomaža Perko šribara Bujla z grada belega! Z veselim srcom se je ša Kopat zred pajdaši, Smrt pa ga je počakala 20 V hladnej vodi naj na dne. Pri treh tjednih se je vtopid, Pri dvema pa je najdeni, Dol per brodi serjanskem Pod grmom si počiva je! d. Neznanega zapisovavca. — Iz stare zbirke slov št. 6, kjer je pri¬ pisana letnica 1824. e. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. VIII. 6. Gadom (v. 8.) = jadom. Naj na dne (v. 8.) — najbolj na dnu, kjer je najgloblje dno. Pri treh, pri dvema (v. 21, 22) = prčd tremi, pred dvema. III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek A. f, g, h. 637 Vtopljeni kosec. / (Iz Št. Jurija ob Ščavnici.) Ki poslušate toto gnešnjo Bogi prijetno sveto mešo, Zmislite na eno dušo No skoz milost vašo: 5 Proste da vi lepo Boga Za mladega jonaka, Keremi se je silno Strahovitno zgodilo. On si gor stane rano, 10 Dja je koso na ramo. Ša je v travnik zeleni, Kaj se zgodilo njemi? Svojo opravo sebe zmeče, Ves vroči proti vodi teče, Naglo skoči v to vodo, 20 Pa več ga viin ne bilo. Za tega volo, mladi liidi, Obeden prevzeten ne bodi: Vsegdar pobožen hodi, Kak je Bogi po voli. 25 O vi junaki, ki sti mladi, Leto da mete po navadi: Gde kol se vi znajdete, Vsel Jezusa lubite. Dokič je bila hladna rosa, Vse rožice je dol pokosa; 15 Njega vročina lada, Rad ba se rashlada. Naj bode rano ali pozno, 30 Vseli se skerbte za dušo, Da spravite njo večno V kralestvo nebeško. Amen. Poročenca vtopljena. g- (Štajerska.) Ne vem, al bi popeva jas Al bi se joka na ves glas, Da čujem krič no jokanje Tam doli pri brodi rvačosken. 5 Nesreča velka se zgodi, Tam se je vtopilo šest liidi, Od žalosti jaz nemren zreč, Tud Janez no Micka z Wačovec. Še mlada sta v tem zakoni, 10 Mata prevelke žalosti, Ta voda je nju premagala, Nemilo sta si šrajala: >Pomagaj nam. o Jezus ti, Marija no Jožef sveti, 15 Da bomo prišli viin z vode, Kera nas vse vmoriti če!« Sedem tednov sta vkup živela V sakramenti tega zakona, Zdaj pa je Bog nju k sebi pozva, 20 Ta voda dva je skončala. Oča no mati se jočejo No se močno žalujejo, Ki sina k pokopi nesejo, Žene pa nigni ne najdejo. 25 Bota da gnes potroštana, Kaj van jokati pomaga? Zdaj se služi sveta meša, Ki mo ofrali za oba: Pravega živega Boga, 30 Oh smilena Jezusa, Ker de njima to krono da, Keraj za njii pripravlena. Na kolna pokleknite vsi, Recte: O Jezus lubleni ti! 35 Njunim dflšam priti daj Ta v ti nebeški sveti raj! Amen. Nagloma umrla deklica. h. (Polenška.) Nič gvišnega na sveti Zmisli, da moreš vmreti, Nega kak je smert: Vsem gvišna je smert. f. Neznanega zapisovalca. — Iz slave zbirke slov št. /5. g. Neznanega zapisovavca. — Iz stare zbirke slov št. 2. h. Neznanega zapisovavca. — Iz stare zbirke slov št. 5, kjer ima letnico 1826. 638 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek A. i, k. 5 Ja, ti človek se veseli, V mladosti živi, Pa na hitrem se zgodi, Smert mladost vmori. Pergliham jaz toj vtiči, 10 Kera v lufti leti, Pa jager gor sterli, Dol mertva leti. Tak vzemte si prigliho, Kak ta smert včini, 15 Ja ona pride tiho, Človeka vmori. Tak ravno se zgodi Mladoj dikliči, Toj Visenjakovici 20 Mladoj Ajnčiki. Celo zdrava no vesela Je v četertek bila, Nedelo slovo vzela, Mater zapistila. 25 Gnes ravno je preteklo Edenajset tjednov, Ki se je k njoj reklo: Zdaj hodi z meno! Ona resen bla mlada: 30 Stara sedenajst let No devetega mesca Zapistila je svet. Ta mati se žalostijo Za dete svojo, 35 Pa deno zlo želijo, Da bi v nebesah blo. Na polenskem brutifi Pokopana je, Tam more počivati 40 Do sodnjega dne. Zdaj pa prosmo Boga vsi, Da njoj gnado da, V nebesah častiti No gledat Boga. Amen. Mlada deklica umre. (Iz Št. Jurij; Pretekla je zadnja vtira, Da bon divojka vandrat mogla: Sen mlada s tega sveta Mogla it na račun pred Bega. 5 Zapistit morem mater, očo, Brata, sestro, vso rodvino. Na pot si vzemen sobo O Jezusa no Mario. Pred Boga sem mlada pozvana 10 Z mojga najlepšega stana: Zdaj bom mlada ležala No v toj zemli perhnela. Da bla bi duže živela, Več bla Bogi pregrešila, 15 Zmeče bla račun dala No svojo dušo zgibila. Da pa večni Bog milostivni, Kir naprej vse vej no vidi, i. ob Ščavnici.) Da mi je smert v mladosti, 20 Da leži pridem k Bogi. Bote da od mene hvaleni, Keri ste me sprevodih, Mertvo telo nosili, Za mojo dušo prosili. 25 Poslušajte, možje, pajbiči, Tiidi žene no dikliči: O moj Jezus raspeti. Zdaj morem slovo vzeti! Moj dragi oča, mati mila, 30 Zbogom ostanta doma vidva! Zdaj bom od vas vandrala, Ta v to večnost rajžala. Bog van daj dobro na sveti, Kerim je duže živeti, 35 Daj van Bog srečo meti, Nebeški raj zadobiti. Amen. Mlada žena umre. k. (Iz Frama.) Zapusti vse, kar grešno je, Kaj tam mertvih ljudi je: Oj smert vže tebi proti gr^. 5 Kaj tam mertvih ljudi je, Idi na britof gledati, Ktere oj smert vmorila je. i. Neznanega zapisovavca. — Iz stare zbirke slov štev. 16. Začetek (prvih 5 verzov) nahajaš tudi v » Ostankih cerkv. pesmaric iz Slov. goric « VII. 4 (s tem neha ta rokopis) in to s tema razlikama: 4] Na račun mogla it pred Boga — 5 moren. k. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 77. III.—V. Pesmi ob-smrtnice. C. Dodatek A. I, m, 11. 639 Če pa mi ne hočete verjeti, Van čem kaj v§č povedati Od ene žene: v mladosti 10 Mogla je sveta rajžati, Zapustila je tovaršiča No svojih troje malih otrok. Edno še le Ičto staro je, Za mater milo joče s^, 15 Ino kliče na ves glas: »Mati, pojte domu nazaj!« Mati, počivlje, terdno spi, Od žalosti odgovori: »»Marija, mati vse milosti, zoTroštej zdaj moje otroke ti! Srečno ostani, moj tovarš, Otroci moji no žlahta vsi! Daj nam Bog z nebes pomoč Meni pak v grobu lehko noč!«« Mlada žena umre. (Iz Ribnice Neža, Neža, Nežika, Kaj si storila krivega! Zdaj si tak mlada dol vmrla, Zapustila si ves zvolen svet, 5 No svojga mladega moža, Dvoje majhnih otrok. Jerino še leto staro ni, Drugo še v zibelki kriči: na Pohorju.) »Oj mati, mati, kje ste vi, 10 Da vas tak dolgo nazaj kar ni!« Oj mati ja nikol ne spi, Ona le v črni zemlji gnij. Angelci lepo pojejo, To dušo v nebo nesejo, 15 Gor v nebo, v nebo, v sveti raj, Matere ne bo več nazaj! Za umrlim ni predolgo žalovati. m. (Od Cerovca.) Kaj si misliš, grešen človek, Kaj se ne prebudiš? Kaj si dušo ti tak dogo V žalosti deržiš? 5 Ja sem vidia rože cvesti V svojoj večnosti; Veter pride, zna je stepsti, Vse polamati. Tak je ravno zdaj ta človek, 10 Ki premini je, Jožef Cvetko ki se zove Z verha Cimona. Toto mešo so platili Mati jegova, 15 Ki ga nemrejo pozabit ’Z serdca svojega. Nič ne bote vi žalostni, On se veseli Gor v nebesih, v svetlem raji 20 Tam per Jezoši! Težak je bil, vendar je Bog zanj znal. n. (Štajerska.) Oglejte se na totega To vidite zdaj mertvega, Človeka gnes težačkega, Od ludi zapuščenega. l. Zapisal Lavoslav Čulk. — Iz njegove zbirke II. št. 5. m. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO.XIX. n. 26$; v v. 2. je pozneje prebudiš popravljeno v zbudiš. Drugi zapis v VO. XIX. o. 267 se loči v tem: 3, 4] Kaj ti tak svojo vbogo dušo * Tak dolgo žalostiš — 5 vido — 6 več¬ nosti tto je v večnih /== krepkih letih)] mladosti — 10 premino — 12 Timona. Prepis v VO. VIII. 4 se loči od tega zadnjega v tem: 2 prebidiš — 3 Kaj ti] Kaj tak — 3 bogo — 4 dugo — 9 ti — 11] Ki se zove Jožef Cvetko — i 4 nje¬ gova — 15 srca. n. Neznanega zapisovalca. — Iz » Ostankov cerkv. pesmaric iz Slov. goric « VII. 3. pesem. Ista »sloba« je prepisana ludi kot ip v stari zbirki slov s temi razlikami: 4 zapušenega — 8 živea — 10, 11] Od nje no od vseh slovo vzea, * Zdaj je ti svet on zapistia — 20 Ino] Vseli — 21 sveti] verni. 640 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek A. o. 5 Njegov stanec al hižica Je ne bla lastna njegova: V Soviaki je on prebiva, Deno je Bog za njega zna. Tam je svojo ženko živeja, io Od sosidov je slovo vzea, Od sosidov je slovo vzea, Ino se je v to večnost skria. Težački groš bla njegova Ta plača dneva celega. 15 S težačkim grošom je živea No žmetno svojo deco redja. Vročini z delom se potia, S to merzlo vodico hladia, Vse to je on za lubo mea 20 Ino lepo Boga častia. O sveti delavec zvoleni V Jezusoven vinogradi, Si svojo delo dokonča, Zdaj boš nebeški Ion prijea. 25 O grešniki no grešnice, Račun tudi gnes delete: Našo živlenje konci gre. Račun večni Bog meti če. Bodmo tudi vsi delavci 30 Bogi oči nebeškemi, Da mo enkrat zadobili Svoj Ion v nebeškem kralestvi 1 Novinec umre. o. (Štajerska.) Fantje vrbanski na vojsko so šli, Lepo od doma slovo so vzeli, Srce je žalostno, Milo zdihujejo, 5 Vsaki od daleč nazaj še gledi: »Oj preljubljeni rojstni moj dom, Al’ še te vendar videl kdaj bom? Drugi so zdravi vsi, Eden pa v grabi spi, 10 Ki se mu Martin Lenart veli. Starši od doma sprevodli ga so, Navik naredli so mu lepo: »Piši nam rad domo, Kak ti kaj tam bo šlo, 15 Moli in delaj vselej lepo!« Pride oktober dvajsti no tri, Njemu že sveča v špitali gori: Znanci poslali so Pismice žalostno: 20 »Oče in mati, vaš sin ne živi!« On tam zd.huje in milo gledi, Od kod bi oče al’ mati že šli: »Kje pa ste sestre tri, Zakaj pa pozable ste, 25 Kaj smo doma si tak dobri bili ?« On se ne včaka nikoga ta, Antoni Krajnci še roko poda: Svečico žegnano Prime v desno roko, 30 Grivingo molita tiho oba. V grob ga vojaki zanesli so, Sprevod naredli so mu lepo: Starši tud’ prišli so, Vse zamudili so, 35 Zemlja pokrila je mrtvo telo. Starši klečijo, vsak na svoj kraj, Milo zdihujejo, jočejo zdaj: »Oj preljubljeni sin, Zglasi se z globočin, 40 Al pa še vendar nam roko podaj!« o. Zapisal Rasto Fašalek. — Iz njegove zbirke št 7. Zapis v zbirki Jož. Klemenčiča št. 63. se loči v tem: 1 Fanti vrbajnski — 2 Lepo] Vendar — 3 je] b’lo — 4 zdih.j si pojejo — 6] Srečno preljubi vendar moj dom — 7] E še te videl jaz več kda bom? — 11 — 12] Enanodvajset let bija je star, * Priden, da malo mu hi je par, * Starši ga prav lepo izprevodili so * Žnabiti ne vidimo več se nikdar! * Sestre tri dajejo jemu roko: * Bratec lubleni, v Bog bo s tabo — 15 delaj v.] bogaj vselaj — 17] N. v špitali sveča g. — 19 Žalostno pismico — 20 no — 21 no — 22 al’] no — 23 Kje pa] Ge ste — 24 Z.] Zakaj pa — 25] Kak smo si d. dobri bili — 27 še roko] roko — 29 Preme — 31] Na pokop soldaki nesli ga so — 32 naredli] napravli — 33 pridejo — 34 Vse Že] — 35 P- j e ] pokriva — 36, 37] Oče in mati jočeta zdaj * Ino klečita vsak na svoj kraj — 38 preliibleni — 40 Ali pa nama r. p. Za v. 40 pride zadnja stroja: Mater najbolje srce boli, * Joče na grobi in omedli: * Oj detece ljubleno * Kam si se skrilo zdaj? itd. ■ — 41 zastujn — 42 n v. v.] nikdar vidil — 43 zdaj vsi] pa vi — 44 bo] gre — 45] Truplo bo najšlo zdaj svoj dom. Na koncu prihaja še ta stroja: On še pred smrtjo to naroči, * Da bi mu le odpustili vsi: * »Srečno oče in mati, * In sestrice tri, * Srečno vi tudi Urbajnčani vsi.« III.—V. Pesmi obsmrtnice. Č. Dodatek A. p, g. 641 »»Starši ljubljeni, vse je zastonj, Tukaj vas nikol več videl ne bom: Mol’te zdaj vsi .za me, Duši naj dobro bo, 45 Telo bo melo tukaj svoj dom!®« Mati na grobi tamkaj kleči, Moli, zdihuje ino medli: »Dejte ljubljeno ti, Kaman se skrilo si, 50 Naj ti nebeška luč tamkaj gori!« Srečnega smrt. A (Štajerska.) O britka smert nesmilena, Kaj sem ti včina krivoga? Zakaj ti mene zdaj moriš, Mojo živlenje pokosiš? 5 Meni je vse po sreči šlo, Ima sem vse fele blago, Otroci so me bogali, Meni poštenje skazali. Al vse zabstonj, nači ne de, 10 Moga bom vzeti le slovo No vandrati na oni svet, Za mene je k tem mertvin glet. Zbogom zdaj bote, vi moji Dragi liibleni otroci, 15 Srečno zdaj vi ostanite, Mene več vidli ne bote. Jaz sem se včaka starosti, Moga sem vas zapistiti, Skerba sem za vas noč’ no den, 20 Prite zdaj meni na pomoč. Na sveti vi tak živite, Da se nigdar ne svadite. Na vašo žlahto no na me, Prosim vas, ne pozabite. 25 Zbogom tudi ostanite, Sosidje no priatari, Perle se ne mo vidili Kak v Jožefovoj dolini. O draga moja tovaršica, 30 Zdaj sem ti svet preživa jaz, To moja zadnja prošnja je, Prosi mi za zveličanje! Nagla smrt. A. D (Iz Št. Jurija O britka smert nesmilena, Kaj sem ti včina krivega, Zakaj tj mene zdaj vmoriš, Mojo živlenje pokosiš! 5 Ne bila moja majniga, Da boš prišla tak z naglega, Al deno si me vmorila, Mojo živlenje skončala. Jaz sem žela dugo živet 10 No vživati posvetni med: O vse je prejšlo od mene, Več neman veselega dne. Vse, kaj na svetu veseli, Smo mi ti mertvi zgubili. 15 Odprla se je britka noč, Ta smert nam vzela je vso moč. O ti prebritko veselje, Leto premislite liidje, ob Ščavnici.) Kak to posvetno veselje 20 V kratkem v žalost oberne se. Glejte, mladi otročiči, Kak nas grizejo červiči, Meso so že pocčrali No kosti vse sprevertali. 25 Z jočom se ti človek rodi, Na sveti malo veseli. Pa drugoč z jočom se poda No v žalosti s tega sveta. Tu na tem sveti stalnega 30 Nega veselja našega, Le skerbmo se za to večno Veselje no sveto nebo. Dosti liidi v zemli leži, Hto ve, kak se kermo godi, 35 Ali dobro ali litijdo, Ne vemo, sam Bog zna za to. p. Neznanega zapisovavca. — Iz »Ostankov cerkv. pesmaric iz Slov. goric « II. št. 10. Drugi prepis v » Ostankih « VIII. »5. pesem po Mertvcm « se loči v tem: 2 sem ti] sem — 8 počtenje — 12 meno — 17 Ja sem — 24 po¬ zabiti — 28 Jiižefovoj — 29 tiivaršica. q. Neznajiega zapisovavca. — h stare zbirke slov št. 12. 41 642 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek A. r, s. Pravični majo veselje, Grešniki žalost, jokanje: Tak se bo pravica božja 40 Enkrat nat nami spunila. Bog nam daj priti v sveti raj, Gde mo vsega hujdega fraj, Častili, hvalili Boga, Se veselili vekoma. Amen! Nagla si r. (Iz Št. Ruperta O grozna smert nesmilena, Zakaj si mene vmorila, ■ Da ne sem bia pripravleni, Sakramenti oskerbleni. 5 To ne bla moja mainiga, Ki bla prišla tak z naglega, Prež mešnika me vmorila, V to dugo večnost poslala. V kelko noči s e m bidia, 10 Za to posvetno več skerbea, Pa kaj hasni, v enoj noči Smert mi je vzela vse reči! O moj človek nespametni, Ker se trudiš no mojaš ti 15 Za reč no posvetno blago, Na stran pustiš bogo dušo! Gnes ali jutro pride smert, Blago ti vzeme, ti boš stert: Ne boš se moga genoti, 20 Če glih si b"gat na sveti. Britka smert vzeme vse riči, Glih tak po dnevi, kak v noči, Zapiišen more rajžati, Ves svet nemre pomagati. Jezus skoz tvojo 50 Vsem vernim du nrt. B. v Slov. gor.) 25 Zapstoin je vsa posvetna reč, Nemre ti nič pomagat več, Či bode duša zgiiblena, Vse bo zgiibleno vekoma. Poglejte mene mertvega 30 No od vseh zapiišenega: Mertev viičim vas brumnosti, Pot k enoj srečnoj večnosti. Dokič cajt je, živte brumno, Zapuste vso dianje grešno, 35 Ne včte viire neti dne, Da Bog živlenje odvzeme. Jaz sem misla duže živet, Pa vse zapstoin, sem moga mr£t. Tak ravno se enkrat van zgodi, 40 Gda se troštali nete vi. Hiža moja bo grob temni, Postela pa lučke kosti: Toga sem včaka na sveti, Tak si pripraviš, človek ti 1 45 Resen ta smert vse pomori, Vse more sperhneti v zemli. Bog daj, da dušam špiža bo To presveto rešno telo! milost daj lam sveti raj! Amen. Mladenič umrje. s. (Iz Št. Ruperta v Slov. gor.) Meni trepeče vsaki las, 5 Tista sodba tak ostra je Te gda si na smert zmislim jas, Za terdokorne grešnike: Kajti po smerti pridemo Misli, besede, djanje vso, Pred Jezusa ostro sodbo. Vse bo čista zarajtano. r. Neznanega zapisovavca. — Iz stare zbirke slov št. 10. s. Neznanega zapisovavca. — Iz stare zbirke slov št. 9. Opomnja. Slove se pojo ne samo za mrtvimi; tudi kadar se bere maša za še živeče, zlasti na tujem bivajoče osebe, se prigodi večkrat, da zapoje Cerkvenik pesem, ki se nanaša na to. Za primer takega spomina živih oseb podajem to-!e iz VO. XIX. r. 286 vzeto »slovo*-, ki jo je zapisal St. Vraz: (OJ Cerovca.) Poslušajte da, vsi kristjani, Posebno pa mladeniči, Keri srečni tu med nami Znate tu prebivati. 5 Kelko pa je takšnih ljudi, Ki po sveti vandrajo, Največ pa je takšnih pajbov, Ki po sveti morejo. III. — V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek B. 643 Še kome štirnodvajsti viir io To noč je minolo nicor, Ki se je poda k večnosti En mladenec v toj mladosti. Zdaj je zapiista toti svet, Svoj mladi stan no moga mret, 15 Odvandra je na ovi svet, Za njim mamo k tem mertvim zlet. On reče: »Svet zapelani, Nečem tebi več služiti, Je bolši mreti kak živet, 20 Zdaj če od sveta slovo vzet. Srečno zdaj vi ostanite, Oča, mati, brati, sestre, Sovražniki, priateli, Zdaj se nemo več vidili!« 25 O mladenci, veseli ste, Dikliči, zdaj popevate, Pa lehko vašoj mladosti Vas Bog pozove k večnosti. Či mate zdravje, veselje, 30 Na duše ne pozabite, Da vas smert v grehi ne najde, Ne vmori brez božje gnade. Zato se greha varte vsi, Največ pa te nečistosti, 35 Da bote čisti v tem serci Sveta šli k vašem Jezusi. Zdaj še smo zdravi, veseli, Bog zna, al mo se včakali Še živi dne juteršnjega, 40 To nemarno nič gvišnega. Tak bodmo vsel pripravleni K smerti, da nemo zgiibleni, Te mo srečni na vekomaj, Bog nam daj priti v sveti raj 1 Amen -> 3*6 - Dodatek B. Mimo zgoraj objavljenih in navedenih pesmi pdje slovenski narod o smrtnih prigodkih in spominih še dolgo vrsto drugih pesmi, katere se mi pak ?ie zde narodne; mnoge so prevzete naravnost iz cerkvenih pesmaric. Da jih preisko¬ vancem in zapisovavcem oznamenim kot take, hočem navesti v nastopnem njih začetne verze, pri slovesih pa tudi povedali, komu v spomin so zložena, ako se to da iž njili posneli. 1. Ah dragi farmani no vsi ti drugi, * Čem vas pozdraviti, pa motim se. 2. Blagor mrtvim, kteri spijo . . . (Ahacelj 53). 3. Bridka žalost je zadela * Ene starše tote dni . . . (4 hčere Rebernikove um.). 4. Bridkost, težave, žalost, veselje, * Eno za drugim prerado sledi (Martin Holc um.). 5. Človek, kir tukaj na sveti živiš, * Kir veš, da ene ure zagvišan nis’, * Pokaj imaš take želje * Uživat posvetno veselje? . . . 6. Človek, ki živiš na sveti, * Kakor da b’ ne imel umreti. * Poglej, kako je tvoje življenje . . . (pr. Redeskini pes. 57). 7. Človeško življenje hitrejši leti (mal cajta trpi, kak naglo beži, se vse spre¬ meni): * Gre duša s telesa, ’ Gre tje pred nebesa . . . 8. Človik na totem sveti, * Kak lilja je na polji (študent An*. Roškar vtone). 9. Čujte sestre, čujte brati * Poslušajte prav zvesto, * Kako jemlje . . . io. Dnes teden je veselo blo * V cirkvi med nami, * Dnes že mrtva tu leži . . . Včera se je meni toža 10 En mož s fare bolfenske, Kaj v pondelek je odrajža Pajb z sosecke visečke. Pred pred rajžo si je zvolia Tam per fari andraškoj, 15 Da bi stric mešo p'atili, Kaj b se zanjga služila. Jakob Muršec so se zvali, Kaj so mešo brati dali, Kaj so mešnik Sicekerni (?) 20 Mešo zanjga služili. Šumen Kranjc je jemi cona: Ša je v mesto marpružko, Tam so njemi konja dali, Sa je ž njim na Tirolsko. 25 Tam trobenta glasno reče, Je sezava boben la, Tam kervava povodenj teče Zamed celega sveta. Oj ti preljubi sveti Andraš, 30 Bodi jegov zvesti pajdaš, Bodi jegov zvesti pajdaš, Kaj še pride zdrav nazaj! Oj ti smileni moj Jezoš, Bodi jemi sploh na strani, 35 Vari jemi dušo, telo, Kaj še pride v svetli raj 1 644 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek B. 11. Dnes vas nemrem veseliti * Čo je glih veseli dan . .. (Nano Murkovo odnesla povodenj). 12. Dnevi življenja * Hitro kak tenja . . . (Jožef Čeh umorjen). 13. Dosti rožic v zemlji raste, * Vsaka ’ma drugačen cvet.. . (Vinc. Majcen umrje). 14. Duša, ti si srečna * Tebe čaka krona večna, * Če si jo boš zaslužila . . . (Redeskini, 62. pes. I. tal). 15. En fantič je skoraj v dvajsetem let . . . (Ponesrečen lovec). 16. Enga gospoda smo mi imeli, * Pa sami ne vemo, kam so šli . . . (Tom. Urank v Apačah na Koroškem umrje). 17. Fanti, dekleta, poslušajte me, * Kaj za eno pesem vam hočem zapet . . . (Zandarja na dopustu ubije tekmčc). 18. Gda se pri enoj cerkvi, * Mertvemi viin zvoni, * Te, človik, dol poklekni . . . 19. Grenka smrt, no kaj storiš, * Mlado dekle mi vmoriš, * Staro je blo 16 let. 20. Grešnik jaz žalujem, * Ker se smerti bojim, * V svojem srcu premišljujem . . (Prepir med bolnikom in smrtjo). 21. Grob, o grob, ti kraj premili (zložil A. Praprotnik, Pesmi 111.). 22. Hočem vam na znanje dati * Od-tega mesta Katare ... (vojak Simonič umrje). Ja, čvovk pa res ni trdnej% * Koker je kapla na vejt, gl. št. 6. 23. Jaz prav nemilo se glasim, * Ja, solza me poliva . . . (Janez Puh umrje). Jez vbogi bolnik cagujem, * Ker se smerti zlo bojim, gl. št. 20. 24. Kadar k nam pride ta ljuba pomlad, * Začele dekleta bodo rožice sjat . . . (Lenčika Drevčeva umrje). 25. Kaj je človek na tem sveti, * Druga nič kak prah, pepel . . (Fr. Muršec z Drbetinskega vrha umrje). 26. Kaj nam je danes storit, * Za rajno Uršo zdaj molit, * Če ona kej martre terpi. 27. Kaj se godi po svetu, * Je žalostno za nas, * Kdaj kteri mora mreti . . . (Matjaž Korošovič iz Oseka umrl v Bosni). 28. Kaj se mi je prigodilo, * Da za hmreti mi je bilo, * Pred ostrega sodnika stat. Kaj se ti človek na svet veseliš, * Ker le eno uro tukaj živiš, gl. št. 5. Kaj se s tem svetom preveč veseliš, * Ker le eno uro tukaj živiš, gl. št. 5. 29. Kaj se van je le zgodilo. * Da ste dans tak žalostni . . . (Janez Munda umrje). 30. Kak si čem peti, * Ki čim glas vzeti * Vidim vas jaz * Kak ste pobiti . . . 31. Kakor rož’ca spomladanska * Malo cajta le trpi, * T’ko tud’ člov’k na temu svetu * Le en kratek čas živi, 32. Kam smo danes potovali, * Ljubi človek, zmisli zdaj . . . 33. Kdo bi moga preštimati * Ali hto moga zgriintati, * Kak je lubezen materna . .. Kdor ima lušte tega sveta, Ta se zagvišen enkrat kesa, gl. št. 5. 34. Kočičani bridko revšno, * Pomlajo še pogorevšno . . . 35. Ko spomladi vsa narava * Gible se in veseli . . . 36. Kristjani predragi, poslušajte radi, * Naj pesmica moja se vsem oglasi . . . (Ana Mihalič umrje). 37. K srcu si vzemite, bratje, * Od te duše čuden glas, * Kako ona iz pekla vpije ... 38. Lepa si ksaverijanska fara, * Daleč si sloveča ti . . . Le poslušajte kristjani * Iz vajngelma strašen glas, gl. št. 55. 39. Leta glas se skozi sliši, * O grešnik, spokori se (iz Dolinarja GP. 129). 40. Li spomni se, moj človik ti, * Da polek smerti bliizi si, * Ne zanaše se na tvojo moč . . . 41. Malo poglejmo po svetu živlenje . . . (Jožef Fras umrje). 42. Matjaž Zampa, kam potuješ, * Zakaj v noči od doma greš? . . . 43. Mene še zdai čakai, * Naj še en čas živim . . . (Prepir med bolnikom in smrtjo). 44. Mila, mila lunica, * Kje je moja mamica? . . . (zložil J. Virk). 45. Milo polenski zvonovi * Zadnjo pesem pojejo . . . (Franc Zorko se ponesreči). 46. Mi smo se dons zupet zbrali, * Sem na leta žegnan kraj . . . 47. Mladenč, se boš na pot podal, Koga si boš tovarša zbral? (Ta začetek tudi med napitnimi) . . Posvetni dobrovoljci, * Na vašo družbo mi mrzi. Moj človek, ki tukej na svetu živiš, gl. št. 5. III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek B. 645 48. Moritelca nesmilena, * Kaj si napravla nam ? * Filipička še mlada vsa . . . 49. Moži, žene ve poštene, * Fanti, dekline preljublene, Zmislite si vi . . . 50. Naj se vse žalosti * Stari no mladi vsi, * Če prav premislimo . . . Na skrivna ura pride, * Al’ jutre ali dan’s, prim. št. 92. 51. O človek lubleni, * Kak sploh si vesea, * Le k srci si vzemi . . . O človek, zakaj se ti tak veseliš, gl. št. 5. 52. O človek, živiš na sveti, * Ti deno veš, da moreš vmreti . . . 53. Od enega vrta čem zapet, * Žalostno je slišat, * Ki je pripravljen . . . Od vidovskih fantov vam hočem zaptt, gl. št. 15. 54. Oh kako brez skrbi hodi * Človek svoj nevarni pot . . . 55. O premislimo, kristjani * Z evangelja strašni glas, * Kaj nam Jezus dnes oznani . . . 56. Oj ti Ančka lobezniva, * Za an cir si bla na svejt, * Grenka smrt . . . 57. O kolko tisoč ludi že * V večnost je odišlo . . . O kristjani, poslušajte * Evangelja strašen glas, gl. št. 55. 58. O kristjani preljubljeni, * Čujte moj nemili glas (Toni Klobasa oboli na poti, se spove še slovenski in umrje) . . . 59. O kristjani, skupaj zbrani, * Kaj vam čem popevati . . . (Apolonija Jančič umrje). 60. O moj Jezus preljubljeni, * Kak jaz čem popevati, V skujzah . . . (Polona Olčka umrje). 61. O moj zapušen prijate), * U večnost je zdaj naš brat . . . 62. O poslušajte eno grozovitno zgodbo * Od enega mladega kramara. (Eva Ašen- prenar umorjena). 63. O poslušajte krstjani, * Kaj se strašnega godi, * Da tri ženske v lepem stani * Mogle so se vtopiti . . . 64. O preljubi moj kristjan, * Glej, kak bridko bode nan * Se živeti . . . 65. O prijatli lubeznivi, * Slište mili glas, * Ker nam eno zgodbo pravi . .. (Jakob Šoštarič pade z drevesa). 66. O smrt, kako si ti grenka, * Kako strašan je prihod tvoj, * V tej bridkosti... 67. O ti nesreča prevelika * No resnica tak velka, * Da vsaki človek mreti ma ... 68. O ti živlenje mladosti, * Išeš sladke radosti, * Znaš da posvetno veselje * V kratkem v žalost obrne se . . . 69. Pesmico bi moral peti, * Pa mi srce krvavi . . . (Ana Žižek umrjeb 70. Počivajte, učitelj mili, * V tihotnem grobi tu sladko . . . 71. Poglejmo v lepi vrtec razcvetleni, * Kolk lepih rožic v njem cveti . . . 72. Po nebu luna priveslala * S premilo čedo je zvezdic (zložil A. Praprotnik, Pesmi 107). 73. Poslušajmo dnes Jezusa, * Kak lepo slovo jemlje . . . (Janez Smodiš umrje). 74. Poslušaj, moj človek ti žalosten glas, * Kaj ti lehko trepeče vsaki las . . . (Gerčka Kocmotova z viitomarške vesi umrje; isto o Urši Muhički od Male Nedelje). 75. Poslušaj, o človek, * Žalosten spomin, * Gospod Pevit so umrli . . . 76. Poslušajte, kristjani, * Ko žalosten je glas, * Da Cvetko Marija . . . 77. Poslušajte, kristjani, * Vaš dele mili glas . . . 78. Poslušajte, mladenči vsi, * Te žalostne pergodbe . . . (Nace Bršnjakov z Rečice umrje). Poslušajte, vi moji bratje, * Kaj jaz duša vam povem, gl. št. 37. 79. Pozdravljeni, vi pošteni * Bote ljubi vsi kristjani... (Kovačeva Polona umorjena). 80. Prelep je vrt obcirani * In z rožami razcveten . . . (Ter. Heric umrje). 81. Preljubi prijatli, kaj nam je začet, * Če vse to premislimo, kaj je po svet. .. (3 Šunečki otroci umrjejo). 82. Premisli, človek, te slednje riči, * Kak dugo Bog tebe živeti pisti . . . (neka Anca umrje). 83. Priden mož se gnes od nas pobira, * V četrtek večer ob 7 umira . . (Frančišek Munda iz Rakovec umrje). 84. Pridni vrtnarji za rožce skrbijo, * Da ne pokonča jih zima al mraz . . . (Ana Šamprli v Čagovi umrje). 85. Prišla je žalostna pošta * Iz mesta Rudolfovega . . . (Prošt umrl). 646 III.—V. Pesmi obsmrtnice. C. Dodatek B. 86. Prosim te, o človek mili, * Pusti enkrat ta svejt na stran . . . 87. Res me žalost gnes oblega, * Če na brutiv pogledim . . . (Liza Fras iz Bren- gove umrje). 88. Rožice cvetje zgubijo, * Prišla je hladna jesen ... (L. Miklič umrje). 89. Sem mela eno hčerko, * Je bila stara 18 let, * V kirfat se podala * Mariji na goro . .. go. Silno nas tota prigodba prestraši: * Janez pri Mundovih naglo je vmerl . . . 91. Sklen-rn ja čuvek’ umret-i, Ankat u večnast rajžati . . . 92. Skrivna ura ima priti * Al jutre al nocoj, * Predomisb, ubogo dete, * Kam te ponesejo. Smrt ima priti * Jutre al’ nocoj, gl. št. 92. 93. Smrt, pojdi (hodi) preč, * Nazaj ne hodi več, * Za uh’ te bom primazal . . . (Prepir med bolnikom in smrtjo). 94. Smrt pravi: »Lepe rože mam, * Ne vem, kda bom hi trgat šla . . . (Marija Vršič umrje). 95. Smrt, smrt strašna, kaj si strila * Z rožcoj zaloj vender ti? . . . 96. Solnce se je že nagnilo * In hiti tam za goro, * Kakor da bi rečti htelo . . . (oče Dolenjšek ustreli dvoje sinov). 97. Sred pohištva in planote * Tega mesta ljubljanskega . . . 98. Svetlo sonce zatemni, * Zdaj na svet’ več lušno ni, * V mojmu srcu . . . 99. Tam na vrtu, kjer smo zbrani, * Kjer naši rajni spavajo... (M. Zinko umrje). Ta smrt ima priti * Al jutre al’ nocoj, gl. št. 92. Ti človek, ki tukaj na sveti živiš, gl. št. 5. 100. Ti človek premišljuješ, * Da b’ dolgo živel, * Bog oče t’ je zapovedal . . . Ti človek živiš na svetu, * Ko da bi pekla in vic ne blo, gl. št. 5. 101. To človeško življenje * K tem rožcam prigliha se: * Kadar to solnce obsije, * Te rožce razcvetejo se . . . 102. Ura bije, vahtar vpije: Poslušajte vsi ljudje . . . (zložil V. Stanič). 103. Veselje žalost nam greni, * Tak mlada Liza govori, * Zdravile nimajo moči . . . 104. Vsaka rožica povene, * Kda jo kosec pokosi, * Tak človeško je življenje . . . (Roža Fras umrje). 105. Vsak oče je žalosten, če se zgodi, * Če svojga edinega sinka zgubi . . . 106. Vsel’ tukaj ne more tak biti, * Ko človek na svetu živi (Zdaj dokler se mesec mladi) ... (iz Ahaclja 61). 107. Zaj se vnovič že zgodila * Ena velka žalost je . . . (Mica Zemljič umrla). Zakaj se ti, človek na svet’ veseliš, gl. št. 5. 108. Zbudi, človek, srce svoje, * Poslušaj dons ta mili glas . . . 109. ’Z globočine se glasi, * Mili glas v nebo kriči . . . no. Zvečer, kadar boš doli legel, * To te prosim, premišljuj, ’ Kako enkrat v umiral bodeš . . . m. Žalostno se vidi meni, * Dnes popevati slovo ... (Mar. in Jožefa Zorko umrjeta). 112. Že prišo je ti postni čas, * Poslušaj grešnik toti glas . . . 113. Že spomlad na duri trka, * Že se podaljšuje dan . . . (Jernej Ceklar umrje). 114. Živel sem dvajset let * Na totem revnem svet, * Zdaj pa jaz morem vmret * v In se med mertve štet . . . 115. Živiš, človek, na svetu, * Ko de b’ pekla in ne blo . . . Živiš, človek na svetu * U veliki oferti ... gl. št. 115. Del IV. Pesmi pobožne. ' • jPripomnjcc. Četrti del pričujočega dela obsega pobožne pesmi. Vzprejete so vanj vse tiste, ki jim dozdaj m bilo najti pripravnega mesta v kterem prejšnjih oddelkov te knjige, zlasti ne v delu prvem in tretjem, kjer je vendar priobčeno prav obilo pesmi pobožne vse¬ bine. Tvarina četrtega dela je porazvrščena tako, da obsega prvi razdelek pesmi, ki se nanašajo na Boga sploh, na sv. Trojico, sv. Duha, zlasti pak na življenje in trpljenje Jezusovo in Mari¬ jino ali pa so vezane na različne praznike. Mnogo njih se poje ali se jih je pelo do nedavnega časa tudi po cerkvah. V drugi raz¬ delek so posnete razne narodne molitvice, večinoma apokrif ne vse¬ bine, ki se navadno ne pojo, ampak le recitirajo in so zategadelj izgubile več ali menj prvotno vezano obliko in razumljivost. Tret¬ jemu razdelku so naposled pridržane tiste pesmi, ki jih prepe¬ vajo romarji po božjih poteh, bodi si v romarski cerkvi ali zunaj nje in medpotoma. Narod nima v pesmi rad dolgoveznih dogmatičnih refleksij, ker so mu nedoumne; zategadelj tudi ni bil tuj vpliv nikjer tolik, kakor v pesmih prvega razdelka. V pesmih, ki bi jih bilo j, _ uvrstiti vanj, je toliko tujščine, kakor malokje. Duhovščina, na tujem izučena, je že pred protestantovsko dobo skrbela, da dobi narod v kolikor toliko dogmatično čiste pesmi; ker jih ni bilo, jih je morala sama predelovati iz latinskih in nemških. To vidimo najlepše iz začetka velikonočne pesmi v rokopisu ljub¬ ljanske izpovedi in iz opomenj v pesmaricah naših protestan¬ tov, kjer pravijo, da je ta in ta pesem narejena po »stari«.*) Dandanes je kajpada težavno izločiti tujščino od domače robe in za to bo treba še mnogo študij, ki se pri nas še niso niti začele. Ne- narodnih, to je od naroda neprebavljenih in njemu (in lehko rečemo tudi nam) neprebavnih je zelo mnogo tudi v razdelku tretjem, kjer so vselej prvi glas peli ali imeli razni romarski » vajvode « ali cerkovniki, ki take pesmi večinoma sami zlagajo in si jih shranjujejo pisane za tiste priložnosti, ko jim bo voditi svoje krdelo na božjo pot. Daši je tudi v drugem razdelku mnogo nenarodnega blaga, vendar je narod to že tako predelal in pri¬ krojil po svoje, da je smemo šteli za našo robo. Dodatek obsega začetke pesmi, katere se mi zde nenarodne ali so očitno umetne, pa se vendar še često zapisujejo kot narodne. *) Nektere teli pesmi so tudi naravnost citirane pri protestantih. Tako omenja Trubcr v Catehismu s dveima islagama 1575, str. 218 božično pesem Ta dan ie vfiga veffelia (iz nemške .Der Tag der ist so freudenreich' po iat. Dies est laetitiae in ortu regali): »Inn de bi sc tim preproflim, le la Boshizhna peiffen, 41 b 650 IV. Pesmi pobožne. I. 6401. Razdelek I. Pesmi o Bogu, sv. Trojici, sv. Duhu, Jezusu, Mariji in za razne praznike. Slavec poje nad Marijino zibelko. 6401. (Zagorska.) Slaviček poje Vu černej gare Pri hladnej vadd. Ki bi mi se znašel, 5 Ki bi ga van zpelal Z te Černe gard, Od hladne vddč! Vo nej je gare Drevce zeleno, 10 Pad nem je drevcem Hladne senčece. Pod nem je senkem Mehka pastelka, Z vilahni nam je 15 Lepe beljena, Zvankuši nam je Lepe nakrita. Notre počiva Majka Maria, 20 Ka nam prekriži Našu dečicu! Ta dan je vfiga velTelia, v kateri poyo Ta ftuar je fuiga Shtuarnika, rodila inu doyla, inu raucn te ifte ta vera isloshila, koker [mo mi to ifto . . . islushili .« (Glej o tej pesmi opomnje Skrabčeve v Cvetju XXIV. 3). Tam se Truber tudi bori zoper druge (očividno narodne) pesmi, katerih omenja nekaj, ki jih danes narod več ne pozna. Piše namreč na str. 217: »/«« tv nih Fary, kadar sh/iimi Scryshi hodio, oli v nih Cerqui, ne dopufte tih nashih (to je protestantovskih) peijen is Catehifma polohku inu saftopnu peiti temuzh lizhkake bajni, dopufte tim dezhlom naprei peiti, de vfelei vezli na diuizo Marvo inu na Suetnike klizheio, zheftee inu zhefzhe vmisli imaio, koker Boga ali nega Synu Iefufa Criftuja, Sakai oni od Jpreda inu ja Cryshi veden inu glofnu krizhe. Kir Maria Boga rody, Alleluia, O Maria v preproste pleine pouye, Alle luia, O Maria Pre¬ proste pleine makou zueit Alleluia O Marya. Inu kadar blifi te Cerque prido, taku te ene dezhle vpyo, OglaBife, OglaBife S. shent Peter. Le tim pag te drtige dezhle odpoyo, On se oglaGi, On se oglaOi, zhe Bug hozhe, Natu fazline Meshnar /goniti. Na Veliki nozhni dan inu potle do Vinkufht poyo, Marya diuiza, bodi nasha pomozhniza, pruti tuimu Sinkuui. Inu koledniki itd. (gl. zgoraj št. 4731). Kakor so protestantje zajemali iz starejših katoliških virov, tako so po¬ zneje tudi katoliški pisatelji sprejeli kaj od protestantov. Izmed pesmi morem na¬ vesti v Kastelčevih »Bukvicah S. Roshenkranza « na str. 390—400 natisnjeni TtPaffion is ufeh fhtirih Evangeliftouki je dobesedno prevzet iz znane pesmi Jurija Dalmatina, izdane v Ljubljani l. /576. 6401. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih »Pesmic 2og — 210. »Mnogi Harvati, osobito Zagorci, izgovaraju na nekih mistik kao što i Rusi a mesto o, ko je se ipak slovo nečuje pitnim glasom, več na priliku onako kao što ga Magjari izgovataju ti tiči atya itd .« IV. Pesmi pobožne. I. 6402, 6403. 651 Nebeško ženitovanje. 6402. (Od Sv. Antona na Pohorju.) Doj se bo ženiu? — Devica Marija. Ti drajlala laja, ti drajlajlajla! Še doj bode ženin? — Sam stari sveti Jožef. Še doj bo pratfurer? — Sam smileni Jezus. 5 Še doj bo kranceljunfrava ? — Sveta Katarina. Še doj bo starešina? —■ Nebeška družina. Še doj bode godil? — Tri sivi golobi. Še kje bo poroka? — Pri svetem Miheli. Pri svetem Miheli je grojzdje že zrelo, 10 Pri svetem Martini smo vino že pili, Pri svetem Urbani ga pijemo radi! Oznanjevanje Mariji. I. 6403. (Z Banjšic.) V svetem pismu spredomiš- ljujte, Ve te lejdih deklice: Koder deklič’ hodijo, Štengice bušujte! 5 Sam Bog je poslal angelja, Naj nese češčenje, Angelj na pot se je spravljal Na to mesto Nazaret. V hišico je peršel 10 K device Marije, V hišico je peršel K device Marije. Pred okence je stopil. Še le lepši je zapel: 15 »Kej so ti za novi cajti, De žena brez možd rodi!« »»Še ga nijsem jest poznala, Jen ga tudi ne poznam, Deslih sem se podala 20 Z Jožefom v zakoni stan!«« Svet Jožef noj Marije, Prosi Boga za nas, De b’ mogli tud’ mi priti Tje gore bliži vas! 6402. Zapisal J. Stibler. — Iz njegove zbirke št. 3. Verz 2. se ponavlja v petju za vsakim. — Primerjaj naslov »Rimsko ženitovanje « (št. 494 m d.). Konec je naši pesmi pač še le v novejši dobi pristavljen. 6403. Zapisal Ivan Humar. — Iz njegove zbirke (oddelek »Svete pesmi« št. 4.). Nekaj verzov je podobnih verzom znane adventne pesmi »Poslan je angel Gabrijel * Od Boga na ta svžt«, katera sloni zopet na pesmi »Jager na lovu šraja * V tim tronu nebeškim«, (pr. »Ljub!j. Zvon « XI. 317, 318, 443, 508), ki se zopet več ali manj strinja z nemško »Es vvolt ein Jager jagen * \Vol in des Himels thron« (Wackernagel, das deutsche Kirchenlied I. 1137 — 1139). 652 IV. Pesmi pobožne. I. 6404, 6405. Is" Oznanjevanje Mariji. II. 6404. 5 (Koroška iz Podgorjan.) »Ave Marija, ti devični cvčt, Si povhena gnade, Gospod je s teboj! Češčena Marija, si povhena gnad« — Je govoril ti angel, Gabriel imenovan. »Ti bodeš spočela, rodila sinu, Po kterem želuje zemlja in nebo.« »Ti bodeš spočela od sveta Duha 10 In bodeš rodila sinu božja.« Marija se vklonila pohlevna serca, Tako govorila: »»Snidi se volja božja!«« Angel to zasliši, v nebesa zleti, Veselo zapoje, Marijo česti: »»Ne bodem spočela, rodila sinu, Saj nisim spoznala nobena možu.«« 15 »Slava Oču, Sinu in svetemu Duhu, Marija bo rodila nam božja Sinti!« »Sveti angel Gospodov je Mariji oznanil.« 6405. (S Suhe Svet angel Gospodov Je Mariji oznanov, Da b’ ona spočela Od svetega Duhd: Koroškem.) 5 »Češčena si Marija!« Je angeljski glas, »Bo zadnja ura bila, Prid, mati, po nas!« 6404. Zapisal Mat. Majar. — Iz CP. 31 — 32; vsak par se ponavlja. Majarjev prepis v MR. 3J4 se loči v tem: 1 devični cvet — 8 nisem. 6405. Zapisal Jurij Lulek; pela M. Mataidl. — Iz Laikove zbirke št. 5. Lulek ima dve melodiji, ki se ločita v besedah druge polovice vsake kitice (v. 5 — 8), ki slove: »Češčena Marija, * Si žegnana žena, * Je žegnan spomin, * Ko je Jezus tvoj sin!« I. Svet an - gelj Go - spo - dov j’Ma - ri - ji o - zna-nov, Dab’ ^ y o - na spo-če - la Od svet’-ga Du-ha. Ce - šče-na si Ma¬ ri -ja, Je an-gelj-ski glas, Bo zad-nja u - ra bi - la, Prid, ma - ti, po nas. IV. Pesmi pobožne. I. 6406. 653 Marija je rekla: 10 »Lej, jaz sem na dekla, Le men’ se zgodi Po volji božji!« Glej, sveta beseda Je meso postala, 15 Med nami, med nami Prebivala je. Poglejmo na vice, Na verne dušice, Kak one želijo 20 Na našo pomoč. Poglejmo na zvezde, Kak one migljajo, Gor proti nebesam Nam kažejo pot. 25 Poglejmo na rožce, Kak one cvetijo: Od zgoraj, od spodaj Osipljejo se. ’Na luč je prižgana 30 Od svetga Florijana, Da ona nam svetla Tam v večnosti bo. Na križu je visov, Na križu je vmrl, 35 Je vsem vernim dušicam Nebesa odprl. Sveta Marija, Le prosi za nas, Da obeni sovražnik 40 Ne pride črez nas! 6406. (Iz Pušinec.) Je ajngel Mariji Češčenje prineso, Da ona spočela Od svetga Duha. 5 »Češčena si Marija!« Je ajngelski glas, »Ko bo zadnja ura bila, Prid, mati, po nas!« Marija je rekla: 10 »Sem dekla Gospoda, Naj meni se zgodi, Kak ajngel veli!« Ta sveta beseda Je meso postala, 15 Med nami prebiva, Sam Jezus veli. Presveto je telo, Ki je tebe nosilo, Presveta so prša, 20 Kjer vžival si ti. II. 12=3 g -4= Svet an-gelj Go ■ spo-dov (Je)Ma-ri - ji =£ =t ESpSaE|=i o - zna - nov, da dzzuh: »» boo-na spo - če - la Od svet-ga Du - ha Če - šče - na Ma- Si I wr ri - ja -•— 7— ze - gna-na Je ze - gnan spo- =J2— t *— m- ^ min, Ko je Je - zus tvoj sin. 6406. Zapisal Alojzij Trstenjak; povedal brat Anton T. — lz Trste¬ njakove zbirke št. 27. V. 4—8 se poje za vsako kitico. 654 IV. Pesmi pobožne. I. 6407, 6408, 6409. Nikdar je ne tema, Nikdar je ne noč, Prelepo nam sveti Marijina luč. 25 Usmili se, Jezus, Črez verne dušice, Pripeljaj jih k sebi Gor v sveto nebo! 6407. (Od Sv. Eme.) Svet Angel Mariji Češenje prinesel, Je ona spočela Od svetga Duha: 5 »Češčena Marija, Saj gnade si polna, Gospod je s teboj, In Jezus je tvoj!« Marijane., rekla: 10 »»Sej jaz sem na dekla, Le naj se zgodi, Ko Gospod govori!«« Oj svetabeseda Meso je postala, 15 Med nam'prebivala In Jezus ime. Glej, smili se, Jezus, Čez verne dušice, Pripeljaj jih skupaj 20 Gor v sveto nebo. Ker tamkaj veseli Bi z angeljci peli: »Češčena Marija, Pozdravljena bod’!« 25 In keder nam zadnja Ura odbije, Pridi, o mila Mati, po nas! Ino nas pelji 30 V raj preveseli, Tam t’ bomo peli Hvalo vsak čas! 5 Jarebica ziblje Jezusa. 6408. (Kranjska.) Hodil sem po polji, cesti, Slišal sem veseli glas; Vesel, vesel je ptičji rod, Kernam prepeva vse povsod. Prva tiča kukavica Ona poje : kukuku ! Ona poje: kukuku! Hvala Bogu, da smo včakal’ to! Druga tiča je jerebica, 10 Ona ziblje Jezusa, Ona ziblje Jezusa, Našega izveličarja. Tretja tiča lastavica, Ona poje, žvrgoli, 15 Ona poje, žvrgoli, Se bel’ga dneva veseli. Marija na zlatem stolcu. 6409. (Iz Zbelave v Varaždinjski žup.) Stoji polje široko, Ježušefa zar.učnica, Hoj Barbara! Devo Maria! 6407. Zapisal Ant. Kovačič. — Iz njegove zbirke 1 . str. 27— 28. Na¬ rodnost pesmi lega naslova je sumljiva. 6408. Zapisal Fr. (Radi voj) Pozni k. — Iz njegove zbirke, str. 5. Prim. naslov' -»Jezus ziban « (str. 42J in d.). 6409. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih »Pesmi* 244. Verzi 2—4 se ponavljajo za vsakim verzom. Pesem je »romarska*. IV. Pesmi pobožne. I. 6410, 6411. 655 5 Vu tem polju drevčece, Vu tem drevcu senčece. Vu tem sencu postelka, Z blazinkami tevtana, Z vajnkušeci glavlena, 10 Z rožami je rundjena, Z gjungjekom je gjungjena, Slarekom je pokrita. Nutri mi je stolec zlat, Na njem sedi Maria. Le ziblji, Marija, Jezusa.« 6410. (Iz Gorjan v Ziljski dolini.) Tu mi stoji gora visoka: Bodi nas vesela, Marija! Mi gremo k tebi na božji pot, Gremo na goro visoko. 5 Le zibli, Marija, Ježiša, Luba devica Marija! Vsi angelci lepo pojo, Sveto Trojico hvalijo! Jezus v templju. 6411. (Iz okolice škocjanske na Dolenjskem.) Marija rajža ino gre Čez leto ravno polje Svojim sinkom Jezusom In svojim možem Jožefom. 5 Na ravnem polji je ena cer¬ kvica, Je notri sveta maša bla Ino ena kraftna pridga. Pa je Marija v cerkev šla S svojim sinkom Jezusom 10 In svetim Jožefom. K’ sveta maša mini, Jožef gre vun z možmi. Marija še en mal’ pokleči In gre vun z ženmi. 15 Ona je prav hitro rajžala, Da je Jožefa došla. Ko je Jožefa došla, Ga je milo vprašala: »Kje je presrčni Jezus moj ?« 20 Marija je tako mislila, Da je Jezus pri Jožefu, Jožef pa je mislil, Da je pri Mariji. Marija se je tako vstrašila, 25 Da je vsa črna ratala. Sla sta iskat Jezusa, Iskala cele tri dni, Tri dni in tri noči. Zdaj sta šla v mest Jeruzalem, 30 Našla ga v tempelnu, Kjer je Jezus učil In med učeniki bil. Marija dol pade, omedli: »Jezus, če se še enkrat zgubiš, 35 Saj mene živet ne pustiš!« 6410. Zapisal Mat. Majar. — Iz MR. 3og. »Ta pesmica se je pela v Gorjah na prazdnik svetoga rčšnjega telesa pri procesiji 1 « Glede' 2. verza se pripomnja: *Ta pripiv se vsako j redki pristavi .« Majar je natisnil pesem v svojem vSlavjamc « 1875. 11—12 s temi premembami, ne glede na u za 1 : 3 tebe — 4 Mi gremo — 5 Ježuša — 7 angalci. 6411. Zapisal A. Zorec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 656 IV. Pesmi pobožne. I. 6412. Jezus jemlje slovo od Marije. 6412. (Štajerska.) Grešnik, glej žalost Marije, Kak ona za Jezusom vpije. Preden se je proč podo, Je tako slovo jemo: 5 »O moja precartana mati, Kaj bon moga zdaj prestati, Zdaj jaz gren v Jeruzalen, Tan bom jas od Judov vmor- jen.« Ona pravi: »»Dete mojo, 10 Šonaj se ti matere tvoje, Gdo me zdaj potroštal bo ? Moj sin, naj jas gren z tobo !« « »Moja lubezniva mati, Takih težav ino mantri 15 Jas terpel ne bom, poven, Kak zdaj, gda od tebe gren!« »»Moj sin, stori materi tvoji, Ne kaži se njim, ta ne hodi, Mene pošli, naj ta gren 20 No na mesto tebe vmerjen.«« »O moja preserčna mati, Jas san moren mantro pre¬ stati, Či jas terpel ne bon vse to, Nobeden ne pojde v nebo.« 25 »»Moj sin, ven to more biti, Da moreš ti svet odrešiti, Pa ne pusti tak grozno Judom mantrat se strašno.«« »Mati, to hočem storiti, 30 Do kaple moren kri preliti, Da grešnik spozna vselej, Mene ne mantra več kde.« 35 Zakaj zdaj od mene greš, Ki za take mantre veš?«« Zavpije Marija divica: »»Kam pojden le jas sirotica, Smil se tavženkrat Bogu, 40 Da sem si včakala vse to!«« »Lubezniva mati moja, Zapstojn je vsa prošnja tvoja, Skleno je Bog Oča to, Juter bon jas že mertou. 45 Moja mati, te objemem, Pred kak slovo od te vzemem, Zahvalim te za vse lepo Ino te zročim Bogu.« »»Moj sin, k tvojim nogan paden, 50 Pred kak slovo od te vzamen, Še enkrat naj gren z tobo, Al mi serce poknilo bo !«« »Moja mati, tukaj bodi, Z menoj več naprej ne hodi, 55 Prite, prijateli, tedaj, Troštate mojo mater zdaj.« »»Moj sin, saj zdaj to dopusti, Da te kušnem z mojmi vust- mi,« Zavpije ona pred njim, 60 »Bog te obvarvaj, moj lubi sin!«« »Žegnan te zdaj, mati moja, Ino kušnem roko tvojo, Kres te pride božja moč, Men na križi lehko noč!« 63 Jezus je Marijo zapusta. Grešnik, al se ne boš k njoj spusta? Troštaj njo no reci zdaj: »Češena bodi vekomaj! » »Moj sin, doj bon pokleknila, Tebe lepo bon prosila: 6412. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke matere dr. Jož. Kronvogla št. 16. Tudi narodnost pesmi tega naslova je zelo sumljiva. IV. Pesmi pobožne. I. 6413 . 657 O Marija, srce tvojo Z toboj bon jokal vekomaj, 70 Kaj terpi za grehe moje! Dokler ne priden z toboj v raj!« 6413. (Od Braslaveč.) Greišnik, glej žalost Marije, Koko za Jezosam upije. Preden se je proč podal, Je tako slovo jemal: 5 »O moja cartana mati, Zdaj grem jes v Jeruzalem, Zdaj grem jes v Jeruzalem, Tam bom od Judov vmorjen.« Ona pravi: »»Dete mojo, 10 Šonaj sej matere tvoje! Kdo me zdaj potroštal bo? O moj sin, naj grem s tebo !« « »Moja lubezniva mati, Takih težav no martri 15 Jes ne bom terpel, povem, Kadar zdaj od tebe grem.« »»Moj sin, stori materi tvoji, Ne kaži se, taj ne hodi, Mene pošli, naj taj grem, 20 De namest tebe umerjem !«« »O moja preserčna mati, Sam morem martro prestati; Če jas ne bom terpel le to, Nobeden ne pojde v nebo.« 25 »»Moj sin, če to more biti, De moreš svet odrešiti, Saj ne pusti tako grozno Judam martrat tako straš¬ no!«« »Mati, to očem storiti, 30 Do kaple očem kri preliti, De grešnik spozna uselej, Mene ne martra več kadaj.« »»Moj sin, dol bom poklek¬ nila, Tebe lepo bom prosila: 6413 . Neznanega zapisovavca. — je poslal v porabo V. fare. 35 Zakaj od mene zdaj greš, Ker za tako martro veš?«« »Čas je peršel, mati moja, Zastonj je vsa prošnja tvoja, Sklenil je Bog Oče to, 40 Jutre bom jaz že mertu.« Zaupije Marija divica; »»Kam pojdem tačas, srotica! Usmili se tavženkrat Bogu, Da sim še učakala vse to!«« 45 »Moja mati, te objamem, De hitro slovo uzamem, Zahvalim ti za vse lepo In te izročim Bogu.« »»Moj sin, h tvojim nogam padem, 50 Preden tebe jes objamem: Še enkrat naj grem s tebo, Al nami serce poknilo bo !«« »Moja mati, tukaj bodi, Z mano več naprej ne hodi, 55 Prite, perjatli, tedaj, Troštajte mojo mater zdaj!« »»Ah moj sin, saj to dopusti, De te kušnem z mojmi vustmi, Žegnaj me!«« upije pred njim, 60 »»Bog te obvari, moj lubi sin!«« »Žegnam te zdaj, mati moja, Ino kušnem roko tvojo, Pridi čez te božja moč, Meni na križu lehko noč!« 65 Jezos je Marijo zapustil. Grešnik, se ne boš k nji spustil? Troštaj jo no reci zdej: »Češena bodi vekomej! Iz zbirke Neže Baš II. 26, ki mi jo 42 658 IV. Pesmi pobožne. I. 6414, 6415. O Marija, serce tvojo 70 Kaj terpi za grehe moje! Grešnek, glej žalost Marie, Koku za Jezusam upije, Predn se je preč podal, Je toku slavu jemal. 5 »O moja cartana mate! Zdej morem slavu jemati: Zdej grem v’ Jeruzalem, Tam bom od Judov umorjen.« Ona prave: »D$te moje! 10 Šonaj se matere tvoje: Kdu me zdej potroštal bo? O moj sin, nej grem s’tabo!«« S tebo bom jokal uselej, Dokler ne pridem v sveti raj!« Amen. Moja lub^zniva mate, Takeh težav, ti jest povem, 15 V’ usi martri na bom terpel, Koker zdej, k’ od tebe gr§m.« »Moj sin, stur’ materi tvoji: Ne kaži se, kje na hodi; Mene pošli, nej kje grem, 20 De nam^st tebe vmerjem!«« »O moja preserčna mate, Sam morem martro prestati; Če jest na bom terpel, Nobedn na pojde v’ nebu.« 6414. (Kranjska.) 6415. (Štajerska.) Grešnik, glej žalost Marije, Kako za Jezusom vpije! Pred ko se je proč podal, Je tako slovo jemal: 5 »O moja ljublena mati, Zdaj moram slovo jemati, Zdaj grem ta v Jerusalem, Tam bom od Judovvmorjen.« Ona pravi: »»Dete moje, 10 Spomni se matere svoje! Kdo me zdaj tolažil bo? O moj sin, naj grem s tobo!« »Lubezniva moja mati! Takih težšiv ni prestati! 15 Ne bom terpel, ti povem, Kakor zdaj, ko od tč grem. 6414 . Neznanega zapisovavca. — Iz neke tiskane molitvene knjižice, ki ji v mojem izvodu manjka začetek in konec, pa se po vsebini in pravopisu strinja s Polilinovo knjižico »Molituvne bukuvze, v' katirih se najdejo juterne in večerne itd. molituvze, kakor tudi vse sorte Officiumi itd.*; pesem se začenja v mojem izvodu na str. i8g; konca mi manjka. 6415 . Neznanega zapisovavca. — Iz Cafove molitvene knjižice Romarska palica II. jgo—3g2. Na ta natisek se očividno naslanja prepis v knjižici, ki jo je pisal v Zetincih pri Radigojni neki Sreiber, in mi jo je v pregled poslal R. Fašalek iz Zetinec; to pesem je pisal Sreiber *na velke meče den 1833« in se loči njegov prepis v tem, ne glede na naglasna znamenja: 3, 16, 50 kok] kak — 5 lublena — 6 moren — g mojo — 12, 51 toboj — 19 pošlji da] posli da jas — 20 jas . . . vumerjem — 21 priserčna — 22 moko (martro)] mantro — 25 ven — 27 Le] Vsej — 28 mantrat — 29 čem — 30 kaple — 32 mantra . . kada — 36 mantro — 40] Da bom mogel zdaj mreti — 42 pojden — 43 Smil se tavžentkrat Bogi — 44 včakala — 45 objemen — 46, 48 No —• 46 vzemen — 48 Bogi — 49 nogan — 50 jas objemen — 52 Al mi serce — 53 tukaj — 55 prijatelj — 58 polubim s svojmi ustmi — 60 obvar . . . lubi — 62 No po- lubim — 63 kres — 64 križi — 66 Grešnig — 67] Troštaj jo no reci zdaj — 68 češena — 69 serce tvojo — 72 pridem. IV. Pesmi pobožne. I. 6416 . 659 »»Moj sin, mil materi bodi: Ne kaži se, ta ne hodi; Mene pošlji, da ta grem, 20 Da jaz za te umerjem.«« »0 priserdčna moja mati, Sam morem moko (martro) prestati, Če ne bom terpel le td, Nien ne poide v nebo!« 25 »»Moj sin, včm to more biti, Da moreš svet odrešiti, Vsej ne pusti tak grozno Judom martrat’ se strašno.«« »O mati, to h’čem storiti, 30 Do kaplje vso kerv preliti, Da grešnik vseli spoznk, Me ne martra več keda.« »»Moj sin, dol bom poklek- nola, Tebe prelepo prosila: 35 Zakaj od mene zdaj greš, Ker za tako martro včš?«« »Čas je prišel, mati moja, Zastonj je vsa prošnja tvoja; Sklenol je Bog Oča to, 40 Da bom jutre že mertev.« Zavpije Marija devica: »»Kam pojdem tč sirotica? Vsmil’ se tisočkrat Bogu, Da sem se učakala to!«« 45 »Mati moja, te objemem In od tebe slovo vzemem: Zahvalim te za vse lepo In te izročim Bogu.« »»Moj sin, k tvojin nogam padem, 50 Pred ko te jaz objemem, Še enkrat: Naj grem s tobo, Alj mi serdce počlo bo.«« »Mati moja, tuka bodi. Z menoj več naprej ne hodi! 55 Pridite, priatelji, Mojo mater tolažite.« »»Oh moj sin, vsej to do¬ pusti, Da te poljubim s svojimi ustmi! Žegnaj me!«« vpije pred njim, 60 »»Bog obar’ te, ljubi sin!«« »Žegnam te zdaj, mati moja, Ino poljubim roko tvojo, Pridi črez te božja moč, Men’ na križu lehka noč!« 65 Jezus Mario zapusti. Grešnik, se ne boš k njej spustil ? Taži (troštaj) jo in reci zdaj : »Bod’ češčena vekomaj! O Maria, serdce tvoje 70 Kaj terpi za grehe moje ! S toboj jokal bom vselej, Dokler ne prijdem vsveti raj!« »Jezus je zjutra zgoda vstal.« 6416. (Iz ziljske Bistrice.) Ježiš je zjutra zgoda vstou, 5 Je klicou svoje apostelne, V frišnej vodici se je vmou. Svoje apostelne dvanajste: V pestjevzeu palca romarska, Šu je na gora visoka. »Oj vstanite moji apostelni, Na pot se z meno pripravite ! 6416. Zapisal M, Majar. — Iz njegovega »Slavjana« 1875. 44. Glede' začetka primerjaj št. 453 (-»Zlati očenašt- ali »Rihtarjev žegene). 42* 660 IV. Pesmi pobožne. I. 6417. Nico se na pot pripravite, — ■—■ — iojutre z menoj porajžate. — —• — Mešnik je sveta meša brau, Ježiš mu je na strani stau. Jezus brez žlahte. 6417. (Z Bistrice v ziljski dolini.) Marija po puli prangava, Srenčata jo dva popotnika. Koj je rekva roža Marija: »Oj kam še vidva pojdata?« 5 »»Midva greva v mesto Je¬ ruzalem, Tan bova štriče spljetava Za Ježiša nacarenščega.«« Koj je rekva roža Marija: »Ljepo vaji prosin, popotnika, 10 Ne spljetejta štriče preojstre, De bo Ježiš voze terpovje.« »»Koj je nama za Ježiša, Saj Ježiš nama žvahta ni: Saj nema bratrov, sester nič, 15 Da bi se Ježiš smilu jim. Saj še sači čovak žvahta ma, Samo Ježiš in Marija je ne- mata!«« Marija je po puli prangava, Srenčata jo dva popotnika. 20 Koj je rekva roža Marija: »Oj kan še vidva pojdata?« »»Midva greva v mesto Je¬ ruzalem, Tan bova gajžle spljetava Za Ježiša nacarenščega.«« 25 Koj je rekva roža Marija: »Ljepo vaji prosin, popotnika, Ne spljetejta gajžle prehude, 6417. Zapisal Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. Majar je natisnil pesem v Slov. Bčeli JI. 1 (1851) go—gi s temi pre- drugačbami: 6, 7] Bova Ježiši štriče spljetava — n, 28, 45, 62, 79 vožej — 14 bratov — 15, 32, 49, 66 jin — 23, 24] Bova Ježiši gajžle spljetava — 40, 41] Bova Ježiši krono spljetava — 57, 58J Bova Ježiši križ devava — 74, 75] Bova Ježiši žreble devava. Poslednjih štirih verzov manjka. — Od natiska v »Bčeli « se ne loči natisek v »Slavjanu« 1874, 137 — 138, ne glede na n za v iz \a; la natisek ima tudi zadnje štiri verze, samo da se piše 13, 32, 4g, 66, 83 smilou, v nastopnem verzu pa povsod čuovak, v zadnjem vsake stroje pa Sama. — Vnovič jo je prepisal Majar v MR. 332 s temi predmgačbami, ne glede' na I za v (iz la) in na e za je iz jati: 1, 18, 35, 52, 69] Tu mi leži ravno pole, * Ravno pole žegnano. * Tan mi leži stezičica, * Lepa, gladka stezica. * Po njej Marija prangala, — 5, 22, 39, 56, 73 mesto — 6, 7] Bova štriče spletava, * Bova štriče spletava — 10, 27, 44 pletita — 15, 32, 49, 66, 83 b se . . . smilol jin — 16, 33, 50, 67, 84 človak — 23, 24] Bova gajžle spletava * Bova gajžle spletava — 40, 41] Bova krono spletava, * Bova krono splčtava — 57, 58] Bova križ delata, * Bova križ dčlala — 61, 78 delejta — 62 nesot — 74, 75] Bova žreble delala, * Bova žreble delata. — Natisek v Scheiniggovih NPKS. štev. g6 je narejen v knjižni slovenščini po natisku v Slovenski Bčeli: 1 — 17] Marija po pdlji priingald, * Srečata jo dva popčtnikd. * Kaj je rekla roža Marija: * »Oj kam še vidva pojdata?« * »»Midva greva v mesto Jeruzalem, * Bova Jezusu štriče spletala.«« * Kaj je rekla roža Marija: * »Lepo vaju prosim, popotnika, * Ne spletajta štriče preostre, * Da bo Jezus ložje trpel je.« * »»Kaj je nama za Jezusa, * Saj Jezus nama žlahta ni: * Saj nima bratov, sester nič, * Da bi se Jezus smilil jim: S,j vsak človek žlahto ’ma, * Samo Jezus in Marija je nimata.«« — Kar je sicer drugačno v nastopnih kiticah, je to-le: 23, 24] Bova Jezusu gajžle spletala — 40, 41] Bova Jezusu IV. Pesmi pobožne. I. 6417. 661 Da bo Ježiš vože terpov je.« »»Koj je nama za Ježiša, 30 Saj Ježiš nama žvahta ni; Saj nema bratrov, sester nič, Da bi se Ježiš smilu jim. Saj še sači čovak žvahta ma, Samo Ježiš in Marija je ne- mata!«« 35 Marija po puli prangava, Srenčata jo dva popotnika. Koj je rekva roža Marija: »Oj kan še vidva pojdata?« »»Midva greva v mesto Je¬ ruzalem, 4oTan bova krono spljetava Za Ježiša nacarenščega.«« Koj je rekva roža Marija: » Lj epo vaji prosin, popotnika, Ne spljetejta krono preojstro, 45 Da bo Ježiš vože terpov jo.« »»Koj je nama za Ježiša, Saj Ježiš nama žvahta ni: Saj nema bratov, sester nič, Da bi se Jezus smilu jim. 50 Saj še sači čovak žvahta ma, Samo Ježiš in Marija je ne- mata!«« Marija po puli prangava, Srenčata jo dva popotnika. Koj je rekva roža Marija: 55 »Oj kan še vidva pojdata?« »»Midva greva v mesto Je¬ ruzalem, Tan bova križ narejava Za Ježiša nacarenščega.«« Koj je rekva roža Marija: 60 »Ljepo vaji prosin, popotnika, Ne devejte ga preteščega, Do bo Ježiš vože nesu ga.« »»Koj je nama za Ježiša, Saj Ježiš nama žvahta ni: 65 Sej nema bratrov, sester nič, Da bi se Ježiš smilu jim. Saj še sači čovak žvahta ma, Samo Ježiš in Marija je ne- mata!«« Marija po puli prangava, 70 Srenčata jo dva popotnika. Kaj je rekva roža Marija: »Oj kan še vidva pojdata?« »»Midva greva v mesto Je¬ ruzalem, Tan bova žreble devava 75 Za Ježiša nacarenščega.«« Ko je rekva roža Marija: »Ljepo vaji prosin, popotnika, Ne devejta je pretumpaste, Da bo Ježiš vože terpov je.« 80 »»Koj je nama za Ježiša, Saj Ježiš nama žvahta ni: krono spletala — 57, 58] Bova Jezusu križ delala — 74, 75] Bova Jezusu žreblje delala — 78] Ne kovajta zlo tumpaste. — Kot šesta kitica je pri Scheiniggu v nadaljevanje zgoranje pesmi pridejana iz Zabnic še ta (str. 119 — 120): S kolči leži cesta uglajena, Marija po cesti rajžala. Srečali so jo hudi Judi, Marija jih je barala: 5 Kam vi greste, hudi Judi?« »»Mi gremo v mesto Jeru¬ zalem.«« Kaj je rekla roža Marija: »Kaj vi boste tarna delali?« »»Mi gremo v mesto Jeru¬ zalem, 10 Da bomo Jezusa križali.«« Kaj je rekla roža Marija: »Ali se Jezus vam kaj smilil bo ?« »»Kaj se nam Jezus smilil bo, Saj Jezus nam nobedna žlahta ni: 15 Saj nema bratrov, sester nič, Da bi se Jezus smilil jim. Saj še vsak človek žlahto ima, Samo Jezus in Marija je ni¬ mata.«« 662 IV. Pesmi pobožne. I. 6418, 6419. Saj nema bratrov, sester nič, Saj še sači čovak žvahta ma, Da bi se Ježiš smilu jim. 85 Samo Ježiš in Marija je ne- _ mata!«« 6418. (Iz Žabnic.) S kolči leži cesta uglajena, Marija je po cesti rajžala. Srečata jo zalarja dva, Marija jih je barala: 5 »Kam gresta, vi zalarja dva?« »»Mi greva v mesto Jeruzalem.« « »Kaj vi bosta tarna delala?« »»Mi bova Jezusu štriče sple¬ tala. « « Kaj je rekla roža Marija: (itd. kakor v prejšnji številki.) Še drugi začenjajo tako: S kolči leži cesta uglajena, Marija je po cesti rajžala. Srečata jo Cimpermana dva, Marija jih je barala: 5 »Kam gresta, vi Cimpermana dva?« »»Mi greva v mesto Jeru¬ zalem.«« »Kaj vi bosta tarna delala?« »»Mi bova Jezusu križ ob- sekala.«« Kaj je rekla roža Marija: (itd. kakor v prejšnji številki.) Še drugi zopet začenjajo tako: S kolči leži cesta uglajena, Marija po cesti rajžala. Srečatajo dva popotnika (sic!) Marija jih je barala: 5 »Kam gresta, vi kovača dva (!)?« »»Mi greva v mesto Jeru¬ zalem.«« »Kaj vi bosta tarna delala?« »»Mi bova Jezusu žreblje ko¬ vala.«« Kaj je rekla roža Marija: 10 »Lepo vaju prosim, kovača dva, Zlo tumpaste ne kovajte, Da bo Jezus ložje trpel je.« (itd. kakor v prejšnji številki.) 6419. (S Suhe na Koroškem.) Marija je po polju rajžava, Oj Cimpermana dva. Proti jej pa prideta »Kaj delata, kaj sekata, 6418. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS: str. 120—121 (1. —j. hiač.). 6419. Zapisal Jurij Lulek; pela Micka Mataidl. — Iz Lulkove zbirke št. 4, kjer je ta pridejal to-le melodijo: Ma - ri - ja je po po - lji raj - ža - va Pro - ti jej pa -h—-fc—-ft—-*r- pri - de - ta Oj cim-per-ma - na dva. »Kaj de - la - ta, kaj IV. Pesmi pobožne. I. 6419. 663 5 Oj Cimpermana dva?« »»Mi delama in sekama Oj križ Jezusa.«« »Le delajta, le sekajta Na tenko, na drobno, 10 Da Jezusova martra Polajšana bo!« Marija je po polju rajžava, Proti jej pa prideta Oj kovača dva. 15 »Kaj delata, kaj tovčeta, Oj kovača dva?« »»Mi delama in tovčema Oj žreblje Jezusa.«« Le delajte, le tovčeta 20 Na tenko, na drobno, Da Jezusova martra Polajšana bo!« Marija je po polju rajžava, Proti jej prideta 25 Oj Šuštarja dva. »Kaj delata, kaj šivata, Oj Šuštarja dva? »»Mi delama in šivama Črevlje Jezusa.«« 30 »Le delajta, le šivajta Na tenko, na drobno, Da Jezusova martra Polajšana bo!« Marija je po polji rajžava, 35 Proti jej pa prideta Oj štrikarja dva. »Kaj delata, kaj štrikata, Oj štrikarja dva? »»Mi delama in štrikama 40 Srajce Jezusa.«« »Le delajta, le štrikajta Na tenko, na drobno, Da Jezusova martra Polajšana bo!« 45 Marija je po polji rajžava, Proti jej pa prideta Šribarja dva. »Kaj delata, kaj šribljeta, Šribarja dva?« 50 »»Mi delama in šribljema Ime Jezusa.« »Le delajta in šribljeta Na tenko in drobno, Da Jezusova martra 55 Polajšana bo!« Marija je po polji rajžava, Proti jej pa prideta Juda dva. »Kaj delata, kaj spletata, 60 Juda dva?« »»Mi delama in spletama Krono Jezusa.«« »Le delajta, le spletajta Na tenko, na drobno, 65 Da Jezusova martra Polajšana bo!« t —s—c—3 se - ka - ta, Oj cim-per-ma -na dva? »»Mi de • la - ma in N I- «• —H- - t— - fr “i— se - ka - ma Oj križ Je - zu - sa!«« »Le de - laj - ta, le •—*EE| —t— t- —p— kaj - ta na ten - ko, na drob - no, Da Je - zu - so - va =&=1— -*—»- ^§1 mar - tra Po - laj - ša - na bo! 664 IV. Pesmi pobožne. I. 6420, 6421. Marija je po polji rajžava, Proti jej pa prideta Juda dva. 70 »Kaj delata, kaj spletata, Juda dva?« »»Mi delama, mi spletama Štrike Jezusa.«« »Le delajta, le spletajta 75 Na tenko, na drobno, Da Jezusova martra Polajšana bo!« 6420. (Od Sv. Jurija Marija je po poti rajžala, Srečala je, srečala Cimrmane tri. »Kaj delate, kaj delate, 5 Cimrmani vi trije?« »»Mi delamo, mi delamo Križ za Jezusa.«« »Le delajte na tenko, na drobno, Da Jezusova mantra ležiša bo!« 10 Marija je po poti rajžala, Srečala je, srečala Kovače tri. »Kaj delate, kaj delate, Kovači vi trije?« na Ščavnici.) 15 »»Mi delamo, mi delamo Cveke za Jezusove noge.«« »Le delajte na tenko, na drobno, Da Jezusova mantra ležiša bo!« Marija je po poti rajžala, 20 Srečala je, srečala Znidare tri. »Kaj delate, kaj delate, Žnidari vi trije?« »»Mi delamo, mi delamo 25 Suknjo za Jezusa.«« »Le delajte na tenko, na drobno, Da Jezusova mantra ležiša - bo!« 6421. (Iz ljutomerskih goric.) Marija je po poli potvala, »Kaj delate, kaj delate, Srečala je, srečala 5 Cimermani vi trije?« Cimermane tri. »»Mi delamo, mi tešemo 6420. Zapisal Jožef Krajnc; narekovala Ana Kapun. — Iz Krajnče¬ vega rokopisa. 6421. Zapisal dr. Fran Mohorič; pela Eva Damiš. — Iz njegove zbirke II. št. /5. Domicijan Serajnik je napisal melodijo tako-le: /.• CI ~ ; • • *: I IV. Pesmi pobožne. I. 6422. 665 Križ za Jezusa. «s< »Le delajte, le delajte Prav tenko in drobno, 10 Da Jezusova mantra Tim ležiša bo!« Marija je po poli potvala, Srečala je, srečala Tišlare tri. 15 »Kaj delate, kaj delate, Mladi tišlari trije?« »»Mi delamo, mi gladimo Križ za Jezusa.«« »Le delajte, le delajte 20 Prav tenko in drobno, Da Jezusova mantra Tim ležiša bo!« Marija je po poli potvala, Srečala je, srečala 25 Kovače mlade tri. »Kaj delate, kaj delate, Kovači mladi vi trije?« »»Mi delamo, mi kujemo Žeblje Jezusi.«« 30 »Le delajte, le delajte Prav tenko in drobno, Da Jezusova mantra Tim ležiša bo!« Marija je po poli potvala, 35 Srečala je, srečala Deklice tri. »Kaj delate, kaj delate, Deklice vi tri?« »»Mi delamo, mi pletemo 40 Krono Jezusi.«« »Le delajte, le delajte Prav tenko in drobno, Da Jezusova mantra Tim ležiša bo!« 6422. (Štajerska.) Marija po širokom poli grč, Tam mi najde tesače tri, Keri so to drevo tesali, Na kero do Jezoša razpinjali. 5 »Le delajte, le delajte na tenko, drobno, Kaj bo Jezoš leži mantro prest6!« »»Zakaj bi mi delali na tenko, drobno, Da nam je Jezoš nič rodbina ne!«« Marija po širokom poli gre, 10 Ona mi tam najde kovače tri. 6422. Zapisal V. K. (Venceslav [= Štefan] Kočevar?). — Iz Vrazovega prepisa v VO. VIII. 10, kjer je v. 4. najprej zapisan tako: S čim do Jezoša na križ razpinjali, pa precej popravljen, kakor stoji zgoraj. Na koncu 1. strani do- tičnega lista stoji za verz 3. in 4. (pozneje prečrtana) varijanta: »Dobro (j)utro, tesači trije! * Kaj pa mi vi to delate?« * »»Mi pa to drevo tešemo, * Kaj d6 Jezoša na njem križali.«« — Sprva je bilo pisano 18 Ona] Tam — 24 Saj] Da. — V v. 28. je pod venčali zapisano koronili. — Vraz je prepisal pesem vnovič v VO. XVIII, knj., str. 18 —/9 s temi predrugačbami: 1, 9, 17, 25 širokem — 3 so to] so — 4, 12, 20, 28 d6 — 5, 13, 21, 29] Le delajte le na tenko, drobno — 6 lehko — 10 mi tam] mi — 14 de] bo — 14 leži to] leži — 15 bi mi] bi — 20 Z kim — 23, 31 dnlali na] delali — 26 najde tam] najde — 27 ternjiče — 28 venčali] koronili — 30] Kaj bo Jezoš 1. m. presto 32] Saj nam je jezoš nič v rodi ne. — Prepis v VO. ŽIV. 9 se od tega na¬ posled omenjenega loči v tem: 1, g širokem — 4 do — 6, 14, 22 prestd — 8 rodbine (pozneje popravljeno v: rodbina) — 17 širokem (pozneje popravljeno v: širokom) — 23 drobno — 25 širokim — 29 le na] le — 30 lehko m. prestd, 666 IV. Pesmi pobožne. I. 6423. Kaj te cvekece kovajo, S kimi do Jezoša na križ perbijali, »Le delajte, le delajte na tenko, drobnč, Kaj de nam Jezoš leži to mantro presto!« 15 »»Zakaj bi mi delali na tenko, drobnč, Da nam je Jezoš nič rodbina ne!«« Marija po širckom poli grč, Ona mi najde pajbiče tri, Ki mi to šibjiče režejo, 20 S kimi do mi Jezoša bičiivali. »Le delajte, le delajte na tenko, drobnč, Kaj de nam Jezoš leži mantro presto!« »»Zakaj bi mi delali na tenko, drobno, Saj nam je Jezoš nič rodbina ne!«« 25 Marija po širokom poli gre, Ona mi najde tam dekliče tri, Ki nam to trnjiče spletajo, Kaj do ž njim Jezoša venčali. »Le delajte, le delajte na tenko, drobno, 30 Da bo nam Jezoš leži mantro presto!« »»Zakaj bi mi delali na tenko, drobno, Ki nam Jezoš nič rodbina ne!«« 6423. (Od Frama.) Leži mi, leži poljiče, Prek polja leži cestica, Po cesti mi gresta užarja dva. »Kam pa mi poideta, vidva užarja dva? 5 »»Mija grema v mčsto Jeruzalem.«« »Kaj mi bQta tam dčlala?« »»Vervi bQma pletla za Kristusa.«« »Ne pletite, ne pletite preostrih, Da jih moj Jezus leže terpčl bQ.« io »»Jezus neima brata ne sestre, Tude nama nijedna žlahta ni.«« Po cesti mi grčsta tesarja dva, Srečala ju je Marija. »Kam pa poidete, vija tesarja dva?« 13 »»Mija gr^ma v mčsto Jeruzalem.«« »Kaj bQta vidva tam delala?« »»Križ bQma dčlala za Kristusa.«« »Ne dčlajta, ne dčlajta pretežkega, 6423. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 22. IV. Pesmi pobožne. I. 6424. 667 Da ga leže moj Jezus nosil bQ.« 20 »»Jezus neima brata ne sestre, Tudi nama žlahta ni.«« Po cesti mi gresta žrebljarja dva, Srečala ju je Marija. »Kam pa mi gresta, žrebljarja dva?« 25 »»Midva grema v mčsto Jeruzalem.«« »Kaj bota, vija tan dčlala?« »»Žreblje ’ma delala za Kristusa.«« »Ne dšlajta, ne dčlajta pretumpastih, Da moj Jezus leže preterpel bQ.« 30 »»Jezus neima brata ne sestre, Tudi nama žlahta ni.«« Po cesti mi gresta metlarja dva, Srečala ju je Marija. »Kam pa mi gresta, metlarja dva?« 35 »»Mija grema v mčsto Jeruzalem.«« »Kaj bQta, vidva tam dčlala?« »»Metle bq>ma dčlala za Kristusa.«« »Ne dčlajta, ne dčlajta prevelikih, Da jih leže Jezus moj terpčl bQ.« 40 »»Jezus neima brata ne sestre, Tudi nama žlahta ni.«« Po cesti mi gresta remenarja dva, Srečala ju je Marija, »Kam pa mi poideta, remenarja dva?« 45 »»Midva grema v mčsto Jeruzalem.«« »Kaj bQta vidva tan dčlala?« »»Biče bQma delala za Kristusa.«« »Ne delajte, ne dčlajte uzlov gor, Da jih leže moj Jezus terpčl bQ.« 50 »»Jezus neima brata ne sestre, Tudč nama žlahta ni.«« 6424. (Iz Št. Jurija na južni železnici.) Marija po polji romala, Srečala je, srečala Cimermane tri: »Kaj delate, kaj delate, vi Cimermani tri?« »»Mi delamo in tešemo križ Jezusi.«« 5 »Le delajte, le delajte prav tenko in drobno, Da Jezusova martra polajšana bo!« 6424. Zapisala Zinka Kavčičeva. Iz njenega rokopisa. 668 IV. Pesmi pobožne. I. 6425. Marija je po polji romala, Srečala je, srečala žreblarje tam tri: »Kaj delate, kaj delate, žreblarji vi tri?« 10 »»Mi delamo in delamo žreblje Jezusi.«« »Le delajte, le delajte tenko in drobno, Da Jezusova martra polajšana bo!« Marija je po polji romala, Srečala je, srečala pletarje tam tri: 15 »Kaj delate, kaj delate, pletarji vi tri?« »»Mi delamo in pletemo krono Jezusi.«« »Le delajte, le delajte tenko in drobno, Da Jezusova martra polajšana bo!« Marija je po polji romala, 20 Srečala je, srečala šribarje tam tri: »Kaj delate, kaj delate, šribarji vi tri?« »»Mi delamo in pišemo pismo Jezusi.«« »Le delajte, le delajte tenko in drobno, Da Jezusova martra polajšana bo!« 6425. (Iz Motnika.) Marija je po polji romala, Srečala sta jo dva Žnidarja. »Kaj delata, kaj šivata, O Žnidarja vidva?« 5 »»N’dva delava, n’dva šivava Oj sukno za Jezusa.«« »Le delejta, le šivejta Natanko in drobno, Saj Jezusov trpljenje 10 Polajšano b6!« Marija je po polji romala, Srečala sta jo dva Šuštarja. »Kaj delata, kaj šivata, Oj Šuštarja vidva?« 15 »»N’dva delava, n’dva šivava Oj šolne za Jezusa.«« »Le delejta, le šivejta Natanko in drobno, Saj Jezusov trpljenje 20 Polajšano bo!« Marija je po polji romala, Srečale so jo dve moškrice. »Kaj delata, kaj šivata, Oj moškrice vedve?« 25 »»N’dve delave, n’dve šivave Srajco za Jezusa.«« »Le delejta, le šivejta Natanko in drobno, Saj Jezusov trpljenje 30 Polajšano bo!« Marija je po polji romala, Srečale so jo dve štrikarce. »Kaj delata, kaj štrikata, Oj štrikarce vedve?« 35 »»N’dvedelava,n’dveštrikave Štunfe za Jezusa.«« »Le delejta, le štrikejta Natanko in drobno, Saj Jezusov trpljenje 40 Polajšano bo!« 6425. Zapisal Gašpar Križnik 7. septembra 1889. — Iz njegovega roko¬ pisa, poslanega 1901. leta. IV. Pesmi pobožne. I. 6426. 669 Marija je po polji romala, Srečala sta jo dva kovača. »Kaj delata, kaj kujeta, Oj kovača vidva?« 45 »»N’dva delava, n’dva kujeva Žeblje za Jezusa.«« »Le delejta, le kuvejta Natanko in drobno. Saj Jezusov trpljenje 50 Polajšano bo!« Marija je po polji romala, Srečala sta jo dva pletarja. »Kaj delata, kaj pleteta, Oj pletarja vidva?« 55 »»N’dva delava, n’dvapleteva Krono za Jezusa.«« »Le delejta, le pletita Natanko in drobno, Saj Jezusov trpljenje 60 Polajšano bo!« Marija je po polji romala, Srečala sta jo dva tesarja. »Kaj delata, kaj tešeta, Oj tesarja vidva?« 65 »»N’dva delava, n’dva teševa Oj križ za Jezusa.«« »Le delejta, le tešita Natanko in drobno, Saj Jezusov trpljenje 70 Polajšano bo!« Marija je po polji romala, Srečala sta jo dva tišlarja. »Kaj delata, kaj oblata, Oj tišlarja vidva?« 75 »»N‘dva delava, n’dva oblava Oj križ za Jezusa.«« »Le delejta, le oblejta Natanko in drobno, Saj Jezusov trpljenje 80Polajšano bo!« 6426. (Iz Ihana.) Marija ja popot'vava, Popot’vava lipo, Ja srečava dva Šuštarja, Jih prašava toko: 5 »Kaj devata, kaj šivata, Oj Šuštarja vidva!« »»N’dva devava, n’dvašivava Škorne za Jižiša.«« »Le devita, le šivita 10 Natančna, jn drobnd, De Jižušu trplejne Polajšani bo!« Marija ja popt’vava, Popot’vava lipo, 15 Ja srečava dva Žnidarja, Jih prašava toko: »Kaj devata, kaj šivata, Oj Žnidarja vidva?« »»N’dva devava, n’dvašivava 20 Sukno za Jižiša.«« »Le devita, le šivita Natančna jn drobno, De Jižušu trplejne Polajšani bo!« 25 Marija ja popot’vava, Popot’vava lipo, Ja srečava dva goltnarja, Jih prašava toko: »Kaj devata, kaj spletata, 30 Oj goltnarja vidva?« »»N’dva devava, n’dva sple¬ tava Krono za Jižiša.«« »Le devita, le spletita 35 Natančni jn drobno, De Jižušu trplejne Polajšano bo!« Marija je popot’vava, Popofvava lipo, 6426. Zapisal Anton Breznik; pela Lovrenčevka. — Iz Breznikove zbirke II. št. 61. Jižušu je adjektiv = Ježuševo; dativ bi se glasil Jižiši. 670 IV. Pesmi pobožne. I. 6427. Ja srečava dva kovača, 40 Jih prašava toko : »Kaj devata, kaj kujata, Oj kovača vidva V« » »N’dva devava, n’dvakujiva Žible za Jižiša.«« 45 »Le devita, le kujta Natančni jn drobno, Da Jižušu trplejne Polajšani bo!« Marija ja popot’vava, 50 Popot’vava lipo, Ja srečava dva štrikarja, Jih prašava toko: »Kaj devata, kaj spletata, Oj štrikarja vidva?« 55»»N’dva devava, n’dva sple¬ tava Vrvi za Jižiša.«« »Le devita, le spletita Natančni jn drobno, De Jižušu trplejne 6oPolajšani bo!« Marija ja popot‘vava, Popot’vava lipo: Ja srečava dva cimprmana, Jih prašava toko: 65 »Kaj devata, kaj cimprata, Oj cimprmana v’dva?« »»N’dva devava, n’dva cim- prava Križ za Jižiša.«« »Le devita, le cimprita 70 Natančni jn drobno, De Ježušu trplejnu Polajšani bo!« 6427. (Iz predvorske fare.) Redakcija I. Marija je po pdlji šwa, Srečovva je cimprmana dva. »Kam pa grestd, cimprma¬ na ?« »»Mi dva greva v Jeruza¬ lem.«« 5 »Kaj bota gori devvovva?« »»Ježši va križ narejovva.«« »Na dčvvejta preteščiga, De v’ Ježiš woži nosu ga.« » »Namd pa mar na bo to nič, ioNamd ni Ježiš žvvahta nič: Von nima bratov, sestr nič, Jm tudi druje žwahte nič.«« Marija je po polji šwa, Srečovva je žibljdrja dva. 15 »Kam pa gresta, žlbljarja dva?« »»Mi dva grevd v Jerdza- lem.«« »Kaj bota gori dčvvova?« »»Ježši va žiblje kovavva.«« »Na kujta mo pretdmpastih, 20 De Ježiš woži trpu bo.« »»Namd pa mar na bo to nič, Namd ni Ježiš žvvahta nič: Von nima bratov, sčstr nič, Jm tudi druje žvvahte nič.«« 25 Marija je po polji šwa, Srečovva je krondrja dva. »Kam pa grestd, kronarja dva?« »»Mi dva greva v Jeruza¬ lem.«« »Kaj bota gori dčvvova?« 30 » »Ježši va krono splčtovva.«« »Na splčtejta je pretrdd, De Ježiš woži trpu bo.« » »Namd pa mar na bo to nič, Namd ni žvvahta Ježiš nič: 6427. Zapisal Mat. Valjavec. — Redakcija I. je iz » Kresa « IV. 236 do 237, redakcija II. (v knjižni slovenščini) pa iz Valjavčevega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič; v nji manjka tretje kitice. IV. Pesmi pobožne, f. 6428. 671 35 Von nima bratov, sestr nič, Jm tudi druje žwahte nič.«« Marija je po polji šwa, Srečowa je štrikarja dva. »Kam pa grestš., štrikarja dva?« 40 »»Mi dvš. grevh v Jeruza¬ lem.«« »Kaj bota gori dewova?« » » Ježši va štriče spletovva.« « »Na spletejta jih pretrdo. De Ježiš woži trpu bo.« 45 »»Namš. pa tega mar ni nič, Namit ni Ježiš žwahta nič: Von nima bratov, sestr nič, Jm tudi druje žwahte nič.« « Redakcija II. Marija je popotvala, Je srečala tesarja dva. »Kam pa gresta, tesarja dva?« » »Midva greva vjeruzalem.« « 5 »Kaj bosta gori delala?« »»Jezusu križ narejala.«« »Ne delajta pretežkiga, Da Jezus lož’ ponese ga.« »»Midva ne bova pazila. 10 Nama ni Jezus žlahta nič: On nima bratov, sester nič, In tudi druge žlahte nič.«« Marija je popotvala, Je srečala žebljarja dva: 15 »Kam pa gresta, žebljarja dva ?« » »Midva greva vjeruzalem.« « »Kaj bota gori delala?« »»Ježšu žeblje narejala.«« »Ne delajta pretumpastih, 20 De Jezus lože trpel bo.« »»Midva ne bova pazila, Nama ni Jezus žlahta nič: On nima bratov, sester nič, In tudi druge žlahte nič.«« 25 Marija je popotvala, Je srečala vrvarja dva. »Kam pagresta, vrvarja dva?« »»Midva greva v Jeruza¬ lem.«« »Kaj bota gori delala?« 30 »»Jezusu vrve spletala.«« »Ne spletajta jih pretrdo, Da Jezus iože trpel bo.« »»Midva ne bova pazila, Jezus nama ni v žlahti nič : 35 On nima bratov, sester nič, In tudi druge žlahte nič.«« 6428. (Iz Višnje gore.) Marija je po polju rajžala, Marija je po polju rajžala, Tamkaj je srečala cimper- Tamkaj je srečala zalarje tri. mane tri. »Oj zalarji, kaj tukaj delate?« »Oj Cimpermani, kaj tukaj 10 »»Za Jezusa mi štrike ple- delate?« temo.«« »»Za Jezusa mi križ nare- »La delajte natanko in drob- jamo.«« no, 5 »Le delajte natanko in drobno, Da Jezusov’ trpljenje ložje Da Jezusov’trpljenje ložje bo.« bo.« 6428. Zapisal Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke I. št. 2g. 672 IV. Pesmi pobožne. I. 6429, 6430. Marija je po polju rajžala, Tamkaj je srečala kovače tri. 15 »Oj kovači, kaj tukaj delate?« » »Za Jezusa mi cveke delamo.« « »Le delajte natanko in drob¬ no, Da Jezusov’ trpljenje ložje bo.« 6429. (Iz Podzemlja.) Marija rajža ino gre Po tem zelenem travniku. Sestala je sekača dva: »Oh, kam gresta sekača dva?« 5 »»Mi gremo gor v Jeruzalem, Mi gremo križa sekati.«« »Oh, prosim vas, sekača dva, Nikarta mu pretežkega, Da Jezus laže trpel bo!« 10 »»Komu se Jezus smilil bo, Ker nima brata ne sestre, Ne druge žlahte obene!«« Marija rajža ino gre Po tem zelenem travniku. 15 Sestala je kovača dva: »Oh, kam gresta, kovača dva ?« »»Mi gremo gor v Jeruzalem, Mi gremo čavlje delati.«« »Oh, prosim vas, kovača dva, 20 Nikarta mu prevelikih, Da Jezus laže trpel bo.« »»Komu se Jezus smilil bo, Ker nima brata ne sestre, Ne druge žlahte obene!«« 6430. (Z Oblok in Po cest’ pa rajža Marija, Srečala je tišlerja dva. »Kam pa gresta, tišlerja dva?« »»Midva greva v mesto Je¬ ruzalem 5 Jezusu križ narejati.«« »Če ga mu bosta ravnala, Pretežkega mu ne ravnajta, Da ga Jezus ložej nosil bo.« »»Nama šepa Jezus nič smilil ne bo, 10 Saj nama nič v žlahti ni: Vsak človek svojo žlahto m a, Midva z Jezusom je nima¬ va. « « Po cest’ pa rajža Marija, Srečala je štrikarja dva. 15 »Kam pa gresta, štrikarja dva ?« iz Cerkna.) »»Midva greva v mesto Je- nizalem Jezusu štrike spletati.«« »Če mu jih bosta spletala, Pretrdih mu ne spletajta, 20 Da jih Jezus ložej terpel bo.« »»Nama sa pa Jezus nič smilil ne bo, Saj nama nič v žlahti ni: Vsak človek svojo žlahto ma, Midvazjezusomje nimava.«« 25 Po cest’ pa rajža Marija, Srečala je kovača dva. »Kam pa gresta, kovača dva?« »»Midva greva v mesto Je¬ ruzalem Jezusu žeblje narejati.«« 30 »Če mu jih bosta ravnala, Pretumpastih mu ne ravnajta, 6429. Zapisal Janko Barle. — Iz » Slov. Večernic « XLV. 112. 6430. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegovega rokopisa. Verz 1., 2., 3., 5., 8-, 10., 12. vsake stroje se v petju ponavlja (b 2.da; verz 6. in n. poje a 7. in 12. prvič b i.ma; v finalu 37 a, 37 prvič b i.rna, drugič b 2. da). IV. Pesmi pobožne. I. 6431, 6432. 673 Da jih Jezus ložej terpel bo.« » »Nama se pa Jezus nič smilil ne bo, Saj nama nič v žlahti ni: 35 Vsak človek svojo žlahto ma, Midva z Jezusom je nimava.« « (Finale.) Visoke nebesa, ti večni Bog) Pomagaj nam v ti nadlog! Jezusu delajo križ, vrvi in žreblje. 6431. (Iz Velike Loke Po cel’mu mestu že vse spi, Samo pri tišlarju luč gori. Kaj pa tam delajo ? Za Jezusa križ narejajo. 5 Križaj ga, križaj ga, Vsmiljenga Jezusa! Po cel’mu mestu že vse spi, Samo pri zalarju luč gori. Kaj pa tam delajo? pri Trebnjem.) 10 Za Jezusa štrike narejajo. Križaj ga, križaj ga, Vsmiijenga Jezusa ! Po cel’mu mestu že vse spi, Samo pri kovaču luč gori! 15 Kaj pa tam delajo? Za Jezusa žeble narejajo. Križaj ga, križaj ga, Vsmiljenga Jezusa! Jezusova oprava ob trpljenju. 6432. (Od Frama.) Marija je Jezusa srččala Na srčdi raja svetega. Ona ga je uprašala, Kakove bq on škornice imčl 5 Na svoji sv^ti hohceti. »Jaz bQm pak take škornice imčl, Da bQm do gležni v kervi stal: Jaz bi stal ali bi nehal, Ali pak za grešnike bq>m prestal!« 10 Kri pred njim, kri za njim, Jezus je všmdar Marijin sin. Marija je Jezusa srččala Na srčdi raja svetega. Ona ga je uprašala: 15 »Kakove bq>š li štunfece imčl Na svoji sv^ti hohceti?« »»Jaz pak bQm take štunfece imčl, Da bQm do kolena v kervi stal: Jaz bi stal, ali bi nehal, 20 Ali pak za grčšnike bQm vse prestal!«« 6431. Zapisal M. Rodš. — Iz njegove zbirke IX. št. 84. 6432. Zapisal O. Caf; pela N. B(jbnica. — Iz CO. III. 1. 43 674 IV. Pesmi pobožne. I. 6433. Kri pred njim, kri za njim, Jezus je včmdar Marijin sin. Marija je Jezusa srečala Na srčdi raja svetega. 25 Ona ga je uprašala: »Kakove hlačice bq>š ti imel Na svoji sv§ti hohceti?« »»Jaz bQm pak take hlačece imčl, Da bom do pasa v kčrvi stal: 30 Jaz bi stal, ali bi nehal, Ali pak za grčšnike bom vse prestal!«« Kri pred njim, kri za njim, Jezus je vemdar Marijin sin. Marija je Jezusa srečala 35 Na srčdi raja svetega. Ona ga je uprašala: »Kakovq> srajcQ bQš ti imel Na svoji sveti hohceti?« »»Jaz bQm pak tal žent&n biv? »Take hvače sam jast imu: Do pasd sam biv krviv!« Kakšno srajco s’ pa ti imu, 10 Tdkrat, ki sa ženan biv? »Tako srajco sam jast imu: Do vratu sam biv krvav!« Kakšno krono s’ pa ti imu, Tikat, ka sa žčnan biv? 15 »Tako krono sam jast imu: Vas po gvav’ sam biv krvav!« 6435 - (Od F Še le, Jezus, pojdi z nami Taj na goro visoko, Še le tam ti bqmo (dali) Šolnice po judovsko. 5 »Še le jaz jih ne bom nosil, Notre je pregrenka smčrt: Čem rajši smčrt storiti, Sveto rešnjo kri preliti, Vse zavoljo grčšnikov.« Tako se poje (v v. 4.) dalje še: 1 ima.) 10 Še le, Jezus, pojdi z nami Taj na goro visoko, Še le tam ti bcjmo (dali) Štunfece po judovsko. »Še le jaz jih ne bom nosil, 15 Notre je pregrenka smčrt: Čem rajši smčrt storiti, Sveto rešnjo kri preliti, Vse zavoljo grčšnikov.« ičice, srajcQ, kap'CQ in suknicQ. 6434. Zapisal Anton Breznik; povedala Štučkova Neža. — Iz Brez¬ nikove zbirke III št. 55. 6435. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 44. 43 * 676 IV. Pesmi pobožne. I. 6436, 6437. Judinje zmerjajo Marijo. 6436. (Iz Bukovice.) Še en angel k Mariji prleti, Marija je žalostna, gra na- prej, Je sračala prvu Judinju. Marija še Jud’nji odgovori: 5 »Al’ seju doma vaši možje?« »»K’ bi ti na pridna žena b’la, Po naših možeh bi ne pra- šala!«« Marija je žalostna, gra na¬ prej, Je sračala drugu Judinju. 10 Marija še Jud'nji odgovori: »Al’ seju doma vaši možje?« »»K’ bi ti na pridna žena b’la, Po naših možeh bi ne pra- šala!« « Marija je žalostna, gra na- P re j > 15 Je sračalu dieklu judousku. Marija še diekli odgovori: »Al’seju doma vaši možje?« Diekla Mariji odgovori: »Naših možov jih ni doma, 20 So šli nu detece loviti: Še snoči se je vlovili, Nu jutre je boju gajžljali!«« Marijaje žalostna, gra naprej. Je nejšla svojga Sinka 25 Gori na križu pribitega. Marija še Jud’m odgovori: »Uzemite tega moža dole, Pribite tu Ženu gore!« Jezus Jud’m odgovori: 30 »»Uzemite tu Ženu spod križa, Kjer mi težej stri, Ku moja britka martra!«« »Dozdej sem bla mati tvoja, Zdej sem postala na žena, ku na druga.« 35 »»Jest bi vam rieku : ,Mati moja* Ma bi vam se srčice trgalo, Ku usaki ljubi materi Po svojem ljubem deteti, Še bolj po usmiljenem Je- zuši!«« Devojka m Jud. 6437 - (Iz Gorjan v ziljski dolini. [ O dlo Devojka zgoda vstajaua, Bog nam pomagaj In sveto rešnje teuo! V frišnej vodici umivaua, 5 V bjelej plenici vbrisaua, Šua je na široko razpotje. ek.] Srenčou jo je černi Jud: »Kam greš, kam greš, de¬ vojka ti?« Jes gren na široko razpotje : 6 43 * * * 6 - Zapisal Jožef Cejan; pravila Beta Kolačarica. — Iz Cejanove zbirke IH št. 38. Glede konca primerjaj spodaj naslov »Jezusovo trpljenje « v oddelku » Molitvice «. 6 437 - Zapisal M. Majar. — Iz njegovega » Slavjana « /§75, n z opomnjo, da se poje pri procesiji na dan sv. rešnjega Telesa, in glede besede devojka: » K Sloveniji to slovo m navadno krome v toj pesmi*, glede besede plenica pa *ne~ kteri govore facanetelj«. IV. Pesmi pobožne. I. 6438, 6439. 677 Jezus nese križ na Kalvarijo in se da križati. 6438. (Koroška.) Vsi ljudi sprepevlajmo Oj le pesem žalostno: Od Marije in Jezusa In od bridke martre nja. 5 Kako je bila žalostna Mati božja Marija, K’je zbarala od Jezusa, Da so Judi vjeli ga. Je v Jeruzalem prišla, 10 Tam je Jezusa najšla: Med množico judovsko So ga ’meli med sebo. Marija tamo obstoji, Vstraši se, da omedli, 15 Ko tamo vidi Jezusa S štrikami zvezanega. Jezus smerti je črez dan, Zasramovan in vun pelan Z mesta jeruzalemskega 20 Na goro Kalvarijo. Jezus težki križ nesč, Srečata z Marijo se, Se vstraši, da se sprebledi, Jezus v pervej podobi ni. 25 Jezus je na križ razdjan, Je nevsmileno vmorjan: Kako strašno in grozno Križajo božja Sinu! Pa še vendar prosil je 30 Za sovražnike svoje: »Oče, odpusti jim te greh, Oh vsmili se njih vsih!« Na nebu čuda se godi, Oj poglejte, grešniki: 35 Sonce merči, luna temni, Martro božji Sin terpi. Pod križem Marija kleči, Vstraši se, da omedli, Ko tamo vidi Jezusa 40 Že na križi mertvega. Marija gre zpod križa preč, Ne. vidi svojga sinka; več: »Se vsmili tavžentkrat Bogu, Da sim dočakala vse tu!« Kristijani, pritecite, poglejte Jezusa! 6439 - (Iz ziljske doline.) Kristijani, pertečite In poglejte Jezusa! Prav k serci si vzemite Našega zveličarja: 5 Kako pade na svoj obraz In veliko terpi za nas, Nevsmileno na tla pobit, Ves je s kervjo oblit. 6438. Zapisal Mat. Majar. — Iz CP. 66—68, kjer je omenjeno, da se poje v Rožeku in v Radiščah, pa tildi na Kranjskem pri Sv. Joštu in na Krasu v Kostanjevici in Devinu. Prepis Majarjev v MR. 387—388 se loči v tem: 1 sprepevljajmo — 2 pesen — 18 peljan — 19 Iz mesta — 22 s — 23 spre- blgdi — 31 greh — 32 vseh — 33 čudo — 34 grešniki — 44 . . . sem to. 6439. Zapisal Mat. Majar. — Iz CP. 71. Majarjev prepis v MR. 351 se loči v tem: 2, 16 Ježša — 3 Prov — 6 terpi — 7 Nevsmilana . . tle — 9 glave — 10, 21 Ježiš — 12 podjal — 13, 14 stčril . . greh — 15 grešna — 17 luna — 18] Tudej z Ježišam terpi — 20 zemla — 22, 23 blo — 24] Per Bogi večnamu — 26 prov — 27 Keder . . ločila — 28 grešnega. Narodnost pesmi je sumljiva. 678 IV. Pesmi pobožne. I. 6440. Od nog noter do glave 10 Je Jezus povhen ran. Na njemu ni kože zdrave, Da bi en perst podjal. To je storil le greh moj, To je storil le greh tvoj: 15 Tvoja grešna hudoba Tako križa Jezusa. Sonce in luna merčf, Tudi s Jezusam terpi. Močno ga obžalujeta 20 Nebo in zemlja. Jezus, oh ne perpusti, Da bi to zgubleno blo, Da bi to zgubleno blo Pri Bogu večnemu. 25 Tvoja predraga kri, Mojo dušo prav omi, Kadar se bode ločila Od telesa grešnega. Jezus križan. 6440. (Koroška iz Radišč.) Poglejmo vsi ljudi, Velik čudež se godi: Na hribi Kalvariji Oh kaj delajo ljudi! 5 Tamkej en križ stoji, En človek na njem visi, Ternovo krono ima: Prašajmo, kdo je le ta? Oj grešnik, al ne veš, 10 Da je sam Jezus z nebes, Sin očeta nebeškega, Ki terpi za grešnika? Poglejte, grešniki, Kaj Jezus za nas terpi: 15 Obraz ma ves zapluvan, Gvantec z njega pobran. Grešnik, poglej na nja obraz, Kaj je terpel on za nas, Ker nima kože ne mesa, 20 Glej, kaj ena duša velja! Njegova smertna postelca Je tram križa težkega, Njegova pa zaglavšnica Je bla nja desna ramica. 25 Sdaj iz križa gOvori Sedem svetih besedi, Dušo Bogu izroči, Za nas smert terpi. Jezus bode skorej vmerl, 30 Oči svoje je že zaperl, Grešnik, daj njemu solze, Da bo ložej vmerl za te! Strila se je že tema, Stresla se je vsa zemlja: 35 Žalujte vse stvari, Jezus dušo pusti! 6440. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz CP. 6g — jo, kjer je omenjeno, da se poje tudi pn Svetem Joštu in v Ribnici na Kranjskem, pa v Nemškem Rutu in v Kostanjevici na Goriškem. Zadnja verza vsake stroje se ponavljata. Ma¬ jarjev prepis v MR. j8g se loči v tem: 4 delajo — 8 leta — 9 grešnik . . veš — 10 iz — 12 grešnika — 13 grčšniki — 17 Grešnik — 19 nema — 21 po- steljca — 26 besedi — 32 tč. — Zapis Janeza Kokošarja z Oblok se loči v tem, ne glede na naglasna znamenja: 1, 4 ljudje — 3 Na hrib Kalovarijo — 5 Tamkaj — 8 kdo] ga, kedo — 8 le ta] ta — 16 Gvantič — 21 postelja — 23 zaglavnica — 33 je že] je. — Druga varijanta v Kokošarjevi zbirki tudi z Obtok se loči od ravnokar navedenega zapisa v tem: i, 4] Pojmo, poglejmo mi * En čudež se god 1 , * Na hrib Kalvarijo, * Kaj tam gori gledajo. — 5 Tamkaj] Tan gori — 9 O grešnik, al] Človek, al ti — 10 je sam] je — 13—20] Človek, p glej ga v obraz. * Kaj on terpi za nas: * V obraz je zapluvan, * Gvantič od njega pobran, * Grešnik, poglej na stran, * Poglej mu desno stran: * Vun teče voda ’n kri, * To nam k ljubezni stri! — 36 Jezus] Zdaj Bog. IV. Pesmi pobožne. I. 6441, 6442, 6443. 679 6441. (Iz ribniške doline.) Pojmo, poglejmo, kaj tam gori delajo, Tam gor en križ stoji, En človek na njem visi, Vprašajmo, kdo je to? 5 Oj človek, kaj ne veš, Da Jezus je z nebes, Sin očeta nebeškega Ki trpi za grešnika! Ves je že zasramovan, 10 Gvant je ž njega dol pobran, Nima kože, ne mesa; Oh, kaj duša ga velja! Vekšenco ima pod glavo, Zbito vso desno ramo; 15 Jezus naš bo kmalu vmrl, Doli je oči zaprl. Strila se je temš., Stresnila se je zemlja, Škale pokajo, 20 Žene jokajo. Grobovi se odpirajo, Živi na tla padajo, Mrtvi gori vstajajo, Tički v lufti ne letajo, 25 Ribce v vodi ne plavajo, Od te velike žalosti, K’je Jezus na križu vmrl! Vse stvari žalujejo za Jezusa 6442. (Od Frama.) Le sem, moj grešnik, pridi Poglej na Jezusa, Boš videl grešnik ti, Kaj Jezus za te terpi. 5 Za nas, za našo voljo Je s ternjem kronan bil, Njegove roke, noge Z žreblji prebodene. Pa jegova sveta stran 10 Je s sulico prebodena. Jegovo sveto lice, O grešnik, le poglej: Na jegovem svetem lici Nijedne podobe ni._ 15 O le grešnik in grešnica, Le pokoro delajta, Vija sama dobro vesta, Da umreti morata. Mesec ino solnce sta dva, 20 Onija ne bota svetila, Pa vse stvari na zemlji Žalujejo za Jezusa. O le Jezus, daj ti nam Enkrat prebivat tam, 25 Le s teboj se razveseliti V nebesih vekomaj! 6443 ' (Od Frama.) Le pojdimo, le pojdimo, grešnik, Jegove bridke muke, Pojdimo gledat Jezusa, Jegovih p$t kervavih ran! 6441. Zapisal Ant. Zobec. — Iz njegovega rokopisa L št. 14. Glede'konca primerjaj spodaj * molitvice*; vekšenca = vanjkušnica = Wangekissen. 6442. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CU. IV. 4. 6443. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO III. 4g. 680 IV. Pesmi pobožne. I. 6444. 5 Jegove svete noge Sq uže na križ pribite, No jegove sv§te rQke So na križ razpete, No le jegova sveta glava 10 S ternom je kronana. Jegove sv^te oči Sq uže polne vse kervi. No jegova desna stran S sulicQ prebodena. 15 Solnce m^sec ta dva, Ker n§ bcjta v§č svetila, Ker uže vsaka stvar žaluje Za svojega Jezusa! Kako pojde Jezus s križa, ko je že na pol mrtev! 6444. (Gorenjska.) Judje so Jezusa ujeli, Preterdo ga zvežejo, Gor na križ so ga razpeli, Roke noge perbijejo. 5 Jezus ja na križu visu, On ja visu felko nah, Marija pod križam stala Žalostna, objokana. Ona je bla omedlela, 10 Kir je preveč mislila, Kako bi mogla k njemo priti, De b ga bila obrisala. Toko je rekla Marija: »Ljubeznivi sinek moj, 15 Stopi dol iz križa k meni, Sej že umerješ nocoj!« Toko so Judje rekli: »Žena, al verjameš to, De b on mogu s križa k tebi, 20 Kir že bo skorej mertou?« Toko ja Jezus reku, Ljubi Jezus usmileni: »Malo zaspi moje truplo, Duša po zmerej živi! Vi pa bote enkrat umarli, 25 Na bote več živeli, Al enkrat tamkej per sodbi Bote vi vidili, Kirga ste vi križali 30 Al koga ste umorili; Močno se bote kesali, Grozno bote grimali. Ali use vaše kesajne, To bo vam use zastoj n : 35 Martre ino preklinuvajne, To bote imel za Ion. Vagen vas bo peku Noter u muzgu do kosti, Hodiči bodo u vas vlivali 40 Žjapu no druge reči. Ti brumni bodo veseli, Vi pa bote žalostni, Angelci bodo lepo peli, Ino bodo trobentali. 45 Marija bo tud vesela, Kir jo bo častilo use, Kir bo tolkan duš dobila, Vi bote pa ferdamani.« Grešniki, sem tecite 50 Pod leta križ Jezusou, In za gnado ga prosite, Dokler jo še zadobte. Jezus je na križu umeru, On je umaru ure tri, 55 De ni blo nobene kaple V njemu svete rešne krvi. 6444. 7 .apisal Franč. Kržan. — Iz njegove zbirke IX. 2?. felko iz n. vollig; žjapu = žveplo. IV. Pesmi pobožne. I. 6445, 6446, 6447. 681 To so ble zadne besede, Svetih sedem besedi, K jih ja Jezus na križ govoru, 60 Potem pa dušo pusti. Svojo mater ja on izroču Luhmo svetmo Janezu, Svojo dušo perporočou Bogu očetu samimo! Amen. 6445 - (Iz okolice škocjanske na Dolenjskem.) Judje so Jezusa vjeli, Prav trdo ga zvežejo, Prav trdo so ga zvezali, Gor na križ ga pribijali. 5 Jezus je na križ umiral, Oj umiral ure tri, Da ni bilo nobene kaplje Njegove svete krvi. Marija je pod križem stala 10 Žalostna, objokana, Prav: »Moj sin stopi s križa doli, Da te bom obrisala!« Judje so Mariji rekli: »Žena, al’ ti verješ to, 15 Da b’ tvoj sin s križa stopil, Ki je že na pol mrtov ?« Jezus je pa odgovoril : »»Jaz nisem na pol mrtov, Moje truplo bo zaspalo, 20 Duša pa večno živi! Vi bote tudi enkrat umrli, Pa ne bote več živi, Kakor enkrat tam pri sodbi Se bomo zopet vidili!« « 25 Marija je pa prav vesela, Ker jo bo častilo vse, Ker je tolikanj duš dobila, Jezus je trpel za vse. 6446. (Iz ribniške doline.) Judje so Jezusa vjeli, Pretrdno ga zvežejo, Pretrdno so ga zvezali, Na križ ga vlečejo. 5 Marija je pod križem stala Žalostna, objokana: Marija tako rekla: »Da b’ Jezus s križa šel, Da b’ pot obrisala!« 10 Judje so tako djali: »Kako bo Jezus s križa šel, Kako pojde Jezus s križa, K’ je že na pol mrtev!« Jezus jim je odgovoril: 15 »Jaz nisem na pol mrtev, Moje truplo je zaspilo, Moja duša še živi. Vi pa Judje, k’ boste umerli, In ne boste več živi: 20 Enkrat se bomo še vidTi Tam pri sodbi božji vsi!« 6447. (Iz Št. Lovrenca ob Timenici na Dolenjskem.) Judje so Jezusa vjeli, Prav trdo so ga zvezali, Prav trdo ga zvežejo, Gor na križ ga denejo. 6445. Zapisal Ant Zorec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 6446. Zapisal Anton Zobec. — Iz njegove zbirke I. št. j. 6447. Zapisal Ivan Šašelj; povedala Frančiška Lavrič. — h Šašljevega rokopisa, kjer se od iste pevke nahaja še drugi zapis, ki se loči od zgoranjega 682 IV. Pesmi pobožne. I. 6448, 6449. 5 Jezusa so na križ pribili, Ko je ura b’la devet, Ker je bil na svetem križu Ljubi Jezus naš razpet. Marija je pod križem stala 10 Žalostna, objokana: »Moj sin, stopi s križa doli, Da te bom obrisala!« Judje so pa vsi zaupili: »Žena, kaj ti misliš to, 15 Da b’ tvoj sin iz križa mogel, Ko je že na pol mrtev!« Jezus je pa spregovoril: »Judje, obstopite me, Moje truplo je že trudno, 20 S križa izsnemite me!« Jezus je na križ umiral, Ko je bila ura tri, Ker ni b'lo nobene kaplje Njegove svete krvi. 25 Jezusa so s križa sneli In ga doli denejo, In njegovo sveto truplo Pa v grob položijo. 6448. (Od Frama, Pijmo, pijmo, brati, vince V imeni Jezusa! Vsej smo pili brati vince, Da smo vsi pijani bli. 5 Zdaj smo vsi, vsi zaspani, 15 Da je Jezus mimo šel: Hudi Judje so ga vjeli Ko ’niga razbojnika. Na svet križ so ga pribili 10 Za roke no za noge: 20 Marija je pod križem stala, Žalostno je jokala: »Stopi, stopi, sin, dol s križa, Da ti obrišem krvavi pot!« »»Ko ti ’m stopil dol s križa, Ko sem že ko davno vmrl! Vsej bote Judi tudi vmrli, Ne bote skoz živeli: Sam hudič vas bo napajal S samim žveplom noj smo- loj!«« 6449. (Od Frama, Zdaj smo pili bratci vince, Da smo upijanili: 10 Vsej smo vsi zaspali, Da je Jezus mimo šel. Mati božja pod križom stala Vsa žalostna no objokana: »Stopi, stopi, moj sin, s križa, Da ti obrišem kervavi pot!« 5 Hudi Judje so ga lovili Ko uže razbojnika, Na sveti križ sq ga pribili Za rq>ke no za noge. »»Ko bQm jaz stQpil s križa, Da sem uže ko davno umčrl! 15 Moje truplo je uže ko davno um žrlo, Duša pa še zdaj živi! natiska v tem: 5] Judje so Jezusa prijeli — 7 Ker] Ko — 15 iz] dol z. — Vv. 21 —24 prihajajo pred vv. 17—20. — 19 trudno] mrtvo — 20] In v grob denite me — 26 denejo] polože — 27, 28] Ker je bilo že vse mrtvo * Jezusa sveto srce. Prim. tudi št. 6282. 6448 . Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. n. 6449 . Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 121. IV. Pesmi pobožne. I. 6450, 6451, 6452. 683 Vsej bqte Judje tude umerli, Sam hudič vas bQ napajal Ne bQte skoz živčli: 20 S samim žveplom no s smoloj!« « »Premisli, ti človek, kaj Jezus trpi. 6450. (Beneška iz soseščine Loševar blizu Trčeta.) Ko bi človek ti vedeo, kaj Kristus terpi: Po celem životu ni druziga ko kri. Na glavci ma krono pa trnič bodeč, Mariji srce predira vse glih koker meč. 5 Žalostna mat božja pod križam kleči, Pa preljubi nje sinič na križi visi. Oj na križi je visou, na križi je vmerv, Pa vsem vernim dušicam nebesa odperv. Od pakla, od martre odrešu je nas, > ioHor v svete nebesa zavižov je nas. Poglej ti, človek, Kaj Jezus trpi, Na celem životu Ni druzga ko kri. 5 Na glavi 'ma krono Z dga trna bodeč, 6451. (Iz Tunjic.) Marija 'ma v src En prav ojster meč. Na križu je visu, 10 Na križu je vmru, Vsem dušam Nebo je odpru! 6452. (Iz šaleške doline.) Premisli, o človek, 5 Na glavi ma krono, Kaj Jezus trpi, In trnje bodeče, Po celem životu Mariji srce prebode Ni druzga ko kri. Glih kakor ta meč. 6450. Zapisal M. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa v V O. XVI. G. 7— 8. — Majar jo je natisnil v CP. 65 s temipremembami: 1 Da b’ č. t. vedel, k. K. terpi — 2 celim . . . druzga — 3 ternič bodeč — 4 serce . . kakor — 5 Ža¬ lostna . . . križem kleči — 6 sinič visi — 7 visel . . vmerl — 8 Vsem v.] Pa vsim vernim — 8 odperl — 9 pekla . . . odrešel — 10 Gor . . . zavižal. Napev v Majarjevih napevih k CP. Prepis Majarjev v MR. 350 se loči od natiska v tem: 1 vedil — 2 celem životi — 6 sinik — 7 visol . . . vmert — 8 Vsem včrnim . . . odperl — 9 odrešel — 10 zavižol. 6451. Zapisal Franč. Stele. — Iz Steletove zbirke I. It. 47. 6452. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. 68+ IV. Pesmi pobožne. I. 6453, 6454, 6455. Marija devica 10 Pod križem kleči, Ko njen sin božji Na križu visi. Vesela ti bQdi, Kerščanska duša, Od pekla, hudiča Si rešena: 5 Od pekla, hudiča Si rešena, Gor v svete nebesa Poklicana. Na križu je visel, Na križu je vmrl, 15 Je vernim dušicam Nebesa odprl. Premisli, o človek, Svoj žalostni stan, Da ne boš hitro 20 Od satana zapeljin. 6453 - (Od Frama.) Na križu je visel, Na križu je vmerel, 15 Skoz to nam je Jezus Nebesa odperel. Marija omedlčva, 10 Pod križem kleči, Ko njeni^ ljub sinek Na križu visi. Ko nam je Jezus Nebesa odperel, Pazi, ti grešnik, Da si jih ti ne bqš zaperčl! Kolikokrat je Jezus kri prelil. 6454 - (Od Frama.) Pčrvokrat je Jezus kri prelil, Ko je kčrvavi pot potil. Gledaj, ti duša žalostna, Ko si le ti drago plačana! 5 Nesi s srebrom, nesi z zlatom, S samo sv§tQ rešnjcjkčrvjcj: Vsmiljeni Bog, le vsmili se, Gospod! Drugokrat je Jezus kri prelil, Ko je kervavo bičan bil. 10 Tretjokrat je Jezus kri prelil, Ko je s tčrnjem kronan bil. Štčrtokrat je Jezus kri prelil, Ko je težek križ nesel. Petokrat je Jezus kri prelil, 15 Ko je na križu smert storil. Jezus je tako krvavi pot potil, da je kamen omečil. 6 455 - (Iz ziljske doline.) Vsi krivični, vsi pravični, Na oljsko goro vsi tečimo, Na oljsko goro vsi tečimo, Sladko ime Ježiš zrečima 64S3- Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 147. Verzi 1—8 spadajo drugam. 6454. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 46. Verzi 3—7. se ponav¬ ljajo za vsako kitico. 6455’ Zapisal M. Majar. — Iz MR. 330. Natisnil jo te Maj ar v » Slav - janui 1874. str. 137 s temi premembami, ne glede na u 23 1 in na naglasna znamenja: 5 oljskej — 6, 7 put — 10 kteran. Zmečou = zmehčal, pomehčal. IV. Pesmi pobožne. I. 6456, 6457, 6458. 685 5 Na oljščej gori Ježiš kleči, Za nas kervavi pot poti. Je tak kervavi pot potit, Da je sivi kamen zmečot, Da je sivi kamen zmečot, 10 Na kteram je Ježiš klečot. Sedem žalosti Marijinih. I. 6456. (Iz Adlešič.) Lepa roža, majka božja Sedem svetih žalosti! Prva žalost majke božje, Da so sina lovili. 5 Vsi angelci so plakali, Sam se grešnik je smijal. Grešni človek, Puščaj smehe, Zmišljaj grehe, 10 Pojdi ti za Jezusam ! Lepa roža, majka božja Sedem svetih žalosti! Druga žalost majke božje, Da so sinka gajžlali. 15 Lepa roža, majka božja Sedem svetih žalosti! Tretja žalost majke božje, Da so sinka kronali. Lepa roža, majka božja 20 Sedem svetih žalosti! Četrta žalost majke božje, Da sin je težek križ nosil. Lepa roža, majka božja Sedem svetih žalosti! 25 Peta žalost majke božje, Da so sinka križali. Lepa roža, majka božja Sedem svetih žalosti! Šesta žalost majke božje, 30 Da so sinka s križa snemali. Lepa roža majka božja Sedem svetih žalosti! Sedma žalost majke božje, Da so sinka v grob polagali. 0457 (Iz Krivoglavic.) Lepa roža, mati božja, Marija sedem žalosti: Pervo žalost je imela, Ker je Jezus pot potil. 5 Vsi angelci so se jokali, Samo ta grešni človek seje smijal. Premišljuj grehe, Opuščaj smehe, Le pojdi, gremo za Jezusam 1 Sedem žalosti Marijinih. II. 6458. (Z Izlak.) Jezus, pesem čem zapeti, Mogla je prestat, Sedem žalost razodeti: 5 K je bla žalostna sedemkrat! Kolko božja mat _ 6456. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz njegovih » Bisernic« I. 157—158. 6457. Zapisal Janko Barlž. — lz njegove zbirke. Primerjaj spodaj neke rožne vence. 6458. Zapisal F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I. št. 36. z opomnjo: » /p . in 44. verz ima v narečju izreko »O veliki«, kar sem radi. razumljivosti za¬ menjal z »V veliki««« 686 IV. Pesmi pobožne. I. 6459. Parva žalost je narhujša bla, Marija je k popisovani šla: Kolko božja mat Mogla je prestat, 10 K je bla žalostna sedemkrat! Druga žalost je še hujši bla. O štalc rodila Jezusa: Kolko božja mat Mogla je prestat, 15 K je bla žalostna sedemkrat! Treka žalost pa je še hujša bla, Marija zgobila Jezosa: Iše ga tri dni V veliki žalosti, 20 Nešla ga je o tempelni. Četarta žalost pa je še hujša bla, Marija je srečala Jezosa: Jezos ves karvav Je preh Marijo stav, 25 Jen od je slavo jemav. Peta žalost pa je še hujša bla, Na križ je vidla martvega: Marija poh križam stoji, Na jo pa teče kri! 30 Oh grešnik, spon se ti, Kolko božja mat Mogla je prestat, Kje bla žalostna sedemkrat? Šesta žalost pa je že hujša bla, 35 O naročje ožela martvega! Kolko božja mat Mogla je prestat, Kje bla žalostna sedemkrat! Sedma žalost pa je že hujša bla, 40 Do groba ga je spremlala: Tam še tri dni Točila je solze, V veliki žalosti. 6459 ’ (S Pohorja.) Eno pesmo hočmo peti, Vse po svetu razodeti, Kaj božja mat’ Mogla je prestat: 5 Žalostna je sedemkrat. Prva žalost je tak vel’ka bl’a Do Marij'nega srca: Simeon je tak govoril, Da srce ji bo meč prebodel 10 Zavolj Jezusa, Majhniga deteta, Naš ga zveličarja. Druga žalost je pa še veči b’la Do Marij'nega srca: 15 Kralj Herodež je srdit, Hoče Jezusa vmorit’, Slabo mesto pa Jerpogov ne dd, V revni štal’ci prebivata. Tretka žalost pa je še veči bl’a 20 Do Marij’nega srca: Na božjo pot sta se podala, Jezusa seboj peljala: Tam je rad ostal, V tempeljnu ostal, 25 Vel’ko žalost je priprav’l. Štrta žalost pa je še veči b’la Do Marij’nega srca: 6459. Zapisal Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke /. št. 72. IV. Pesmi pobožne. I. 6460. 687 Vun iz tempelj na so ga pe¬ ljali, S težkim križem so ga obdali: 30 Tam je ves «krvav Pred Marijo stal, Slovo je jemal! Peta žalost pa je še veči b’la Do Marij’nega srca: 35 Gor’ na križ’ so ga pribili, Roke, noge razločili: Tu je Marijin sin, Ko ’ma na križi vmret', In za grešnike trpet’! 40 Šesta žalost pa je še veči b’la Do Marij’nega srca: Doli s križa so ga vzeli, Marij na krilo položili: Oh glej desno stran 45 In pet krvavih ran, Ko je bil njej v krilo djan ! Sedma žalost pa je še veči b’la Do Marij’nega srca; Mariji s krila so ga vzeli, 50 V nov grob so ga položili: Do tret’ga dne Točila je solze Prevelike žalosti. Marija rajža i 6460. (Iz t Marija rajža mo gre Po tem mestu širokem. Zagledala je svitlo luč: »Dobro jutro, moži vi!« 5 »»Bog daj, Bog daj, žena ti!«« »Kam se spravljate, moži? V celem mestu luči ni, Samo pri vas gorijo tri.« gre. ič.) »»Mi se spravljamo Jezusa lovit’.«« 10 »Hod’te, hod’te ga lovit! Le po lahko ga lovite, Da Jezus laglje pretrpi!« »»Kaj tebi Jezus, žena ti!«« »Meni ni Jezus celo nič, 15 Meni se smili mladen’č!« V nadaljni pesmi pa se ponavljajo zmirom kitice 1., 2. in 4. Tretja pa se spreminja tako-le: »»Mi se spravljamo Jezusa gajžljat’.«« »Hod’te, hod'te ga gajžlat! Le po lahko ga gajžlajte, Da Jezus laglje pretrpi!« 20'»»Mi se spravljamo Jezusa kronat.«« »PIod’te, hod’te ga kronat! Le po lahko ga kronajte, Da Jezus laglje pretrpi!« »»Mi se spravljamo Jezusu križa tesat’.«« 25 »Hod’te, hod’te, ga delajte, Tankega, lahkega delajte, Da Jezus laglje nosil bo!« »»Mi se spravljamo Jezusa na križ pribijat’.«« »Hod’te, hod’te ga pribiti, 30 Usmiljeno ž njim delajte, Da Jezus laglje trpel bo!« 6460. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz njegovih » Bisernic « I. 134—135- Pri¬ merjaj podobne prošnje v naslovu »Jezus brez šlahte«- (št. 641J in d.). 688 IV. Pesmi pobožne. I. 6461, 6462, 6463. »Predolga je rajža in temna je noč.« 6461. (Iz Višnje gore.) o Predolga je rajža in temna Da nam bo svetila celo noč. je noč, 5 Jezus je krvavi pot potil, Kličmo mi Marijo na pomoč! Ko bi bil le hotel, pa bi ga Marija je vstala, prižgala nam luč, ne bil! Dalje se poje tako, da se v verzu 5. vstavljajo vsi nadaljni postavki ža¬ lostnega rožnega venca, namreč v kitici: 2. Jezus je krvavo bičan bil. 4. Jezus je pa nesel prav 3. Jezus je krvav s trnjem težek križ. kronan bil. 5. Jezus je na križu za nas _ smrt storil. 6462. (Z Obl Predolga je rajža, temna noč, Marija nam bo vžgala ne¬ beško luč, Marija nam bo vžgala ne¬ beško luč. Dalje se poje tako, da se v zadnj žalostnega rožnega venca, namreč v kitic k.) Le pojmo v nebesa za Je¬ zusom, 5 Ker nam je toliko dober in vsmiljen bil, Daje za nas kervavi pot potil, ■n verzu vstavljajo nadaljni postavki 2. Da je za nas kervavo 4. Da je za nas na svet’mu gajžlan bil. križu umeri. 3. Da je za nas ternovo kronan bil. 6463. (Iz Ihana.) Pud sveti banderce zapisu Ki b’na vatu, pa b’nabiv: se bom, 5 Al’ b’ potiv al b’ nehav, Po toji svet’ veri bom ž'veti Pa sim se, grešmk, z&te začev! bau! Jižiš ja za nas krvav’ pot potiv, Dalje se poje tako, da se v verzu 3. vstavljajo vsi postavki žalostnega rožnega venca: phzhš je za nas krvav’ bičan biv itd. 6461. Zapisal Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke I. št. 30. 6462. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. Pesem se poje, kadar *vahtajo « (bde pri mrliču). 6463. Zapisal Anton Breznik; pela mu mati Terezija. — Iz njegove zbirke 11. št. 121 a. IV. Pesmi pobožne. I. 6464, 6465, 6466. 689 6464. (Iz Ihana.) Svetle so zvezde, ttmna je noč, Kličmo Marijo na pomoč, De b’ nam pržgava uč, De b’ nam goreva cevo noč! Dalje se poje tako, da se v verzu lostnega dela rožnega venca: /t>žt>š ja zc 5 J'i,ž'bš b’ na vatu, pa b’ na biv, Al’ b’ potiv al b’ nehav, Pa s'i>m se, greši,nk, za te bav! 5. ustavljajo vsi nadaljni postavki ža- nas krvav bičan biv itd. 6465. (Iz Gorenje Vrtojbe.) Pejmo na goro k naš’mu Jezusu, Kjer je za nas krvavi pot potiu. Oj saj bi ne biu potu, ko bi ne biu teu, Pa dobro je štoru, ker usmiljen je biu. 5 Dolga je rajža, temna je noč, Ožgi nam, Marija, nebeško luč! V nadaljnih kiticah se vstavljajo v 2. verzu postavki žalostnega rožnega venca, namreč v kitici: 2. Kjer je za nas bičan biu. 4. Kjer jeza nastežki križ nosiu. 3. Kjer je za nas kronan biu. 5. Kjer je za nas križan biu. Angeljci prestrezajo sveto kri. 6466. (Iz Motnika.) Jezus je za nas kervav pot potiu: Iz njega je tekla resna kri, Za odrešenje vseh ljudi. Angeljci jo poberajo, 5 U zlate kelhe jo devajo In jo Bogu darujejo, Učetu nebeškemu! Jezus je za nas gajžlan biu: Iz njega itd. Jezus je za nas s trnam kro¬ nan biu: Iz njega itd. 10 Jezusjeza nas težek križ nesu: Iz njega itd. Jezus je za nas na svetem križ umrl: Iz njega itd. 6464. Zapisal Anton Breznik. — Iz njegove zbirke II. št. 121 b. 6465. Zapisal Jožef Cejan. — Iz zijegore zbirke II. št. 6. 6466. Zapisal G. Križnik. — Iz njegovega rokopisa iz l. i8g6. V drugem poznejšem zapisu je to drugači: 3 vseh — 4 Angelji — 7 Včetu — 11] Jezus je za nas križan biu. — Glede vsebine primerjaj tudi spodaj št. 6496. 44 690 IV. Pesmi pobožne. I. 6467, 6468, 6469, 6470. 6467. (Iz Tunjic.) Jezus za nas krvavi pot potiv, V zlate kelhe nalivajo, ’Z nega je tekla rešna kri: 5 Očetu nebeškemu jo prav lepo Angelci jo nabirajo, darujejo. Nadaljuje se tako, da se na mesto krvavi pot potiv prvega verza pride- vajo drugi deli žalostnega rožnega venca. 6468. (Iz Boljunca.) O poj, opoj, duša, z menoj Kako tvoj Jezus zdaj terpi: Na božjo pot, narajžnopot! 5 Za nas in za naše pregrehe Oh tam boš vidla, duša ti, Je Jezus pot potiv! 6469. z Solčave. Sveta je tvoja rešnja kri, Ki si jo preliv, Jezus ti: Ktero angelci strežejo, V zlati kelih jo posnemlejo; 5 Na oltar jo postavlejo, Nam grešnikam pripravlejo; Sladek je, Jezus, tvoj spomin, Vsmilen Jezus, Marijin sin! »Žalosten je veliki teden. 6470. (Iz Ihana.) ŽavaslTn ja velki> tedi.n, Ker ga, greš'bnk, nis’ uredi,n, Ajngi.l varh na oblak’ stoji, Zvat i, kčl’h u rok’ drži. 5 Kdor pa vice z d’ga kelha piti,, More krvavi pot potiti. : Ji.zus ja z d’ga kelha piv, K’ ja krvavi pot potiv. Ždvasktn ja velki, tedi.n, 10 Ker ga, greši,nk, nis’ uredi,n. Ajng’r,l varh na oblak’ stoji, Zviti, kel’h u r6k’ drži. Kdor pa viče z d’ga kelha piti,, More krvdvi, gajžlan bit r b: I5ji,z'i>s ja z d’ga kelha piv, K’ ja krv&vi, gajžlan biv. 6467. Zapisal Franč. Stele. — Iz njegove zbirke V. št. 59. 6468. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice, ki mi jo je izročil vojaški župnik Ivanetič. Za verz 5. in 6. se pojo nadalje primerno premenjeni postavki žalostnega dela rožnega venca. 6469. Zapisal M. Majar. — Iz njegovega rokopisa z opomnjo: » poje se pri povzdigovanju «. V Majarjevem prepisu v MR. 25 (*0 svetom obhajili*) je to drugači: 1 rešnja — 2 prelil — 6 grešnikam pripravlajo. Natisek Ma¬ jarjev v *Slavjanu* se loči v tem: 1 rješnja — 2 preliu — 4 kelh — 5 po- stavljejo — 6 grješnikam. 6470. Zapisal Anton Breznik; povedala Trika. — Iz Breznikove zbirke IV. št. 20. IV. Pesmi pobožne. I. 6471, 6472. '691 Ž&vasti.n ja včlki, tedbn, Ker ga, grešimk, nis’ ured i.n. Ajngiil varh na oblak’ stoji, 20 Zvdtb kčl’h u rok drži. Kdor pa viče z d’ga kelha pit r t>, More jz tarnam kronan bitu: Jbzis ja z d’ga kelha piv, K’ ja-jz tarnam kronan biv. 25 ŽdvastLn je vdlkt tedim, Ker ga, greŠ%nk, nis’ urddtn. AjngM varh na vblak’ stoji, Zvdt kčl’h u r6k’ drži. Kdor pa vice z d’ga kelha piti,, 30 More teškx križ nositi,, Jt,zis ja z d’ga kelha piv, K’ ja teškt kriš nosiv. Žavasktn ja včlk-i tčdxn, Ker ga, grešink, nis’ urddxn. 35 AjngM varh na vblak’ stoji, Z vati, kel’h u rok’ drži. Kdor pa viče z d’ga kelha piti,, More na križi, smart storiti,: Jt>zt,s ja z d’ga kelha piv, 40 K’ ja na križi, smart storiv. »Le pojdi, pojdi, duša, z menoj.« 6471. (Iz Krasinca.) Le hod’, le hod’, duša, z mano, 5 Tam, ti duša, vidla boš, Da gremo na božji pot, Kaj Jezus za nas trpi: Na božji pot na goro, Za nas, za naše grehe Na goro visoko. Krvavi pot poti. V naslednjih kiticah se pojo za zadnji verz drugi postavki žalostnega venca, namreč v kitici: 2. Krvavo bičan bil. 4. Težki križ nosi. 3. Je z trnjen kronan bil. 5. Na križu umrl je! 6472. (Iz Suhorja.) Le pojdi, lepojdi, duša, z menoj 1 5 Tam boš, duša, vidla ti, Gremo na božjo pot nocoj, Kaj Jezus za nas trpi: Na božjo pot na goro, 7 A nas, za naše grehe Na goro žalostno! Krvavi pot poti. V naslednjih kiticah se pojo za zadnji verz drugi postavki žalostnega rožnega venca, namreč v kitici: 2. Krvavo gajžljan bil. 4. Je težko križ nesel. 3. S trnjem je kronan bil. 5. Je na svetem križu vmrl 1 6471. Zapisal Peter Črnič; Jela mu mati Ana Črnil. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal Iran Saše/j. 6472. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica. 44 » 692 IV. Pesmi pobožne. I. 6473, 6474, 6475. 6473 - (Belokranjska.) Le poj, le poj, duša, z menoj, Da gremo mi na boži pot, Na boži pot na goro, Na goro visoko; 5 Le tam boš vidla, duša ti, Kaj Jezus tam za nas terpi; Za nas, za naše grehe Kervavi pot poti. Veronika pritekla, 10Je rutico prinesla: »Oj na ti, na ti, moj Gospod, Obriš kervavi pot!« Ves hrib se je tresel, K je Jezus križ nesel, 15 K je Jezus križ nesel, Na svetem križu umeri! Že rožce so zbrane, Za verne kristjane: En venček je spleten, 20 Od Marije posvečen. 6474. (Iz Št. Vida pri Stičini.) Lepojd’,lepojd’,dušazmenoj, 5 Tamkaj boš vid’la, duša ti, Pa pojdeva na božji pot, Kak Jezus za te tam terpi : Na božji pot na goro, Za nas in za naše pregrehe Na goro žalostno! Kervav je pot potil. Nadalje se ponavlja vse, samo zadnja vrstica se spreminja tako, da se našteje vseh petero skrivnosti, namreč v kitici: 2. Kervav je gajžlan bil. 5. Na križu križan bil. 3. S trnjem je kronan bil. 6. Na križu je vmerl. 4. Težak križ je nesel. 6475 - (S Pohorja.) Le pojdi, duša, ti z menoj, Na božjo pot grerna nicoj, Na božjo pot na goro, Na goro visoko. 5 Še tam boš, duša, vidla ti, Kaj Jezus tam za nas trpi: Za nas, za naše grehe Krvavi p6t p6ti. V nadaljnih kiticah se pojo za zadnji verz drugi postavki žalostnega rož¬ nega venca, namreč v kitici: 2. Krvavo bičan je. 4. On težek križ nosi. 3. On s trnjem kronan je. 5. Na križu smrt stori. 6 473 - Neznanega zapisovavca. — Pisana z okorno roko na posebnem lističu v Barlclovi zbirki. Glede konca glej spodaj rožni venec iz Podgorja št. 6487 in d., glede 3. stroje št. 6482, 6484, glede' 4. stroje pa zopet št. 648J in d. 6474. Zapisal Nace Štepec. — Iz njegovega rokopisa. 6475. Zapisal Filip Miklavec. — Iz njegove zbirke I. št. ji. IV. Pesmi pobožne. I. 6476, 6477, 6478, 6479. 693 6476. (Iz Ihana.) 0, duša, pejdi. z mdno, Z mimoj na božjo pot, Na božjo pot na g6ro, Na g6ro visoko. V naslednjih kiticah se pojo za rožnega venca, namreč v kitici: 5 Tam gvar boš vidva, duša ti, Kaj J r bŽT>š gvar za nas trpi: Za nas %n za naše grehe Krv&vi pot poti. zadnji verz nadaljni postavki žalostnega 2. Krvdv’ ja gajžlan biv. 5. Na svet’mo križ’ visi. 3. Ja s tarnam kronan biv. 6. Ja vmeru ure tri. 4. Tšžxk kriš nosi. - 6477. (Iz Motnika.) Duša, duša, pojdi z menoj, Tam boš vidla, duša ti, Greva na božjo pot nocoj, 5 Kaj Kristus za nas terpi: Na božjo pot, na goro lim- Za nas in za naše grehe bersko! Kervav pot potil je. V naslednjih kiticah se pojo namesto zadnjega verza drugi postavki ža¬ lostnega rožnega venca, namreč v kitici: 2. Za nas kervav gajžlan biv je. 4. Za nas težek križ nesel. 3. Za nas ternam kronan biv je. 5. Za nas na križu je vmerl! 6478. (Podgorje.) Duša, pojd z menoj, Z menoj na božjo pot, Na božjo pot na gdro, Na goro visoko. V naslednjih strofah se pojo za rožnega venca, namreč v kitici: 2. Je krvav gajžlan biv. 3. Je s trnam kronan biv. 4. Je nesu težek križ._ 5 Tam gor boš vidla, duša ti, Kaj Jezus gor za nas trpi: Za nas in za naše grehe Je krvavi pot potiv. zadnji verz nadaljni postavki žalostnega 5. Je vmerov urce tri. 6. Je duše ’z vic rešiv. 6479. (Iz Podmelca.) Duša moja, poj z menoj, Na božjo pot na goro, Poj z menoj na božjo pot, Na goro visoko. 6476. Zapisal Anton Breznik; povedala Trika. — Iz Breznikove zbirke IV. št. 16. 6477. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I. 5. 6478. Zapisal Franč. Stele. — Iz njegove zbirke IV. št. 18. Poje se pri mrliču. 6479. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. 694 IV. Pesmi pobožne. I. 6480, 6481, 6482. 5 Tam boš vidla, duša ti, Za te ’n za naše grehe Kaj Jezus za te terpi; Krvavi pot poti. V nadaljnih strofah se pojo za zadnji verz drugi postavki žalostnega rož¬ nega venca, namreč v kitici: 2. Je Jezus gajžlan bil. 4. Je težki križ nesel. 3. Je krvavo kronan bil. 5. Na svetmu križu vmre. »Lepa roža, mati božja.« 6480. (Iz Tinj na Koroškem.) Lšpa roža, mati božja, Oh Marija sedem žalosti! »Ljubi Jezus! kje si hodil, kje si bil?« »»Tam sem hodil, tam sem bil, 5 Kjer sem krvavi pot potil.«« V nadaljnih kiticah se pojo za zadnji verz drugi postavki žalostnega rožnega venca, namreč v kitici: 2. Kjer sem krvavo gajžlan bil. 5. Kjer sem križan bil. 3. Kjer sem s trnjem kronan bil. 6. Kjer sem všrne duše iz 4. Kjer sem težki križ nosil. vic rešil. 6481. (Iz Ihana.) 0 Marija, roža beva, »Kod si hvitdu, kod si biv?« O Marija sedim žavasti! g »»Tamsimhvadu,tam sim biv, Marija Jižiša vprašava: Sim krvavi pot potiv.«« Tako se poje dalje, samo da se za zadnji verz pristavlja po redu kitici: 2. Sim krvav’ gajžlan biv. • 4. Sim težik kriš nesu. 3. Sim s tšrnam kronan biv. 5. K’ bom na kriš umaru. 6482. (Iz Motnika.) Žlahtna roža, mati božja »Ljubi Jezus smileni, Celih sedem žalosti: Kod si hodil, kje si bil?« 6480. Neznanega zapisovavca. — Iz » Slov. Večernic « XLI. 130 — 131. Nalisek v Schetniggovth NPKS. St. 103 s Podjunskega se loči v tem, ne glede na naglasna znamenja: 1 Lepa — 3 kje . . . kje] ččj . . čej — 5] Kir — zadnja vrsta pa Kir sem za verne duše Boga prosil. — Zapis Jožefa Krajnca (nareko¬ vala Marija Cvetko v St. Juriju na Ščavnici) se loči le v tem: (zadnja vrsta 3. kitice) trnon; najbrž se je naučila pevka pesmi še le iz » Večernic «. 6481. Zapisal Anton Breznik; pela Štučkova Neža. — Iz niesove zbirke lil. št. 36. 6482. Zapisal G. Križnik. — Iz GK. /. 32. 695 IV. Pesmi pobožne. I. 6483, 6484, 6485. 5 » »Tam sem hodil, tam sem bil, Zlat fecanetel v rokah pri- Ker sem kervav pot potil. nesla: Sveta Feronka naprot per- Nate, nate, moj Gospod, tekla, 10 Briš si tvoj krvavi pot!«« V nadaljnih kiticah se za kervav pot potil verza šestega poje v drugi strofi: gajžlan biv, v tretji: s teman kronan biv, v četrti: težek križ nesel, v peti: na svetem križ umrl. »Pritekla je Veronika, prinesla belo rutico.« 6483. (Iz Ihana.) »Lub’ moj Jtzts, lub’ moj sin, 5 Prtekva ja Veronika, Ke st hvadu, ke st biv?« Prnesva bevo rfittco: »»Tam stm hvadu, tam stm biv, Na jo, n£ jo, moj Gtspod, Krvav’ stm pot potfv. Ubriš’ st krvhvi pot!«« V nadaljnih kiticah se pojo za 4. verz nadaljni postavki žalostnega rožnega venca, namreč v kitici: 2. Krvi v’ stm gajžlan biv. 5. Na kriš’ stm smart storiv. 3. S tarnam stm kronan biv. 6. Duše stm z vic rešiv. 4. Ttško stm kriš nosfv. 6484. (Sv. Anton v Slov. Goricah.) »Oh preljubi moj gospod, »Na ti, na ti, moj Gospod, Kam si hodil no kje si bil?« Da si obrišeš krvavi pot!« »»Jaz sem hodil no tam sem bil, » 0h prel j ubi mo j goS pod, Da sem krvavi pot potil.«« 10 Kam si hodilj n0 k j e si bU? « 5 Veronika mu nasproti teče, ,»j azsem hodil no tam sem bil, Beli pit mu v rokah nese. Da sem krvavo bičan bil.««itd. Vedno se jednako začne in konča tako, da se pridevajo deli žalostnega rožnega venca. Ion »Kje si hodil, kje si bil?« 6485. (Z Izlak.) Marija Jezosa oprašala: Sem karvavi pot potiv.«« »Kod se hodu, kod se biv?« 5 O Marija mati božja »»Tam sem hodu, tam sem biv, Prosi ti Boga za nas! 6483. Zapisal Anton Breznik; povedala Trika. — Iz Breznikove zbirke IV. št. 18. 6484. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke I. — K tem pesmim spada tudi po pomoti pod štev. 6186 objavljena »Pritekla je Veronika, prinesla belo rutico .« 6485. Zapisal F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I. št. 5. »Se (široki e)= si n. pr. fant, ke pa se? — Sem se sliši kot sam, a tega nisem pisal nikjer, ker preveč moti tekst:« — S tarjam = s trnjem; marto = mrtev. 696 IV. Pesmi pobožne. I. 6486, 6487, 6488. Druge kitice so take, kakor prva, samo da se postavi v 4. verzu namesto »Sem karvavi pot potiv« v kitici: 2. Sem karvavo kajžlan biv. 4. Sem težek križ nosiv. 3. Sem s tarjam kronan biv. 5. Marto sem na križ visiv. 6486. (Z Izlak.) »PrelubimojJezos,prelubi mojsin, 5 Oj kodi si ti hodu, oj ke si ti biv, De s takšne škornce zrosiv?« »»Jez sem tam hodu, jez sem tam biv, Kjer sem za te karvav pot potiv! Al viva lehdv, Oj grešnik zate sem se bav!« « V nadaljnih kiticah se postavijo v 5. verzu namestu karvav pot potiv drugi postavki žalostnega rožnega venca, namreč v kitici: 2. Karvavo gajžlan biv. 4. Težek križ nosiv. 3. S tarjam kronan biv. 5. Na križo omaro. Cel svet se je tresel, ko je Jezus križ nesel. 6487. (Iz Podgorja.) Tri rožce so zbrane Za verne kristjane, En venček spleden, Marij’ posvečen. 5 Cev svet se je tresu, K’ je Jezus kriš nesu, K’ je Jezus kriš nesu, Krvavi pot potiv. V naslednih kiticah se pojo za zadnji verz zaporedoma drugi postavki žalostnega rožnega venca, namreč v kitici: 2. Krvavi gajžlan biv. 5. Je vmerov urce tri. 3. Je s trnam kronan biv. 6. K’ je duše z vic reši v. 4 . Je nesu težek križ. __ 6488. (Kranjska.) Cel svet se je tresel, K’ je Jezus križ nesel, K’ je Jezus križ nesel Na visoko goro. 5 Tri rožce so zbrane Za verne kristjane, K’ je krancelj spleten, Od Marije posvečen. Cel svet se je tresel 10 K’je Jezus križ nesel, K’ je Jezus križ nesel, Kervavi pot potil. 6486. Zapisal F. F. Lužar. — Iz njegove zbirke I. št. 6. Verza 5. očividno pevec ni več tunel, prim. zgoraj št. 6463, 6464 iti 64g3. 6487. Zapisal France Stele. — Iz njegove zbirke IV. št. /7. » Poje se pri mrliču .« 6488. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke. Verzi 5 —8 se ponavljajo za vsako kitico. IV. Pesmi pobožne. I. 6489, 6490, 6491. 697 Cel svet se je tresel, K’ je Jezus križ nesel, 15 K’je Jezus križ nesel, Kervavo gajžlan bil. K’ je hodil po poli, K’je mislil na to, Pa kako bo križ nesel 20Na volsko goro? En hribček se trese, Ker Jezus križ nese, Je krvavi pot potil. Tri rož’ce so zrastle 5 Za verne kristjane, 6489. (Iz Adlešič.) U vence spletene, Od Marije posvečene. Ta prva je Jezus, Ta druga sveti Jožef, 10 Ta tretja je Marija, Prosi za nas, Boga! Tri rožce so zbrane Za verne kristjane, En vene je spleden, Je Mari posvečen. 6490. (Iz Tunjic.) 5 En angel je klico v, Je zavpov na glas. Pa Marija, svet Jožef Tam zraven kleči. »Jezus je usmiljen bil, za nas krvavi pot potil.« 6491. (Iz Dobrave pri Kropi.) Jezus je vsmilen biv, o Marija, Za nas krvav’ je pot potiv, o Marija, Naša ljubljena gospa, Jezusov’ga srca, 5 Prosi, oj prosi za nas! Jezus je vsmilen biv, o Marija! Za nas krvav je gajžlan biv, o Marija! Jezus je vsmilen biv, o Marija! Za nas je s trnam kronan biv, o Marija! 10 Jezus je vsmilen biv, o Marija! Za nas je težek križ nosi v, o Marija! 6489. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz njegovih »Bisernic « I. 156. 6490. Zapisal Franč. Stele. — Iz njegove zbirke V. št. 18. 6491. Zapisal Janko Benedičič. — Iz zbirke Fr. Steleta III. št. 17; verz 3 —5 se ponavlja za vsakim parom. Zapis Fr. Steleta iz Podgorja (IV. št. ig ) se loči v tem: 2 krvav’je] krvavi — n] Za nas je nesu težek križ, o Marija — 13] Umru je na svetem križ, o Marija. — Pesem se poje pri mrliču. Prim. št. 6302. 698 IV. Pesmi pobožne. I. 6492, 6493. Jezus je vsmilen biv, o Marija! Za nas na svetem križ umru, o Marija, Naša ljubljena gospa, 15 Jezusov’ga srca, Prosi, oj prosi za nas! Če kdo hoče zveličan biti, mora krvavi pot potiti. 6492. (Iz Ihana.) Če kdo viče zveličan bita., More krv&vi pot potiti.. Jizus ja zveličan biv, K’ja krv&vi pot potiv. 5 Če kdo viče zveličan biti, More krv&vi gajžlan biti. Jizus ja zveličan biv, K’ja krv&vi gajžlan biv. Če kdo viče zveličan biti, 10 More jz tarnam kronan biti. Jizus ja zveličan biv, K’ ja jz tarnam kronan biv. Če kdo viče zveličan biti, More teški kriš nositi. 15 Jizus ja zveličan biv, K’ ja teški kriš nosi v. Če kdo viče zveličan biti, More na križi smart storiti. Jizus ja zveličan biv, 20 K’ ja na križi smart storiv. Visočane delajo božji grob. 6493 - (Od Preddvora.) a) Redakcija I. Na Vsbčim samo vkip zvoni, Vsočani pa v cerkuv grejo, Pa se poh lip’co shdjajo, Tam poh zeleno lipico. 5 Pa se mi prelpo mčnijo, De b’ dčvali jen boži grof, Jen b6ži grof no znammje. Voča Krč toko govari: »Jest bom še sam pet rajniš dav.« 10Voča Zorman tok govari: »Če jih boš dav kuj sam ti pet, Jih bom jest sam dav še deset, Sosedje pa kar morijo, Po jeno streš’no al’ po dve.« 15 Na znamnji je puštobov pet: Ta piru puštof je le ta, K’ je Ježiš krvav p6t potiv; Von ga potiv al’ pa nehbv, To je vse zavilj grešinkov. 6492. Zapisal Anton Breznik; povedala Trika. — lz Breznikove zbirke IV. at. ig. 6493. Zapisal Mat. Valjavec. — Redakcija I. je iz VI. programa va¬ raždinske gimnazije za l. 1858. str. /7/ to redakcijo je ponatisnil Valjavec po¬ zneje v » Kresu « IV. 48g~4go s temi premembami: 1 Vsočim — 42 Wuči — 44 Zarči. Redakcija II. v knjižni slovenščini je iz Valjavčevega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. — » Visoko, nemški Waisach, je vas ob Kokri pol ure od Predvora. Krč in Zorman se še dandanes dve precej premožni hiši po do¬ mače imenujete .« IV. Pesmi pobožne. I. 6493. 699 20 Ta druji puštof je pa ta, K’ je Ježiš krvav gajžljan biv; Von gajžljan biv al’ pa nehov To je vse zavilj grešmkov. Ta trčči puštof je pa ta, 25 K’je Ježiš s trnjam kronan biv; Von kronan biv al’ pa nehov, To je zavilj grešmkov. Ta četrt’ puštof je pa ta, K’je Ježiš nesu težik kriš; 30 Von ga nesu al’pa nehdv, To je vse zavilj grešmkov. Ta peti puštof je pa ta, K’ je Ježiš na fmo križ’ umrfi; Von al’ umih al’ pa nehdv, 35 To je vse zavilj grešmkov. Narčd’li so jen boži grof, Jen boži grof no znammje. Piršu j z Gorice sami škof, De jim je žegnov boži grof, 40 Oj boži grof jm znammje. H maši kuj samo vkip zvoni, Vuči se same vžigajo, Tudi se same vtrinjajo, Žarči pa gor v nebo letč: 45 To niso vbeni žarči bli, To so bli sami angiljci. b) Redakcija II. NaV’sokim samo vkup zvoni, V’sočanje pa v cerkev gredo. Pod lipco se vkup shajajo, Tam pod zeleno lipico. 5 Pa se prelepo mčnijo, De b’ delali nov bSžji grob, Nov božji grob in znaminje. V’sočane so se zmčnili, De b’ delali en božji grob, 10 En božji grob in znaminje. Oča Krč tako govori: »Jaz bodem sam pet raj niš dal.« Oča Zorman tak govori: »Če boš ti dal jih pet, 15 Jez dal jih bom deset, Sosedje pa kar morejo, Po eno streš’no al po dvč.« Na znaminji je črkic pet: Le prva črkica je ta, 20 K’ je Jezus krvav pot potil, On b’ ga potil, al pa nehžd, To je zavoljo grešnikov. Le druga črkica je ta, K’ je Jezus krvav’ bičan bil, 25 On bičan bil, al pa nehhl, To je zavoljo grešnikov. Le tretja črkica je ta, K’ je Jezus s trnjem kronan bil, On kronan bil, al pa nehhl, 30 To je zavoljo grešnikov. Četrta črkica je ta, K’je Jezus nesel težki križ, On ga bil nesel, al nehhl, To je zavoljo grešnikov. 35 Je peta črkica le ta, K’ je Jezus na tim križu umrl, On bil umrl, al pa nehhl, To je zavoljo grešnikov. V’sočdne so naredli grob, 40 En božji grob in znamenje. Prišel j’ ’z Gorice sami škof, De žegnal jim je božji grob, Oj božji grob in znaminje. K’ maši samo vkup zvoni; 45 Luči se same vžigajo, Tudi se same vtrinjajo, Žarki pa vsi v nebo letč: To niso obeni žarki b’li, To so nebeški angelci. 700 IV. Pesmi pobožne. I. 6494, 6495. Jezus postavi sakrament svetega Rešnjega telesa. 6494. (Belokranjska.) Zdaj je preteklo taužnt let, Kaj ti grešnik vživaš Boga, Iše ga zdaj prav ne spoznaš ? Okuli osme ure v noč, Jezus je pokazal svojo moč, 5 Svojim jogrom na znanje dal, Svoje jogre sam obhajal: »Živajte ga vredno, serčno Sveto cartano Rešno telo, Od Marije k nam rojeno.« 10 Še ti Jezus poreče sam: »Če si, grešnik, ti bolan, Saj h tebi pridem sam, Če je tebe priti k meni sram. Varuj, varuj, na sodni dan 15 Da ne prideš na levo stran! Klel boš žlahto živo mrtvo, Zapston bodo kletve tvoje. Kda bodo duše moje, Pelal jih bom svetli raj!« 20 Jezus, Marija nam ga daj, Ta nebeški svetli raj, Vsem skupaj svetli raj! »Jezus je od smrti vstal. I.« 6495 (Iz Cerkelj.) Vesel’se z manoj, moj kristjan, Na ta velikonočni dan. Aleluja, aleluja! Veselite se vse stvari, 5 Kar na zemlji v nebesa želi. Sdaj obhajamo tist spomin, Kje vstal od smerti božji Sin. Marija ino Magdalena — To so brumne žene ble. 10 Žene se zjutraj vzdignejo, K pokopališču pridejo. Okolo se ozirajo, Kamfen odvaljen vidijo. Enga mladenča vidijo, 15 Na desnej strani sedečega. Bil je angel iz nebes, S belim oblečen črez in črez. »Žene, kar se ne vstrašite, Saj vem, koga vi iščete: 20 Jezusa nacarenskega; Pojdte, učencam pravite: Jezus je od smerti vstal, Pred vami bo v Galilejo šel.« Aleluja! aleluja! 6494. Neznanega zapisovavca. — Pisana okorno na lističu v Birle'tovi zbirki. Glede začetka prim. št. 6212. 6495. Zapisal M. Maiar. — Iz CP. jg—80. Verz 3. se ponavlja za vsako kitico. Majarjev prepis v MII. 355 se loči v tem: 7, 22 vstal — 16 Bil — 17 belim — 19 vžm — 23 bode . . . šol. IV. Pesmi pobožne. I. 6496, 6497. 701 Jezus je od smrti vstal. II. 6496. (Koroška iz ziljske doline.) Krištuš je od smerti vstol, Na grobiči je obsedot, Prelubi naš Ježiš vsmilani! 15 On ne vš, al b vstol bil n el, 5 Ker nema perve štavti več, Prelubi naš Ježiš vsmilani! On nema obličja bil lasi Bil pa svoje rčšnje kri, Prelubi naš Ježiš vsmilani! 10 Ker nja obličje in lasi Na Pilatužavan dvori leži, Prelubi naš Ježiš vsmilani! In Ježišava rčšnja kri Pa Pilatužavan plači leži, Prelubi naš Ježiš vsmilani Koj mi še Ježiš žubori: »Da b prišli nebešči anjalči!« Prelubi naš Ježiš vsmilani! »Da bi pobrali mojo kri, 20 »Ki po Pilatužavan dvori leži!« Prelubi naš Ježiš vsmilani | To Ježiš kumej izreče, So nebese žš odperle se: Prelubi naš Ježiš vsmilani!' 25 Perleto nebešči anjalči, Pobero sveto rešnjo kri: Prelubi naš Ježiš vsmilani! Razdavanje pisanek. I. 6497. (Iz škocjanske okolice na Dolenjskem.) Kaj čmo duhovnom potaljati ? Zlati kelih v roke dati! . Če ga zasluži, Naj ga zadobi, 5 Se v nebesih veseli: Od Marije zbran, Od Boga poslan, To je res duhovski stan. Kaj čmo študentom potaljati? 10 Zlati prstan v roke dati! Če ga zasluži, Naj ga zadobi, Se v nebesih veseli: Od Marije zbran, 15 Od Boga poslan, To je res studenški stan. 6496. Zapisal Mat. Majar. — Iz MR. 336. Naiisek Majarjev v njegovem ■» Slavjanue. 18(4, 154 — 133, se loči od našega, ne glede na to, da piše u 2« 1 in je za e, v tem: 4 bi .. bi 1’ — 7 bi 1’ — 8 Bi 1’ — 16 žabari — 17 peršli — 20 po] na — 25 — 28 manjka. — Glede vsebine primerjaj tudi št. 6466—6469. Drage velikonočne pesmi niso res narodne, ampak umetne, deloma poslo¬ venjene po nemških ali latinskih, tako n. pr. Jezus je od smrti vstal od svoje britke martre, klere začetek je pisan že v rokopisu Ijnblj. očitne spovedi iz XV. stol., v prot. pesmaricah, v Sommaripi itd., po nemški Christ ist erstanden von der Marter alle itd., Vesel’ se z manoj moj kristjan (prim. Wackernagel, Das deutsche Kirchenlied 11 . 933 d., 955 d.); K česti Mariji zapojmo še * Kraljica nebeška, ve¬ seli se (Regina coeli, laetare) itd. 6497. Zapisal Anton Zorec. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica- 702 IV. Pesmi pobožne. I. 6498, 6499. Kaj črno možem potaljati? Novo liljo v roke dati! Če jo zasluže, 20 Naj jo zadobč, Se v nebesih veselč. Od Marije zbran, Od Boga poslan, To je res moževski stan. 25 Kaj črno ženskam potaljati? Belo liljo v roke dati! Če jo zaslužč, Naj jo zadobe, Se v nebesih vesele. 30 Od Marije zbran, Od Boga poslan, To je res ta ženski stan. Kaj črno dekletom potaljati? Rdečo gatrožo v roke dati! 35 Če jo zaslužč. Naj jo zadobe, Se v nebesih vesele. Od Marije zbran, Od Boga poslan, 40 To je res dekliški stan. Kaj črno fantom potaljati? Zelen pušeljc v roke dati ! Če ga zaslužč, Naj ga zadobe, 45 Se v nebesih veselč. Od Marije zbran, Od Boga poslan, To je res fantovski stan. Kaj črno pastircem potaljati? 50 Lepo palco v roke dati! Če jo zasluže, Naj jo zadobe, Se v nebesih veselč. Od Marije zbran, 55 Od Boga poslan, To je res pastirski stan. Kaj črno otrokom potaljati? Rdeč nagelj v roke dati! Če ga zasluže. 60 Naj ga zadobe, Se v nebesih vesele. Od Marije zbran, Od Boga poslan, To je res otroški stan. 6498. (Iz Lukovice.) Kaj čem možem darovati ? Lepi paternošter v roke dati: Če ga zasluži, Saj ga tud’ dobi, 5 Se v nebesih veseli! Kaj čem ženam darovati? Lepe bukve v roke dati. Kaj čem fantom darovati? Lepi pušeljc v roke dati, 10 Kaj čem dekletam darovati? Lepi venec na glavo djati. Kaj čem duhovnom darovati? Lepi kelih v roke dati. Kaj čem soldatem darovati? 15 Lepo puško v roko dati, Če ga zasluži, Saj ga tud’ dobi, Se na vojsko veseli! 6499 - (Iz Žej pri Komendi.) Kaj č’mo fantam podeliti? 5 Se v nebesih veseliš. Lepi puš’lc v roke dat: Od Marije poslan, Saj ga zadobiš, Od Marije izbran, Oj če ga zaslužiš, Prelep je fantovski stan! 6498. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke I. št. 56. 6499- Zapisal Fr. Stelč. — Iz njegove zbirke VI. št. 18. IV. Pesmi pobožne. I. 6500. 703 Kaj č’mo dekletam podeliti? 10 Lepi kranc’l v roke dat’: Saj ga zadobiš, Oj če ga zaslužiš, Se v nebesih veseliš. Od Marije poslan, 15 Od Marije izbran, Prelep je dekliški stan! Kaj č’mo zakonskim podeliti? Zlati prstan v roke dati: Saj ga zadobiš, 20 Če ga zaslužiš, Se v nebesih veseliš. Od Marije poslan, Od Marije izbran, Prelep je zakonski stan! 25 Kaj č’mo duhovnam podeliti? Zlati kel’h v roke dati: Saj ga zadobiš, Oj če ga zaslužiš, Se v nebesih veseliš. 30 Od Marije poslan, Od Marije zbran, Prelep je duhovski stan! Kaj č’mo pasterjam podeliti? Zlato palco v roke dat’: 35 Saj jo zadobiš, Oj če jo zaslužiš, Se v nebesih veseliš. Od Marije poslan, Od Marije izbran, 40Prelep je pasterski stan! Kaj č’mo sovdatam podeliti? Lepo puško v roke dat’: Saj jo zadobiš, Oj če jo zaslužiš, 45 Se v nebesih veseliš. Od Marije poslan, Od Marije izbran, Prelep je sovdaški stan! Razdavanje pisanek. II. 6500. (Od Frama.) Andohtljivi kerstjani, Ker ste dones le tu, Zdej dol pokleknite Pred Rešno telo. 5 Boga zahvalite Za gnade pomoč, Ker ste še včakali To veselo veliko noč. Ta zima je minola, 10 Ti mraz je zdaj proč, Spomlad se je začela Že sopet drugoč. Glejte rožice na polji, Kako lepo cvetejo, 15 Pa poslušajte pa še ptičice Enkrat lepše pojejo. Judje so Jezusa vjeli, Močno so ga gajžlali, Tako dolgo so ga martrali, 20 Da so ga umorili. 65C0. Zvpisal Oroslav Caf. — Na križ so ga pribili, Pred pekel je šel, Ti tretji dan pride, Od smerti je vstal. 25 Pa en angel na grobu Tem ženam je djal: Jezusa ni tukaj, V Galilejo je šel. Tri pisanke vam talam, 30 Iz serca želim, Le pomajte mi sprositi, Da jih vredno zadobim. Pervo pisanko vam talam Sveto rešno telo, 35 Kadar bote bolni ležali, Vas špižalo bo. Drugo pisanko vam talam, Ljubo devico Marijo, Kadar bote vmirali, 40 Da vas troštalo bo. Iz CO. IV. 3. 704 IV. Pesmi pobožne. I. 6501, 6502. Tretjo pisanko vam talam, Kdar ’te ’meli v rokah luč: Jezus, Marija, sveti Jožef, Pridite nam na pomoč! 45 To pesem smo sklenili, Le recmo na glas: Aleluja, Aleluja, Bog vsmili se črez nas! 6501. (Od Frama.) Preljubi kerstjani, Ko smo denes letu, Le dol pokleknimo Pred Resno telo, 5 No Boga zahvalimo Za njegovo milost. Judje sp Jezusa zvčzali, Bičali, križali sq ga. Tako dolgo sq ga trapili, 10 Umorili sq ga. V grob so ga položili, Pred pekel je šel, Na tretji den potem Od smerti je vstal. 15 Tri pisanke vam darim, Iz sčrca vam jih dam: Svčto Rčšno tčlo, Kedar bQte na smertni po¬ stelji ležali, 20 Da vas hranilo bQ. Drugp pisankp vam darim: Kda bQ v rq>kah vam luč, Keda hote vmirali, Da vam svčtila bQ. 25Tretjp pisankQ vam darim: LjubQ dčvicQ Marijp, Keda bote pojemali, Da vas tolažila bq>. Jezus z učencema. 6502. (Koroška iz Rožja.) Jezus Kristus v zelenim verti, Od Jezusa nacarenskega, Aleluja! Od Jezusa križanega. Je že vstal od smerti Jezus se k njema perdruži Ale-aleluja! ioln grede ž njema govori: 5 Dva učenca sta v Emavs šla, »Kaj pa grede pomnjata, Sta po poti grede pomnjava: Da sta tako ža i ostn a?« 6501. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 23. Narodnost pesmi tega naslova je sumljiva. Gotovo nenarodne so druge pesmi o pisankah: 1.) »Pre¬ ljubi prijatli * Veselmo se zdaj * Ker tičke so prišle * Ze zopet v naš kraj: * •~Se že ogrevajo; * Lepo prepevajo * To je veselje moiga srca*; — 2.) »Srečno veselo skoz božjo pomoč, * Da smo učakali veliko noč; * Ker je zdaj ta spomin, * Vstal od smrti je Bog sin, * Recimo tako: * Čast’ hvalo Bogu!« — 3.) »Prav vesel danes vam hočem zapet, * Ker smo dočakali velko noč spet, * Vse poje, žvergoli, * Zapojmo tudi mi vsi: * Aleluja, Aleluja!« — 4.) »Za ta svet do- našni dan * Bom pisanke talov vam, * Kakor vam zapeti želim * Ledik in za¬ konskim.« 6502. Zapisal Mat. Majar. — Iz CP. 82 — 83. Aleluja se ponavlja za vsakim lihim, Ale-aleluja za vsakim sodevim verzom. Prepis v MR. 357, se loči v tem: 1 Ježiš Kristuš v zelenam — 3 vstol — 5 šla — 6 pomnjata — 7, 16 Od Ježiša nacarenščega — S Ježiša — g Ježiš . . . perdruži — 10 govori — 12 žalostna — 13 Al tujec si v Jeruzalemi — 14 veš . . zgodilo — 15 odgo¬ vori . . . tačega — 18 perbili — 20 odrešiti — 21 treči den — 22 zgddilo — 23 Je treči den . . . vstol — 24 šol. IV. Pesmi pobožne. I. 6503, 6504. 705 »»Alj’ si ptujec v Jeruzalemu, Dane veš,kaj seje zgodilo?«« 15 On odgovori: »Kaj takega?« »»Od Jezusa nacarenskega: So ga hudi Judi vmorili, So ga na križ pribili. Smo pa upanje imeli, 20 Da ’ma Izrael odrešiti. Črez to je dnes že tretji dan, Kar se je to vse zgodilo.«« Je tretji dan od smerti vstal, Pred njemi v Galilejo šel. 6503 - (Koroška iz Podkrnosa.) Dba jogra sta v Emaus šua, Noi sta žalostna biva. Allelhja, alleluja! K nima se Jeižuš perdruži 5 Ino ž nima govori. Jima je pisme reskuadou Od Moizasa noi prerokou. Je rezvesilou jogre vse, Kje na srido stopou med nie. 10 Je rekou: »Kna buita se, Mir vam bodi, vesele vse!« Peter je žavosten biu, Je kume tega zadobiu, Da je Jeižuš od smerti vstou, 15 Kaker je poprei rekou. Maria Maidalena, Tu je te prova biva, Da je Jeižuša vidava Siz nimi dbema sastrama. Kristusov nebohod. 6504. (Kranjska.) Jezus je šov gori v’ nebu, Veseli se Maria! K’ svoj’mu Očetu nebeškimu, Kyrie elejson, 5 Prosi za nalil, o Maria! Kaj nam on k’troštu zapusty? Svojih lubih jogrov dvanajst. Peršov ’na goro Vojlsko, Visoko inu široko. 10 Gori vzdignuv svoje roke Nu je žegnal veh volen svejt. Potler se vsdigne od zemle Inu pruti nebessam gre. Angelci mu lepu pojo, i5Skuzi oblake spremlajo. Za nym vl^če sveto družbo, Starih očakov množico. Deleč čez chore angelske Svoj thron Jezus povikšal je. 20 Tam na desnici obsedy, Z’ Očetam enaki Bog živy. 6503. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Čaretove št. 7. Za vsakim parom se poje Alleluja, alleluja! 6504. Neznanega zapisovavca. — Iz knjige »Branja inu Evangeliumi « /777, str. 324. Natisnjena je že tudi v izdaji iz l. 1730: »Jezus je šM g6ri v’ Nebu: vesseli se Maria * K’ Svojmu oču Nebeškimu * Kyrie elejson, * Prossi Boga za nass: o Maria« (Marn v Jezičniku XXII. 13). 4-5 706 IV. Pesmi pobožne. I. 6505, 6506. V’nebessah on bode naš trošt, Nam doli dal gnado, milost. Nam bo dal svetiga Duha, 25 Vživat nebeškiga kruha. Mi alleluja pojemo, Jezusa Christusa hvalimo, Lubo divico Marijo No vso nebeško družino. 30 Zahvalen bodi večni Bog, Oča, Syn inu S. Duh! 6505 - (Štajerska, koroška in goriška.) Jezus Kristus je v nebesa šel Aleluja! K svojmu Očetu nebeškemu. Ale - aleluja! 5 Kaj pa nam zapustil je? Svoje ljube apostelne. Prišel je na goro olisko, Visoko in tudi široko. Sdaj vzdigne svoje roke, 10 Zegna svoje apostelne. Potle se vzdigne od zemlje In proti nebesam gre. Angelci mu lepo pojo, Ga skoz oblak sprejemlejo. 15 Za njim vleče sveta družba, Starih očakov množica. Daleč črez kore angelske Jezus sedež svoj povišal je. Tam na desnici sdaj sedi, 20 S očetam enaki Bog živi. Nam bode dal sveta Duha, Vživlati nebeška kruha. Sdaj alelujo spevlajmo In Boga zahvalimo, 25 Ljubo devico Marijo In vso nebeško družino. Zahvalen bodi večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh! »Ko sveti Duh po svetu gre.« 6506. (Iz Ihana.) Dars svetx Duh po sveti, gre, Iz sudjtm možam Jožofam Tud’ Marija jz Jxžxšam, Na to ni.delo bingtštno, 6505- Zapisal Mat. Maj ar. — Iz CP. 84 — 85. Za vsakim lihim verzom se ponavlja Aleluja, za vsakim sodevim pa Ale-aleluja. » Vjedilih krajih se ta pesem še tildi po nekim drugim napevu poje, in se reče: Jezus Kristus je v nebesa šel Kirie eleison! Veseli se Marija! Prosi Boga za nas Marija! K svojmu oču nebeškemu. Na Goriškim se poje v Brdih in v Devinu .« Majarjev prepis v MR. 358 se loči v tem: 1 šel — 5 zapustil — 7 Prišel — 13 lepo — 17 kore — 18 povišal — 21 dal — 22 Vživljati — 23 spevljajmo. — Narodnost pesmi je nekoliko sumljiva. Gotovo nenarodna je druga o nebohodu: »Kdo bi na olski tam gori dnes stal, * Kam se je Jezus z učenci podal« in kajkavska »Zastupil je v nebo Kristuš.« 6506. Zapisal Anton Breznik; pela Marija Kvas (Jurčetova Micka). — Iz Breznikove zbirke V. št. 12. IV. Pesmi pobožne. I. 6507. 707 5Tud% ntdele kvatxrne, Tudi. m>dele druge use. H ta parvi. šišr, prid-tjo, Dura so pa še zapdhnbne, Polkna so pa še zatdkm.ne. 10 O, ti, nasrečivb šištn gospo¬ dar, Koko boš ti hiško rajtongo dajau Vad suaje doržinoce, Pa tud’ vad sudje dbšlčbce. Dar h sveto Duh pa membgre, 15 Tud’ Marija jz J bžošam, Iz suijom možam Jožofam. H ta drugo šišo pridojo, V šiš’ pa beva uč guri, V šiš’ pa kvartajo jon špilajo, 20J0Ž0ŠU jme zaničujojo. O, ti, nasrečno šišon gospo¬ dar, Koko boš ti toško rajtongo dajau Vad sudje doržinoce, Pa tud’ vad sudje došičoce. 25 DarosvetbDuh pa memo gre, Tud’ Marija jz Jožošam, Iz sudjom možam Jožofam. H ta treko šišo pridojo: Dur’ so že vahpahnone, 30 Polkna pa vahtaknone. V šiš’ pa beva uč guri. Veža, šiša pomodjana, V včžo frišna v«da porneš- jitna. Šišon gospodar por miz’ kleči, 35 Pa tud’ ta druga doržina usd, Mol’jo sveto rožonkranc. Dara sveto duh pa notor gre, Tud’ Marija jz Jožošam, Iz sudjom možam Jožofam, 40 O, ti srečno šišon gospodar, Koko boš ti uhkd rajtongo dajau Vad suaje doržinoce, Pa tud’vad sudje dbšičoce! Daro sveto duh mo sveto žegon da: 45 Požegnu nogovo dbšičoco, Pa tud’ nogovo doržinoco. Jezus v podobi kruha in vina. 6507. (Goriška.) Ta sveti kruh noj rešnja kri — oj rčjšnja kri, Ta pravi Boh večne moči: Saj te iz serca lubimo — oj lubimo, Za stvarnika te spoznamo! 6507 . Zapisal Matija Maj ar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XVI. G. 8. Maj ar jo je z opomnjo, da se poje kakor božična Nicoj je dete rojeno, aj rojeno (gl. št. 4850) v Biljani in na Krasu, natisnil v svoji CP. g5 s temi predrugačbami: 1 ]. Aj sveti kruh, aj rešnja kri — aj rešnja kri — z] Aj pravi Bog v. m. — 3 tebe z . . ljubimo, aj ljubimo — 5 device — 6 svčt . . peršel . . grešnike — 7 dal . . telo . . telo — 8 Da . . govore — g Da — 10] Serca vendar zastopijo — n Da . . Bog . . aj . . . Bog — 12 odreši . . nadlog — 13] Mešnik požegna sveti kruh, aj sv. kruh — 14 Bog — 16 ] Cest, hvalo Bogu d. — 17 Mešnik požegna — 18 Grešnik se še n. p. — 19 ga . . lepo, aj prav lepo — 20] Da mu Bog odpustil bo — 21 Češčena . . . aj . . kri — 22] Od petih ran je tekla ti — 23] Od petih ran mojga Boga, mojga Boga — 24 Mojga Boga in — 23] Bi dost’ bla jedna kaplica, oj kaplica — 26] Za grešnike vsega sveta 45* 708 IV. Pesmi pobožne. I. 6508. 5 Rojen je bil od device — od dšvice, Na svet je peršu za hrššnike. Saj dao nan je telu svoje — tebi svoje, De vsi jeziki hovor6: De lih oči ne vidijo —- ne vidijo, 10 Po milosti zastopimo ; De tisti je te pravi Boh — oj pravi Boh, Ki nas odreši od nadloh. Mašnik požehna te sveti kroh — te sveti kroh, Z nebes pride sam živi Boh. 15 Angelci ž njim sprehajejo — sprehajejo, Čast noj hvalo Bohu dajejo. Mašnik požehna sveto kri — oj sveto kri, Hrčšnik se nizko perkloni. In ha prosi prav lepo — prav lepo, 20 De mu Boh odpustu bo. Počeščena bodi sveta kri —■ oj sveta kri, čč«, y Ki od petih ranic je tekla ti, (um*. Od petih ranic mojha Boha Moj ha Boha noj stvarnika. 25 Saj ha blo dost’ na sama kapelca Za odrešenje celeha sveta. mojha Boha, oj kapelca, Vendar je hteu preliti vse — preliti vse, Odi kapelce do konca vse. Zahvaljen bodi večni Boh — oj večni Boh, 30 Boh Oča, Sin in sveti Duh! Še tvojo hnado nam dodej — oj nam dodej, Vsan vernan dušan sveti rej! 6508. (Gorenjska.) Mašnik povzdigne sveti kroh, Angelci se z’ nijm sprehajajo, Iz nebes pride pravi živi Boh: Bogu čas in hvalo dajejo. — 27 htel — 28 Od — 29. zahvalen . . Bog, aj — 30 Bog Oče — 31] Še milost svojo nam dodej, aj n. d. — 32] Vsem vernim dušam s. r. — Prepis Majarjev v MR. 360 se loči od tega natiska v tem: 1 režnja . . . rešnja — 5] Rodil se je od device, od device — 6] Na svet je peršel za grešnike — 7 da — 11 odreši — 18 grešnik — 19 lepo . . . lepo — 20 odpustil — 26 grešnike — 27 htel. 6508. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Fr. Kržana I. ig, ki mi jo je izročil Slebinger; razločka med šumevci in sikavci ni, tudi ne med ij in j, ki se piše za i; za u se piše na koncu večkrat v. — Prepis v Kržanovi zbirki X. 20 se loči v tem: 1 pouzigne kruh — 2 nebes] nebes pa — 2 Bog — 3 znim — 4 čast — 5 pouzigne . . kri — 6 perklofni] — 7 Inu . . . prou — 8 mo] bo — IV. Pesmi pobožne. I. 6509, 6510. 709 5Mašnik povzigne resno krij, Grešnek se še bol niško per- kloni Ino pros Jezusa prov lepo, De bi grehe odpustu mo. Tokei se zdei skrivnost zgodi, 10 Kjir kroh ino vinu se spre¬ meni V’ telo in kri živga Boga, Jagneta čez use nadolžniga. Od Marije je rojen biv, Za nas grozno terpov in kri preliv, 15 Daj a nam vživat svoje telo, Vse verne želi v sveto nebo. Torei, o ti keršanska stvar, Kleče ozri se toke na altar, Mol v ponižnosti s celga serca 20 V sakromentu lubga Jezusa. Bod česen, hvalen vsaki čas, O Jezus, lub izveličar naš: Prosmo, ti nam svojo milost _ dej, De b s časniga peršli v svet rej! 6509. (Iz Vatovelj.) Mašnik povzdigne sveti kruh, Iz nebes pa pride pravi živi Bog: Angelci se z nim sprehajajo, Čast in hvalo dajejo. 5 Mašnik povzdigne sveto kri, Grešnik se nizko prikloni, Ga moli, prosi prav lepo, De mu grehe odpustil bo. Zadost je ena sama kapelca 10 Za odrešenje celiga sveta, Vender je res prelita bla Od kaple do kaple vsa. Bog oča, sin in sveti Duh So tri peršone, pa en sami Bog 15 Te tri peršone nam pa dajo Za špižo dušo in telo. 6510. (S Šentviške gore.) I' Mašnik povzdigne beli kruh, čj Z nebes dol pride pravi živi Bog: Angelci ž njim prihajajo, Bogu čast, hvalo dajaj o. ,, ,v^5 Mašnik povzdigne sveto kri, /,; o*« Kristjan se nizko prikloni: Ga prosjo in molijo prav lepo, De nam grehe odpustil bo. O sveti kruh in sveta kri, 10 Saj vera nas to poduči: čZv* Pod štautjo kruha belega Častimo Jezusa! ^ J/k, Od Marije je rojen bil m. Na svet za grešnike, 15 Je svojo sveto kri prelil, De b’ človek pogubljen ne bil. 9 Tukei . . godi — 10] Kir kruh in vino se spremini — 11 V . . in v kri žiuga — 14 grozno t. i.] ja terpou ino — 15 Dau . . uživat —. ib virni žele u — 17 keršainska — 18 tukei — 19 u ponižnost iz celiga — 20 U sakramentu — 21 usaki — 22 lubi jzveličar — 24 sveti. 6509. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Cekinove št. 6g. 6510. Prepisal Janez Kokošar iz rokopisa cerkvenih pesmi. Zapis njegov z Oblok se loči v tem: 7 prav lepo] sprelepo — 9—12] Pod belim kruhom je rešnja kri, * To sveta vera nas uči, * Pod štavt tega kruha belega * Molimo Jezusa — 18 grehe] žejo — 21—24] Zahvaljen bodi večni Bog, * Bog oče, Sin in sveti Duh: * Te tri peršone nam špižo dajo * Za dušo in telo. 710 IV. Pesmi pobožne. I. 6511, 6512, 6513. Zadosti bi b’la ena sama kaplja Za grehe celega sveta, Ampak je za nas prelita b'la 20 Od kaplje do kaplje vsa. Zahvaljen bodi večni Bog, Te tri peršone, en sam Bog: So tri peršone, en sam Bog, Bog Oče, in Sin sveti Duh. »Oj usmiljeni Jezus, jaz ljubim tebe. 6511. (Sploh znana.) A ( Iz celega serca jaz ljubim tebe, Jaz ljubim tebe, ker si ljubil mene: Oj vsmileni Jezus, jaz ljubim tebe! Pred tvoj mi nogami jaz zgrevan klečim, 5Jaz zgrevan klečim, se tebe bojim: Sim velko pregrešil, se poboljšat želim. Oj vsmileni Jezus, te prosim lepo, Te prosim lepo, kdar vmerje telo, Vzemi dušo mojo v svetlo nebo. 6512. (Izpod Krnosa.) O vsmilani Ježuš, Jez lubim tabe, Jez lubim tabe, Kir si lubou mene: 5 Ven s ciliga serca Jez lubim tabe. Pred tuoimi nogami Jez zgrivan klečim,. Jez zgrivan klečim, 10 Kir se tabe bojim, Sim velko pregrišou, Se pobulšat želim. Dobrutlivi Jeižuš, Jaz te prosim lepu, 15 Jaz te prosim lepu, Kadar vmerje telu, Vzimi mojo dušo Gor v svete nebu ! 65I3- Z Oblok: O vsmiljen moj Jezus, Jest ljubim tebe, Goreče do tebe Je moje serce: 5 Ker si ljubil mene, Jest ljubim tebe, Oh iz celega srca Jest ljubim tebe. Pred tvojmi nogami 10 Jest grešnik klečim, Sem večkrat greh storil, Pobolšat želim. Te prosim lepo, Kadar umerje telo, 15 De vzameš, o Jezus, Dušico v nebo. 6511. Zapisal Matija Majar. — Iz C P. 104 »Se poje pri Slovencih povsod; na Goriškim in Koroškim, na Štajerskim v Medvedovem selu, na Kranjskim v Ribnici, tudi na Benatskim (Napev 26).« 6512. Neznanega zapisovavca. — Iz Laretove zbirke št. 61, ki mi jo je izročil J. Wang. 6513. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. IV. Pesmi pobožne. I. 6514, 6515, 6516. 711 6514. (Iz Vatovelj.) Prelubi moj Jezus, jest lubim tebe, Jest lubim tebe, kir si lubil mene, Iz celiga serca jest lubim tebe. Prelubi moj Jezus, pret tabo klečim 5 Pred tabo klečim, prejet te želim, Iz celiga serca prejet te želim. Prelubi moj Jezus, angelci gredo, Angelci gredo, piskajo, pojo, Nam nevrednim grešnikom na pomuč gredo. 10 Prelubi moj Jezus, te prosim lepu, Te prosim lepu, kader umerje telu, Uzami, Jezus, dušico gor v sveto nebu. Prelubi moj Jezus, u žiulenju Jezus, U žiulenju Jezus, par smarti Jezus, 15 Na večnu te prosim, bodi, Jezus, moj trošt! »Mi se vkupe zbiramo. 6515- (Iz ziljske doline.) Mi se vkupej zbiramo, Na Ježiša spomenjamo, Bomo ga prosili, Gnado zadobili 5 Od Ježiša. Ježiš v pungarti kleči, Za nas kervavi pot pod, Vse kervave sraje _ So po njemu stale ioCrez nja obraz. Na kolčne padimo, Ježiša zahvalimo Za nja grenko terplenje, Za našo odrešenje, 15 Oh Ježiš naš! Vnebovzetje Marije. 6516. [Iz Suhorja.) Petelinček lepo poje Od veselja nebeškega, Ker bo jutri velka maša, Ko bo Marija v nebesa šla. 5 Tam za sabo bo peljala Vse te zakonske može, Tam jih bode darovala Z ljubim svetim Jožefom. Petelinček lepo poje Od veselja nebeškega, 10 Ker bo jutri velka maša, Ko bo Marija v nebesa šla. Tam za sabo bo peljala Vse te zakonske žene, Tam jih bode darovala 15 Z ljubo devico Marijo. 6514. Neznanega zapisovavca. — Iz Cekinove zbirke št. 58, ki mi jo je poslal Niko Sašelj. 6515. Zapisal Mat. Majar. — Iz MR. 353. 6516. Zapisal Ant. Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 712 IV. Pesmi pobožne. I. 6517, 6518. Petelinček lepo pole Od veselja nebeškega, Ker bo jutri velka maša, Ko bo Marija v nebesa šla. 20 Tam za sabo bo peljala Vse te ledig fantiče. Tam jih bode darovala Z lepim, zlatim pušeljcom. Petelinček lepo poje 25 Od veselja nebeškega, Ker bo jutri velka maša, Ko bo Marija v nebesa šla. Tam za sabo bo peljala Vse te ledig deklice, 30 Tam jih bode darovala Z lepim, zlatim kranceljnom. Petelinček lepo poje Od veselja nebeškega, Ker bo jutri velka maša, 35 Ko bo Marija v nebesa šla. Tam za sabo bo peljala Vse nedolžne otročiče, Tam se bo ž njimi poigrala Sez rudečo jabelko. (Iz Adlešič.) Petelinček lepo poje Od veselja nebeškega. Jutri bo pa vel’ka maša, Bo Marija v nebesa šla. 5 In za saboj bo peljala Vse te fante ledične. Ona jim bo tam delila Vsim te zlate pušeljce. In za saboj bo peljala ioVsa dekleta ledična, Ona jim bo tam delila Vsim te rdeče kranceljne. In za saboj bo peljala Vse te žene zakonske, 15 Ona jim bo tam delila Vse te bele lilije. In za saboj bo peljala Vse te može zakonske, Ona jim bo tam delila 20 Vse te plave lilije. 6518. (Iz škocjanske okolice na Dolenjskem.) Petelinček lepo poje Od veselja nebeškega, Ker bo jutri vel’ka maša, Bo Marija v nebesa šla. 5 Dosti mož se je pripeljalo, K' je Mariji potaljalo, K’ je Mariji potaljalo Eno belo lilijo. Dosti žen se je pripeljalo, 10 K’je Mariji potaljalo, K’ je Mariji potaljalo Eno rmeno lilijo. Dosti fantov se je pripeljalo’ Ki je Mariji potaljalo, 15 Ki je Mariji potaljalo En zeleni rožmarin. Dost deklet se je pripeljalo, K’je Mariji potaljalo, K’ je Mariji potaljalo 20 Eno rdečo gartrožo. Dost otrok se je pripeljalo, K’ je Mariji potaljalo, K’je Mariji potaljalo En rudeči nagelček. 6517. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz njegovih » Bisernic « 1 . 148. Verzi 1—4 se ponavljajo pred vsako kitico. 6518. Zapisal Anton Zorec. — Iz njegove zbirke. Verzi 1—4 se po¬ navljajo pred vsako kitico. IV. Pesmi pobožne. I. 6519. 6520. 713 6519. (Iz Ihana.) Petelinček lepo poj a Vad vesela nebeškega, Ker bo juter vel’ka maša, Bo Marija v nebesa šva, 5 Za seboj jeh pelava Vse ta ledeg dekelce, Tamki gu&r jem bo talava Vsem ta lepe krancelne. Petelinček lepo poja 10 Vad vesela nebeškega, Ker bo juter vel’ka maša, Bo Marija v nebesa šva, Za seboj jeh pelava Vse ta ledeg fanteče, 15 Tamki guš.r jim bo talava Vsem ta lepe pušlece. Petelinček lepo poja Vad vesela nebeškega, Ker bo juter vel’ka maša, 20 Bo Marija v nebesa šva, Za seboj jeh pelava Vse ta zakonske može, Tamki guhr jem bo talava Svet’ga raja nebeškega. 25 Petelinček lepo poja Vad vesela nebeškega, Ker bo juter vel’ka maša, Bo Marija v nebesa šva. Za seboj jeh pelava 30 Vse ta zakonske žene, Tamki guhr jem bo talava Svet’ga raja nebeškega. 6520. (Od Sv. Petelinček mi lepo poje Od veselja večnega, Ko bo jutri sveta meša, Ko bo Jezus v nebesa šel. 5 Marija je prišla dol z nebes Po tri dekleta: Eme.) Jih je peljala gor v nebd, Jim je delila kranceljne. Marija je prišla dol z nebes 10 Po tri fantiče, Jih je peljala gor v nebo, Jim je delila pušeljce. 6519. Zapisal Anton Breznik; pel fijegov oče Anton. — Iz Breznikove zbirke II. št. 28. 6520. Zapisal Anton Kovačič. — Iz njegove zbirke II. št. /5. Opomjija 1. Pesmi tega naslova so zelo podobne pesmim pod naslovom ■»Svitaj se, svitaj beli dan « (št. 4880 in d.). Opomnja 2. V VO. XVII. 1. je pesem, ki spada morda sem in se glasi: Petelinček lepo poje Da ljudi gor buduje Od jutra ranega, Od spanja večnega. 714 IV. Pesmi pobožne. I. 6521, 6522. Marija v nebesih kronana. 6521. (Iz Breznice na Angelci v nebesih hodijo, Rožo Marijo kronajo: Kronej jo, kronej, večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh! 5 Angelci po nebesih prangajo, Devico Marijo cirajo: Cirej jo, cirej, večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh! Kerubin’ Mariji lepo pojo, ioSerafini jo lepo často: Častite jo, kori angelski, Pojte ji, devici Mariji! Svetniči in svetnice se spre- hajejo, Nebeškej kraljici perklanjejo, 15 Roži Mariji izvolenej: Češčena Mariji vekomej! Kranjskem.) Tičice pod nčbam letajo, Mariji hvalo sprepevlajo Zavoljo serca čistega. 20 K nam je rodila Jezusa. Ribice v morji plavajo, Mariji čest ponavlajo Zavoljo njen’ga Jezusa, Našega zveličarja. 25 Naj vse Marijo česti. Kar le koli na svete živi! Kej si pa, o grešnik ti, Al kej Marijo čestiš? Rožo Marijo vse česti, 30 Grešnik, tudi ti zavpi: Češčena Marija vekomej, De nam sprosiš sveti rej! 6522. (Gorenjska.) Angelc v n(ebesih) hodio, Rožo Mario kronaio: Kronei jo, kronei, večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh! 5 Angelc v nebesih pojajo, Divico Marijo kinčijo, Kinči jo, kinči, večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh! Kerobin ji lepo pojo, Serafin jo lepo časte: 10 Častite jo, kori angelski, Poite d vici Marij. Svetniki se sprehajajo, Kralici se prklanajo, 15 Roži Marij zvoleni: Bod češena, dvica ti! 6521. Zapisal Mat. Majar. — Iz njegovega lokopisa v VO. XVI. G. ‘o — n. Prepis Majarjev v MR. jgg se loči v tem: 2 Rožo — 3] Kronaj jo, kronaj v. Bog — 5 po n. prangajo] v nebesih shajajo — 6 Devico . . cerajo — 7 Ceraj . . ceraj — 8 Herubin . . lepo poj6 — 10 lepo — 11 kori — 12 devici — 14 Nebeškej k. se priklanjajo — 15 zvoljenej — 17 nebam — 18 sprepev- Ijajo — 22 ponavljajo — 23 njenega — 25 Saj . . česti — 26 kolj . . svetu — 27 Kje . . grešnik — 28 kaj — 29 česti — 30 Grešnik — 31 vekomaj — 32 Da . . raj. — Aatisek Majarjev v "CP. 123 se loči od našega v tem: 1 Rožo — 5] A. v nebesih shajejo — 9 poj6 — 10 čestč — n kori — 13, 14] Svetniki, svet¬ nice se sprehajajo * Nebeški kraljici perklanjajo — 15 zvolenej — 17 nebam letajo — 20 K’ — 25 Saj . . . česti — 26 kol . . svetu živi — 27 Kje — 28 kaj — 29 česti — 31 vekomaj — 32 Da ... raj. 6522. Neznanega zapisovavca. — /2 okorno pisanega rokopisa v zbirki Prane. Kržana IV. n, ki mi jo je izročil Slebinger. IV. Pesmi pobožne. I. 6523, 6524. 715 Tičice v zraku letajo, Hvalo Mari prepevajo Zavolo serca čistiga, 20 K je rodila Jezusa. Ribce v murij plavajo, Čast Marij ponaulajo Zavolo neniga Jezusa, Našiga zveličarja. 25 Mario nei le use časti, Karkol na svetu le živi! Ke si pa, grešnik, ke si ti, Al daješ je kei časti? Marijo nei le use časti, 30 Tud, o grešnik, ti zaupi: Bodi češena vekomei, Spros Marija sveti rei! 6523 - (Od Braslaveč.) Angeli v nebesih hodijo, Rožo Marijo kronajo: Kronaj jo, kronaj, večni Bog, Oče, sin in sveti Duh! 5 Angeli v nebesih hodijo, Divico Marijo kinčajo: lvinči jo, kinči, večni Bog, Oče, sin in sveti Duh! Kerubin lepo pojo, ioSerafin jo lepo pojo: Častite jo, kori angelski, Pojte divici Mariji! Svetniki se sprehajajo, Kralici se priklanjajo, 15 Roži Mariji zvoleni: Bodi češena devica ti! Ptičice v zraku letajo, Hvalo Marij prepevajo Zavoljo serca častitega, 20Ker je rodila Jezusa. Ribice v morju plavajo, Mariji (čast) ponavlajo Zavoljo njenega Jezusa, Našega zveličarja. 25 Marijo naj le vse časti, Karkolj na svetu le živi! Kje si pa, grešnik, kje si ti, Alj daješ ji kaj časti? Marijo, glej, tu vse časti, 30 Tudi, o grešnik, ti zaupij: Bodi češena vekomaj, Spros, Marija, sveti raj! Amen. 6524. (S Šentviške gore.) Angelci v nebesih hodijo, Rožo Marijo kronajo: Kronaj jo, kronaj, večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh ! 5 Angelci v nebesih pojejo, Devico Marijo kinčajo: Kinčaj jo, kinčaj, večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh! Svetniki se sprehajajo, 10 Kraljici se priklanjajo, Roži Mariji zvoljeni: »Bodi češčena, dvica ti!« Kerubim lepo pojejo, Serafim jo lepo častjd, 15 Časti jo, kor angeljski, Pojte devici Mariji. 6523. Zapisala Ana Hudovernik. — Iz pesmarice Jožefe Vodlak II št. 32. V v. 10. je pojo pač pomota za časte ali častjo. 6524. Prepisal Janez Kokošar iz nekega rokopisa cerkvenih pesmi. — Iz njegove zbirke. Zapis njegov z Oblok se toči v tem: 5 pojejo] hodijo — 15, 16] Zavoljo njenega Jezusa, * Našega izveličarja — 17] Ribice v morju pla¬ vajo — 18 prep.] ponavljajo — 21—24 manjka. 716 IV. Pesmi pobožne. I. 6525, 6526. 20 K’ je rodila Jezusa. Tiče v luftu letajo, Hvalo Mariji prepevajo Zavoljo serca čistega, 25 Marijo naj le vse časti, Karkol na svetu le živi! Kje si pa, grešnik, kje si ti, Ali daješ ti kaj časti? Ribice v morju plavajo, Čast Mariji prepevajo Zavoljo njenega Jezusa, Našega izveličarja. Marijo, glej, to vse časti. 30 Tudi, o grešnik, ti zaupi: Bodi češčena vekomaj, Sprosi, Marija, sveti raj! Marija hodi po nebesih in prešteva duše. Anu tdšnu devicu s« žih'i>r česti, Ku \vsmiljen7a Jiežuša w rakah derži. Ne križi je trpu, ne križi je wmrw, Wsen viernin dešican nebiesi wodprw! 5 Nebiesi, nebiesi vvodprti stojuo, Wsi vičrni dešici w nebičsi ^reduo. Ne sričdi nebičs na miška stoji, Wokuli ta. miški si stoiki terjič. Wokuli ti miški si stoiki terjlč, 10 Ze vičrni dešici prpravljeni s«. -Tore ne misci na svieca 7011, Po cielih nebiesah prow ličpo sveti. Merija po nebičsah špencierala je, Wsi vičrni dešici preštičvala je. 15 Še wsi, sa 5>or pršil, ani sami je ni, Je ni, je ni, jen je na bu: Oj Jiežuš, Merija sa vvsmilte čraž njii, Oj Jiežuš, Merija sa vvsmilte čraž njti! Na križu je trpeu, na križu je umrou, Nam je nebeške vrata odprou. Nebesa, nebesa odprta stojč, Vse verne dušice zde gore grede. 6525. Zapisal Karel Štrekeij; pela Katarina Budina. — Iz njegove zbirke; nekaj oblik (stojtid, jredud) ni kraških. 6526. Zapisal Jožef Cejan; pela Marija Šuligoj. — Iz Cejanove zbirke IV. št. 3. Glede' začetka primerjaj zgoraj št. 6450 — 6452. 6525 - (Z Gorjanskega na Krasu.) 6526. (Iz Levpe nad Kanalom.) IV. Pesmi pobožne. I. 6527, 6528. 717 5 V nebesih, v nebesih na miza stoji, Na mizi, na mizi na sveča gori, Po celih nebesih od nja se sveti. Marija po nebesih špancirala je, Vse verne dušice preštevala je. 10 Vse verne dušice preštevala je, Vse so že prišle, kuj jedna še ne. Oh tejsta nej prišla en tud’ je ne bo, Jezus, Marija se vsmil’ta čez njo! Na križu, na križu Je terpei in umeri. Vsem vernim dušicam Nebesa odperl. 5 Nebesa, nebesa Odperta stoje, Vsim vernim dušicam Pripravljene so. V nebesih, v nebesih 10 Na miza stoji, S tem zlatim, s tem srebrnim Pregrnena je. Okol mize, okol mize Lep’ stolči stojč, 15 Vsem vernim dušicam Pripravljeni so. 6527. (Z Oblok.) Na mizi, na mizi Dve sveči stoje, Vsim vernim dušicam 20 Pripravljene so. No tako devico Bi lahko častil, K’ Marijo v nebesih, Na tronu sedi. 25 Marija po nebesih Špancirala je, Vse verne dušice Preštevala je. Je vse so že prišle, 30 Le edne še ni, Jn tiste ni bilo Jn tud’je ne bo: Sam Jezus Marija Se vsmikta čez njo! 6528. (Podjunsko.) Kak lepo boš živev, tak v’hko boš vmrv, Bog oče nebeški bo niebo odprv. Nebese, nebese so dor’ lepe, Nebese, nebese so vriedne prošnje. 5 V nebesah, v nebesah pa mize stojo, Vsem vernim dušicam pripravljene so. Nebeške trobente prav lepo pojo, Ki vse verne dušice v nebese gred6. 6527. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. 6528. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. j66. Glede' začetka primerjaj št. 6141 in d. 718 IV. Pesmi pobožne. I. 6529, 6530. Marija v nebesih špancirava bo, 10Vse verne dušice preštievljava bo. Na mizi, na mizi pa svieče gor6. Tem zakonskim ljudem pripravljene so. Kater v zakonskem stanu prav lepo živi, Saj mu tudi ta svieča prav lepo gori. 6529. (S Suhe na Koroškem.) Tam v garteljnu ’na roža tak lepo cveti, Oj kdor jo zagleda, se vsak veseli. Ta kosec pa pride, jo dov pokosi, Ta roža v gartelnu suha leži. 5 Ta šmentana smrt, da tak vse pokosi, Te gorše, te manjše, te frajntlih ljudi, Če prideš na britof, oglej se koj ti, Ne boš vidov koj drujga kot bele kosti. Če bodeš mislov, ne bodeš vesev, 10 Da človek ni drujga kak prah in pepev. Pred božjemu tronu Marija kleči, Za grešnike prosi s sovzenmi očmi. Pred božjemu tronu je krenček prepet, V nebesih je spleten z nedolžnih deklet. 15 Marija v nebesih sprancirala je, Te verne dušice preštevala je: Te druje so bile, le ene ni blo, Nikol je ne bilo, nikol je ne bo. & 530 . Nebesa, nebesa Odperte zdaj sq, Za včrne dušice Pripravljene sq. 5 V nebesah, v nebesah Mi miza stoji, (Od Frama.) Z vsem srebrom, z vsem zlatom Preudarjena je: Z vsem srebrom, z vsem zlatom 10 Prevdarjena je, Za včrne dušice Pripravljena je. 6529. Zapisal Jurij Lulek; pela P. Jammer. — Iz Lulkove zbirke št. 2g. Pesem spada sem samo s svojim koncem, prvi del primerjaj s št. 6120 — 6122. 6530. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 47. IV. Pesmi pobožne. I. 6531, 6532. 719 Okol mize, okol mize Za včrne dušice Tri stoli stoj?, Pripravljene sq. 1 s Z vsem srebrom, z vsem zlatom .. Preudarjeni sq: Z vsem srebrom, z vsem Preudarjeni so, Za včrne dušice 20 Pripravljeni sq. Na mizi, na mizi Tri luči gor?, 25 rri mizi, pri mizi Marija stoji, Vse srebro, vse zlato Pregrinjala bQ. Vse včrne dušice 30 Preštčvala bq>. Vseh včrnih dušic Nam koj menjkalo bQ! Marija spleta venec. 653i- (Štajerska.) Dela se, dela se pervi mrak, Marija krancel spletala. Še do bo nosil krancel zlat? Še ga bo nosil Jezus sam 5 Na svetiga božga telesa dan. Daj Bog, daj Bog živem pomoč, Živem pomoč, mertvim lehko noč Ino ljuba sveta večna luč, Užgi nam Marija nebeško luč 10 Leži, leži ravno pole, Po poli je cesta uglajena. Za cestoj stoji vertec lep, Iz zlatim kolam nasajen, Iz sreberno grajo ograjen. 15 Marija po verti rajžala, Rožce veselo pobirala, Kristjane premišlovala, K pokori njih vabila. V starih časih je taka šega bla, 20 Kristjan slišal večno luč zgonit, Klobuk je hitro z glave vzel, Ino sveto večno luč molil. V mladih časih se tako godi, Kdor sliš’ večno luč zgonit, 25 More kolene perklonit In sveto večno luč molit. ! Jezus pa pravi no govori: Marija zmirom za vas skerbi, Da le sovraštva med vami ni, 30 Naj luba lubezen le cveti! Zdaj vas zahvalim prav lepo, Ker ste poslušali me zvesto, Oj de b nas Bog vzel gor sveto nebo Ino ljuba sveta večna luč, 35 Užgi nam Marija nebeško luč. 6532 - (Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.) Drobne so rožice, K je Marija krancelj spletala, Drobnejši je cvet, Jezusu na glavco polagala. 6531. Zapisal J. Zabukošek. — Iz prepisa v VO. XVI. E. 1 5— 18. Za vsako sirofo, razen zadnje, se ponavlja v. 6 —9. Prim. št. 4880 in d. 6532. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Spada li v ta naslov? 720 IV. Pesmi pobožne. I. 6533, 6534, 6535. 6536. »Večer je, večer, prvi mrak.« 6533 - (Iz Vrbovca.) Večer je, večer, prvi mrak, 5 Smileni Jezuš, dojdi k nam: Zvečera rosa padala. Deli nam duše svetli raj, Nju mi Marija gledala Dš jim bude konec kraj! O’ cmilenoga Jezusa: ___ Marija napravlja luč za verne duše. 6534 - (Iz Krivoglavic.) Vince mi točijo, luč gori, Ura mi bije polnoči. Godčki v nebesih godejo, Duše se v vicah troštajo. 5 Troštaj jih, troštaj, večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh! Angelci po nebesih špacirajo, Se duše v vicah troštajo: Marija gor se vstajala 10In je pihala svetlo luč, Ker duše v nebesa pojdejo. Pri Mariji iščimo pomoči! 6535 - (Koroška iz Rožeka.) Oh Marija, oh Marija! Po nebesih se sprehajaš In pred Jezusam perklanjaš. Vsolej pred Jezusam klečiš, 5 Za nas grešnike skerbiš. Oh sedej tečimo k njej In za milost jo prosimo, In per njej pomoč iščimo! Marija, vsliši naše prošnje, ioSprosi nam dobrote božje. Oh Marija, oh Marija! Odpri nam nebeške vrate In premagaj vrage naše, Kedar bomo vmirali, 15 Tebe, Marijo, klicali. Oh Marija pridi tedej, Kedar bo se duša ločila, Iz tega sveta spravlala, Pelji jo v sveto nebo 20 K svojmu ljubemu sinu! Marija v nebesih sedi, lep sceptar v rokah drži. 6536- (Koroška.) Glej, radost in veselje, Ino glorijo pojo, V nebesih znajde se: 5 Pa Marijo hvalijo. Angelci se veselo, 6533. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih HNP. I. 72. 6534 - Zapisal Janko Barič — Iz njegove zbirke. 6535. Zapisal Mat. Majar. — Iz CP. 12 5— 126. Prepis Majarjev v MR. se loči v tem: 3 priklanjaš — 5 grešnike — 6 sadaj — 8 pri — 14 Kadar — 16 tadaj — 17] Kadar duša bo se ločila — 18 sveta spravljala. 6536. Zapisal Mat. Majar. — lz CP. 12J — 128. »IVa Koroškem povsod znana, tudi na Goriškim v Devinu in v Iiovoridu (= Koboridu), pa na Šta¬ jerskem v Gomilške}Majarjev prepis v MR. se loči v tem: 7 Lep — 8 sveti — 9 Lepši . . . zvezde — 19 grešnike — 11 grešnik — 13 grehe — 16 slednja. IV. Pesmi pobožne. I. 6537. 6538. 721 Marija v nebesih sedi, Lep sceptar v rokah derži: Oj kako lepo sveti se, Lepši kakor zvezde vse, 10 Prosi za nas grešnike. Glej, poglej, oj grešnik ti, Kako Marija za te skerbi! Oj zgrivaj grehe svoje, Poboljšaj živlenje svoje, 15 Da prideš v zveličanje. Kedar pride slednja noč, Pridi, Marija, na pomoč: Marija, pomaj, pomaj, Kedar bo živlenja kraj, 20 Pelji dušo v sveti raj! 6537 - (Koroška iz Železne kaple.) Oj kaj za eno veselje V nebesih znajde se! Angelci se vesele Ino Marijo časte, 5 Hvalijo tud svetnike. Marija v nebesih sedi, Lep ceptar v rokah derži: Ona tamkej sveti se Lepši kakor zvezde vse 10 In prosi za grešnike. O grešnik, premisli ti, Marija za te skerbi: Zgrivaj ti grehe tvoje In pobolšaj živlenje, i5Zadobiš zveličanje. O Marija devica, Bodi naša pomočnica! De se grešnik spokori, O Marija, sprosi ti, 20 De se grešnik spokori. Kadar pride zadni čas, Bodi, Marija, ti per nas! K bode duša s trupla šla Pelej jo v nebesa, 25 Večno vživat Jezusa! 6538 . (Podjunska.) Kdo popiše, kdo pove. Kak lepo v nebesih je! Angeljci se vesele, Glorijo Bogu pojd 5 Noj Marijo hvalijo. Zlat prestol mi tam stoji. Gor Marija mi sedi, Zlato žezlo v roc’ drži, Žezlo to pa sveti se, 10 Ko nebeške zvezdice. Kadar žalost te mori, Spomni se Marije ti, Ona za nas vse skrbi. Ako grehu daš slovd, 15 Bo odprla ti nebo. Ko bo prišla slednja noč, Tebe čaka boj še vroč, Klič’ Marijo na pomoč : O Marija, ti pomaj, 20Pelji dušo v sveti raj! 6537 ' Neznanega zapisovavca. — S posameznega lista, ki mi ga je poslal St. Singer. 6538. Zapisal J. Škrbinec. — Iz »Koroških bukvic « 255—259. Pesmi tega naslova so glede narodnosti sumljive; zlasti zadnja številka je močno pre¬ delana. 46 722 IV. Pesmi pobožne. I. 6539, 6540. 6539 - (Koroška iz Guštanja.) Oh kaj za no veselje Tam u nebiseh znajde se! Angelci se veselo Ino gloria pojo 5 No Mario hvalio. Maria u nebiseh sedi, An ceptar u rokeh darži: O kak ona sviti se, Lipši kakor zvizde vse, 10 Prosi za nas grišnike. Ko spumlej se grišnik ti, Kak Maria za te skarbi: Le zgrivaj grihe tvoje Noj pobulšej žiulene, 15 Pa pojdeš u zveličene. Kir bo prišva ta slidna nuč, Kliči Mario na pomuč: O Marija nam pomaj, Kadar bo žiulene kraj, 20 Pelej duši v sveti raj. Ali pridem u tu (u)eselje Ino u tu zveličenje, Z angelcmi te bom častiu Inu vekoma hvali(u) 25 Inu na uselei lubiu. O ti žlahtne lilie Noj presveta Marie: Moje serce z veseli Ob tvoiem zveličeni, 30 Kir si uridna vse časti! 6540. (Iz Vatovelj?) Kaj z en trošt jin veselje U nebesih znaide se! Angelci se vesele Jinu glorjo pojejo 5 Jinu Marijo hvalijo. Marije u nebeseh sedi, Zlat sceptar u rokah derži: Ona lepu sveti se, Lepše kakor zvezde vse, 10 Prosi za nas grešnike. Poglej, poglej, grešnik ti, Kaku Marija za te skerbi: Grevai grehe soje In pobolšaj žiulenje, 15 Boš peršiu u zveličanje. Marija prež madeža, S tabo delau Buh čudeže, Od vekomai izvolena, Iz gnadami napolnena, 20 O Marije usmilena! Divica, prečisti cvet Prež greha si bla na svet, Ti si svete Ane hči, Kralica čez use reči, 25 O mati te milosti! Divica prež madeža, Ti si spočela Jezusa, Rodila prež useh težav, Kakor ti je angel dijau, 30 De bo Jezus u tebi spau. Kadar bo ta zadnie nouč, Pridi nam, Marija, na pomuč, Kadar bo žiulenje krei, O Marija, pomagaj, 35 Dušo pslaj v sveti raj. Amen. 6539- Zapisal Julij Šmelcar. —• Iz njegove zbirke št. 18. 6540. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Val. Cekina I. 22. IV. Pesmi pobožne. I. 6541, 6542. 723 Ena rožica je scvetela. 6541. (Koroška iz Kaple.) Jena rožca na svet zcvetela, Marijino ime na sebi imela, Ta rožica je cartana, Od Boga na svet stvarjena, 5 Oj od večnega Boga! Bog oče je jo vsadil, Sveti Duh je vertnar bil: Kaj za ’n trošt in veselje Je prišlo v svet in nebese, 10 Ko Marija je rodila se. Sama Marija je srečna bila, Da je Jezusa na svet rodila, Našega zveličarja, Ljubega mesijasa 15 Ino kralja nebeškega. Oh Marija, ti si sveta, Raz zemljo v nebesa vzeta, V svetli tron postavlena, S rumenim soncem cirana, 20 Oj Marija cartana ! Komu je Jezus pustil kranjsko stran. 6542. (Iz Sv. Križa vipavskega.) Tam stoji gora iblanska Na lepim ravnim včrtiču: Češčena roža Marija! Povhen je rožic nasajan, 5 Plavih, rudječih in višnjavih. Marija po včrtiču špranhala, Ljepe rožice je terhala. Marija taku pravi, hovori: »Ko bibivsdej tuljub moj sin! 10 Ko bi biv sdej tu Ij ub moj sin, Bi mu krancel narejala!« Marija še teha ne shovori, Nje ljubi sin za njo stoji. »Od kod si hodu, kej si biv? 15 Od kod si hodu, kej si biv?« »»Povsod sim hodu, povsod sim biv, V kraj nskej deželi nisim biv.« « »Komu si pustu krajnsko stran ? Komu si pustu krajnsko stran ?« 20 »»Notre sim pustu ljepeljudi, Mirne ceste, frišne vode.«« Vsimvjernam dušam sveti rej, Ki nam ha vsim vkupej dej: Češčena roža Marija! 6541. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz CP. iog—no. 6542. Zapisal Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič. Za vsakim parom se ponavlja verz 3. — Majarjev prepis v MR. 335 se loči v tem: 1 stoji — 2 ravnem vertiči — 4 Poihen — 5 rudečih — 6 vertiči — 7 Lepe — 9, 10 bil — 12 zgovori — 13 stoji — 14, 15, 16 hodi} . . bil — 17 bil — 18, 19, 20 pustil — 20 lšpe — 22 vernam. — Prepis v VO. XIV 2 7—8 se loči od našega natiska: 2 Ijepim . . . vrtiču — 3, 24 roža — 3 rožic — 6 vrtcu — 7 rožice trhala — 8 tako — 9, 10 biu sdej tu lub — n, 12 manjka — 14, 15 biu — 16 Povsod . . povsod biu — 17 biu — 20 ludi — 21 vode — 22 raj. — Majar je natisnil pesem v » Novicah « II. j.1844) 753 v spisu »Nekaj od Slovencev « s temi premembami: 1 stoji — 2 vertiču — 4 Poihen . . nasajen — 5 rudečih in višnjevih — 6 vertiču prangala — 7 Lepe — 8 tako . . govori — 9 bil zdej tu . . sin — 9 bil zdej tu — 12 tega . . zgovori — 14 hodil . . bil — 15 manjka — 16 sem hodil . . sem bil — 18 krajnski deželi — 19 manjka — 20 Notri . . . pustil lepe — 22 vernim — 23 ga. 46 : 724 IV. Pesmi pobožne. I. 6543, 6544. »Lepa si, lepa si, roža Marija.« 6543 - (Z Oblok.) Lepa si, lepa si, roža Marija, 15 Da nas skušnjava ne pre- Tebe časti vsa nebeška dru- hiti, žina, Da nas sovražnik ne dobi. Angelci lepo pojejo, Tebe, Marija, hvalijo. Kedar P a bodemo morali vmreti, 5 Z nebes dol pogleda nebeški Oče, Daj nam, Marija, uredno pri¬ vidi na zemlji zgubljene otroke, jeti Pošlje Marijo na ta svet, Rešnje telo Jezusa, Nam je dobila gnado spet. 20 Našega izveličarja. Ker nam je Eva zagrešila, 10 Nam je Marija zadobila, Nam je rodila Jezusa, Našega zveličarja. Vod’ nas Marija po pravem poti, Da nas nobena skušnjava ne zmoti, Zdaj pa mi to pesem skle¬ nimo, Tebe, Marija, prelepo pro¬ simo : Ko b’mo deržali v rokah luč, Prid’ nam Marija na po¬ moč ! 6544 - (Iz Boljunca.) Lepa si, lepa si, roža Marija, Tebe časti sa nebeška družina. Anhelci lepo pojejo, Tebe, Marija, hvalijo. 5 Z nebes je pogledal nebeški voče, Na zemljo pogledav zgub¬ ljene otroke, Pošlje Marijo na ta svet, Vona zadobila milost spet. Nam je Eva zagrešila, 10 De je nam Jezusa zadobila, Zadobila nam je Jezusa, Našega izveličarja. Vodi nas, Marija, po pravi poti, De nas ne skušnjava premoti, 15 De nas skušnja ne premoti, De nas ne satan preloti. Kadar bomo mogli vmreti, Daj nas, Marija, milo sprejeti Rešnje telo Jezusa, 20 Našiga izveličarja. K bomo deržali roke proč, Pridi nam, Marija, na pomoč, Pridi nam, Marija, na pomoč, K bomo deržali roke proč l 6543. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. 6544 . Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke, ki mi jo je izročil vojaški župnik Ivanetič. IV. Pesmi pobožne. I. 6545, 6546, 6547. 725 6545 - (Gorenjska.) Prelepa si, lepa si, roža Marija, Tebe časti vsa nebeška der- žina, Angelci lepo pojejo, Tebe, Marija, hvalijo. 5 Z nebes je pogledou sam oča nebeški, Na zemli je vidou use revno človeštvo. Pošle Marijo na ta svet, Ona sprosila gnado spet. Kar je Eva pregeršila, 10 Nam je Marija zadobila, Nam je rodila Jezusa, Našga izveličarja. Kader mi bomo mogli umreti, Dej nam, Marija, vredno pre¬ jeti 15 Rešno telo Jezusa, Našga zveličarja. Zdej pa usi to pesem sklenimo Ino Marijo prou lepo prosimo : K bomo deržali v rokah luč, 20 Prid nam, Marija, na po¬ moč ! Lepa si, lepa si, roža Marija, Tebe česti vsa nebeška dru¬ žina, Angelci lepo pojejo, Tebe, Marija, hvalijo. 5 Z nebes je pogledal nebeški Oče, Vidil na zemlji zgublene otroče, Poslal Marijo na ta svet, Je milost nam dobila spet. 20 Da nas skušnjava ne pre¬ hiti, Da nas sovražnik ne per- dobi. Kedar pa moremo vmreti, Pomaj nam Marija vredno sprijeti Rešnje telo Jezusa, Našega zveličarja. 6546. (Štajerska iz Gomilskega.) 15 Kar nam je' Eva pregrešila, 10 Nam je Marija zadobila, Nam je rodila Jezusa, Našega zveličarja. Vod’ nas, Marija, po pravem potu, Da nas nobena skušnjava ne zmoti, Sdaj pa hočemo pesem skle¬ niti. Tebe, Marijo, lepo prositi: K’ bomo deržali v rokah luč, Prid’ nam, Marija, na po¬ moč ! 6547 - (Od Frama.) Lepa si, lepa, roža Marija, Angelci lepo pojejo, Tebe časti vsa nebeška družina, Kir tebe Marijo hvalijo. 6545. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Franc. Križana lil. 10, ki mi jo je izročil Slebinger. 6546. Zapisal Mat. Majar. — Iz CP. joj — 108. 6547. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 41. 726 IV. Pesmi pobožne. I. 6548. 6549. 6550. 5 Z nebes se je ogledal Oča nebeški Doli na zemljo vrevne otroke, Poslal Marijo na ti svet, Da bi nam sprosila gnade vzpet. Kar nam je Eva pregrešila, 10 Nam je Marija drugoč za- dobila, Nam je rodila Jezusa, Vzveličarja celega sveta. Vodi nas Marija po pravem po Da nas nijena skušnjava ne zm 15 Da nas skušnjava ne pre¬ hiti, Da nas sovražnik ne dobi. Kadar pa bomo mogli vmreti, Daj nam, o Marija, vredno prijeti Rešno telo Jezusa, 20 Vzveličarja celega sveta. Zdaj smo to pesem sklenoli, Tebe Marija mo lepo prosili: Kadar mo meli v rokah luč, , Le prid nam, Marija, na ti, pomoč! 6548. (S Suhe na Koroškem.) Lepa si, lepa si, roža Marija, Tebe časti vsa nebeška dru¬ žina, Angelci lepo pojejo, Tebe Marijo hvalijo. 5 Z nebesa pogledov sam oče nebeški, Vidov na zemlji zgubljene otroke: Poslov Marijo na ta svet, Da bi sprosiva gnado spet. Kar je nam Eva pregrešiva, 10Je Marija zad dobiva: Ona rodiva Jezusa, Našega zveličarja. Vodi, Marija, nas po pravem poti, Da nas obena skušnjava ne moti, 15 Da nas skušnjava ne pre¬ hiti, Da nas sovražnik kne dobi. Lepšega v nebesih ni, kakor si, Marija ti!« 6549 - (Kropniška.) Lepšega v nebesih ni, Kakor si Marija ti. Sprelepo svetiš se kakor sve¬ tle zvezde vse, Pa še lepši kakor solnce že: 5 Bog oča te je sadil, Bog sin je tvoj vrtnar bil, Sveti Duh ti je svoj prstan dal, Za svojo nevesto zbral. Na sveti ni nič lepšega od Marije. 655 °- (Štajerska.) Na svetu lepšega čira ni, (Z) rumenim solncem gvantana, Kakor si Marija ti, Z dvanajstim zvezdam kronana. 6548. Zapisal Jurij Lulek; fela Marija Sokol in Jurij Grm. — Iz Lulkove zbirke št. 48. 6549. Zapisal Fr. (Rad.) Poznik. — Iz NB. 31. 6550. Neznanega zapisovavca. — Iz prišitka zbirki Martina Rosarja iz Teharji , št. 6. IV. Pesmi pobožne. I. 6551. 727 5 Bela kakor lilija, Ardeča koker galterža: To ni nobena galterža, Je le Maria cartana. Ce me skušnave motijo, 10 Misli zapelavajo, O jaz pa nočem cagati, Rajš na Marijo klicati. Marija, dvica teh nebes, Nam boš sprosila sveti raj, 15 Nam boš sprosila sveti raj, Jezus, Marija nam ga daj! Češčena si, Marija ti. 655 1 - (Iz Slovenjega gradca.) Češčena si. Marija ti, To angel Gabriel govori. Marija, Marija, Prosi za nas Jezusa! 5 Češčena si ti, Marija, S gnado božjo napolnjena. Od Boga si zvolena, Svete Trojice prijatlica. Marija, si mati hožja, 10 Ki si rodila Jezusa. Mati našega stvarnika In našega odrešenika. Oh Marija, mati blažena, S rožicami ovenčana. 15 Marija, mati dobrotliva, Vsemu svetu ljubezniva. Marija, mati prečista, V rojstvu ostala devica. Marija, mati vsmilena, 20 K pomoči si nam dana. Marija, mati častitliva, Vbogem ljudem ljubezniva. Marija, sveta devica, Si lepši kakor danica. 25 Marija, sveta devica, Pri Bogu naša pomočnica. Marija, vsih devic devica, Svetega Duha nevesta. Marija, božja porodnica, 30 Nebeška si ti kraljica. Kraljica vsih angelov, Kraljica vsih očakov. Kraljica vsih prerokov, Kraljica vsih apostolov. 35 Kraljica vsih mučenikov, Kraljica vsih spoznovavcev. Kraljica deviških spolov, Kraljica vsih svetnikov. Marija, nebeška gospa 40 In vesvolnega sveta. Marija, čisti devični cvet, Veseli se te vesvolen svet. Marija, nebeška luč, Živih in mertvih pomoč. 45 Marija, pomagaš siroticam In vsim vernim dušicam. Ti se vsmiliš črez grešnike In tolažiš vse kerščenike. 6551. Zapisal Mat. Majar. — Iz CP. 128 — 131. Prepis Majarjev v MR. 401—402 se loči v tem: 7 zvoljena — 8 prijateljica — 15 dobrotljiva — 19 vsmi- ljena — 21 častitljiva — 23. 24 devica — 24 lepša — 27 vseh devic devica — 30 Nebeška — 31—36 vseh — 37 d< 5 viških — 38 vseh — 40 vesolnega — 41 devični cvčt — 42 vesolen svšt — 46 vžrnim — 47 grššnika — 49 svojega. 728 IV. Pesmi pobožne. I. 6552, 6553, 6554. 6555. Prosi za nas svojga Sina, K svojmu Oču nebeškemu 50 Da nas v nebesa perpelji, In tudi Duhu svetemu. To nas vsliši Marija In vsa nebeška družina. »Zapojmo na glas Mariji na čast.« 655 2 - (Iz Suhorja.) Zapojmo na glas, Nebeški kraljici: Mariji na čast, 5 Oj prosi za nas! Mariji Devici, _ »Marijo si izberi in boš sladko zaspal. 6 553 - (Iz Motnika.) Oh preljubi fantič mlad! Če ne moreš pončč’ spati, Nikar ne hodi po noč okol, Se znaš kderkoli zapelat. 5 Kader se po noč zbudiš, Stori ta sveti križ, Moli sveti očenaš, De ti bo en kratek čas. Priporoči se svojmu angelu, 10 On ti bo to gnado dal. Marijo pa za ljubco zberi, Boš prav sladko zaspal. Karkoli se nje priporočiš, Za gvišno vse dobiš; 15 Jezusa si pa za tovariša zberi, On ti bo pa žegen dal. 6554 (S Kadar se prebudiš, Stori koj sveti križ, In spomni in spomni, Kak v večnost potujeva! Homca.) 5 Kadar se prebudiš, Stori koj sveti križ; Spomni na Jezusa, Na Marijo in svetega Jožefa ! Tiče pojo o sv. Duhu, sv. Trojici in Bogu Očetu. 6555 - (Iz Selnika blizu Vinice.) Višje, moje višje, Rano ste jodcvele! Svržice puščale, Po širokom svčtu ! 5 Na je so sedale Tri tiče nebeške. Prva zapopčvle Jod svetoga Duha: »Budi sam Duh z nami, 10 Marija med nami! Budi Jezuš pri nas, Da pe duša jod nas!« 6552. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica. 6 553- Zapisal G. Križnik. — Iz njegove zbirke. 6554. Z,apisal M. Zarnik. — Iz NB. 33. »Tako uči mati na postelji zjutraj hčerko molili .« 6555. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih MNP. III. 43—44. Vsaki verz se v petju ponavlja. IV. Pesmi pobožne. I. 6556, 6557, 6558, 6559. 729 Druga zapopevle Jod svetoga Trojstva: 15 »Budi Trojstvo z nami, Marija med nami, Budi Jezuš pri nas, Da pe duša jod nas!« Trejta zapopevle 20Jod samoga Boga: »Budi sam Bog z nami, Marija med nami, Budi Jezuš pri nas, Da pe duša jod nas!« Tiče pojo o usmiljenem Jezusu. 6556- (Zagorska.) Tičiee lepe spevaju 5 Pelaj nam duše v svetli kraj, Od tega jugra božega, Ke se sve duše vesele — Od smilenoga Ježuša: Svetlomu raju najbole!« »Smileni Ježuš, dojdi k nam, Marija pomočnica. I. 655 7 - (Od Št. Jošta pri Vrhniki.) Pojte, pojte, drobne tičce, Razgrinjajte vse megličce, De bo sjalo sončice Na moje drobno srčice! 5 Drobne tičce že pojejo, Bogu hvalo, čast dajejo. Za vse gnade jen dari, Ktere grešnikom deli. O Marija, božja mati, 10 Ti nam hočeš pomagati Zdej jen na vsaki čas, Kedar se duša loč vod nas. Kedar duša gre s telesa, Mati sprejme gor v nebesa: 15 Gor bomo častil Boga Iz celiga svojga sred. Grešnik, delaj zdaj pokura, Dokler je še čas in ura: Kedar pravo pokuro striš, 20 Potem pa gnado zadobiš. ■ 6558 . (Iz Logatca.) Pujte, pujte, drobne tičiee, Tičce lepo pojejo, De bo sjalu sončice 5 Bugu čast, hvalo dajejo Na moje drobno srčice. Za vse gnade in dari, Ktere Jezus nam. deli! Marija pomočnica. II. 6559 - (Iz Gor. Vrtojbe.) Danes je en sveti dan, Noter to—vižo (?) častitljevo Od Marije k nam poslan, K ljubi devici Mariji. 6556. Zapisali. Kukuljevič. — Iz njegovih »Pesmi « 275. 6557. Zapisal Jožef Samotorčan. — Iz njegove zbirke. 6558. Zapisal Andrej Prebil; povedal Al. Hočevar. — h prepisa v M. Rodeta zbirki IX. št. 59. 6559. Zapisal Jožef Cejan; pravila Tina Sauerjeva. — Iz Cejanove zbirke II. št. 5. 730 IV. Pesmi pobožne. I. 6560, 6561, 6562, 6563. 5 Marija v nebesih na troni stoji, Usmiljenega Jezusa na ro- čelji drži, Ona je lepa, obgvantana, Svetim roženkrancem obcie- r^na. Srečna je sestra in srečen je brat, 10 Kateri k Mariji prteče rad. Duše v vicah vpijejo, Marijo na pomoč kličejo, Ona jim bode pomagala, Svetega raja raztalala. 5 Kdor se Mariji prporoči, Ona ga nikdar ne zapusti. Prporočimo se tudi mi, Da nas nikdar ne zapusti! 6560. (Iz Renčan.) Marija v nebesih na troni stoji, De bi jim ona pomagala, Usmiljeneha Jezusa na ročlji drži. Svetega raja raztalala. Ona je lepo ohvantana Prporočimo se tudi mi Svetim roženkrancem obcie- IQ Ljubi Devici Marl j i( lana. De bi nam ona pomagala, 5 Dušice v vicah vpijeju, De bi bli vsi zveličani, Mariju na pomoč kličeju, De bi svet’ga raja vživali. Marija pomočnica. III. 6561. (Iz Blačan v ziljski dolini.) Devica Marija, ti naša gospa, Boš Boga prosila za grešnike vse, Za grešnike vse ino tudi za me. Marija pomočnica. IV. 6562. (Iz Podgorja.) [Odlomek.] Oh Marija, oh Marija, Pojdi z nami v kompanijo! Marija pomočnica. V. 6563- (Od Sv. Andreja pod gorami.) Marija devica Kadar bomo morli vmreti In sveta Trojica, 5 In od sveta slovo vzeti! Pomagala boš, _ 6560. Zapisal Jožef Cejan; pela neka beračica iz Renč. — Iz zbirke Cejanove lil. št. 48. 6561. Zapisal Mat. Maj ar. — Iz CP. 128. (Napev 13.). 6562. Neznanega zapisosiavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 75, kamor je ponatisnjena iz Hermanna I. 259. 6563. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. IV. Pesmi pobožne. I. 6564, 6565, 6566, 6567. 731 Priporočevanje Mariji. I. 6564. (Iz Ihana. - ^ Marija, vahko noč! Te pros’mo za pomdč: Marijo devico Jo lub’mo cevo noč! 5 Boš doli legava, Boš gori, vstdjava, Se spomm,, se spomni., K’ boš v večnast rajžava. Le sturi, sveti kriš, 10 Hudič se vadpoveš, Mariji devici Se pd prporočiš! Marija, vahko noč! Te pros’mo za pomoč: 15 Nas vari, nas vari, Marija, cevo noč! LUm »Jaz imam mater, ki prosi za me.« 6567. (Iz Selnice ob Dravi.) Jaz mam pa no mater, Marijo devico, Ki prosi za me, To sladko ime. 6564. Zapisal Anton Breznik; pela Študkova Neža. — Jz Breznikove zbirke HI. št. 26. 6565. Zapisal Iz. Modic; pel T. Hiti. — Iz Modčeve zbirke št. 14. 6566. Zapisal Ivan Kunšič. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Vlad. Levec. Kdr je napačna pisava za Kidr ali Gdir; drugi zapis ima Kadar, pisan je bolj v knjižni slovenščini, sicer se bistveno ne loči od zgoranjega natiska. 6567. Zapisal Fr. Praprotnik. — Iz njegove zbirke. — Kar = nikar. Prim. št. 6143, 6148. 732 IV. Pesmi pobožne. I. 6568. 5 Še kjer sem kol hodil, Še kjer sem kol bil, Na Marijo sem zmislil, Pri njej bi rad bil. Marija devica, 10 Precartana stvar, Sam Jezus jo je ljubil, Zakaj b’ jo jaz kar? Marija svetega rožnega venca. 6568. (Iz Biljane v Brdih.) En zlatni cedelc je pisan, Noter v staro faro poslan, V staro faro bljensko Pred lubu devicu Mariju. 5 Srečna je le fara ta, Ki tako lepo andoht ma, Kakor v fari bljenskej Per lubi devici Mariji. Luba devica v tronu sedi, 10 Vsmileneha Ježuša v roče derži: Ona sej je ljepii ohvantana, Z svetam roženkrancam ocje- rana. Kdar sveti roženkranc mo¬ limo, Mariji krono spljetamo: 15 Oj z bjelemi, z rumenemi, z rudečemi Oj ljepu ocjerana z rbžcami. Naj bo sestra al pa brat, De le k Mariji perteče rad : Ona sej jim bo perpomahala, 20 Svetleha raja odpirala. Dušice, v vicah vpijejo, Marijo na pomftč kličejo: Ona saj jim bo perpomahala, Sveteha raja odpirala. 6568 Zapisal Matija Majar. — Jz prepisa v VO. XIV'. 30. *> Pesem iu pevaju pred onom, šlo se zove »12 urah device Marije .« (lo je pred pesmijo naslova »Prva je ura te noči*, prim. št. 486g — 48 79Z — Majar jo je na¬ tisnil v CP. 134 —/J5 s temi premembami: 2] V staro faro je p. — 4 ljubo devico Marijo — 5 Srečna — 6] Ki bratovščina lepo ’ma — 7 ski —-8 lubi 9] Roža Marija v troni s. — 10] Vsmilenga Jezusa v roči d. — 11] Ona saj je lepo oblečena — 12] S roženkrancam venčana — 13 Kadar . . mol’mo — 14 spletamo — 15] Oj s belimi, s rudečemi — 16] Oj lepo venčana s rožcami — 18 Da — 19] Saj mu bo pomagala — 20] Mu sveti raj odpisala — 22] V pomoč Marijo kličejo — 23] Saj jim bo pomagala — 24] Jim sveti raj odpirala. IV. Pesmi pobožne. II. 6569. 733 Razdelek II. Narodne molitvice. Jaz gore vstanem, milo zdahnem. 6569. (Od Nakla.) Jest gor vstanem, Mil’ 'zdahnem. Zakaj 'zdahnem ? Za Jež‘šovo martro, 5 Za Jež'šov’ trpljenje, Za [ež’šovo nedolžno smrt: Bodi, Jež’š Krišč, Ostan’ vselej pri nas! Amen. De moja duša ne zaspi, 10 Telo napoji, Svet Duh v me, Svet križ v te, Usmiljen Jež’š nad nam’ in pred nam’, Se nebod’mo nič hud’ga bal’, i5Špiže, viže Čez gore, čez gore, Čez vse ta hud’. To svahk’ ime Jež’š in Ma¬ rija, sv. Jožef Bod’ zapisan’ na mojem čel’, 20Zapisan trikrat’! Trikrat Bog pomagaj, K’ se bo moja d’šica telesa vočiva, Pristop’ Jež’š in Marija, Spreljuba sveta Ana, 25 Mat’ te matere sinu, Jež’ša Krišča. Pros’ti tvojo ljubeznivo hčero, De b’ ona votva moja besed¬ nica bit’, De b’ ona votva svojga ljubez- niv’ga sina prosit’, De b’ on votu men milostliv bit’ 30 Ob ur smrti. Amen. Jež’š Krišč stoji v oblac’, On je vstvaru zemljo in nebo, Men je dal dušo in telo. Bog oče pred nam’, 35 Bog Sin za nam’, Svet’ Duh nad nam’. Tako je reku: »Le sem sveta Šent - Ana, Bom zadev teh pet krvavih ran, K’ so m’jih judje dal’, 40 K’me niso spoznal’.« Dan’s je svet’ dan, Svet petek sam, K’je Jež’š vovlen biv, Šibam je šiban biv, 45 Z gajžlam je gajžlan biv. Njegove rane so b’le gor djane, S krv’jo napojene, S soljo nasoljene, Ven je tekva voda in kri. 6569 . Zapisal Melhijor Mohar. — Iz zbirke Ivana Vrhovnika str. 23 — 25. Špiže, viže je pač relevnik: Jpižaj, vižaj. 734 IV. Pesmi pobožne. II. 6570, 6571, 6572. 50 Tako mat’Marija govori: K’ter’ bo vsak dan to molit¬ vico zmolu, Mu bom dav tri dušice iz vic: Eno očetu, eno mater’, Eno njemu samemu. Amen. Marija je zjutra zgoda vstala.« 6570. (Ziljska.) Marijaje zjutra zgoda vstava, Šva je v mesto Jeruzalem. Tan tri žvahte rože rastajo, Marija jih je vtčrgava, 5 V svojan serci ohraniva: Pčrva je Bug voča, drug(a) Bug sin, Treča Bug sveti Duh. Amen. »O lepa rož’ca Marija, skozi vas solnce sije.« 657i- (Iz Adlešič) O lepa rož’ca Marija, Skozi vas solnce sije V zimi in v letu Po vsem voljenem svetu. 5 Angel zapoje. Marijo zazove: »Stan’te, stan’te gor, Marija, Vaš ljubi Jezus sinek vas kliče!« Marija so gori hitro vstali In so Jezusa prašali. 10In Jezus je odgovoril: »Kdor bi to molitvico izmolil Vsaki mladi petek, Vsako mlado nedeljo, Bi tri dušice iz vic izpeljal; 15 Prvo očetovo. Drugo materino, Tretjo pa sam svojo!« Jezusovo trpljenje (Zlati Očenaš). I. 6572. (Iz Orlje vasi pri Braslavčah.) Sveti zlat(i) očenaž, Jezus pride dvol z nebes Ku ga je molu Jezus naš. Tim bugm grišnikom. 6570. Zapisal M. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Mi¬ klošič. V Vrazovem prepisu v VO. XIV. b. 34 je to le premenjeno: 1 zguda vstala. — Za prvim verzom je vtaknjen ta: U frišnej vodici je se vrnila — 3 žlahtne rože — 4 vtergala — 5 serci ohranila — 6 Bug oča, druga Bug — 7 Bug. — Majar je natisnil pesem v » Novicah « II. (1844) 138 v spisu »Nekaj od Slovencov«. Ta natisek se loči od zgoranjega v tem: 1 vstala — 2 Šla — 3 Tam . . žlahtne . . vastejo — 4 vtergala - 5] V svojim sercu ohranila — 6 Bog . . Bog — 7 Tretja Bog. Natisek Scheiniggov v NPKS. št. 114 se loči od natiska v » Novicah « v tem, ne glede'na zlogotvomi r za er: 1 zjutraj zgodaj — 5 svojem. 6571. Zapisal Iv an Šašelj. — Iz njegovih » Bisevnic « I. 130: 9 prenašali. 6572. Zapisal Rudolf Cilinšek. — Napisana na posameznem listu, ki mi ga je poslal Val. fare. Opomnja. Glede pesmi o Jezusovem trpljenju primerjaj v I. zvezku št. 432 m dalje. Narodne pesmi o zlatem očenašu omenja že Steržinar v svoji knjigi » Ca- tholifh kerfhanfkiga Vuka Peiffme « /729, na str. g., kjer piše tako: -»Treki inu fadm urshoh, fakai fo lete [vete Peiffme fturiene, ie leta; debi te druge prafne. IV. Pesmi pobožne. II. 6573. 735 5 Hudi judi so se pritekovali (?), So Jezusa v vrtu našli, Ki je prelepo moliv. Še trdu so ga zvezali, Še dalje so ga peljali 10 Do solnčnega zahoda, Do božga groba. Tam zamirka veliki križ, Ves iz železom ukovan, Jezusu nakladan. 15 Zadijo ga čez čisto Donavo. Prener Jezus to vodo Donavo prebrede, Sedemdesetkrat umedli. Tam zamirka še ne judne tri: »Pomagajte mi!« 20 Kako so vbomo pomagale? Kamenje na rame nakladale! »»Kaj pa bomo z Jezusom?«« (So) sramote dilale, H križu so ga pomerile. 25 Križ je bil prevelik, Jezus pa premejčkn. Križa je škoda žagati, Jezusa je škoda šparati. Nategnil so ga na ta sveti križ, 30 Vse negove žilce so popokale, Vnkaj teče sv. rešna kri. Marija slišala ta jok In klagvaje. Jezus pa pravi [in govori]; 35 »Janez, Janez, jugr moj! Odpel to ženo od sv. križa, Da se ji srce ne utrga!« Marija pa pravi [in govori]: »Usmil se tavženkrat Bogu! 4oDovsihhmav sm bla mati tvoja! Posihmav bom pa žena tvoj a!« »»Jaz bi še rad rekel; Mati, mati moja, Pa se še m bol srce trga, Kokar vsak mate(r) po svojem detetu!« 45 Jezus že na svitlem križu umedli, Svojo bogo dušo izpusti. Vse skale so popokale, Vse svite žene so jokale: (J)učte se, žene in može! 5oKir bo to molitev molu, Rešil bo tri duše z vic: Ena bo očetova, Druga bo materna, Tretja bo samga svojga grešnka. 55 Grišnk bo zaslužu veki lun, Pred Bogom pa ta nebeški trun. Amen. 6573 - (Iz Sela pri Črničah.) Mol’mo ta sveti zlati očenaš, K nira ktem velikim greš- Kjer ga moli Ježuš naš. nikom prtikoč. Jezus pride dol z nebes, 5 Jezusa na vrti vlovijo, namizne, folsh peiffme opuftili; namefti taiftih pak le fvete peiffme peli. Kai miza, de [e nekateri fant al dekelzh veliku peiffetn navuzhy; katere fo od godzov fluriene; aku fo lih od fvclnikov; vender fo folsh, zhes Boshio veiro, inu vezh k shfiolu, koker k zhafti teh fvetnikov: Koker ie ena fila douga Peiffem od Pfalmifla Davida, od slatiga ozha nasha elc. Katere peiffme fo zhes Boshio veiro. Sla f ti pak de bi ta mladi folk te hude, navdrne naframne peiffme opuftov, katere fo greshne, inu ufe ludy pohuishaio: Lete fvete peiffme pak vas inu druge pobulshaio inu potroshtaio .« Tukaj omenjena dolga pesem o kralju Da¬ vidu ni danes več znana; sploh se David unenuje v narodni pesmi le enkrat. 6573. Zapisal Jožef Cejan; pravila Meta iz Sela. — Iz Dejanove zbirke II. št. 17. »4 prtikoč = pritekoč; 11 pan = drevo, Baum, Bam, pan, kakor sam, san — 27 rebke — rebra, reberca, rebrce, rebrke, rebke — 30 dročiti, 736 IV. Pesmi pobožne. II. 6574. Pretrdo ga zvežejo, V zelen gozd ga peljejo, Iščejo drevca dolzega, Še k martri prpravnega. 10 še najt’ga niso mogli, Zagledajo en pan, Se železom okovan. Ježuša ga nanje položo, Pod tu nu goro zapodo. 15 Prej ko Jezus tu vodu prebredi, Sedemdesetkrat omedli. Še Jezus takoj govori: »Judje tri, pomagajte mi!« še tako so mu pomagali: 20 Kamnje so mu nakladali, Špota z žnjega delali. Nu glihnu hišu ga peljeju, Svetmu križu ga prmerjeju. Škoda križa žagati, 25 Škoda Jezusa šparati. Tako močno so ga nategnili, So žilce, repke ž njem popo¬ kale, Ž njega teče sveta režnja kri. Marija teče proti vratcem, 30 Marija vratce dročla. _ 6574 - (So se) sesule koj pepeu. Marija zdol pod križ poklek¬ nila, Silno žalostna je bila, Kjer je sojga sinka vidla. 35 »Janez, Janez, joger moj, Pelj’to ženo spred menč ! Sej bi teu reč ,Mati moja‘, Pej bi se srčce utrgalo! Po vsakem ljubem sineki, 40 Po vsakem ljubem deteti!« Cerkovni prah se dole drou, Večni leben s sebe sprou. Svete žene jokajo, Žive skale pokajo : 45 Molčite, žene nuj mužje! Kdor bo to sveto pesem peu, Bo tri duše uon z vic vzeu: Naj poprej bo očeva, Potle materna, 5oPotle samga sojga grešnika. Kdor bo to molitevcu zmoliu Vsaki petek pred obedam, Vsaku sabotu pred kosilam, Ta bo rešu tri duše z vic. (Iz Št. Andreža pri Gorici.) Mol’mo ta sveti zlati očenaš, Kjer ga moli Jezus n§š Pr’ ni mizci rezani: Je pršu dol z nebes. 5 Judje prtekujejo, Jezusa u vrti lovijo, Sa štrikami ga zvežejo, Ga peljejo v en zelen gozd. Tam iščejo drevca ravnega, 10 Za Jezusa prpravnega Križ je biu prevelik, Jezus premajhen. Jezusa raztegnejo, De mu njemu žilce pokajo, 15 Gazapuodijonanu turnuvodu. Prej ko tu vodu prebrede, Sedemdeset botov omedli, Srača jude tri: »Judje, pomagajte mi!« 20 »»Čakaj, ti b’mo pomagali!«« Še več kamnja so nasedljali. Žive skale so pokale, Svete žene so jokale: »Ne jokajte mene, 25 Ampak grehe vaše In vaših otrok!« Tri patki spiu, Tri dušice z vic rešiu. dročirn, droču, dročjen = dotakniti — 41 = Cerkveni prag se dol podrl.« — Glede Pod tu nu goru (v. 14.J prim. v prejšnji številki »Donavo« in turnu v nas/, štev. (v. 15.j. 6 574- Zapisal Jožef Cejan; pela Marija Nemec-Lutman. — Iz njegove zbirke 11. št. 16. »turen (iz naturen) = čist?; spiu = izpel.« IV. Pesmi pobožne. II. 6575, 6576, 6577. 737 6575 - (Iz Dol. Vrtojbe.) Danes je en sveti dan, Sveti patek sam, Kjer je Jezus vlovljen biv, Se šibami je tepen biv, Z gajžlami je gajžlan biv. Njegova sveta glava Je s trnjem omotana. Njegove svete uste So b’le zapljuvane. 10 Njegove svete oči So b’le zasramovane. Njegov sveti nosek Je biv s krvjo ometan, 6576. (Iz Šempetra pri Gorici.) Sveti zlati očenaš, Ker ga je molil Jezus naš: Jezus na kolenih kleči In krvavi pot poti. 5 Judje so Jezusa vlovili, V vrtnu hišu so ga peljali, Na pesn (!) stol so ga posedli. Grozni križ so mu napravljali, Svoje svete ročice in nožiče gor pribili. 10 Marija zasliši to tukljanje, Gori teče, doli pade. Cele tri ure se ne prebudi, Pod svetim križem govori: »Ti si sin moj, 15 Prej sem bila tvoja mati, Zdaj sem tvoja žena! Jezus drugič na sveten križu govori: »Saj vem, da se bi vam sr- čice trgalo, Kur vsaki bogi materi 20 Pri svojem deteti.« Jezus na desno stran Je nagnil svojo glavico In je dušico pustil. Solnce je otemnelo, 25 Zvezde so od neba kapale. Žive skale pokajo, Svete žčne jokajo. Ribce ne morejo plavati, Ptice pod nebom ne pojejo, 30 Rožce na polju ne cveto, Ker je Jezus pustil dušico. Amen. 6577 - (Z Gorjanskega na Krasu.) Danes je petek: Jezus je vlovljen bil, Jezus je delč peljan, V to mesto Jeruzalem. 5 Tam se mu špodelajo, Križ mu delajo. Križ je velik, Jezus majhen: Križ je škoda žagati, 10 Jezusa je škoda šparati. Jezusa so nategnili Ino ga na križ pribili. Jezus je prosil eno kapljo pit, So mu dali žuča pit. 15Jezus si je po sebe vlil: 6575. Zapisal Jožef Soban. — Iz zbirke Jož. Cejana V š/. 56. 6576. Zapisal Jožef Cejan. — Iz njegove zbirke V. št. 20. — Tri ure (v. 12.J v rokopisu dveri. 6577. Zapisal Andrej Štrekelj; povedala moja mati. — Iz bratovega rokopisa. 47 738 IV. Pesmi pobožne. II. 6578, 6579. Teganisem žejen nepotreben, Ker dušice nad menoj vpijejo. »Šentjanž, Šentjanž, joger moj, Vzemi to sveto ženo spod križa, 20 Ker mi bolj teško stuori, Ko vsa moja bridka martra.« Ta, k’ bo to molitvico molil, V ognju ne bo gorel, V vodi se ne bo vtopil: 25 Pred njim bo šla Marija, Za njim bo šel Jezus. Amen. 6578. (Iz Ihana.) Don’s ja veli.k dan, ker ja peta>k sam, k’ ja Jtžtš uj-Žt biv, iz štrikam zvezan biv, iz gajžlam gajžlan biv. Ne¬ gova sveta gvava jz tarnam vakovana. Ntgdve svete ušesa so z maham zamašene. Ntgove svete usta so jz blatam za- 5 čofane. Mat’ božja ja poh kriš prtekva, se ja mila, prekvaniva. »Lub’ moj Jtzus, kaj ti za’ne matre trpiš!« »»Mat’, mat’ moja, na čarna, zemkb!«« »»Kdor ba. te molituce molu vsak pettk, vsako sa.boto, lojast ’mo vtov dati dobtr va,n: tri dtšice z vic, jano vače- tavo, jano materno, jano pa samo sojo. 6579 - (Iz Ihana.) Judj b so Ja.ža.ša vjel’, pretrdo zvezal’, v ano sodno šišo gnal’. Tavža.nt ’n tavža.nt ran so mo dal, * ga vT>n sa.gnal’. * Tam ja biv an les triintridi.sa>t let star. * Judje ga vam zulečejo, * Ja,ža.ša> ga na rdmo denejo. * Ja.ža>š ga nese na 5 goro Kalovarijo. * Ga po svet’mo kriš’ rhspno, * žil’ce ’no kite po n’m pokajo. * Marija to zasliš’, * močno joka ’n bloka, * hitir j’ tekva na goro Kalov&rijo. * Po ni ja tak pot teku * k’ dne vinske jagade. * Marija dudi pade, vamidli. * t’ko dovg’, de Ja,ž'i,š spregovari: * »O joga.r, jogr.r, svet’ ioŠnt-Janž! * Nesite to ženo spod moj’ga križa: * Ta žena se men’ ba.l smil’, * koki.r vse moje rane.« Škale so začele pokat, * svete ženč jokat. * Jokajmo se tud’ mi, bratji, ’n sestre * na ta. čarat zemla,. Amen. 6578. Zapisal Anton Breznik; molila Trika. — Iz Breznikove zbirke IV. št. 21. 6579. Zapisal Anton Breznik; molila Stradeževa Lucija. — Iz Brez¬ nikove zbirke II. št. 76. IV. Pesmi pobožne. II. 6580, 6581. 739 6580. (Torovo.) Dons je jtn božji dan, Kam pa vi greste?« Častitlivi svet petek sam. »Mi gremo lesa iskat, Ljudje so se napotili De bomo Jezusi križ delali.« Iskat lesa za Kristusov križ. 10 Dobili so ga . 5 Srečov jih je ’n stari mon, U vod’je ležov tri sto let, Poprašov jth je: »Vi možje, Povhn s svincam je zalit. .. Trpljenje Jezusovo. II. 6581. (Iz Gor. Vrtojbe.) Dxm.s ta dan, Ki je ta svieti patik san, Ki je biu od Ježuša pozdrav¬ lja n U tem miesti Jeruzalem. 5 Stlbri st stali, Stibri stojije, In h sttbrim so ga privezali, S hiše so shajali, Inu sodbu mu st dali, 10 Na sv. križ ga st prmirvali. In Ježuš je biu premičktn, In križ je biu prevelik. Križarji st t’ku djali: »Križ je škoda žagat’, 15 Jezusa potegnimo!« In Jezusa so potegnili. In svoje svete rane St bile gore dane, Soje svete žilce 20 St se vse pretegnile, In soje svete uhe St b’le z mth’m z’mahane, In soje svete uste St bde z lužtm zacmokane, 25 In soje svete očce S pljuvtm zapij uvane, In soja sveta glava S trnjem kronana. In Marija devica 30 Je pod križtm klečala, In je milo zdihovala. Jezus je na svetim križi od¬ govori : »De bivam jest rieku: ,Vi, mati moja!' 35 Bi srčce se z Vas trgalo, Ku usaka luba mati, Ko vidi sojga sina U revth in težavth.« Potem je Jezus glavu ntgnu 40 Na soju desnu stran, Je dušicu pustu. In suonce je himno postalo, In luna je mrčala, In zviezde st z neba dol pa¬ dale, 45 In stanovne skale st pokale In cerkveni prah’ st se odprli Insuočnauoda je gorustajala, Ribce v morji trepetale In svete žene st jokale. 50 Marija devica je tako rekla: »Ko bi jest mogla znejdit Niega takega človeka, Po celem sveti, Da bi to moliteucu zmolu 6580 . Zapisal Franč. Stelč. — Iz njegove zbirke IV. št. 35. Pevka je pesem skoraj vso pozabila. 6581 . Zapisal Jožef Cejan; pravila Tinčka Gorkina. — Iz Cejanove zbirke III št. 46. »Stanovne = trdne.« 47 740 IV. Pesmi pobožne. II. 6582, 6583. 55 Usaki sveti pati.k In usako nedeljo zjutraj, Bi rešiu tri dušice: Prva bi bla očeva, Druga bi bla materna, 60 Treča sama njegova. Amen. « 6582. (Z Iga pod Krimom.) O gospod Jezus Kristus, _ Ki si za nas krvavi pot potil! Judje so ga popali, Trdno so ga zvezali, 5 V sodno hišo so ga peljali, Na sodni stol so ga posajali, Ta križ so mu narejali Iz tega zamokrega lesa, Ki je triintrideset let v ti vodi ležal. 10 Na ramo so mu ga dali, Daleč so gnali. Na goro Kalvarijo so ga pri- gnali, Na križ ga pribijali. Marija zasliši to trkanje in tarnanje, 15 Priteče pod ta sveti križ, Gor pogleda, dol pade, Tri ure omedli, Četrto uro se komaj prebudi. Jezus sč svet’ga križa odgovori: 20 »Sveti Janez, sveti Janez, prerok božji, Pelji to sveto ženo izpod moj’ga križa, Ke njen jok meni tako težko de, Bolj kakor moje vse bridke martre !« Marija odgovori: 25 »Smili se Bogu! Dozdaj sem bla jaz mati tvoja, Odzdaj pa jaz desna žena tvoj a! « Zdaj Jezus tako odgovori: »Ko bi jaz vam mati dejal, 30 Bi se vam preč srce odtrgalo Kot vsaki ljubi materi Po svojem ljubem detetu!« Jezus te besede spregovori, Nebo se odpre, duša telo pusti. 35 Žive skale pokajo, Svete žene se jokajo, Cerkveni pragi se vun vale, Tičice pod nebom ne pojo, Rožice po polju ne cveto, 40 Ribice po morju ne plavajo, Zvezde na zemljo padajo, Solnce temni, Luna mrači, Grobi se odpirajo, 45 Mrtvi gor vstajajo : Vse žaluje, vse žaluje, Da v njem stoji vsa verna čast, Ker bo prišel nas sodit sodni dan. Trpljenje Jezusovo. III. 6583- (Iz Gor. Vrtojbe.) Naš zveličar Jezus Kristus Je zapustu jogram ta živi Predzadnji večer je storiu sv. zakrament, teštament, Je v martru šou, 6582. Zapisal Jožef Mencej: pela stara ženica na Igu. — Iz njego¬ vega loko piša, ki mi ga je izročil dr. Šlebinger. 6583. Zapisal Jožef Cejan; pravil Filip Černe. — Iz zbirke Cejanove IV. 44. — Hriešna hiša je v tej in v naslednjih pesmih popačeno iz grihtna hiša (Genchtsliaus), ker gorički Slovenci ne poznajo griht, ampak le rihta. IV. Pesmi pobožne. II. 6584. 741 5 V le-ta vrt se je približou, Krvavi pot potiu. Judje so pršli u ta vrt, So Jezusa vlovili, Pretrdo so ga zvazali, 10 V tu hriešnu hišu so ga pe¬ ljali. Tam mu deleja, ta teški križ, Iz tiega hrastovega lesu. Kadr mu ga naredijo, Na Svoje svete rame položijo 15 In ga zapudiju na tu goru Kalvariju. Kadr gore pride, Mu ga dole snamejo, Na ta križ ga prbijejo In visoko gor povzdignejo. 20 Se takrat Marija pfteče pod ta križ In gore pogleda, Tri ure obleži od velike ža¬ losti, Četrto se gore spremeni In vsmiljen Ježuš spregovori: 25 »Mati moja! Sej vem, da se vam je srčice vtrgalo, Kakor vsaki ljubi materi, Po svojem ljubem deteti.« Se ne dobro to besedco spre¬ govori, 30 Sej se svoja glavca je vpog- nila In Jezus je dušu pustu. Solnce je otemnelo, Zemlja se je tresla, Grobi so se odpirali. 35 Mrtvi so gore vstajali, Skale pokajo, Svete žene jokajo, Hriešna hiša se je odklenila, Cerkveni prag se je razdeu 40 Od vrha do tli. Lilje na polji ne cvedejo, In ribce v morji ne plavajo, Tičice v lufti ne pojejo, Kjer je Ježuš dušu pustu. Trpljenje Jezusovo. IV. 6584. (Iz Gor. Vrtojbe.) Ježuš u vrti kleči, Krvavi pot poti, Jezusa so judje vlovili U nu griešnu hišu so ga pe¬ ljali, _ 5 Na griešen stou so ga posedli, Krivim pričem so ga črez dali, Na tu goru Kalvariju so ga peljali. Tam so mu sveti križ na- prauljali, Na sveti križ so ga prbivali. 10 Marija sliši tu sveto tuklanje, Gore teče, Dole pade, Ona omedli, Cele dve uri se ne spremeni. 15 Marija se gore sprebudi, Ježuš žalostno na sv. križi odgovori: »Šent Janž, jogr moj, Pelj’ tu Ženu spod moj’ga križa, Kjer mene mi ona težej stri, 20 Ko vsa moja britka martra!« Marija žalostna odgovori: »Sin moj, sin moj! Dozdaj sem tvoja mati bila Enu zdej sem ena druga žena!« 25 Ježuš žalostno odgovori: 6584. Zapisal Jožef Cejan; pravila Pepa od Blaža. — Iz Cejanove zbirke III. št. 36. * 742 IV. Pesmi pobožne. II. 6585, 6586. »Jest bi vi>m reku ,Mati moja', Ma vim bi se srčce utrgalo, Kakor usaki ubogi materi Po sojim ljubim deteti!« 30 Jezus soju svietu glavičicu Nagne na diesnu stran, Soju svietu dušicu pusti. Žive skale pocaje, Svete žene jokaje, 35 Ribce u morji ne plavaje, Ptice u lufti ne pojeje, Rožice na vrti ne cvedeje Od velike žalosti, Kjer je Ježuš soju svietu du¬ šicu postu. 40 De bi se en tajšen znejšu, Ki bi tu svietu molitevcu speu, Reši tri dušice z vic: Prva je očeva. Druga je materna, 45 Treča je sama soja! 6585- (Iz Gor. Vrtojbe.) Jezus u vrti kleči, Krvavi pot poti. Ježuša ga so judje ulovili, U griešnu hišu so ga peljali, 5 Na griešen stou so ga po¬ sedli, Krive priče črez njega greje, Na goru krvavu ga peljeje, Na sveti križ ga pribijeje, Ker Marija to zasliši, 10 Gore teče, Dole pade, Spremeni, De dve uri se ne prebudi. Jezuš na svetim križi odgo¬ vori : 15 »Šentjanž, Šentjanž, jogrmoj, Uzdigni gor tu Ženu, O, kjer ona mi težej stri, Ko svoje bridke martre!« Svete žene jočeje, 20 Svete skale pokaje, Ribce u morji ne plavaje, Tičice u lufti ne letaje, Od te velike žalosti, Kjer je Jezuš na svetem križi 25 Soju svietu smrt štoru. Ta k’ zmoli tu moliteucu U jetro enu zvečer, Reši tri duše z vic: Prva bo očeva, 30 Druga bo materna, Treča sam’ga sojga griešnika. 6586. (Iz Ihana.) Jižtš ja šou iz jogr&m Guar na ta vart, S k'[,rvavam potam Začeu to smart. 5 Nausrmkbn ja gajžlan biu, S tarnavo krono je kronan biu, T%šk6 ja nesu sveti kriš, Di b’ le mi piršla, v porodiš! Za nas ja umaru na svetmo kriš, 10 Skoz to nam ja ntbd vahpart. Jižiš zaupije guar u svet’ ntbo Prut’ sukjmo vačet’ ntbeške- mo: 6585. Zapisal Jožef Cejan; pravili Juta Kovačeva in liči Pepka. — Iz Cejanove zbirke lil. št. 35. 6586. Zapisal Anton Breznik; povedala (molila) Jurčetova Micka. — Iz Breznikove zbirke V. št. 13. IV. Pesmi pobožne. II. 6587. 743 »Vače, vače, lub 1, moj, Koko sT>m jast žeji,n! 15 Jast nis r bm žeji,n vina ne vade, Jast si)m žejin verm,h d'bšic, D l, b’ jl>h le rešu vi n iz vic. Judji, J r bš‘š'b pit’ nar’de, Iz jesham 1 n žoučam ga na¬ poje. 2oJ r bžbš pokusu mčjh r bni>, Pa st, ja stresu ramini, Stresva se je zjamla jm m,b6, Zjamla pod nam’, m,bo nad nam’. Sivne škalč pokajo, 25 Jeruzalemske ž’bne se jokajo, K’ vid’jo Ji,š’ša na križ’ pir- peti-ga, Na zndmnt križa svetega. Trpljenje Jezusovo. V. 6587. (Iz Adlešič.) Jezus je zjutraj zgodaj vstal, Stopil na svoje svete nožiče, Umil je svoje svete ročice. Tam je šel na vrt Gecemane, 5 Je izmolil jeno majhno mo¬ litvico. Kadar ga judje zaslišijo, Ga jemledo in peljado V Janezovo hišo, V Janezovo hišo, 10 Rihtarjevo hišo. Tam mu še odgovor dajo: »Tam pri vodi Jordanu Ga že en les čaka Na Jezusovo težavo.« 15 Ko to Marija zasliši, Ona omegli, na tla pade In progovori Janezu: »Janez, Janez, pejmo van, Da še vidimo Jezusa živega!« 20 Janez je rekel Mariji: »Žena, žena, kaj ne veš, Da po noči van ne smeš! Naj petelinček odpoje polnoči, Naj mežnar odzvoni beli dan, 25 Naj svitla danica gori pride!« Marija in Janez sta šla Prot’ onemu mrzlemu stu¬ dencu, Tam je stala jena mlada ju- dinja. »Dobro jutro, mlada judinja!« 30 Ona je pa molčala, Ko da bi slišala ne b’la. »O tiho, tiho, mlada judinja, Ti boš po meni žalovala, Ker ne boš nebeškega kra¬ ljestva vid’la!« 35 »Oh kako bom jest po teb’ žalovala, Ker se vse judovsko mesto veseli, ' Ker bodo Jezusa križali, Jezuša nazarenskega!« Tam so Jezusa pribili 40 Za njegove svete nožiče, Da so vse žile in kite pokale, Marija je pod križem stala, In krilce je gori držala. Notri je tekla sveta rešnja kri, 45 Sveta rešnja, farbna, rožna kri. Šla Marija na visoke gore, In je pokropila in je rekla: »Tod bo rastla vinska trtica. Šla je Marija v ravno polje, 50 In je pokropila in je rekla: »Tod bo rastla rumena še- ničica. Kadar se bodo ti zakramenti delili, In kdor jih bo po vrednem sprejemal, 6587. Zapisallv an Šašelj. — Iz njegovih » Bisernic « 1 .150 —/53. Farbna, rožna kri /e pač po nemškem ,rosenfarben Blut‘. 744 IV. Pesmi pobožije. II. 65S8. In molil vsaki mladi petek, Prvo očetovo, 55 In molil vsako mlado soboto, Drugo materino, In molil vsako mlado nedeljo, 60Tretjo pa samo svojo.« Bo tri dušice iz vic izpeljal: Sedem besedi Jezusovih. 6588. (Ziljska.) Perva beseda Ježušova, ki je Ježuš govoril, ko je na svetam križi visok On je zavpol k očetu nebeščemu: »Moj Bog, moj Bog in moj Oče, odpusti sovražnikom mojim, oni ne vejo, kaj delajo, ko nedolžno kri prelivajo!« Vsmileni 5 Ježuš bodi tudi milostliv meni, vbogemu grešniku, amen! Druga beseda Ježušova, ki jo je Ježuš govoril, ko je na svetem križi visok Zraven nja sta bla dva razbojnika, aden na levej strani, aden na pravej. Koj levi razbojnik go¬ vori: »Al si ti pravi Sin božji, stopi iz križa, pomaj nama xo in sam sebi! Prej si drugam pomagal, sda še sam sebe ne moreš pomagati.« Drugi razbojnik govori in ga svari: »Molči! molči, oj tovariš moj ! ti ne veš, kaj govoriš: al ne veš, de je on pravi Sin božji? Vendar le volno tarpi martro, ki jo vendar zaslužil ni, midva sva je pa vredna, sva jo zasluživa, 15 po naju delu Ion prejevleva. Oh moj Ježuš, kda prideš u nebeško kraljestvo, spomni se me razbojnika!« Ježuš je na ja pogledol in mu rekel: »Še nicoj boš z menoj v svetem raji!« Vsmileni Ježuš, bodi milostliv mene, vbojemu grešniku, amen! 20 Tre č a beseda Ježušova, ki jo je Ježuš govoril, ko jena svetem križi visok Pod križam je bla nja žalostna mati Ma¬ rija, Joannes, nja joger (učene). Marija je milo jokala in zdi¬ hovala od veliče žalosti, ki nje sin tako martro terpi. Ježuš je djal Janezu: »Primi to ženo za nje roče, pelji jo izpod 25 mojga križa! Mene veliko hujši dje nje jokanje, kakor moja martra vsa. Marija, poglej: Janez je tvoj sin ! Janez, poglej: Marija je tvoja mati! Skupaj bodite, eden drujiga tolažita ta čas, da spet od smerti vstol in bom k vama peršok Marija bo lih tako moja mati kakor prej.« Tedej je Janez Marijo 30 v svojo tovarštvo vzel, in jo izpod križa peloh Vsmileni Ježuš itd. Cetverta beseda Ježušova, ki jo je Ježuš govoril, ko je na svetem križi visol: »Vse je me zapustilo, vsi ptuji in vsi moji!« Ježuš je slišol glas iz nebčs: »Olek, ti moj sin, 35 da je te lih vse zapustilo, vender tvoj oče še kar!« Vsmi¬ leni Ježuš itd. 6588. Zapisal M. Majar. — Iz CO. VI. str. 3 — 4. V knjižni slovenščini, nekoliko predrugačeno jo je natisnil v CP. ij8 — 182. V besedi se verzi strinjajo z verzi št. 453. IV. Pesmi pobožne. II. 6589, 6590. 745 Peta beseda Ježušova, kije jo govorit, ko je na svetem križi visot: »Jaz sim rameno žejin, pa nisim žejin vina bel vode, jaz sim žejin vsih vernih duš!« Hudi judi to zaslišijo, 40 hitro po mercesnavo gobo leto, s žotčam in jesiham njo napojb, na terst jo nateknajo, dajo piti na križ Ježušu. Ježuš poskusi majhino — stresi! se je rameno, stresla se je zemla in nebu, silne skale se razdirajo, cerkovni pragi se razpo¬ kajo, tema je postala čres ves volen svet: Ježuš Krištuš tako 45 martro terpi. Vsmileni Ježuš itd. Šesta beseda Ježušova, ki je jo govoril, ko je na svetan križi visol: »Al je že vse dopoljeno, od mojga rojstva do mojga šlinja časa, vzemi te kelh od mene, pa kar moja vola se ne zgodi, temflč tvoja.« Vsmileni Ježuš itd. 50 Sedma beseda Ježušova, ki je jo Ježuš govoril, ko je na svetem križi visol. Nagnil je svojo glavo na desno stran, z veličam glasom je zavpol: »Oče, v tvoje roče perporočim svojo dušo!« Jas pa tudej perporočim svojo dušo očetu ne- beščemu in vsmilenemu Ježušu. Vsmileni Ježuš itd. Jezus je na velikonočno jutro zgodaj vstal. I. 6589. (Iz Ihana.) Jtži.š ja zutri zgodi ustou Na ti velikanuačm. dan, Stopu ja na svajo desno nogo, Pogledu ja čez svajo desno ramo, 5 Pirke bdžimo grob’, Pl.rke sončm>m zahod’. Tam ja vidu Marijo Mejda- leno, Pa suaj'ih jogru dvanajst. Tokd ja Jibžtš reku: _ 10 »Kugi vi tuki dčvate, Kugd vi tuki čžkate? A na grtstč gledat Moji>h pet ktrvavth ran, Ker so ji.h mj«n’ Judj'i, dalx, 15 Vse zbodjžne, vse stT>pj<«ne! Hudite po ktršanski.h ci,r- kvžh, Učite se ti,h svetih bengel, Kere sim jast vas učiu i.n _ mualu. Amen.« • Jezus je na velikonočno jutro zgodaj vstal. II. 6590. (Globasnica.) Jezus je na velkonočno jutro zgodaj vstal, Stopil na svoje zlate noge, Pogledal proti božjemu grobu, Proti solnčnemu zahodu, 5 Tam je videl tri angeljce, 6589. Zapisal Anton Breznik; molil Jože Klemenčič. — Iz Brezni¬ kove zbirke V. št. 2. 6590. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 120. 746 IV. Pesmi pobožne. II. 6591, 6592. Je djal: »Sem pojte, moji prijatelji, Poglejte moje pet krvave rane, Ki sem jaz na križi prijel za dušic delj!« (Ko bi se človek znašel, da bi to molitev vsako jutro in zvečer požebral, bi rešii tri duše: očino, materno, svojo pa najgvišnejši.) Šentjanževa maša. 6591. (Od Sv. Miklavža pri Ormožu.) Hodmo spat Na ’ni pot, Kč Marija Sina ziblje! 5 Tam stoji mi cerkva kamend, Z belim vapnom vapnana, Z žutoj svečoj pasana. Notri stojijo trije oltarji, Pred enim stoji sam sv. Hanž, 10 V rokah drži knige božje, Vun prebira vse reči božje. Nazaj se ogledne, Marijo zagledne: »Kaj tebi, Marija, je, 15 Ke tak nemilo plačeš, Tak debele souze stačeš, Kak 'so te vinske jagode ?« »»O kč bi ne bila, De sem sina zgibila 20 Pred tremi dnevi, Pred dvema nočema!«« »Idi, idi, o Marija, Na sunčni pot, Na božji grob, 25 Tam najdeš trinajst štirnajst jogrov No sina svojega!« »Sin moj! Kej si se mene tak zbojo No si sčn odišo ?« 30 »»Svetica moja! Jaz sen se tebe ne zbojo : Mene so trije jogri vkrali, No so me sem odegnali, Da bi me na križ pubijali.« 35 »Jaz pa t očem rajši križem po svet poslati, Kakor toto grejnko moko na se vzeti!« Iveri toto molitvo zmoli Večer ali vutro, Tri duše ’do zveličane : 40 Ena ’de očina, ena ’de ma¬ terna, Tretja pa prava jegova. Amen. 6592. (Iz Ihana.) Molimo zvat učenaš, k’ ga ja naš Kristiš molu : Križe jn tižave jn pomagave! Pejmo z Bogam, Boh za nam ! Pejmo v Rim. Kaj ja v Rim’? V Rim’ja zvata hiša, zvata miza. Pxr miz’ sidejo trji jogn: Jižiš, Marija, svet Sntjanž: sveto 5 mašo bero, vmgeljum pojo. [Marija] dišico ’z vic kliče. Dišica pirteče, Marijo pros’ za milastejne. Marija.prav’: »Dišica, kod s’ hodiva?« »»Jast sim hodiva po pečenih skalcah, po 6591. Zapisal Stanko Kelemina. — Iz njegovega rokopisa. — Jogri - judi. 6592. Zapisal Anton Breznik; molila Lovrenčevka. — Iz njegove zbirke 11 . It. 122. IV. Pesmi pobožne. II. 6593, 6594. 747 ravneh hribcih, dej grem še ptrke pxklenski.m uratam. kaj satan poreče «« »Satan poreče: Jast te noč^m v pikdv, k’ se 10 zvat učenaš navčiva. Tista ja srečna (tist’ ja srečen), k’ te ja navčiva (nauču), ti st srečna (srečam), k’ s’ ga zamerkava (zamdrku). Dej pa še tri dašice premoraš: jano vačetovo, jano matarno, jana pa sama (sam) sojo.« 0593 - (Iz Št. Vida pri Vipavi.) Pejmo spat, Bogom rat, Tri ajgelce k nam poslat: Ta prvi nas bo vižov, 5 Ta drugi nas bo spižov, Ta treči nas popelje v pa- radiš. V paradiži so trije stolči: Na prv’m sedi svet Petr, Na drug'm svet Pav, 10 Na trečem Jezus sam sveto mašo bere, Marija tam kleči. »Kdo te je to molituco na- vadu ?« »»Ta prva bo za vučeta, Ta druga bo za matr, 15 Ta treče bo zame. Amen;«« 0594 - (Iz Dol. Vrtojbe.) Pejmo, pejmo spat’, Z Bogom vrad, Dor je z Bogom, Bog je ž njim, Jezus je Marijin sin, 5 Kdor se njemu prporoči, On ga nikdar ne zapusti. Sveti Peter z Rima Vesolne kluče ima, Odpira vsem dušicam raj. 10 Odperte tudi našim, De pojdejo gori k vašim! Stoj’ mi, stoj’ mi cerkvica, Noter so trije oltarji. Na tem srednjem sveti Šent¬ janž 15 Novo mašo poje, Zad za njim Marija kleči, Se milo joče in zdihava. Se obrne sveti Šentjanž: »Kaj vam je, Marija, 20 Ker se tako milo jočete In zdihavate?« »Kaj bi se ne tako milo jokala In zdihavala, Sem mela ’niga sinka, 25 Še tist’ga so judje vmorili!« »Počakajte, Marija vi. Da bo ta maša kompljena, Boste vidla dvanajst jogrov, In vaš’ga sinka v sredi!« 30 Ko je b’la ta maša kompljena, Je vidla Marija teh dvanajst jogrov, In svoj’ga sinka v sredi: Sinku so bušavali noge. »Sinek, sinek, kje si biv?« 35 »Per oči, k’ je blago prtiv.« »Kaj nam je zapustiv?« »Hribce in dolince, Kdor ki njega služi, Po smrti nebesa!« 6 593- Zapisal A. Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica str. 314. 6594. Zapisal Jožef Soban. — Iz zbirke Jožefa Cejana V. št. 55. 748 IV. Pesmi pobožne. II. 6595, 6596, 6597. 6595 - (Iz Št. Andreža pri Gorici.) Pejmo z Bogom spat, Svetim križam prbivat! Kdor je z Bogom, Bog je ž njim, 5 Jezus in Marijin Sin. Sveti Peter z Rima Dva ravne ključe ima. Dušeni odpira noter v raji, Na tem pravim kraji. 10 Odprte tudi našim, De pojdejo če gore k vašim! Tam gor je ’na cčrkvica Z lučkami prepasana: Sveti Šent Jan sveto mašo bere. 15 Marija je objokana in opla- kana, »Zakaj si tako objokana in oplakana ?« »»Zato, ker sem ’nega sa¬ mega sinka imela. Še tega so mijudje umorili!«« 6596. (Iz Sela pri Muoj dobranjo, Kej mi boš pravu? »Na reunike (?) k sveti božji veži, Pr sveti krvi zaklenjeno. 5Nuoter je pozlačeno, Nuoter je posrebreno, Nuoter mašuje svieti Šent¬ janž; Marija je pr maši. »Kaj si, Marija, tako žalost¬ na ?« 10 »»Kaj bi ne bla žalostna! Nisem imela ko sam’ga sinka, Še tistega sem zgebila!«« Črničah.) »Hitro poglej čezmoju diesnu stran! Na raunin polji je dvanajst jogrou, 15 On ta trinajsti, Sam Buh je med njimi biu.«' Marija je hitro skočila, Boha spremila, Boha ptšala: 20 »Sinek, sinek, ljubo dete, Kje si ti blo ?« »»Jez sem tem biu, Kjer je Buh blago prtiu. Tebi prtiu, meni prtiu, 25 Usem vernim dušam svieti ___ raj!« « Bog je ukazal doli leči, trdo zaspati. 659 7 - (Iz Aveč pri Kanalu.) Pojmo spat, 5 Bog je ž njim, Z Bogom rad, Jezus in Marijin sin. Sv. križem prvivat, Bog nam vkazal Kdor je z Bogom, Zdej dol’ leč’, 6595. Zapisal Jožef Cejan; povedala Marija Nemec-Lutman. — Iz Ce- janove zbirke II. št. 26. 6596. Zapisal Jožef Cejan; pela Meta. — Iz Cejanove zbirke III. št 39. 6597. Zapisal Jožef Cejan. — Iz njegove zbirke I. 1. V v. 22. ni ra¬ zumela na meč niti molivka niti zapisovavec. V. 75 —80 je pisan dvakrat, k v. 67 je za ne znaš pisano si naša. IV. Pesmi pobožne. II. 6597. 749 Tri božje angelce k sebi po¬ slat, 10 Nikol nobeden večer se .ne hudega bat’. Prvi nas bo špižu, Drugi nas bo vižu, Treči nas bo v sv. paradižu prikazal, Hud pekel da bi bil zaprt, 15 Svet raj da bi bil odprt! Jezus pride, nas popelje l\ s vetrn u raju. O Bog nam daj Ta nebeški svetli raj! 20 Na dan petka Jezus vlovljen bil, Oj spredaleč pripeljan, Nameč(?)to mesto Bruzalem. Tam so ga gajžlali, Tam so ga šibrali, 25 Tam so ga metlali, Tam so ga s palco tepli, Na svet križ so ga pribili. Marija tako rekla: »O spreljubo dete moje, 30 Grenka smrt je tvoje.« »»0 spreljuba moja mati, Skoz vašo majhno besedico Da bi kdo to molitvico zmolu Saj bi rešil tri duše z vic: 35 Prva bi bla očeva, Druga bi bla materna, Treča samga svoj ga greš¬ nika.«« O svet božji križ, Ti men’ ’ncoj dol položiš, 40 Da se moje telo odpočije, Da moja duša spred cajtom Od men’ ne zgine. Svetla britka martra! Jutri zgodaj nas zbudite, 45 Z neba pridite Tri božji angelci: Ta prvi nas bo špižu, Drugi nas bo vižu, Treči nas bo v sv. paradižu prikazal. 50 V sv. paradižu, Je 'na zlata miza. Pr’ ti zlati mizi So trije stoli, trije škofje. Pr’ tem prvem sedi sv. Peter, 55 Pr’ tem drugem sv. Pavel apostl, Pr’tem trečem usmiljen Jezus. Oh duša je k Mariji pritekla, Marija tako rekla: »Duša, duša, kod si ti ho¬ dila!« 60 »»Jaz sem povsod hodila: Po vicah, po temnicah, Jaz sem bila tam Pri teh oglenicah. Tam sta bla dva angelca, 65 Tista dva angelca sta mi tako rekla: Saj mi tebe, duša, nečemo, Saj ti ne znaš paternoster, Kriščevo molitevco. Saj to molitev mora vsak znat 70 Naj bo star al’ mlad, Naj bo božc ali bogat, Naj bo kmet al’ gospod. Kdor se je ne bo na tem svetu navadil, Tud’ na onem se je ne bo mogel navasti.«« 75 Oh zemlja, nebo, Sv. Rešnje Telo, Sv. Ivana vangelj, Požegnaj Bog, Mojo dušo in mojo telo, 80 Mene ubozga grešnika! Oh Mat’ Marija, Prečista Devica, Zvoljena od vekomaj do ve¬ komaj 1 Kakšno žalost sta vi dva imela 85 Marija pod sv. križem, Jezus na sv. križu, Največ ob tisti uri Ko se je njegova duša Od njega sv. telesa ločila! 750 IV. Pesmi pobožne. II. 6598, 6599. go Oh mat’ Marija Pred Vaš’ga s’nu, Prečista devica Usmiljenega Jezusa! Zvoljena od vekomaj do ve- Njemu zročite, komaj! 100Ne zapustite nas, Kadar boste vi vidla, O mat’ Marija, Da se bo naša uboga duša, Prečista devica, 95 Od našega grešnega telesa ločila, Izvoljena od vekomaj do ve- Sprejmite jo, nesite jo komaj! 6598. (Z Grahova.) Gospod Bog je nam vkazal Doli leči, trdo zaspat’, Nebeške tri angelje k nam poslat’: Eden bo nas vižal, 5 Ta drugi bo nas špižal, Ta treki bo nas peljal V svet’ paradiž! V svet’mu paradižu Je ena zlata hišica, 10’Na zlata mizica, Trije jogri, trije stoli: Na enem sedi Jezus, Na drugem sveti Peter, Na tretjem sveti Miha. 15 Na strani je Marija klečala, Pritekla je čez kamnite gore, Cez materne črne zemlje. Ona je tako rekla: Brozor temu, kdor to mo¬ litvico zna, 20 Kdor jo pobožno moli, Vsaki petek ’n sboto jutro! Ta bo rešil tri dušice: Edno očno, edno materno, Edno sam svojo: 25 Bo pekel zaperl, Paradiž odprl, Tam se bo veselil Od vekomaj do vekomaj. Amen. 6599 - (Iz Ihana.) Boh nam ja reku dval leč, * Trdo zaspat’, * Tri ajn- gxlce h nam posv&t’. * Ta phru nas bo vižu, * Ta drug nas bo špižu, * Ta trek’ nas bo varvu, de na vnvLrjemo bres sv. Rešinga telesa. Nekateri [starejši] končujejo tako: 5 .. .Ta trek’ nas bo v nxbo prpelu. Tam gvar ja zvata šiša, zvata miza. Lepa roža d’vica Marija pxr miz’ sedi. Vsa nebeška držina mil’ zdišejo, mil’ kličejo, vbogo dušo z vic vab’jo. Pršva ja vboga duša čez želčzne vrata, čez goreče 6598. Zapisal Anton Črv. — Iz njegove zbirke A. 15, kjer je pristav¬ ljena opomnja: » To pesmico pri nas zvečer molijo in jo ne pojejo več, pa meni se vendar zdi, da je bila ta molitvica enkrat pesmica, akoravno je že bolj prozi podobna .« Brozor je stsl. blazeže = blagor. 6599. Zapisal Anton Breznik; molila stara Tavčarica. — Iz njegove zbirke II. št. 125. IV. Pesmi pobožne. II. 6600, 6601, 6602. 751 šance. Marija Se nisk-t prkvanlva. Tk6 ja reku vsrniltn Již-lš : 10 »Mat, vaše btsede so 'i rsnične, moje so pravične! De b’ se ’n čvovk nešu, to molituco m 61 u vsak vbčer na soj marzu sreč, vsak’ juttr na soje t%šč usta, b’ mogu jast dobtr vxn dat, tri d-tšice zvieposvat’: parvo vačetovo, drugo raahrno, treko samo ntgovo, da b’ mdgov n-tgdvo 15 dušo v n-tbčsa prpelat’, gvdr, k’ prebiva Jižiš ’n Marija !« Boh z nam ! - 6600. (Iz Žej.) Bog je reku d6 leč, 5 Druh nas bo spižov, Mehku zaspat’, Trek nas bo varvov, Tri angelčke h nam posvat’: D’šice in telesa. Ed’n nas bo vižov, Ta svahk’jme Jež’š, Marija’n svet’Jožef, Bod’te zapisan’ u našm čel! 10 Ta svahk’jme Jež’š, Marija’n svet’Jožef, Bod’te zapisan u naš’h ust’h! Ta svahk’ jme Jež’š, Marija ’n svet’ Jožef, Bod’te zapisan v naš’m skrc’! O Jež‘š nazarenšč’, sin Davidov, i5Kral t’h judov, Usmil’se čez nas, o Gospod! Amen. 6601. (Kranjska.) Katrinčica, Katrinčica Po vertu hodi, Rožce nabira, Krancelce spleta, 5 Ješčki jih pošilja: »Ješček, poglej na tvojo desno stran, Boš vidil pet kervavih ran!« Boh je vkazal doli leč, Terdo zaspat, 10Tri angelce k nam poslat: Eden nas bo vižov, Drugi nas bo špižov, Tretji nas bo varvov, Svetim rešnim zakramentom umret. Amen. 6602. (Iz Šmihela.) Bog je vkazal Eden bo nas špižal, Lepo dolvleč’, Eden bo nas vižal, Rahlo zaspat’, Eden bo nas varval Nikogar se bat’. Po noči in po dni. 5 Bog bo nam poslal angeljce tri: 6600. Zapisal Fr. Stele. — Iz njegove zbirke VI. št. 25. 6601. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke. 6602. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. //7. 752 IV. Pesmi pobožne. II. 6603, 6604, 6605, 6606. 6603. (Št. Jurij na Vinogradih.) Marija mi je vkazala dolvleč’, Rahlo zaspat’, Nikogarja nič bat’, Tri ljube angeljce k meni poslat’: 5 Te prvi me bo špižal, Te drugi me bo vižal, Te treči me bo varoval Pred vsem špotom noj gre¬ hom. Amen. 6604. (Od Cerovca.) Bog nam reko trdno spati, Nikoga se ne bojati. On de prišo s tremi anjgelji, Z tremi božjimi varihi: 5 Eden de nas vižo, Drugi de nas špižo, _ Tretji nam nede da vmreti Brez svetega Kristošovega tela, Brez svete pokore, 10 Brez svete spovedi božje. »Varuj nas to sveto noč.« 6605. (Z Gorjanskega na Krasu.) Angeljc varih, naš ta dobri, Ki s’ nas var’val ta sveti božji dan, Vari nas to sveto božjo noč: Da se telo odpočine, 5 Dušica ne zine. Sveti Duh, dahni v me, Sveti križ, verjem v te, Sveta pesem angeljska, Ki so jo peli sveti angeljci, 10 Grešnikam so oznan’li, Da bojo grehe prav’li. Bog pomagaj, Bog se zglasi, Ker se bo moja dušica loč’la Od moj'ga telesa grešnega, 15 Mojega talja dobrega, Da nas popelje v sveta ne¬ besa : Sliši, Bog, prošnjo! Srečna božja Mati, Počeščena ste b’la kakor ta gospa, 20 Srečo ste imela od bogate svete Trojice, Počeščena ste bla od zvo- ljen’ga sveta: Jezus nas je odrešil od pekla In vsega hudega. Amen. 6606. (Iz tržaške okolice.) Angel dobri moj, To sveto božjo noč, z Jaz te kličem na pomoč, Da moje telo odpočine, Ki si me varoval Da moja duša straha ne po- Ta sveti božji dan, gine. Amen. tV Vt' 5 Da me varuješ e/-A 6603. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. šl. ivj inač. 6604. Zapisal St. Vraz. — Jz VO. XIX. U. i2g. 6605. Zapisal brat Andrej Štrekelj; povedala moja mati. — Iz ro¬ kopisa bratovega. Mnogo neumljivega. V v. 12. stoji v rok. je nam. pač pravega bo. Vikanje Matere božje kaže na italijanski vpliv. Zine = zgine, spremine. 6606. Zapisal Rocolski. — Iz » Slov. Glasnika « X. (i86j) 191. IV. Pesmi pobožne. II. 6607, 6608, 6609, 6610. 753 6607. (Iz Gor. Vrtojbe.) Bogu se prporočimo, Usmiljenemu Ježušu, Ančelcu varhu, Ker nas ste varvali 5 Ta sveti božji dan, De bi nas varovali tud’ nocoj, To svetu božju noč, Pred vsem hudim vremenom, Naglavnih greheh! ioježuš in Marija, Bodite naša kompanija Na našu zadnju uru, Na naš poslednji čas, Ker se loči duša z nas: 15 Vzemite ju, peljite ju V ta nebeški pokoj, U ta nebeški svetli raj, Ker bo ura in cejt! Amen. 6608. (Iz tržaške okolice.) Angel varh, Ki si me varval To sveto božjo noč, Vari me 5 Ta sveti božji dan Vsaki hip, Vsako uro Vsacega zlega, 10 Greha naglavnega, Ognja peklčnega, Dima žveplenega, Vsega hudega! Amen. 6609. (Iz Šempetra pri Gorici.) Angel varih, Ki nas je varval ta sveti božji dan, Var’ nas tu svetu noč ! Kamor se obrnemo eno ganemo, 5 Na vse šteri strani, Bodi Težuš in Marija in sveti Jožef Pred nami enu za nami! Zahvaljen bodi Jezuš Kristuš! Sveti križ, božji križ, ti me doli položiš.« 6610. (Iz Gor. Vrtojbe.) Sveti križ, božji križ, Ti meni dol položiš, Angeli ljubi dobri, Peljite nas 5 Po mejicah, Po stezicah! Pejmo gledat, Kaj Marija diela! 6607. Zapisal Jožef Cejan; pravil oče Ivan. •— Iz Cejanove zbirke II. It. ig. Ančelcu (v. 3.) je prav andželcu. 6608. Zapisal Rocolski. — Iz »Slov. Glasnika « X. (1867J igr. Moli se kot jutranja molitvica, toda vse kaže, da se je scimila iz večerne, prememvši med sabo v v. 3 besedici noč in dan. Prim. št. 660J, 66og. 6609. Zapisal Jožef Cejan; pravila Urša Črne. — Iz Cejanove zbirke II. št. 22. 6610. Zapisal Jožef Cejan; pravila Pepa od Blaža. — Iz njegove zbirke III. št. 40. V v. 20. je stran morda napaka za stan. 48 754 IV. Pesmi pobožne. II. 6611, 6612, 6613, 6614. Marija souze tuoči 10 Ančelce napaja, Nebiesi posaja. Posadite tudi nas K r i>r bo ura enu čas! Mi ležemo enu zaspimo 15 Naši griehb zapustimo. Piku buodi zaprt, Svet raj odprt! 6611. Svieta bierm do nuoči, Jezus nam pridi k pomuoči. 20 Tam bomo vidli en čuden stran, Kjer je Ježuš pokopan. Srčice bo hlipalo, Očce bo plakalo. Preljubeznivi svieti Buah, Odvdrte vse hudobe od nas preč! (Iz Ihana.) Boh j n svet’ boži kriš! Ti mene dval považiš, Vse grehe na stran zvažiš. Ta čarn pikov zapkrt, 5 Svet’ rej vahpbrt. Sveta birma, svet’ karst, Svet’ Mihov, Vari me da punoči, Marija d’vica pu punoči, ioVsmilin Jbžbš noč’n dan! Pokrop’ me ž žegnano vado, De b’jast zamogva (zamogu) trikrat reč: Ta svahki, jme Jbžiš, Marija, svet’ Jožof, 15 Prihte mi h trošt’ jn pomoč’ Zdej ’n na mojo zadno uro! Amen. 6612 iz Ihana. Boh ’n td svet boži kriš, Ti mene dval považiš: Jast trdo zaspim, Vse grehe zapistim. 5 D’vica Marija z nam’, Svet’ Duh nad nam’: Čast bod’ Bogu vačet’, Sin’ jn svet’mo Duh’! 6613. (Od Horjulja.) Sveti križ, Ti mene nocoj dol’ položiš, Jutri ti mene gor’ zbudiš. Svet’ krst, sveta firma, 5 Varujta me do polnoči, Angelj Gabrijel po polnoči, Mamka božja do bel’ga dne, Usmiljen Jezus noč in dan, Kamor grem, Bog in Jezus Kristus! Amen. Pojdimo spat, s svetim križem prebivat. 6614. (Iz Loma nad Kanalom.) Pojdmo spat, Kdor je z Bogom, Z Bogom prebivat! Bog je ž njim, 6611. Zapisal Anton Breznik; molila Lovrenčevka. — Iz njegove zbirke II. št. 124. 6612. Zapisal Anton Breznik; molila mati mu Terezija. — Iz njegove zbirke II. št. 12 8. 6613. Zapisal Ivan Vrhovnik; povedala Mica Bobnarica. — Iz Vrhov- nikove zbirke str. ig. 6614. ZapisalRuA. Jož. Levpušček. — Iz zbirke Jožefa Cejana V.š/.ig. IV. Pesmi pobožne. II. 6615, 6616. 755 5 Jezus in Marija ’n sin. Pojdmo gledat, Kaj Marija dela. Marija dobro dela, Verne dušice napaja, 10 Ključe ima od svetga raja. Odprite našim, Da pojdjo k vašim. Bog je ukazal dol leč’, Trdno zaspat’, 15 Nikol noben’ga se ne bat’. Trem angelcem se vroke dat’: Prvi nas bo spižal, Drugi nas bo vižal, Tretji nas bo varval 20 Brez svetega zakramenta vmret’. Je nam Marija obečala, Da nas popelje tj e skoz paradiž. 6615. Tam so trije zlati stoliči: Na prvem sedi sam gospod Bog, 25 Na drugem sveti Jožef, Na tretjem sveti Peter. Marija zraven njih stoji, Črne bukve v rokah drži. Pride dušica mimo nje, 30 Marija dušo zaprašala: »Duša, kje s’bla ti?« »»Jaz sem bila pred črnim peklom Pred črnimi pečmi.« Srečna duša, k’topesem znaš! 35 Kdor je ne bo na tem svetu znal, Se jo bo moral na unem svetu učit’. Amen. (Iz Dol. Vrtojbe.) Pejmo spat, Z Bogom prbivat! Kdor je z Bogom, Bog je ž njim, 5 Jezus in Marijin Sin. Sveti Peter z Rima Svete, ravne ključe ima, Vsem dušicam odpira, Ubozim in bogatim. 10 Naj odpre tudi našim, De pridemo k vašim! Sveti rej Sam Kristuš nam ga dej! Sveti križ, 15 Doli položiš. Ančelc moj, Vari mene ti nocoj, Prej, ko je beli dan, Pridi Jezus k meni san! 6616. iz Gor. Vrtojbe.) Pejmo spat Z Bogom rat, Svetim križem prvivat! Kdor je z Bogom, 5 Bog je ž njim, On je Marijin Sin. Marija križem hodi, Sojga sinka lepo prosi: »Stori, stori, sinek moj, 10 Kar si Bogu obečou : Dej ključe svetega raja Svet’mu Petru z Rima, De bo odpirou dušicim, Ubozim nu bogatim 15 Sveti rej, Jezus nu Marija nam ga dej! 6615. Zapisal J. Cejan; pravila M. Čučič. — Iz Cejanove zbirke II. št. 21. 6616. Zapisal Jožef Cejan; pravili Juta Kovačeva in njena hči Pepka. — Iz Cejanove zbirke III št. jj. a. 48 * 756 IV. Pesmi pobožne. II. 6617, 6618, 6619, 6620. 6617. (Iz Gor. Vrtojbe.) Pejmo spat Z Bogom rad, Svetim križem prvivat. Kdor je z Bogom, 5 Bog je ž njim, Jezus je Marijin Sin. Lampe napravite, Z oljem napolnite, De ne bojo ugasnile!_ 10 Pejmo gledat Po mejicah, Po meglicah, Po stezicah, Kjer Marija lepo poj a, 15 Angelce poseva. Bog nam dej vsem gore pret, Naše duše zveselčt! 6618. (Z Gorjanskega na Krasu.) Hodmo spat z Bogom rad, S svetim križem prebivat. Kdor je z Bogom, Bog je ž njim, Jezus je Marijin sin. 5 Marija sinka prosi: »Stori, stori, sinek moj, 661 (Iz Št. Vida Pejmo spat Bogom rat; Kdor je z Bogom, Bog jež nim. Marije svoj’ga sinka vozi Jen ga lejpo prosi: 5 Sinek, sinek, pojdi gor! Kar si Bogu obečal!« Sveti Peter z Rima Nebeške ključe ima, 10 Odpira dušam sveti raj : Odpri tudi našim, Da pojdejo tje k vašim! pri Vipavi.) Gor je svet Peter z Rima, Svete kluče ima, Vodpira dušicam z vic; Če vodpira vašim, 10 Nej bo tudi našim, De bomo šli za vašmi ! Pejmo spat, Bog je zlat: Kdor je z Bogom, Bog je z njim. 5 Pejmo gledat Na gorice, Na vodice. 6620. (Z Grahova.) Kaj Marija dela: Marija Jezus’ 10 Nožiče vrniva, Dušice napaja, V svet raj jih pošilja: Odprite še našim, De pojdejo k vašim! 6617. Zapisal Jožef Cejan; pravil mu oče Ivan. — Iz Cejanove zbirke II. št. 18. — Prvivat = prebivati. 6618. Zapisal brat Andrej Štrekelj; narekala moja mati. — Iz ro¬ kopisa mojega brata; drugi molijo za Nebeške tudi Tri ravne. 66ig. Zapisal Anton Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica 3 ' 4 > 3 ' 3 - 6620. Zapisal Anton Crv. — Iz njegove zbirke A. 16. IV. Pesmi pobožne. II. 6621, 6622, 6623, 6624. 757 6621. (Od Horjulja.) Pejmo spat, Nič se bat. Pejmo gledat Na vode, na gore, 5 Kaj Marija, prečista devica, dela Bele rokice umiva, Dušice napaja, V svet raj jih posaje. Bog daj, da bi naše napojila, 10 V svet’ raj posadila. Amen. Pejmo z Bogom, Bog je z nam’, Pejmo gledat v sveti Rim. Tam je ena zlata cerkuca, 15 So notri trije stdlčki: Na en’mu sedi sv. Peter, , Na en’mu sedi sv. Pav’, Na en’mu Jezus sam. Svet’ Peter sez Rima 20 Nebeške ključe ima, Tem bogim dušicam odpira. Odprite še našim, De pojd’jo preke vašim ! Bog in Jezus Kristus ! Amen. 6622. (S Police pri Višnji gori.) Pejmo spat, Bog je zlat. Kaj Marija dela? Dušice vtrinja, 5 Dušice napaja, Dušice v sveti raj Posad’ še mene, Moj ga oča, Mojo mamo, 10 Mojo sestro In najbližnjo žlahto! posaja. Pejmo spat, Boh ja zvat: Ker ja z Bogam, Boh ja ž nim. i Pejmo gledat Na gorice, Na vodice, Kaj Marija deva. 6623. (Iz Ihana.) 10 Svete božje ročice gvar drži: Ajngtlčke napaja, V svet’ rej posaja. Pejmo še mi, De b’ še naše duše napdjava, 15 V svet’ rej posijava, Zdej ’n na vse večne čase! Amen. Marija na zvat’mo stovčka. sedi, 6624. (Iz Žej Pejmo spat, Bog je zvat. Pejmo gledat, Koga Marija deva. 5 Angelce napaja, pri Komendi.) Na svet’ rej posaja. Pejmo še mi, De nas napoji, Na svet’ rej posadi. 6621 . Zapisal Ivan Vrhovnik; povedala Mica Bobnarica. — Iz Vrhov- nikove zbirke str. ig. 6622 . Zapisal dr. Henrik Tuma. — Iz njegovega rokopisa. 6623 . Zapisal Anton Breznik; molila stara Tavčarica. — Iz njegove zbirke II. št. 727. 6624 . Zapisal Franč. Stele. — Iz njegove zbirke II. št. 41. 758 IV. Pesmi pobožne. II. 6625, 6626, 6627, 6628. 6625. (Gorenjska.) Pojmo spat, Bog je zlat. Pojmo gledat Na gorico, 5 Na vodico, Kaj Marija dela. Verne duše napaja, V sveti raj poslaja. Sveti Peter je iz Rima, 10 Zlate ključe ima: Odpre proti našim Ino proti vašim. Svet’ krst in sveti križ Nas vari do polnoči, 15 Svet Mišel po polnoči, Marija devica do belega dne, Jezus Kristus noč in dan! 6626. (Torovo/ Pejmo spat, Boh je z vat, Pejmo gledat, Kaj Marija deva. 5 Marija dušice napaja, V svet’ rej posaja. Svet’ Peter iz Rima Zvate kluče ima. Pejmo v paradiš: 10 V paradiš je zvata hiša, V hiš zvata miza, Okol mize trije jogr sede, Jezus in Marija. Zdej j’ pa pršva ena vboga duša, 15 Skoz’ zaprte vrata. Tok je rekla Marija: »Uboga duša, kot s’ hodiva ?« »»Jest sem hodiva po kam- nitn’h gorah, Pa po gorePh gvavah. 20 Poj’ pa reku p’klenski skuš- navc: Na maramo zate, K’ znaš zvat očenaš mol’t!«« »Srečna s’ ti, k’ s’ ga moliva, Srečen je tist’, k tej’ nauču; 25 Vso žlahto v nebesa pripelješ, Pa samo sebe!« Jezus Kristus! Amen. Poimo spat, Boh je zlat, Pojmo gledat Na stezice, 5 Na gredice, Pejmo spat, Boh je zvat! Na voske stezice, 6627. (Z Bleda.) Kaj Marija dela. Angeljee napaja, V sveti raj jih posaja. Boh je vkazal 10 Doli leč itd. 6628. (Žeje.) Kaj Marija dela: 5 Vboje včice napaja, Jež’š Krist’š! Amen. 6625. Zapisal M. P. — Iz » Slov. Glasnika « XI. (1865) gz. 6626. Zapisal Franč. Stele. — Iz njegove zbirke III. št. 2g. 6627. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke. 6628. Zapisal Franč. S tel k — Iz njegovega rokopisa št. 26. — Vboje včice = uboge ovčice. IV. Pesmi pobožne. II. 6629—6633. 759 662g. (Kranjska.) Pejma spat, Bog je zlat, Čez vodice, Čez mejice, 5 Tam si Marija roke vrniva, Dušice napaja, V svet raj posaja. Pejma še mi, De nas napoji, • 10 V svet raj posadi. Svet križ božji Nocoj nas dol položi, Jutri zbudi: Bojo petelinčki pel, 15 V cerkvico šli, Za nas molil, Pa še za nas Boga prosil. 6630. (Koroška.) Bug je zvat, pojmo spat, Jih v sveti raj posaja: Pojmo gledat, kaj Marija djeva. 5 Posadi še mene in mojo Marija svoje dušice napaja, vbogo dušo! Amen. 6631. (Globasnica.) Bog je zlat, Ino svečo prižigala. Peljaj nas spat, Posveti še tudi nam Po teh vozkih stezicah, K večnemu zveličanji Po teh mrzlih vodicah, Noj pa k večnemu veselju! 5 Kir je Marija Jezusa kopala O Jezus zlat, Peljaj me spat, Po vozkej stezici, K mrzli vodici, 5 Kir se Marija Noge vrniva. 6632. (Globasnica.) Tam je prižgala Vsem vernim dušam luč. Prižgi jo tudi ti 10 Meni in mojem starišem, Bratom ino sestram, Da nobeden brez luči ne umrje ! 6633. (Od Cerovca.) Hodmo spat Boga zvat, Iide Marija sinka zible, Na unkraj v svetli raj, S pravoj rokoj ga prijimle: 6629. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke XI. št. 12 6630. Zapisal M. Majar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Mi¬ klošič. V CO. VI sir. 14. kjer je pisana med rezijanskimi, je lo drugači: 1 Bug je zlat — 2 dela — 4 Jih v] V — 5 vbugo. — Prepis v VO. XIV. b. 34 se loči od tega zadnjega v tem: 2 koj . . djela. — Za 2. verzom sta vtaknjena ta-le: Marija na zlatan stoliču kleči, * Vsmilanamu Ježušu nas zroči — 5 bčigo. 6631. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovili N P KS. št. 116. 6632. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovili NPKS. št. 116. (inač.) 6633. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. I. 68 (13). 760 IV. Pesmi pobožne. II. 6634, 6635, 6636. 5 »Dragi moj sin ! Alj ti spiš, alj glediš?« »»Jaz ne spim, alj gledim No za verne dušice skrbim.«« Tam mi stoji zlato nebo, 10 Na nebi mi je zlati stol, Na njem sedi božji Sin, Njegova mati pred njim kleči, No se sini lepo moli: »Dragi sinek moj ! 15 Ne pust’ dušic ti v pekel, Naj boge dušice Predejo v svetli raj. Odpri mi ga f Bog oča f Bog Sin + No Bog sveti Duh — to so tri mile (osebe), Ves edini gospom Bog! 6634. (Od Cerovca.) Stoj mi, stoji zlato nebo, Ne nebi mi stoji zlati stol. Na njim sedi Jezuš, Marija pred njim kleči, 5 Sini se moli: »Moj sinek, nepusti dušicvpekli, Naj dušico pridejo v sveti raj. Odpri mi ga Bog Oča, Bog Sin, Bog sv. Duh, 10 To so tri mile peršone, Ves edini gospone Bog!« 6635 - (Od Sv. Miklavža pri Ormožu.) Hodmo spat, Boga zvat Na ’no pot, Kč je Bog, 5 Kč Marija sineka ziblje, S pravoj rokoj gaprijimlje: »Sinek moj ljubljeni, Al spiš, Al glediš ?« 10 »»O ljuba mati moja, Ja ne spim, Ja ne gledim, Ja za vse verne duše skr¬ bim !«« S križem ležem, 15 S križem stanem, Križ mene varje Od punoči do punoči. Angelc moj, Varuj ti mene nocojšno noč, 20 Da moje telo počine, Da moja duša ne spremine, Pod svetim Duhom prebivle. O Jezus nezareški. Ja tebi davlem dušo svojo, 25 Molitvico mojo Primi Duh sveti Na vekomaj! Amen. Idmo spat, Boga zvat, Na on kraj, Svetli raj. 5 Marija je klečala, 6636. (Iz Vrbovca.) Bčle ruke zdigala: »Oj Ivanek bratec, Gdč mu stanuvali?« »»Pre’ cvetoga Petra vrati, 10 Tu bodi Bog i Marija! Amen.« « 6634. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVII. 5. b. Nektere besede se dado težko razbrati. 6635. Zapisal Stanko Kelemina. — Iz njegovega rokopisa. 6636. Zapisal Rik. Ferd. Plohl. — Iz njegovih IINP. I. 68. IV. Pesmi pobožne. II. 6637, 6638. 761 6637. (Vrhovska.) Ovce pašo tri čebanci. Ovce Boga poznaviši, Hude stvar ne mogoši. Beži, beži, huda stvar, 5 Jezus ne vidi samo pet. Za njim ido tri device, Vsaka nosi tri svečice. Med sabo se spominjaši: Kamo čemo na konek? 10 Pred svetiga Jurja urata. Sveti Juri orožnik, Ki vse čez leto zeleni, Kaži nam to pravo pot K dni vročici, 15 K uni božji dušici, Kjer Marija biva, Bele roke umiva, Zlate čaše nataka. Čašica je jeknila, 20 Po vsem svetu zoveknila. To so začuli Židovi: Neti spaše, neti Staše, Vso noč Boga prejiskaše. Našli so ga o polnoči, 25 Peljali so ga pred Pilatuža, Peljali so ga v strašne muke, Križ nositi, križ darovati Na rumeno po kamenu. Ne spomina žena moža, 30 Ja sim čista i prečista Jezusova zaročnica. Mene je Jezus zaročil Pri Mariji na večerji. Vertec ograjen, 35 Poln je rožic nasajen; Na sredi je boži kup, Pod njim majka kleči. Sinka Boga zibala, Nad njim zibajoč kontala, 40 Kontajoč zaspala. 6638. (Iz Uskokov.) Hodimo spat, Boga svat, krail nebesky is neba ide, usako nozh na pomozh. 5 use svetce sabo uody. trubi, trubi slava boshia, Tamo doly na podoly, 6637. Neznanega zapisovavca. — Iz V O. XVI. Č. 34. — Iz več pesmi sestavljena, marsikaj je nejasnega, marsikaj očitno napačnega: 1 čebanci — čobanci — konek = konak; 20 zoveknila = zveknila; 28 rumeno == ramenu; 36 kup = klup, klop; 39 kontala == kantala. — Popolnoma nejasni so verzi j—5. Primerjaj nastopno in pristavek k nji. 6638. Zapisal Weikhard Valvasor. — Iz njegove knjige » Ehre des Herzogthums Krain« II. 491, kjer imenuje pesem molitev in piše za v. n. tuzhnu pismu prepisati, (*traurige Briffe zu sclireiben*-) za zherne (v. 20) zherna. Pesem je pri njem pisana nerazdeljena na verze. Valvasor jo je preložil tudi v nem¬ ščino, toda mnogih stvari ni razumel, verza ir. ne, ker ga je že slabo zapisal, drugih stvari pa zato ne, ker je pač le površno slovenski znal. — Z zadnjima številkama je primerjati zlasti nastopno čakavsko - istrsko. (Istrska.) Hod’mo spat, Boga zvat, Svetim križem prebivat! Križ teče po nebe, A Marija po zemlje 5 Kričeči, moleči, Svoga sinka proseči; »Daj mi, sinko onu reč, Ku ti je Bog obečal!« »»Meni je Bog obečal 10 I va ruke kluče dal, Da mu polje varujen.«« Na polje je Marija Na kantride sedela, Žute kose česala, 762 IV. Pesmi pobožne. II. 6639, 6640. kir auzhari auze pašo, auze boga ue posnashe. boile se ym na roditi, 10 kakor peklu prebiuati, tushnu pismu prepivati. Alleluja, alleluja! pomozi nam ta sueta nedeyla nu sueti iuray oroshnik, 15 kir nam pravy pravi pot po seleni travizi k eni uodi toplizi. ker diua Maria bele roke umiva, 20 zherne ozhy spira, greyshne dushe napaje. »Marija Boga rodila, v senčico položila.« 6639. (Vrhovska.) Sija, sija sunčice Zimo i leto, Po vsim olnim svetu Bog dobro vidi: 5 Marija Boga rodila, V senčicu položila, Kjer so angeli pogladili, Vse grešnike pomirili. Angeli se vežo 10 Te nebeške stežo(?). Ko to zmoli vsako seboto večer, Vsako nedeljo jutro, Ne boj se na gori pugubit’ I na vodi potopit’, 15 I se ufa tri dušice iz vic iz¬ peljati : Perva čočikina, Druga je mamkina, Tretja je sama svoja: Raj mi je odpert, 20 Pekel mi je zapert! »Mi se Bogu priporočimo.« 6640. (Iz Gor. Vrtojbe.) Mi se Bogu prporočimo, Ang’lcu varhu, Ljubeznivi Materi božji, Svetemu Jožefu, 15 Bele ruke mivala: Kamo jih je mivala, Tamo je slava padala. Sve slaviči kolo nje, Sve dušice su skraj nje. 20 Rajnice gredu Z rajskima vrati, Su se spominjale, Kada te prespati: Pred svetega Jurja vrati. 25 Sveti Juraj JuroVnik, Ki nam budi pomočnik Od večere do zore, Dokle peteh zapoje, 30 Mat Mariju zazove : »Stante gori, mat Marija! Gostiči van gredu!« »»Ča su ti za gostiči?«« »Angeliči božji.« 35 »»Ča tu išču, ča tu gledaju?«« »Milost božju, kripost božju.« »»Bog jim je daj, Bog jim je daj!«« Amen Isus. Svaku uru, svaki hip, Zapisal J. Volčič. — Jz Slov. Glasnika 1865. 284. Ponatisnjena v zbirki Nah Sloge VI. 24 —25 s premembami: 7 reč] stvar — 23 Ki de — 28 večera — 30 zazove. K besedi Jurovnik (v. 25) je pristavljeno, da drugi pojo oružnik. 6639. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. XVI. čljg. V v. 6. je za senčicu pisano napak sunčicu, v v. /5 za ufa pa ufam. 6640. Zapisal Jožef Čejan; pravili Juta Kovačeva in hči Pepka. — Iz zbirke Jožefa Cejana III. št. 34. IV. Pesmi pobožne. II. 6641, 6642. 763 5 De bi nas ovarvali Nesreče, Nagle smrti, Slabe pameti, Velike žalosti, 10 Kar nam ima škodovat Na duši en na telesi. Jezus, Marija inu sveti Jožef, Ančelc varih, Bod’te vi naša kompanija 15 Zdej nu na našu smrtnu uru, Kr bo pršla naša ura enu cejt. Sprimte, o Jezus, našu dušicu, In pelj’te ju u tu nebeško veselje. -Bog, večna luč —- varuj me nocojšnjo noč! 6641. (Torovo pri Vodicah.) O Bog, večna luč, Vari me nocojšno noč! Sveti angel varih moj, Čuj v mrak’h nad menoj! 5 Jožef, Jezusov rednik, Bod’ mi zvesti pomočnik! Angel moj, Bod’ z menoj! O Marija, čista d’vica, 10 Bod’ moja pomočnica ! Angel moj, Bod’ z menoj! Sv. Katarina in Jezus. 6642. (Z Velikega brda.) Sveta Katarinca po pulci je šetala, Je rožce trgala. Še k nji pride Jezus Kristus: »Katarinca, ti gledaj moje ranice, 5 Ki so mi jih judje dali, Za Boga me niso spoznali!« Judež Kajfež govori ze njim: »Potecite, s kamenjem ga pobite!« Potočila se mu je ta ta sveta rejšna kri, 10 So prišli tri angelci z nebes, So pobrali to sveto Jezusovo kri, Nesli so jo v nebesa pred očeta nebeškega. Nebeški oče govori: »Tak ki bi to molitev spev ali zmolu trikrat na dan, 15 Bi mu bili vsi grehi odpuščeni, Ki bi jih več jemu kakor peska v morji Al’ pa zvezd na nebi!« Zdaj se reče: »Hvaljen bodi Jezus Kristus, Amen na vse večne čase!« 6641. Zapisal Franč. Stele. — Iz njegove zbirke III. št. 30. 6642. Zapisala neimenovana gospodična (dala Nat. Zabredova). — Iz njenega rokopisa. 764 IV. Pesmi pobožne. II. 6643, 6644. Završila večerne molitve. 6643. (Iz Gor. Vrtojbe.) Bodi ofrana, prporočena Ta sveta božja molitevca, Ker sem jest spela in zmolila Na čast gospodi Bogu, 5 Na čast svete Marije, Na čast pet krvavih ran Je¬ zusovih, De se gospod Bog usmili Črez naše stariše nu mlajše Inu črez vse verne dušice u vicah. 10 O milostlivi gospod Bog, Jeh vzemite un z vic nu trpljenja; Položite jeh, ponesite jeh U to nebeško veselje, U ta nebeški svetli raj, 15 Kjer nam ga B6g vošči inu dej, Vsim vernim kristjanom : Nam tem živim To ljubo zdravje, Dobro srečo, 20 Mir božji, Dar božji, _ Tega daru svetega Duha! O moj Bog, O moj stvarnik, 25 Ki ste vi nas ustvaru, Na svet spomnu, Previdte nas, Potroštajte nas In vsa naša dela, 30 Želje, opravila. Vse naše djanje in nehanje, Vse naše življenje, Vse naše trpljenje! Vse gospodi Bogu oframo, 35 Vse k časti božji strimo, Vse v imeni božjim! Dar sveti Duh, Vse nam nadehni, Vse nam našpižej, 40 Vse nam nagmirej! Sveti žegen božji, Požegnajte nas Enu naše dušice, Enu vse, kar nam je Jezus 45 Posodu enu dau ! Amen. 6644. (Iz Št. Andreža pri Gorici.) Bodi prporočena In zročena Ta sveta božja Majhna molitevca, 5 Kateru smo zmolili nocoj Na čast gospod Boga, Na čast Mater božje, Na čast vseh svetnikov In svetnic božjih, 10 Na čast ančelca varha, Ki nas je varval danes, Ta sveti božji dan, Varte nas tud nocoj, Tu svetu božju noč: 15 U miri božji(m), U gnadi božji Hude nesreče, Nagle neprevidene smrti! O moj Jezuš nu Marija, 20 Bod’te naša kompanija! Amen. 6643 . Zapisal Jožef Cejan; pravila »Pavlinova mati«. — Iz Cejanove zbirke //. št. 20. 6644 . Zapisal Jožef Cejan; pravila M. Nemec-Lutman. — Iz Cejanove zbirke II. št. 25. IV. Pesmi pobožne. II. 6645, 6646, 6647, 6648. 765 6645. (Iz Ihana.) Te naše mejhne molituce gispod’ Bogu prporočmd, dvic’ Mari, vsim lubim svetnikam, svetnicam božjim, ajn- gilčkam, jogrim, de b’ za nas Bogd prosil’,. de bi Boh ušlišu naše prošne, naše grehe vadpustu, našim dišicam 5 dav to nibeško uč. Dobrota božja konca nima. Boh Vače, Boh Sin, Boh svet’ Duh, troštar svet’ Duh, ustan vseli pir nas, zdej ’n na našo zadno uro! Amen. 6646. (Od Sv. Miklavža pri Ormožu.) O moj Bog, Jaz tebi priporočim in zročim Svojo kratko molitvico: Blaženi devici Mariji, 5 Materi božji, Na čast in hvalo In na milost gor v sveto nebo. Presveto sladko ime _ Jezus — — 10 Marija in sveti Jožef. Sv. Ana, sv. Barbara, Sveti trije kralji: Prite vi meni na pomoč Zč in vsigdar 15 In smrtno uro! Amen. Marija, bodi počeščena stotisočkrat! 6647. (Iz Ihana.) Marija, bod’ počišjrena tolkat, Kolkir ja trauce na zjirmli Jin listja na dreujb! Marija, bod’ počišj«na tolkat, 5 Kolkir ja dreuja na zj«mli Jin peska u murji! Marija, bod’ počišjrena tolkat, Kolkir ja kapidc u murji Jin u (v)si,h vad&h! 10 Marija, bod’ počišj«na tolkat, Kolkir ja zvezd na neb’ J i.n ajngilcu u nibesih! 6648. (Kranjska.) Ljuba roža, Marija devica, Bod češčena in zahvaljena Milionstotavženkrat In stotavženkrat in ednajs- krat! 5 Ljuba Marija, prečista devica. In sveta Trojica, sveta car- tana rožna kraljica, Sveto cartano rešno Telo, Sveti pet kervavih ran Jezusa križanega, Jezus usmili se čez nas itd. 6645. Zapisal Anton Breznik; molila Trika. — Iz Breznikove zbirke IV. It. 23. 6646. Zapisal Stanko Kelemina, narekal Karel Bernik. — Iz Kele¬ minovega rokopisa. 6647. Zapisal Anton Breznik; molila Ivana Pengel. — Iz Breznikove zbirke V. It. 31. 6648. Zapisal (?) Pavel Laznik. — Iz zbirke Ivana Lovraca A. str. 108. 766 IV. Pesmi pobožne. II. 6649, 6650, 6651, 6652. »Marija, pošlji mi šest angeljcev.« 6649. (Iz Ihana.) Marija, puašli mj«n’ šest ajn- 5 Marija, vadj«n’ ti mjrtne, gidcu, Marija zbud' ti mjižne Dva u znožje, dva u zguauje, Vab . . . (pove se ura, kdaj želi Na usako stran pa jngd j molivec vstati.)! Marija, pukruap ti mj«ne, Priporočevanje Jezusu. 6650. (Iz Nakla na Gor.) Jež’šov križ, bod’ moj oča, Jež’šova trnova krona, bod’ moja streha, Jež’šovo telo in kri, bod’te moja špiža, Jež’šovih pet krvavih ran, bod’te moja druš’na. 5 Jež’šov’ trije ž’bli, bod’te moj’ tovarš’! Jest prporočim mojo ubogo dušo Očet nebešč’mo, In de b’ me verne duše var’vale Dans ta svet dan! Amen. Kaj bodi zapisano na glavi, čelu, ustih, srcu. 6651. (Iz Nakla na Gor.) Jež’šNazarenšč, sint’hjudov, Mir božji, Bod’ zapisan na moj gval’! Bod’zapisan na mojih ustih ! Sveta Trojica, 10 Roža d’vica Marija, Bod’ zapisana na mojim čel’: Bod’ zapisana na mojim src’! 5 Bod’ pr’ mn’, Bod’ Ježš Krišč, Bod’ pred m’noj, Ostan vselej pr nas! Amen. Bod’ za m’noj! _ 6652. (Iz Ihana.) Svet’ svdhki jmd Jižiš, Bdd’te zapisan’ u mojih ustih ! Marija ’n svet’ Jožof, Svet’ svdhki jme Ji.žiš, B6d’te zapisan’umdj’močdl’! Marija ’n svet’ Jdžof, Svet’ svdhki jmd Jiži.š, Bod’te zapisan’ u mojih 5 Marija ’n svet’ Jdžof, parsih! 6649 . Zapisal Anton Breznik; molila Jurčetova Micka. — Iz Brez¬ nikove zbirke V. št. 14. 6650 . Zapisal Melhijor Mohar. — Iz zbirke Ivana Vrhovnika str. 26. 6651 . Zapisal Melhijor Mohar. — Iz zbirke IvanaVrhov?iika str. 26 — 27. 6652 . Zapisal Anton Breznik; pov. stara Zaveršica. — Iz njegove zbirke JI. št. igo. IV. Pesmi pobožne. II. 6653, 6654, 6655. 767 »S tremi križi doli ležem.« 6653. (Iz Ihana.) S trem križem dval ležim, S petim krvavim ranam za- Z Marijnim pvajšam se va- spim: denim, Ježiš, Marija, svet’ Jožof, 5 Vam trem pa dušo 'zročim ! Priporočilo sv. trem kraljem. 6654. (Iz Ihana.) Jast dval ležim jn 'zdihnem na Krišču trplejne, na Kriščavo smart. Prit’te svet’ trji krak, k’ ste Jižša darval’, pritte, darujte mojo dušo ’n telo nibeškbmo kralestvi,! Amen. Vsako uro pojdimo z Marijo k Jezusu! 6655- (Ziljska.) Pčrva ura v noči: Djeva se nuč, djeva se mrak, Marija spijeta krancel zvat, Marija se spravlja k Ježiši. 5 Pojmo še mi, poglejmo še mi! Bomo vidali Ježiša, Ježišavah pet kčrvavah ran, Ježišavo desno stran, Kri in voda teče iz njega van: 10 Serce je rameno žavastno, Okice so zvo objokane, Vse zavolo križa teščega, Ki je Ježiš za nas nesu ga, Svojo kri za nas perliv. 15 Ti si nan oblubu sveti rej, Si nan ga oblubu, nan ga dej, Kakor si ga dav svojin jogran dvanejstan. Amen. Moli se dvanajstkrat zaporedoma, samo da se namestu Perva ura v noči reče Druga ura, Tretja ura itd. v noči.) 6653. Zapisal Anton Breznik; molil godec Kropeč. — Iz Breznikove zbirke III. št. 21. 6654. Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. — Iz njegove zbirke II. 12g. 6655. Zapisal Mat. Majar. — Iz Majarjevega rokopisa, ki ga je hranil Miklošič (v dvojnem prepisu). Majar je natisnil pesem v Novicah II. (1844) 138 —/39 v knjižnem jeziku, premenivši to-le: 2 Dela . . noč, dela — 3 spleta . . zlat — 4 spravlja k Jezusu — 5 Pojdmo — 6 vidili Jezusa — 7 Jezusovih . . kervavih — 8 Jezusovo — 10 ranjeno, žalostno — n zlo — 12 zavoljo . . tež- kiga — 13 Jezus . . nesel — 14] Nja kri za nas prelil — 15 nam obljubil . . raj — 16 nam . . obljubil, nam ga daj — 17 dal . . jogram dvanajsterim. — V CP. 174 —/75 se loči natisek od Noviškega v tem: 10 rameno — 12 težkega — 17 j°gr. dv.] učencam dvanajstim. Majarjev prepis v MP. /74—/75 se ne loči od tega zadnjega natiska. Pesem je natisnil tudi Scheinigg v NPKS. št. //5 po natisku v Novicah s temi premembami: 3 krancelj — 5 Pojdimo — 6 videli — 12 težkega. — Prim. naslov »Prva je ura te noči « št. 486g in d. 768 IV. Pesmi pobožne. II. 6656, 6657. Priporočevanje o raznih urah. 6656. (Iz Gor. Vrtojbe.) Prvu uru se prporočimo Ježušu enu Mariji Enu svet’mu Jožefu. O drugi uri se prporočimo 5 Angeljcu varhu. O trieči uri se prporočimo Sveti Trojici. O četrti uri se prporočimo Štierim evangelistom. 10 O peti uri se prporočimo Piet’ krvavim ran Krištušo- vim. O šesti uri se prporočimo Svet’mu Frančišku Ksavčriju. O sedmi uri se prporočimo 15 Mariji sedem žalosti. O uosmi uri se prporočimo Svet’mu Antonu padovan- skemu. O deveti uri se prporočimo Devet’ koram angeljim. 20 O deseti uri se prporočimo Desiet taužent marternik'i>m. O anajsti uri se prporočimo Sveti Uršuli eno vsem Sojim tovaršicam. 25 O dvanajsti uri se prporočimo Dvanajst aposteljn’m Krištu- šovim Enu vsem nebeškim svet¬ niki. O prečista devica Marija, Prosmo vas za ’nu sriečnu zadnju uru. Amen. 30 Svieto, svieto, častito Slatko ime Jezusovo In ime Marije. Lepa roža, Mati božja, Čistega spočetja, 35 Taužent in taužentkrat Bodi češčena, Marija devica siedem žalosti, Prosite za nas Jezusa, De bi naše grehe odpustu, 40 In naše dušice v nebesa vzau ! Marija devica, Bodi naša troštarica inu po¬ močnica Zdaj in na vse večne čase, amen! Kdo mi pomagaj, če umrjem v tej ali drugi uri. 6657. (Iz Ihana.) Če ta phrvo uro vmi.rjem, prit’te na pomoč svet’ svahk'i> jme Ji>ž!>š, Marija, svet’ Jožof zdej u mojmo živlejn’, sose- bin na zadno uro potroštite mojo dušo ! Če ta drugo uro vmirjčm, prid’ na pomoč moj djn- 5 ghlčbk var’h zdej u mojmo živlejn’ itd. (kakor v 1. uri.) Če ta treko uro vmTrjem, vse tri pršone božje prit’te na pomoč zdej u mojmo . . . itd. (kakor v 1. uri.) Če ta č'i,tarto uro vm&rjčm, vsi. šterji. bengelist’ prifte na pomoč zdej u mojmo . . . itd. (kakor v 1. uri.) 6656. Zapisal Jožef Cejan; povedala Pepa od Blaža in sicer prvikrat samo prvi del, potem pa, pri dragi priliki oba dela kot eno pesem; konec se poje za vsako *uro*.. — Iz zbirke Jožefa Cejana III. št. 23. in 37. 6657. Zapisal Anton Breznik; molila mati Terezija Breznik. — Iz Breznikove zbirke III. št. 63. IV. Pesmi pobožne. II. 6658. 769 10 Če ta peto uro vmirjem, pet sveti,h Jižišavih krvavih ran, pritte na pomoč zdej u mojmo . . . itd. (kakor v 1. uri.) Če ta šesto uro vmirjčm, svet Frančišek me bo spo- vedu, sveta Barbara me bo obhajava: prit’ta na pomoč zdej u mojmo . . . itd. 15 Če ta sedmo uro vmirjem, Marija sedim žavast, prid’ na pomoč zdej u mojmo . . . itd. Če ta vasmo uro vmirjem, svet Antdn de Padeve, prid’ na pomoč zdej u mojmo . . . itd. Če ta divčto uro vmirjčm, divčt koru djngelu, prit’te 20 na pomoč, zdej u mojmo . . . itd. Če ta disčto uro vmirjem, vsi lubi svetnik ’n svetnice božje, prit’te na pomoč, zdej u mojmo . . . itd. Če ta anajsto uro vmirjem, sveta Uršla ’n vsih anajst tavžint čistih d’vic, prit’te na pomoč zdej u mojmo . . . itd. 25 Če ta dvandjsto uro vmirjem, dvanajst svetih apostil- nov, ta trinajsti je sam Jižiš, prit’te na pomoč zdej u mojmo . . . itd. - 6658. (Iz Šempetra pri Gorici.) Če umrjemo prvu uru, Prid’te Jezus in Marija in sveti Jožef Po našu vernu dušicu. Če umrjemo drugu uru, 5 Prid’te angel varih Po našu vernu dušicu. Če umrjemo treču uru, Prid’te sveta Trojica Po našu vernu dušicu. 10 Če umrjemo četrtu uru, Prid’te sveti štirje evangelisti Po našu vernu dušicu. Če umrjemo petu uru, Prid’te pet krvavih ran Je¬ zusovih 15 Po našu vernu dušicu. Če umrjemo sedmu uru, 20 Prid’te Marija sedem žalosti Po našu vernu dušiču. Če umrjemo osmu uru, Prid’te sveti Anton s Padove Po našu vernu dušicu. 25 Če umrjemo devetu uru, Prid’te devet korov angelov Po našu vernu dušicu. Če umrjemo desetu uru. Prid’te deset zapovedi božjih 30 Po našu vernu dušicu. Če umrjemo enajstu uru, Prid’te enajst tavžent devic, Gospa sveta Uršula Po našu vernu dušicu. 35 Če umrjemo dvanajstu uru, Prid’te dvanajst jogrov Kri- stušovih In vsa nebeška družina Po našu vernu dušicu. Če umrjemo šestu uru, Prid’te sveti Frančišek Po našu vernu dušicu. 6658. Zapisal Jožef Cejan; pravila Urša Černe. — Iz Cejanove zbirke II. št. 23. Upomnja: Pesem *Dvanajst ur «, ki se začenja »Kdaj nam prva ura bije, * Jaz se v varstvo izročim * Jezusu ino Mariji, * Z vami vedno jaz živim« je umetna. 770 IV. Pesmi pobožne. II. 6659, 6660, 6661. Ježuš in Marija in sveti Jožef, 40 Vam darujemo našu dušu in naše srce! Ježuš in Marija in sveti Jožef, Prid’te nam na pomoč Na našim smrtnim boji : Z vami v miru naj se loči duša! Molitev ob hudi uri. 6659. (Iz Aveč pri Kanalu.) Sveti Agac, Nagle, neprevidene smrti, Sveti Bernard, 5 Pred vso nesrečo Streuc božjih varte vi nas, Na duši in na telesi . . . (Nato se moli »diioplih očenaš«, n. pr.: Oče naš, oče naš; kteri si v nebesih, kteri si v nebesih; posvečeno, posvečeno, bodi tvoje ime, bodi tvoje ime itd.) _ Molitev ob procesiji za dež. 6660. (S Krasa.) »Na Krasu, kadar gredo procesije deža prositi, pa baje tako-le prosijo«: Pisana palca, rdeči križ, Bog nam daj en pohleven dež! Hagada. 6661. J, jr (Iz Goričan pri Zilji.) 1 - »»Sam jeden je Bug na nebi, Marija je barava Ježiša: 5 Rojan od Marije device: »Koj je jeno najbulšega?« Vesolan svjet kraluje, Ježiš je reku Mariji: V nebesah gospoduje.«« 6659. Zapisal Jožef Cejan; pravila mu mati Jožefa. — Iz Cejanove zbirke III. št. ,?j. 6660. Poroča F. Kočevar. — Iz Slov. Gosp. 1868. j/. 6661. Zapisal M. Maj ar. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil. Mi¬ klošič. Pesem se moli »proti hudemu vremenu «. Majarjev natisek v Slov. Bčeli II. 1 (1851) 185, 186 se loči v lem: 5, 101] K je biv rojan od Marije — 18, 97 So ž.j Žitnega — 30, 92 je] jih — 36, 87] Šest je šest verčov vode — 38, 89 Kanigalilejskej — 44, 85 žavostov — 57, 82 Vsmilenega — 69, 75, 76 K] Ki — 74] Dvanajst jogrov J. — Natisek Majarjev v njegovem »S/avjanu* 1874, 59—62 se loči, ne glede na e za je, v tem: 2, 8, 15, 21, 27, 34, 42, 48, 54, 60, 66, 72 najbolšega — 4. 13, 100 Bog — 6 svet — 11, 19 Dve — 12, 99 i unica — 34 šest — 36, 46, 87 Šest — 39, 90 manjka — 44, 52, 85 žau- astov — 62, 70, 79 zapovadov — 63, 80] Ki jih sam Bog je dau — 68, 77 zuate — 96] Trija so trija patriarši. — Majarjev prepis v MR. 19 se loči v tem, ne glede na i za bilabijalni v (iz la) in š za je iz jati: 2, 9, 15, 21, 27, 34. 42. 48. 58, 60, 66, 72 najboljšega — 3, 10, 16, 22, 28, 35, 43, 49, 55, 61, 67, 73 reko! — 5, 101] K je bil rojan od Marije — 36, 87 Sest — 37, 88 spre- bernol — 38, 89 oscejti — 39, 90 manjka — 44, 85 žalosti —• 63, 80 Bog — 62, 79 zapovadov — 69, 76, 78 svete. — Prepis v VO. XIV 2 23—25 se loči od našega natiska ne glede na 1 za v (iz la) in š za ej iz jati: 1, 7, 14, 20, 26, 33. 4 * 1 . 47. 53. 59. 65, 71 Ježuša — 2, 9, 15, 21, 27, 34, 42, 48, 54, 60, IV. Pesmi pobožne. II. 6661 . 771 II. Marija je barava Ježiša: »Koj je dvje najbulšega?« 10 Ježiš je reku Mariji: »»Dvje sta dvje živi gvavici, Sončice in vunica: Sam jeden je Bug na nebi, (itd. kakor v I.) III. Marija je barava Ježiša: 15 »Koj je tri najbulšega?« Ježiš je reku Mariji: »»Trija sa patriarši, So žitnega pola varši; Dvje sta dvje živi gvavici, (itd. kakor v II.) IV. 20 Marija je barava Ježiša: »Koj je štiri najbulšega?« Ježiš je reku Mariji: »»Štirja so evangelisti, So naši pomočniči; 25 Trija so patriarši, (itd. kakor v III.) V. Ježiš je reku Mariji: »»Pet je ranic Ježišavah, 30 Ki so mu je judi dali, Ki niso Boga poznali: Štirja so evangelisti, (itd. kakor v IV.) VI. Marija je barava Ježiša: »Koj je šjest najbulšega?« 35 Ježiš je reku Mariji; »»Šjest je verčov vode, K je Ježiš v vino sprebernu je Per kanigalilejščej voscejti, Je svojin jogran piti dav; 40 Pet je ranic Ježišavah, (itd. kakor v V.) VII. Marija je barava Ježiša: »Kaj je seden najbulšega?« Ježiš je reku Mariji; »»Seden je seden žavastov 45 Lube device Marije ; Šjest je verčov vode, (itd. kakor v VI.) VIII. Marija je barava Ježiša: Marija je barava Ježiša: »Koj je pet najbulšega?« »Kaj je osen najbulšega?« 66, 72 najbulšega — 3, 10, 16, 22, 28, 35, 43, 49, 55, 61,67, 73 Ježuš je rekel — 4, 13, 100 Bug — 5, 101] K je bil rojan od Marije, * Od Marije device — 12, 99 Sončice — 29, 34, 91 Ježušavah — 36, 87 Šest je šest verčov v. — 37 Ježuš .. . spreberno — 57, 82 Ježuša — 62, 79 zapuvadov — 69, 78 bero — 76 Ki. — Prepis v CO. VI. str. 11—13 se loči v tem, ne glede na l za v iz la: 1, 8, 14, 20, 26, 33, 41, 47, 53, 59, 65, 71 Ježuša — 2, 9 najbolšega — 3 Ježiš] Krištuš — 3, 10, 16, 22. 28, 35, 43, 49, 55, 61, 67, 73 rekel — 4, 13, 100 Bog — 5, 101] K je bil rojen od Marije, * Od Marije device — 6, 102 Vesolen svet — 9 dve — 10, 16, 22, 28, 35, 43, 49, 55, 61, 67, 73 Ježuš — n, 19] Dve sta dve ž. glavici — 12 lunica — 15, 21, 27, 34, 42, 48, 54, 60, 66, 72 najbulšega — 17, 25, 96] Tri so trija patrijarši — 23, 32, 94] Štiri so štirja e. — 29, 40, 91] Pet je pet ranic Ježušovah — 36, 46, 87 Šjest je] Šest je šest — 37, 88] spreberno — 38, 89] Per kangalilejščej hoscejti — 42 sedem — 44, 52, 85] Sedem je sedem žalostov — 48 osem — 51, 84 matere — 56, 64, 81 Devat je] Devat je devat] — 57, 82] Vsmilaniga Ježuša — 62, 70, 79 bftžjah zapovedov — 63, 80 jih . . je] je ... jih — 69, 78 bero . . svete — 74 Ježu- :šovih — 75 Ki . . svete — 76 Ki. — Pesem je natis?iil v knjižni slovenščini Scheinigg v NPIIS. št. 113, premenivši to-le: 1, 7, 14, 20, 26, 33, 41, 47, 53, 59, 65. 70] Marija je barala Jezusa — 2, 8, 15, 21, 27, 34, 42, 48, 54, 60, 66, 71 Kaj . . . najboljšega — 2 eno — 3, 9, 16, 22, 28, 35, 43, 49, 55, 61. 67, 72] Jezus je rekel Mariji — 4, 13, 100 eden . . Bog — 5, 101] Ki je bil rojen od Marije — 6, 102] Vesvolen svet kraljuje — 7, 103 nebesih — 9 dve — 11, 49* 772 IV. Pesmi pobožne. II. 6661. Ježiš je reku Mariji: 50 »»Osen je veselje Marije, Naše prelube matere; Seden je seden žavastov (itd. kakor v VII.) IX. Marija je barava Ježiša: »Ko je devat najbulšega?« 55 Ježiš je reku Mariji: »»Devat je korov anjalov Vsmilanega Ježiša: Osen je veselje Marije, (itd. kakor v VIII.) X. Marija je barava Ježiša: 60 »Koj je desat najbulšega?« Ježiš je reku Mariji: »»Desat je božjah zapuvadov, Ki je sam Bug jih dav; Devat je korov anjalov (itd. kakor v IX.) XI. 65 Marija je barava Ježiša : »Koj je jednajst najbulšega?« Ježiš je reku Mariji: »»Jednajst so svete zvate meše, K se bero po vesolnam svjete; 70 Desat je božjih zapuvadov, (itd. kakor v X.) XII. Marija je barava Ježiša: »Koj je dvanejst najbulšega?« Ježiš je reku Mariji: »»Dvanajst je jogrov Ježi- šavah, 75 K so po svjete hodili, K so gnado zadobili; Jednejst so svete zvate meše, K se bero po vesolnam svjete ; Desat je božjah zapuvadov, 80 Ki je sam Bug jih dav; Devat je korov anjalov Vsmilanega Ježiša; Osem je veselje Marije, Naše prelube matere: 85 Seden že je seden žavastov Lube device Marije; Šjest je verčov vode, 19, 98] Dve sta dve živi glavici — 12, 99] Solnčice in lunica — 17, 25, 96] Trije so patrijarhi — 18, 97] Žitnega polja varhi — 23, 32, 94 Štirje so evan¬ gelisti — 24, 95 pomočniki — 29, 40, 91 ranic Jezusovih — 30, 92 je] jih — 36, 46, 87] Šest je šest vrčov v. — 37, 88] Ki je Jezus v vino sprebrnil je — 38, 89] Pri kanigalilejskej voscejti — 39 dal — 44. 52, 85 Sedem je sedem žalostij — 45, 86 Ljube — 50, 58, 83 Osem — 51, 84 preljube matere — 56, 64, 84] Devet je k. angeljev — 57, 82] Usmiljenega Jezusa — 62, 70. 79] Deset je božjih zapovedij — 63 dal — 68, 77 Jednajst . . zlate — 69, 78] Ki se bero po vesolnem svetu — 74] Dvanajst jogrov Jezusovih — 75 Ki . . svetu — 76 Ki. — Matija Majar je krstil to pesem »Dvanajst osobitosti*. Literatura o Hagadi je že zelo velika. Stanislav Prato je spisal o nji celo knjigo »Le dodici parole della veritž. Novellina-cantilena popolare considerata nelle rarie relazioni italiane e straniere .« Palermo 1892. 8 0 /59 str. O slovenski Hagadi je pisal Ilešič v Zborniku za nar. život in običaje južnih Slavena VII. 207 do 219. Primerjajoče je pisal o teh pesmih A. N. Veselovskij, Razvskanija vb oblasti russkago duchovnago stiha VI— X (Priloženie k XL V. totnn Zapisok imp. Ak. Nauk 1883, str. 78 — 82, 92—95, 432 — 433. Povod mu je bila razprava o enaki rum. pesmi Cuvinte din betranu, Studiu de filologia comparativa de Petriceich-Hasdeu 1883, str. 567 — 608. V ruščini se pesem imenuje ,evangelistaja pšsnV. Daljne študije je napisal Sumcov, Očerki istorii južnorusskich apokrijičeskich skazanij i pisen, Kiev 1888, str. 145—146 in Zametki o malorusskich dumach i duchovnich viršach, Moskva 1893, 99— 100. O poljski Hagadi je pisaj Sew. Udziela v Ludu 1898, 290 — 291; češko je omenilSumcov in dal/e Zibrt v Češkem Udu 1899, Lit., št. 127, kjer najdeš še več literature. Nemškoštajarsko nahajaš v Rossegerjevem romanu *Der Gottsncher « (Hcimgarten V. (1881) 314) in v Schlossarjevi zbirki. IV. Pesmi pobožne. II. 6662. 773 Kje Ježiš v vino sprebernu je Per kanigalilejščej voscejti, goje svojin jogran piti dav; Pet je ranic Ježišavah, Ki so mu je judi dali, Ki niso Boga poznali; Štirja so evangelisti, 95 So naši pomočniči; Trija so patrijarši, So žitnega pola varši; Dvje sta dvje živi gvavici, Sončice in vunica;. 100 Sam jeden je Buh na nebi Rojan od Marije device: Vesolan svjet kraluje, V nebesah gospoduje.«« 6662. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) I. Bratec od Lublane, Povej da nam to prvo! »Ta prva je edini Bog, Med nami on kraluje: 5 Pinka, punka, ponkape, Pijmo, bratci, vino!« II. Bratec od Lublane, Povej da nam to drugo! »Dve sta tabli Mojzesa; 10 Ta prva je edini Bog, Med nami on kraluje: Pinka, punka, ponkape, Pijmo, bratci, vino! III. Bratec od Lublane, 15 Povej da nam to tretjo! »Tri peršone božje so; Dve sta tabli Mojzesa; Ta prva je edini Bog, Med nami on kraluje: 20 Pinka, punka, ponkape, Pijmo, bratci, vino! IV. Bratec od Lublane, Povej da nam to štrto! »Štirje vajngelisti so; 25 Tri peršone božje so; (itd. kakor v III.) V. Bratec od Lublane, Povej da nam to peto! »Pet je Jezusovih ran ; Štirje vajngelisti so, (itd. kakor v IV.) VI. 30 Bratec od Lublane, Povej da nam to šesto ! »Šest vrčov friške vode, Kaj Jezus štoru vino ž nje V Kani Galileji.« VII. 35 Bratec od Lublane, Povej da nam to sedmo! »Sedem svetih zakramentov; Šest vrčov friške vode, Kaj Jezus štoru vino ž nje 40 V Kani Galileji.« VIII. Bratec od Lublane, Povej da nam to osmo! »Osma je Marija veselja, Kaj svojim sinom v nebo šla ; 45 Sedem svetih zakramentov ; Šest vrčov friške vode, Kaj Jezus štora vino ž nje V Kani Galileji.« IX. Bratec od Lublane, 50 Povej da nam deveto! »Devet je korov ajngelov; Osma je Marija veselja; (itd. kakor v VIII.) 6662. Zapisal J. Krajnc; narekovala Ur. Budja. — Iz Krajnčeve zbirke. 774 IV. Pesmi pobožne. II. 6663. X. Bratec od Lublane, Povej da nam deseto! 55 »Deset zapoved božjih je; Devet je korov ajngelov; (itd. kakor v IX.) XI. Bratec od Lublane, Povej da nam ednajsto! »Ednajst je patriarihov; 60 Deset zapoved božjih je ; (itd. kakor v X.) XII. Bratec od Lublane, Povej da nam dvanajsto! »Dvanajst je apostolov; Ednajst je patriarihov; 65 Deset zapoved božjih je; Devet je korov ajngelov; Osma je Marija veselja, Kaj svojim sinom v nebesa šla; Sedem svetih zakramentov; 70 Šest verčov friške vode, Kaj Jezus štora vino ž nje V Kani Galileji; Pet je Jezusovih ran; Štirje vajngelisti so: 75 Tri pršone božje so; Dve sta tabli Mojzesa; Ta prva je edini Bog, Med nami on kraluje: Pinka, punka, ponkape, 80 Pijmo, bratci, vino ! 6663. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) l. Bratec od Ljubljane, Povej da nam to prvo! »Prva je edini Bog, Med nami on kraljuje: 5 (Zbor:) Pinka, pinka, pinka pe, Med nami on kraljuje!« II. Bratec od Ljubljane, Povej da nam to drugo! »Dve sta tabli Mojzesa; 10 Ta prvi je edini Bog, (itd. kakor v I.) m. Bratec od Ljubljane, Povej da nam to tretjo! »Tri osebe božje so; Dve sta tabli Mojzesa; (itd. kakor v II.) IV. 15 Bratec od Ljubljane, Povej da nam to štrto! »Štirje evangelisti so; Tri osebe božje so: (itd. kakor v 111.) V. Bratec od Ljubljane, 20 Povej da nam to peto ! »Pet je Jezusovih ran; Štirje evangelisti so; (itd. kakor v IV.) VI. Bratec od Ljubljane, Povej da nam to šesto ! 25 Šest vrčdv friške vodd, Ka j’ Jezus štora vino ž nje Vu Kani Galileji: (Zbor:) Pinka,pinka, pinka pe, Pijmo, bratci, vino! Vil. 30 Bratec od Ljubljane, Povej da nam to sedmo! »Sedem svetih sakramentov; Šest vrčov friške vodd, (itd. kakor v VI.) 6663. Zapisal Fr. Ilešič. — Iz »Zbornika za narodni život « VII. 208 do 2og. »Pjeva se n prostim družbama uz vino, osobito po seljačkim svadbama.i. IV. Pesmi pobožne. II. 6664. 775 Vlil. Bratec od Ljubljane, 35 Povej da nam to osmo! »Osem zveličanjskih; Sedem svetih sakramentov; (itd. kakor v Vil.) IX. Bratec od Ljubljano, Povej da nam deveto! 40 »Devet je korov anjgelov; Osem zveličanjskih; (itd. kakor v Vlil.) X. Bratec od Ljubljane, Povej da nam deseto! »Deset zapovedi božjih je; 45 Devet je korov anjgelov; (itd. kakor v IX.) XI. Bratec od Ljubljane, Povej da nam ednajsto! »Ednajst taužentsvetih devic; Deset zapovedi božjih je; (itd. kakor v X.) XII. 50 Bratec od Ljubljane, Povej da nam dvanajsto! »Dvanajst lastnosti božjih je; Ednajst taužent svetih deyic; (itd. kakor v XI.) I. Bratec prelubleni, Povejte mi to prvo! »Ta prva je edini Bog, V nebesih kraljuje: 5 Binka, bunka, binkabe, Pijmo, bratci, vino!« II. Bratec prelubleni, Povejte mi to drugo! »Dve ste tabli Mojzesa; 10 Ta prva je edini Bog, (itd. kakor v I.) III. Bratec prelubleni, Povejte mi to tretjo! »Trije so paorihi: Dve ste tabli Mojzesa ; (itd. kakor v II.) IV. 15 Bratec prelubleni, Povejte mi to štrto! Štirje so evangelisti; Trije so paorihi; (itd. kakor v II.) V. Bratec prelubleni, 20 Povejte mi to peto! »Pet je Kristosovih ran; Štirje so evangelisti; (itd. kakor v IV. VI. Bratec prelubleni, Povejte mi to šesto! 25 »Šest je vrčev v Kanigalileji; Pet je Kristosovih ran; (itd. kakor v V.) VII. Bratec prelubleni, Povejte mi to sedmo! »Sedem Marije žalosti; 30 Šest je vrčev v Kanigalileji; (itd. kakor v VI. 6664. (Iz Središča.) 6664. Zapisal Ivan Nik. Vrabl. — Iz njegove zbirke II. št. n. Paorihi iz patrijarihi z vmešavanjem bolj znanega paor, pavor ,Bauer‘. 776 IV. Pesmi pobožne. II. 6665. VIII. Bratec prelubleni, Povejte mi to osmo! »Osem Marije milosti; Sedem Marije žalosti; (itd. kakor v VII.) IX. 35 Bratec prelubleni, Povejte mi deveto! »Devet je korov angelov: Osem Marije milosti; (itd. kakor v VIII.) X. Bratec prelubleni, 40 Povejte mi deseto! »Deset zapoved božjih je; Devet je korov angelov; (itd. kakor v IX.) XI. Bratec prelubleni, Povejte mi edenajsto! 45 »Edenajst je sestrih Uršolih; Deset zapoved božjih je; (itd. kakor v X.) XII. Bratec prelubleni, Povejte mi dvanajsto! »Dvanajst je temelnih resnic; 50 Edenajst je sestrih Uršolih; Deset zapoved božjih je; (itd. kakor XI.) 6665. (Iz Puščenec pri Ormožu) I. Bratec od Ljublane, Povej da nam to prvo ! »Prva je edini Bog, Med nami on kraluje: 5 Veselimo se vsi lidje, Med nami on kraluje.« Bratec od Ljublane, Povej da nam to drugo! »Dve sta tabli Mozesa; 10 Prva je edini Bog, (itd. kakor v I.) III. Bratec od Ljublane, Povej da nam to tretjo! »Trije so patriarhi; Dve sta tabli Mozesa; (itd. kakor v II.) IV. 15 Bratec od Ljublane, Povej da nam to Strto! »Štirje so evangelisti; Trije so patriarhi; (itd. kakor v III.) V. Bratec od Ljublane, 20 Povej da nam to peto ! »Pet je Jezusovih ran; Štirje so evangelisti; (itd. kakor v IV.) VI. Bratec od Ljublane, Povej da nam to šesto ! 25 »Šest vrčov ješne vodd, Je Jezus v staro vino že V Kani Galileji: Veselimo se, brati mi, Da bomo vino pili! VIL 30 Bratec od Ljublane, Povej da nam to sedmo! »Je sedem svetih zakramen¬ tov ; Šest vrčdv ješnd vode, (itd. kakor v VI.) 6665. Zapisal Alojzij Trstenjak; narekoval brat Anton Trstenjak. — Iz Trstenjakovega rokopisa, ješne (23) pač napaka za frišne (prim. št. 6662). IV. Pesmi pobožne. II. 6666. 777 VIII. Bratec od Ljublane, 35 Povej da nam to osmo! »Osmer je Marijino všselje, Da s svojim sinom v nebo gre ; Je sedem svetih zakramentov; (itd. kakor v VII.) IX. Bratec od Ljublane, 40 Povej da nam to deveto! »Devet je korov angelov; Osmer je Marijino všselje; (itd. kakor v VIII.) X. Bratec od Ljublane, Povej da nam deseto! 45 »Je desšt božjih zapovedi; Devet je korov angelov; (itd. kakor v IX.) 6666 . (Iz Frama.) »P§t je Jezusovih kšrvavih ran ; Štirji evangelisti; (itd. kakor v IV.) I. Bratec od Ljubljane, Povšj, kaj je pervo ! »Pervo je edini Bog, Kteri nam kraljuje!« II. 5 Bratec od Ljubljane, Povej, kaj je drugo! »Drugo je: dvš tabli Mojže¬ šavi, M$s§c ino luna; Pervo je jedini Bog, 10 Kteri nam kraljuje. III. Bratec od Ljubljane, Povšj, kaj je treko! »Triji patriarhi; Dvš sta tabli Mojžešavi; (itd. kakor v II.) IV. 15 Bratec od Ljubljane, Povšj, kaj je šterto! »Štirji evangelisti; Trije patriarhi; (itd. kakor v III.) V. Bratec od Ljubljane, 20 Povšj, kaj je p§to! VI. Bratec od Ljubljane, Povej, kaj je šesto! 25 »Šest je verčov od vode, Ko je Kristus storil vince iz nje VKanigalileji na hohcet Moj¬ žešavi ; Pet je Jezusovih kšrvavih ran; Štirje evangelisti; 30 Trije patriarhi; Dvš sta tabli Mojžešavi, Mšsec ino luna; Pervo je edini Bog, Kteri nam kraljuje!« VII. 35 Bratec od Ljubljane, Povej, kaj je sedmo! »Sedem je Marije žalosti.« VIII. Bratec od Ljubljane, Povej, kaj je osmo! 40 »Osmo je Marije veselje; Sedem je Marije žalosti.« 6666. Zapisal Oroslav Caf; pela Mar. Ledinjak. — Iz CO. II. 31—32. 778 IV. Pesmi pobožne. II. 6667. IX. Bratec od Ljubljane, Povej, kaj je deveto! »Dev§t je korov angelov; 45 Osmo je Marije veselje; (itd. kakor v VIII.) X. Bratec od Ljubljane, Povej, kaj je deseto! »Des§t je božjih zapovedi; Dev?t je korov angelov; (itd. kakor v IX.) XI. 50 Bratec od Ljubljane, Povej, kaj je ednajsto! »Enajst je taužent jih devic; Deset je božjih zapovedi; (itd. kakor v X.) XII. Bratec od Ljubljane, 55 Povčj kaj je dvanajsto! »Dvanajst je jogrov božjih; Enajst je taužent jih dčvic: (itd. kakor v XI.) XIII. Bratec od Ljubljane, Povčj, kaj je trinajsto! 60 »Trinajsto je sam Kristus; Dvanajst je jogrov božjih; (itd. kakor v XII.) XIV. Bratec od Ljubljane, Povej, kaj je štirnajsto! »Štirnajsto je križav pot; 65 Trinajsto je sam Kristus; (itd. kakor v XIII.) XV. Bratec od Ljubljane, Povej kaj je petnajsto! » P^tnaj stoje sv§t rožnikranc; Štirnajsto je križav pot; 70 Trinajsto je sam Kristus; Dvanajst je jogrov božjih ; Enajst je taužent jih dčvic; Des§t je božjih zapovedi; Dev^t je korov angelov; 75 Osmo je Marije veselje: Sedem je Marije žalosti!« I. Bratec od L’bljance, To pervo mi povej : Kok se te pervi pravi, Oj pravi? 5 »Perva je edini Boh, Oče, sin in sveti Duh, Ki nad nam kraljuje, Ki nad nam kraljuje.« II. Bratec od L’bljance, 10 Za drugo mi povej: Kok se ta drugi pravi, Oj pravi? »Dve so tab’l Mojzesa; Perva je edini Boh, 15 Oče, sin in sveti Duh, Ki nad nam kraljuje, Ki nad nam kraljuje.« III. Bratec od L’bljance, Treko mi povej : 20 Kok se te treki pravi, Oj pravi? »Tri so osebe bože; Dve so tab’l Mojzesa; (itd. kakor v II.) IV. Bratec od L’bljance, 25 Četrto mi povej: 6667. (Iz Motnika.) 6667. Zapisal G. Križnik. — Iz njegovega rokopisa. V Motniku se ime¬ nuje ta pese?n »evengelska pesen« (prim. ruski izraz na str. j]2). IV. Pesmi pobožne. II. 6667. 779 Kok se četrti pravi, Oj pravi? »Šteri so evengelisti; Tri so osebe bože; (itd. kakor v III.) V. 30 Bratec od L’bljance, Peto mi povej: Kok se te peti pravi, Oj pravi? »Pet je Kristusovih ran; 35 Šteri so evengelisti; (itd. kakor v IV.) VI. Bratec od L’bljance, Šesto mi povej: Kok se te šesti pravi, Oj pravi? 40 »Šest je vrčev te vodč, K je sturu Jezus vino ž ne Na ti sveti ohceti V Kani Galileji, Na ti sveti ohceti 45 V Kani Galileji.« VII. Bratec od L’bljance, S.edmo mi povej: Kok se te sedmi pravi, Oj pravi? 50 »Šedem je Marije žalosti; Šest je vrčev te vodč, (itd. kakor v VI.) VIII. Bratec od L’bljance, Osmo mi povej: Kok se te osmi pravi, 55 Oj pravi ? »Osem je Marije veselja; Sedem je Marije žalosti; (itd. kakor v VII.) IX. Bratec od L’bljance, Deveto mi povej: 60 Kok se deveti pravi, Oj pravi ? »Devet je korov angelov; Osem je Marije veselja; (itd. kakor v VIII.) X. Bratec od L’bljance, 65 Deseto mi povej: Kok se deseti pravi, Oj pravi? »Deset je zapoved božjih; Devet je korov angelov; (itd. kakor v IX.) X. 70 Bratec od L’bljance, Anajsto mi povej: Kok se anajsti pravi, Oj pravi? »Anajst jetavžent čistih d’vic; 75 Deset je zapoved božih; (itd. kakor v X.) XII. Bratec od L’bljance. Dvanajsto mi povej: Kok se dvanajsti pravi, Oj pravi? 80 »Dvanajst je jogrov božih; Anajst je tavžent čistih d’vic; (itd. kakor v XI.) XIII. Bratec od L’bljance, Trinajsto mi povej: Kok se trinajsti pravi, 85 Oj pravi? »Trinajst je Jezus sam; Dvanajst je jogrov božih; (itd. kakor v XII.) XIV. Bratec od L’bljance, Šternajsto mi povej: go Kok se šternajsti pravi, Oj pravi? »Šternajst je križev pot; Trinajst je Jezus sam, Dvanajst je jogrov božih; (itd. kakor v XIII.) 780 IV. Pesmi pobožne. II. 6668. 6668 . (Iz II I. Bratec vad Iblance, Ta phrvo mi povej! »Ta phru ja j edini Boh, Boh Vače, Sin jn sveti Duh, 5 K’ nad nami kraluješ, Kraluješ vekomej.« II. Bratic vad Ibldnce, Ta drugo mi povej! »Dve sta table Mojzisa; io Ta paru ja itd. (kakor pri I.) III. Bratic vad Ibldnce, To treko mi povej! »Tri so pršone božje; Dve sta table Mojzisa; 15 Ta paru ja itd. (kakor pri II.) IV. Bratic vad Iblance, Ta čithrto mi povej! Šterji so vmgelisti; Tri so ... itd. (kakor pri III.) V. 20 Bratic vad Ibl&nce, Ta peto mi povej! »Pet ja Již’šuh krvavih ran; Šterji . . . itd. (kakor pri IV.) VI. Bratic vad Iblance, 25Ta šesto mi povej! »Šest ja vhrču te vode, K’ ja Jižiš štoru vince ž ne Tam v Kani Galileji Na novi vofceti. VII. 30 Bratic vad Ibldnce, Ta sčdmo mi povej! .) »Sedim Marija žavostna; Šest ja vhrču . . . itd. (kakor pri VI.) VIII. Bratic vad Ibldnce, 35Ta vasmo mi povej! »Vosim Marija veseva; Sedim ... itd. (kakor pri VII.) IX. Bratic vad Ibldnce, Ta diveto nn povej! 40 »Divčt ja koru djngilov ; Vosim.. .itd. (kakorpri VII.) X. Bratic vad Ibldnce, Ta diseto ml povej! »Disčt ja z&povd božjih; 45 Divet. .. itd. (kakor pri IX.) XI. Bratic vad Ibldnce, Ta 'najsto mi povej! » Anaj st j a tavžmt čistih d’vic; Diset ja ... itd. (kakor pri X.) XII. Bratic vad Ibldnce, 50 Ta dvanajsto mi povej! »Dvanajst ja j&gru božjih; Anajst ja tavžmt čistih d’vic; Diset ja zdpovd božjih ; Divet ja koru djngelov; 55 Vosim Marija včseva; Sedim Marija žavastna; Šest ja vhrču te vade, K’ ja Jižiš štoru vince ž ne Tam v Kani Galileji, 60 Na novi vofceti. 6668. Zapisal Anton Breznik; pela mati Terezija. — Iz Breznikove zbirke III. št. 63. IV. Pesmi pobožne. II. 666g. 781 6669. (Iz Domžal.) I. Bratec iz Ljubljance, To prvo mi povej! »Prva je — edini Bog, Bog Oče, Sin in sveti Duh: 5 Nad nami kraljuje.« II. Bratec iz Ljubljance, Ta drugo mi povej! »Dve sta tabli Mojzesa; Prva je — edini Bog, 10 Bog Oče, Sin in sveti Duh : Nad nami kraljuje.« III. Bratec iz Ljubljance, Ta tretjo mi povej ! »Tri so osebe božje; 15 Dve sta tabli Mojzesa; (itd. kakor v II.) IV. Bratec iz Ljubljance, Ta četrto mi povej! »Štirje so evangelisti; Tri so osebe božje; (itd. kakor v III.) V. 20 Bratec iz Ljubljance, Ta peto mi povej! »Pet je cerkvenih zapovda; Štirje so evangelisti; (itd. kakor v IV.) VI. Bratec iz Ljubljance, 25 Ta šesto mi povej! »Šest je resnic božjih; Pet je cerkvenih zapovdd; (itd. kakor v V.) VII. Bratec iz Ljubljance, Ta sedmo mi povej! 30 »Sedem je svetih sakramen- tov; Šest je resnic božjih; (itd. kakor v VI.) VIII. Bratec iz Ljubljance, Ta osmo uro mi povej! »Osem je blagrov Kriščevih; 35 Sedem je svetih sakramentov; (itd. kakor v VII.) IX. Bratec iz Ljubljance, Ta deveto mi povej! »Devet je korov angeljev; Osem je blagrov Kriščevih; (itd. kakor v VIII.) X. 40 Bratec iz Ljubljance, Ta deseto mi povej ! »Deset je božjih zapov’d£; Devet je korov angeljev; (itd. kakor v XI.) XI. Bratec iz Ljubljance, 45 Ta ednajsto mi povej! »Enajst je tavžent čistih d’vic; Deset božjih zapov’d&; (itd. kakor v X.) XII. Bratec iz Ljubljance, Ta dvanajsto mi povej! 50 »DvanajstjejogrovKriščevih; Enajst je tavžent čistih d’vic; (itd. kakor v XI.) 6669. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke II. št. 45. Namesto Šest je resnic božjih pojo drugi: Šest je vrčov te vode, * K’ je Jezus delal vince ’ž nje, * V Kani Galileji. Tako popravlja pesem M. Rode v zbirki T. št. 26 (na koncu). 782 IV. Pesmi pobožne. II. 6670. 6670. (Kranjska.) I. Bratec od Ljubljane, Povej ti men’ ta parvo! »Eden je edini Bog, Kir med nam kraljuje.« II. 5 Bratec od Ljubljane, Povej ti men’ ta drugo! »Dve so tabli Mojzesa; Eden je edini Bog, Kir med nam kraljuje.« III. 10 Bratec od Ljubljane, Povej ti men’ ta tretje! »Tri so peršone božje; Dve so tabli Mojzesa; (itd. kakor v II.) IV. Bratec od Ljubljane, 15 Povej ti men’ta četrto! »Štirje so evangelisti; Tri so peršone božje; (itd. kakor v III.) V. Bratec od Ljubljane, Povej ti men’ ta peto! 20 »Pet je Jezusovih ran; Štirje so evangelisti; (itd. kakor v IV.) VI. Bratec od Ljubljane, Povej ti men’ ta šesto! »Šest je verčov te vode, 25 K je Jezus storil vino ž nje V Kani Galileji; Pet je Jezusovih ran; (itd. kakor v V.) VII. Bratec od Ljubljane, Povej ti men’ta sedmo! 30 »Sedem Marij je žalost, Šest je verčov te vode, (itd. kakor v VI.) VIII. Bratec od Ljubljane, Povej ti men’ ta osmo! »Osem Marij je veselja; 35 Sedem Marij je žalost; (itd. kakor v VII.) IX. Bratec od Ljubljane, Povej ti men’ ta deveto! »Devet je korov angeljov; Osem Marij je veselja; (itd. kakor v VIII.) X. 40 Bratec od Ljubljane, Povej ti men’ ta deseto! »Deset je zapoved božjih; Devet je korov angeljov; (itd. kakor v IX.) XI. Bratec od Ljubljane, 45 Povej ti men’ta enajsto! »Enajst je tavžent teh devic; Deset je zapoved božjih; (itd. kakor v X.) XII. Bratec od Ljubljane, Povej ti men’ ta dvanajsto! 50 »Dvanajst je jogrov božjih; Enajst je tavžent teh devic; (itd. kakor v XI.) XIII. Bratec od Ljubljane, Povej ti men’ta trinajsto! »Trinajst je Jezus Kristus; 55 Dvanajst je jogrov božjih; (itd. kakor v XII.) 6670. Zapisal Fr. (Radivoj) Poznik. — Iz njegove zbirke. IV. Pesmi pobožne. II. 6671. 783 XIV. Bratec od Ljubljane, Povej ti men’ to štirnajsto! »Štirnajst štacjonov božjih; Trinajst je Jezus Kristus; (itd. kakor v XIII.) XV. 60 Bratec od Ljubljane, Povej ti men’petnajsto! »Petnajst je roženkrancov; Štirnajst štacjonov božjih; (itd. kakor v XIV.) 6671. (Od Device Marije v Polju.) I. Bratec od Ljubljance, Parvo mi povej! »Parva je edini Bog, Bog Oče, Sin in sveti Duh, 5Nad nami kraljuje, kraljuje!« II. Bratec od Ljubljance, Drugo mi povej! »Dve so table Mojzesa; Parva je edini Bog, (itd. kakor v I.) III. 10 Bratec od Ljubljance, Tretjo mi povej! »Tri so božje pršone; Dve so table Mojzesa; (itd. kakor v II.) IV. Bratec od Ljubljance, 15 Četrto mi povej! »Štiri so evangelist; Tri so božje peršone; (itd. kakor v III.) V. Bratec od Ljubljance, Peto mi povej! 20 »Pet je Jezusovih ran; Štiri so evangelist; (itd. kakor v IV.) VI. »Šest je vrčov te vode, 25 K je Jezus štoru vince z nje Na tej presrečni ofceti V Kanigalileji — lileji!« VII. Bratec od Ljubljance, Sedmo mi povej! 30 »Sedem Marija žalosti; Šest je vrčov te vode, (itd. kakor v VI.) VIII. Bratec od Ljubljance, Osmo mi povej! »Osem Marija vesela; 35 Sedem Marija žalosti; (itd. kakor v VII.) IX. Bratec od Ljubljance, Deveto mi povej! »Devet je korov angelov; Osem Marija vesela; (itd. kakor v VIII.) X. 40 Bratec od Ljubljance, Deseto mi povej! »Deset je božjih zapovda; Devet je korov angelov; (itd. kakor v IX.) XI. Bratec od Ljubljance, 45 Enajsto mi povej! Bratec od Ljubljance, Šesto mi povej! 6671. Zapisal A. Lovše; pela mu mati. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal prof. dr. Ilešič. 784 IV. Pesmi pobožne. II. 6672. »Ednajst je tavžent čistih XII. dvic; Bratec od Ljubljance, Deset je božjih zapovedi; Dvanajsto mi povej! (itd. kakor v X.) 50 »Dvanajst je apostolov; Ednajst j e tavžent čistih dvic; _ (itd. kakor v XI.) 6672. j (Kranjska.) jy Bratec iz Ljubljane, Kaj nov’ga mi povej, Kaj zlasti tebi znano, Razloži meni zdaj! 5 »Pervo je edini Bog, Kater nad nam kraljuje, kra¬ ljuje!« II. Bratec iz Ljubljane, Še drugo mi povej, Kaj zlasti tebi znano, 10 Razloži meni zdaj! »Dve sta table Mozesa; Eno je edini Bog, Kater nad nam kraljuje, kra¬ ljuje!« III. Bratec od Ljubljane, 15 Še tretje mi povej, Kaj zlasti tebi znano, Razloži meni zdaj! »Trije so patriarhi; Dve ste table Mozesa; 20 Ena je edini Bog, (itd. kakor v II.) Bratec od Ljubljane, Četerto mi povej, Kaj zlasti tebi znano, Razloži meni zdaj! 25 »Štirji so evangelisti; Trije so patriarhi; (itd. kakor v III.) V. Bratec od Ljubljane, Še peto mi povej, Kaj zlasti ti je znano, 30 Razloži meni zdaj! »Pet je Jezusovih kervavih ran! Štirj e so evangelisti, (itd. kakor v IV.) VI. Bratec od Ljubljane, Še šesto mi povej; 35 Kaj zlasti ti je znano, Razloži meni zdaj! »Šest je verčov blo vode, K’je storil Jezus vino ž nje V Kani Galileje 6672. Neznatiega zapisovavca. — Iz SPKN. V. 14—22. Eno (v. 12.) se po?iavlja dalje kot Ena. Zapis Jožefa Osredkarja v zbirki M. Rodeta V. št. 26 je prepis iz SPKN. s temi predrugacbami : 1, 7, 14, 21, 27, 33, 44, 50, 56, 62, 68, 75, 82, 88 od Ljubljane] iz Ljubljanice — 3. 9, 16, 23, 29, 35, 46, 52, 58, 64. 70, 77, 84, 90 ti je] tebi — 5, 12, 20 Pervo, oz. Ena] Prvi — 6, 13] Kater nad nami, nad nami kraljuje — 8 Še drugo] Kaj nov’ga — 11, 19 sta — 15 Se tretje] Kaj nov’ga — 18 patrijarhi — 22 Četrto] Kaj nov’ga — 25, 32 Šterji — 28 Še peto] Kaj nov’ga — 34 Še šesto] Kaj nov’ga — 37, 49, 103 vrčev — 38, 103] K’ je Jezus storil čudež ’ž nje — 39, 104 Galileji — 40, 105 Mojzesa — 41, 42, 106, 107 so] smo. (Vtem zapisu se ponavlja tu dalje: Pet je Jezusovih krvavih ran itd. kakor v V.) — 45 Še sedmo] Kaj nov’ga — 48, 101 Marij’nih — 51 Še osmo] Kaj nov’ga — 54, 61, 100] Osem je Marij’nih vesela — 57 Deveto] Kaj nov’ga — 63 Deseto] Kaj nov’ga — 69 Enajsto] Kaj nov’ga — 72, 81, 97 Urš’le — 74 zapoved — 76 Dvanajsto] Kaj nov’ga — 79, 92, 95 vseh — 83 Trinajsto] Kaj nov’ga — 89 Štirnajsto] Kaj nov’ga — 93 manjka — 99 angelov. IV. Pesmi pobožne. II. 6672. 785 40 Na Mozesa ženitnini: Tam so pumpo pumpali, Tam so pumpo pili.« VII. Bratec od Ljubljane, Še sedmo mi povej, 45 Kaj zlasti ti je znano, Razloži meni zdaj! »Sedem je Marije žalosti; Šest je verčov blo vode, (itd. kakor v VI.) VIII. 50 Bratec od Ljubljane, Še osmo mi povej, Kaj zlasti ti je znano, Razloži meni zdaj! »Osmo je Marije veselje; 55 Sedem Marije žalosti; (itd. kakor v VII.) IX. Bratec od Ljubljane, Deveto mi povej, Kaj zlasti ti je znano, Razloži meni zdaj! 60 »Devet je korov angeljov; Osmo Marije veselje ; (itd. kakor v VIII.) X. Bratec od Ljubljane, Deveto mi povej, Kaj zlasti ti je znano, 65 Razloži meni zdaj! »Deset je božjih zapoved; Devet je korov angeljov; (itd. kakor v IX.) XI. Bratec od Ljubljane, Enajsto mi povej, 70 Kaj zlasti ti je znano, Razloži meni zdaj! »Enajstje tavžent čistih d’vic, Svete Uršle tovaršic; Deset je božjih zapovdi; (itd. kakor v X.) XII. 75 Bratec od Ljubljane, Dvanajsto mi povej, Kaj zlasti ti je znano, Razloži meni zdaj! »Dvanajst jevsih aposteljnov; 80 Enajst je tavžent čistih d’vic, Svete Uršle tovaršic; (itd. kakor v XI.) XIII. Bratec od Ljubljane, Trinajsto mi povej, Kaj zlasti ti je znano, 85 Razloži meni zdaj! »Trinajstjejezus Kristus sam; Dvanajst je vsih aposteljnov ; (itd. kakor v XII.) XIV. . Bratec od Ljubljane, Štirnajsto mi povej, go Kaj zlasti ti je znano, Razloži meni zdaj! »Štirnajst je vsih štacionov Jezusoviga terpljenja; Trinajst je Jezus Kristus sam; 95 Dvanajst je vsih aposteljnov; « Enajst je tavžent čistih d’vic, Svete Uršle tovaršic; Deset je božjih zapoved ; Devet je korov angelov : 100 Osmo Marije veselje; Sedem Marije žalosti; Šest je verčov blo vode, K’ je storil Jezus vino ž nje V’ Kani Galileje 105 Na Mozesa ženitnini: Tam so pumpo pumpali, Tam so pumpo pili.« 786 IV. Pesmi pobožne. II. 6673. 6673. L ( lz Dragi bratec prelj ubij eni, Povej mi to prvo! »Kako bom povedal, Ker jest sam ne vem: 5 Eden sam edini Bog Nad nami kraljuje.« II. Dragi bratec prelj ubij eni, Povej mi to drugo! »Kako bom povedal, xo Ker jest sam ne vem : Dve so tabli Mojzesove; Eden sam edini Bog Nad nami kraljuje.« III. Dragi bratec prelj ubij eni, 15 Povej mi to tretjo! »Kako bom povedal, Ker jest sam ne vem: Tri so patrijarhi; Dve so table Mojzesove; (itd. kakor v II.) IV. 20 Dragi bratec prelj ubij eni, Povej mi to štrto! »Kako bom povedal, Ker jest sam ne vem: Štir so evangelisti; 25 Tri so patrijarhi; (itd. kakor v III.) V. Dragi bratec preljubljeni, Povej mi to peto! »Kako bom povedal, Ker jest sam ne vem: 30 Pet je krvavih ran ; Štir so evangelisti; (itd. kakor v IV.) Suhorja.) yj Dragi bratec preljubljeni, Povej mi to šesto ! »Kako bom povedal, 35 Ker jest sam ne vem: Šest je verčev te vode, Bog storil vino iz njč V Kani Galileji Na Mojzesovi ohceti; 40 Pet je krvavih ran: (itd. kakor v V.) VII. Dragi bratec preljubljeni, Povej mi to sedmo! »Kako bom povedal, Ker jest sam ne vem: 45 Sedem zakramentov; Šest je verčev te vode, (itd. kakor v VI.) VIII. Dragi bratec preljubljeni, Povej mi to osmo! »Kako bom povedal, 50 Ker jest sam ne vem: Osem delov zvoljenih; Sedem zakramentov; (itd. kakor v VII.) IX. Dragi bratec preljubljeni, Povej mi to deveto! 55 »Kako bom povedal, Ker jest sam ne vem: Devet korov angelov; Osem delov zvoljenih; (itd, kakor v VIII.) X. Dragi bratec preljubljeni, 60 Povej to deveto! »Kako bom povedal, Ker jest sam ne vem: 6673. Zapisal Anton Žlogar. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, IV. Pesmi pobožne. II. 6674. 787 Deset božjih zapovedi; Devet korov angelov; (itd. kakor v IX.) XI. 65 Dragi bratec prelj ubij eni, Povej mi to enajsto! »Kako bom povedal, Ker jest sam ne vem: Enajst tavžent vseh devic; 70 Deset božjih zapovedi; (itd. kakor v X.) _ 6674. XII. Dragi bratec preljubljeni, Povej mi to dvanajsto! »Kako bom povedal, Ker jest sam ne vem; 75 Dvanajst aposteljnov Kristu¬ sovih ; Ednajst tavžent vsih devic; (itd. kakor v XI.) (Iz ribniške doline.) I. Bratec v Ljubljani, Povedi ti meni: Kako se prvi pravi? »Eden je edini Bog, 5 Ki kraljuje nad nami.« II. Bratec v Ljubljani, Povedi ti meni: Kako se drugi pravi? »Dve so tabli Mojzesa; 10 Eden je edini Bog, Ki kraljuje nad nami.« III. Bratec v Ljubljani, Povedi ti meni: Kako se tretji pravi? 15 »Trije so patrijarhi, Ki so muzicirali Na Mojzesovi ohceti; Dve sta tabli Mojzesa; (itd. kakor v II.) IV. Bratec v Ljubljani, 20 Povedi ti meni: Kako se četerti pravi? »Štirje 'vangelisti; Trije patrijarhi, Ki so muzicirali (itd. kakor v III.) V. 25 Bratec V Ljubljani, Povedi ti meni: Kako se peti pravi? »Pet je, pet krvavih ran; Štirje 'vangelisti; (itd. kakor v IV.) VI. 30 Bratec v Ljubljani, Povedi ti meni: Kako se šesti pravi? »Šest je, šest resnic; Pet je, pet krvavih ran; (itd. kakor v V.) VII. 35 Bratec v Ljubljani, Povedi ti meni: Kako se sedmi pravi? »Sedem zakramentov; Šest je, šest resnic; (itd. kakor v VI.) VIII. 40 Bratec v Ljubljani, Povedi ti meni: 6674. Zapisal A. Zobec. — Iz njegovega rokopisa II. 1. »Ritna te pesni ni pravilna, ker ni pisana v ribniškem dialektu. Tako bi moralo biti v vrstici 2. Povedi ti miani, da bi se zlagalo z Ljubljani, akoravno ne prav popolnoma .« 50* 788 IV. Pesmi pobožne. II. 6675. Kako se osmi pravi? »Osem je zveličanih; Sedem zakramentov; (itd. kakor v VII.) »Deset je božjih zapov’di; Devet je korov angelov; (itd. kakor v IX.) XI. IX. 45 Bratec v Ljubljani, Povedi ti meni: Kako se deveti pravi? »Devet je korov angelov; Osem je zveličanih; (itd. kakor v VIII.) X. 50 Bratec v Ljubljani, Povedi ti meni: Kako se deseti pravi? 55 Bratec v Ljubljani, Povedi ti meni: Kako se enajsti pravi? »Enajst je tavžent devic; Deset je božjih zapov’di; (itd. kakor v X.) XII. 60 Bratec v Ljubljani, Povedi ti meni: Kako se dvanajsti pravi? »Dvanajst je božjih lastnosti; Enajst je tavžent devic; _ (itd. kakor v XI.) 6675. (Z Izlak.) I. »Štiri so evangelisti; Bratec nad Loblanco, Ta parvo mi povej ! »Ta parva je jedini Boh, Boh Oče, Sin in sveti Duh, 5 Ki gor nad nam kraluje, Kraluje gor nad nami!« II. Bratec nad Loblanco, Ta drugo mi povej! »Dve so table Mojzesa; 10 Ta perva je jedini Boh, (itd. kakor v I.) III. Bratec nad Loblanco, Ta treko mi povej! »Tarje so patrijarhi; Dve so table Mojzesa; (itd. kakor v II.) Tarje so patrijarhi; (itd. kakor v III.) V. Bratec nad Loblanco, 20 Ta peto mi povej! »Pet je cerkvenih zapoved . božjih; Štiri so evangelisti; (itd. kakor v IV.) VI. Bratec nad Loblanco, To šesto mi povej! 25 »Šest je varčev te vode, K je Jezos štoru vince ž nje Par tej nebeški ohceti O Kani galilejski; Pet je cerkvenih . . . (itd. kakor v V.) IV. 15 Bratec nad Loblanco, Ta četrto mi povej! VIL 30 Bratec od Loblance, Ta sedmo mi povej! 6675. Zapisal F. F. Lužar. — Iz njegovega rokopisa: »Nekdo d?-ugi mi jo je povedal, da je rekel: Bratec i z Loblance. Ajngel = angelj, kakor sploh na Izlakah: šivajnka, ugajnka.« V Izlakah se imenuje pesem » Od kanigalilejske ohceti .« Verz 35. je pokvarjen, ker narod ne povdarja več veselja, ampak veselja. IV. Pesmi pobožne. II. 6676. 789 »Sedma je Marija žalostna; »Deset je zapoved božjih ; Šest je varčev te vode, 45 Devet je korov ajngelov; (itd. kakor v VI.) (itd. kakor v IX.) VIII. Bratec nad Loblanco, 35 To osmo mi povej! »Osma je Marija vesela; Sedma je Marija žalostna; (itd. kakor v VII.) IX. Bratec nad Loblanco, To deveto mi povej! 40 »Devet je korov ajngelov; Osma je Marija vesela; (itd. kakor v VIII.) X. Bratec nad Loblanco, To deseto mi povej !_ 6676. XI. Bratec nad Loblanco, To j enajsto mi povej ! »Jenajstjetavžent čistih dvic; Deset je zapoved božjih; (itd. kakor v X.) XII. 50 Bratec nad Loblanco, To dvanajsto mi povej. »Dvanajst je jogrov božjih, Ta trinajst je Jezus sam; Jenajst je tavžent čistih dvic; (itd. kakor v XI.) (Iz Potoške vasi pri Zagorju.) I. Bratec od Ljubljan’ce, Prvo mi povej! »Prva je edini Boh, Buh Oče, Sin in sveti Duh, 5 Ki nad nami kraljuje, Kraljuje nad nam!« II. Bratec od Ljubljan’ce, Drugo mi povej! »Dve so table Mojzesa; 10 Prva je edini Boh, (itd. kakor v II.) III. Bratec od Ljubljan’ce, Tretjo mi povej! »Trije so patrijarhi; Dve so table Mojzesa; (itd. kakor v II.) IV. 15 Bratec od Ljubljan’ce, Četrto mi povej! Štirje so evangelisti; Trije so patrijarhi; (itd. kakor v III.) V. Bratec od Ljubljan’ce, 20 Peto mi povej! »Pet je Kristusovih ran; Štirje so evangelisti; (itd. kakor v IV.) VI. Bratec od Ljubljan’ce, Šesto mi povej! 25 »Šest je vrčov te vodd, K’ je Jezus štoru vince ž nje ; Pet je Kristusovih ran; Štirje so evangelisti; Trije so patrijarhi; 30 Dve so table Mojzesa; Prva je edini Boh, Buh Oče, Sin in sveti Duh: V Kani-galileji, Ker smo punča, punča pili J in pa neka Imenovala se 6676. Zapisal H. Sevar; pela rajna Marija Robavaova bognarca iz Črnega grabna. Stari so jo radi peli pri mrličih, je kanigalilejska (tako tudi na Otlici v trnovskem gozdu). 790 IV. Pesmi pobožne. II. 6677. VII. 35 Bratec od Ljubljan’ce, Sedmo mi povej! »Sedem je Marija žalosti; Šest je vrčov te vode, K’ je Jezus sturu vince ž nje 40 V Kanigalileji, Ker smo punča, punča pili! VIII. Bratec od Ljubljan’ce, Vosmo mi povej! »Vos’m je Marija vesela; 45 Sedem je Marija žalosti; Šest je vrčov tč vode, (itd. kakor v VII.) IX. Bratec od Ljubljan’ce, Deveto mi povej! »Devet je korov angeljnov; 50 Vos’m je Marija vesela; (itd. kakor v Vlil.) X. Bratec od Ljubljan’ce, Deseto mi povej! »Deset je zapovd božjih; Devet je korov angeljnov; (itd. kakor v IX.) XI. 55 Bratec od Ljubljan’ce, Enajsto mi povej! »Enajst je samih tavžent d’vic; Deset je zapov’d božjih; (itd. kakor v X.) XII. Bratec od Ljubljan’ce, 60 Dvanajsto mi povej! »Dvanajst je jogrov božjih; Enajst je samih tavžent d’vic; (itd. kakor v XI.) XIII. Bratec od Ljubljan’ce Trinajsto mi povej! 65 »Trinajst je Jezus sam ; Dvanajst je jogrov božjih; (itd. kakor v XII.) 6677. (Iz Dobrave poleg Krope.) I. Prjatu, kaj prašam te! »Prjatu, kaj prašaš me?« Kolko je eno? »Eno, eno je Bog sam, 5 Ki viža in regira sam V nebesih in na zemlji.« II. Prjatu, kaj prašam te! »Prjatu, kaj prašaš me?« 10 Kolko je dve? »Dve sta tabli Mojzesa; Eno. eno je Bog sam, Ki viža in regira sam V nebesih in na zemlji.« III. 15 Prjatu, kaj prašam te! »Prjatu, kaj prašaš me?« Kolko je tri? »Trije so patrijarhi; Dve sta tabli Mojzesa; (itd. kakor v II.) IV. 20 Prjatu, kaj prašam te! »Prjatu, kaj prašaš me?« Kolk’je štiri? »Štirje so'vangelisti; Trije so patrijarhi; (itd. kakor v III.) V. 25 Prjatu, kaj prašam te ! »Prjatu, kaj prašaš me?« Kolko je pet? »Pet cerkvenih zapoved; Štirje so 'evangelisti; (itd. kakor v IV.) 6677. Zapisal Janko Benedičič. — Iz zbirke Franceta Steleta IV. št. 10. IV. Pesmi pobožne. II. 6678. 791 VI. 3oPrjatu, kaj prašam te! »Prjatu, kaj prašaš me?« Kolko je šest? »Šest je teh božjih resnic; Pet cerkvenih zapoved; (itd. kakor v V.) VII. 35 Prjatu, kaj prašam te! »Prjatu, kaj prašaš me?« Kolko je sedem ? »Sedem svetih zakramentov; Šest je teh božjih resnic; (itd. kakor v VI.) VIII. 40 Prjatu, kaj prašam te! »Prjatu, kaj prašaš me?« Kolko je osem? »Osem je blagrov Kristusa ; Sedem svetih zakramentov; (itd. kakor v VIT.) IX. 45 Prjatu, kaj prašam te! »Prjatu, kaj prašaš me?« Kolko je devet? »Devet je glavnih grehov; Osem je blagrov Kristusa; (itd. kakor v VIII.) X. 50Prjatu, kaj prašam te! »Prjatu, kaj prašaš me?« Kolko je deset? »Deset je božjih zapoved; Devet je glavnih grehov; (itd. kakor v IX.) XI. 55 Prjatu, kaj prašam te! »Prjatu, kaj prašaš me?« Kolko je enajst? »Enajst tavžent je devic; Deset je božjih zapoved; (itd. kakor v X.) XII. 60Prjatu, kaj prašam te! »Prjatu, kaj prašaš me?« Kolko je dvanajst? »Dvanajst je apost’lnov; Enajst tavžent je devic; (itd. kakor v XI.) 6678. [z Hudojužne.) I. Moj bratec jez Ljubljane, Le to povej ti meni: Kaj pa je ta perva? »Ta perva je edini Bog, 5 Kater nad nam kraljuje.« II. Moj bratec jez Ljubljane, Le to povej ti meni: Kaj pa je ta druga? »Dve sta tabli Mojzesa; 10 Ta perva je edini Bog, Kater nad nam kraljuje.« III. Moj bratec jez Ljubljane, Le to povej ti meni: Kaj pa je ta tretja? 15 »Trije so patrijarhi; Dve ste tabli Mojzesa; (itd. kakor v II.) IV. Moj bratec jez Ljubljane, Le to povej ti meni: Kaj pa je ta četerta? 20 »Štirje so vdngelisti; Trije so patrijarhi; (itd. kakor v III.) V. Moj bratec jez Ljubljane, Le to povej ti meni: Kaj pa je ta peta: 6678. Zapisal Janez Kokošar. Iz njegove zbirke . 792 IV. Pesmi pobožne. II. 6679. 25 »Pet je Jezusovih ran; Štirje so v&ngelisti; (itd. kakor v IV.) VI. Moj bratec jez Ljubljane, Le to povej ti meni: Kaj pa je ta šesta? 30 »Šest je verčev te vode, Katere Jezus požegnal je V Kani Galileji: Tam so pumpo pumpali Na Jezusovi ohceti 35 V Kani Galileji.« VII. Moj bratec jez Ljubljane, Le to povej ti meni: Kaj pa je ta sedma? »Sedem Marije žalosti, 40 Šest je verčov te vode, (itd. kakor v VI.) VIII. Moj bratec jez Ljubljane, Le to povej ti meni: Kaj pa je ta osma? »Osem Marije veselja; 45 Sedem Marije žalosti; (itd. kakor v VIII.) IX. Moj bratec jez Ljubljane, Le to povej tl meni: Kaj pa je ta deveta? »Devet je korov angelov; 50 Osem Marije veselja; (itd. kakor v VIII.) X. Moj bratec jez Ljubljane, Le to povej ti meni: Kaj pa je ta deseta? »Deset zapoved božjih; 55 Devet je korov angelov; (itd. kakor v IX.) XI. Moj bratec jez Ljubljane, Le to povej ti meni: Kaj pa je ta ednajsta? »Ednajst tavžent devic 60 Svete Šent-Uršule; Deset zapoved božjih; (itd. kakor v X.) XII. Moj bratec jez Ljubljane, Le to povej ti meni: Kaj pa je ta dvanajsta? 65 »Dvanajst je jogrov božjih; Ednajst tavžent devic Svete Šent-Uršule; (itd. kakor v XI.) 6679. (Iz Št. Andreža pri Gorici.) Trinajsti je usmiljeni Jezuš; Dvanajst je jogrov božjih; Anajst je tavžent svetih devic, Gospa sveta Uršula; 5 Deset božjih zapovedi; Devet korov angelev; Osem darov svet’ga Duha; Sedem Mariji veselja; Šest milosti božjega(?); 10 Pet krvavih ran Jezusovih; Štirje evangelisti; Tri patrijarhi; Dve tabli Mojzesa; Gospod na nebi, 15 Ves zvoljen svet drži. 6679. Zapisal Jožef Cejan; pela Mar. Nemec-Lutman. — Iz Cejanove zbirke II. št. 24. Pesem ie slišal zapisovavec tudi v Gor. Vrtojbi. V v. 14 pač manjka Eden (Aden) ali En sam. IV. Pesmi pobožne. II. 6680. 793 6680. (Iz Dolenje Vrtojbe.) En sam je Bog na nebi; Dve so tabli Mojzesovi; Trije so patrijarhi; Štirje evangelisti; 5 Pet je ran gospod Boga; Šest je veder ta voda, Ker je nordu Jezus vino z nja: Sedem daru svet’ga Duha; Osem Mariji veselja; 10 Devet je korov angeljev; Deset zapovedi božjih; Enajst je tavžent teh devic Gospa svete Uršule; Dvanajst je jogrov Kristu¬ sovih, ^Trinajsti ta usmiljeni Jezus. -HMH" 6680. Zapisal Jožef Soban. — lz zbirke Jožefa Ccjana V. št. 39. »Ta pesem se poje ob hudt uri.* Opomnja. Hagadi podobna je pesem »Ure glas«: Prve ure glas* Opo¬ minja nas: * Zdaj že zveličanski čas: * En gospod je. ena vera, * Ktero nam nebo odpera; * Ona nas uči, * Kako se časti * En Bog, stvarnik vseh reči.« Zložil jo je J. Virk in priobčil v » Drobtinicah* III. 279—281. Namen ji je isti, kakor prvotno židovski Hagadi, to je pobožno dogmatičen in katehetičen. Ilagadi podobna je tudi molitev v Kosarjevi »Neb. hrani « I. 42—48: »Duhovna ura, ktero je dobro, vsak den naviti «. 794 IV. Pesmi pobožne. III. 6681, 6682. Razdelek lil. Pesmi romarske. Z rožmarinom na božjo pot. 6681. (Iz Adlešič.) Kasti, rasti rožmarin, Da si pušeljc naredim, Da ja pojdem naprej ž njim : Po ti cesti zidani, 5 Z drobnim peskom sipani, Kud se šeču romari, Vsi nebeški angeli. Lipu glorij u pojeju, Bogu falo dajejo. Kaj mora imeti romar sv. Jakoba kamposteljskega. 6682. (Iz Frama.) Kteri če romar biti Svetega Jakoba, More take šolne imčti Lčpo po romarsko, 5 Ko je sv§ti Jakob nosil, Kda je v Galicija šel. Preljubi sv§ti Jakob, Prosi Boga za nas, O Marija, vsmili se krez nas! 10 Kteri če romar biti Svetega Jakoba, More take hlače imčti Lčpo po romarsko, Ko jih je sveti Jakob nosil, 15 Da je v Galicijq> šel. 20 Ko jq je sv§ti Jakob nosil, Ko je v GalicijQ šel. Kteri če romar biti Svetega Jakoba, More tak tčlovnik imčti 25 Lčpo po romarsko, Ko ga je sv^ti Jakob nosil, Ko je v Galicijcj šel. Kteri če romar biti Svetega Jakoba, 30 More tako suknjQ imčti Lčpo po romarsko, Ko jo je sv^ti Jakob nosil, Ko je v GalicijQ šel. Kteri če romar biti 35 Svetega Jakoba, More tak klobuk imčti Lčpo po romarsko, Ko ga je sv^ti Jakob nosil, Ko je v Galicijcj šel. Kteri če romar biti Svetega Jakoba, More tako srajcQ imčti, Lčpo po romarsko, 6681. Zapisal Ivan Šašelj. — Iz njegovih »Bisernic « I. I4g. 6682. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 120. Primerjaj št. 37. Verzi 7 —9 se ponavljajo za vsako kitico. IV. Pesmi pobožne. III. 6683, 6684, 6685, 6686. 795 40 Kteri če romar biti Svetega Jakoba, More tako palico imčti Lšpo po romarsko, Ko jo je sveti Jakob irrčl, 45 Ko je v Galicije} šel. O desetih božjih zapovedih. 6683. (Belokranjska.) Prva božja oj zapovet, Koj nas pelaš jo nebo: Koj lubi Ježuša, Ježuš lubi Marijo, 5 Majko božjo bistriško. Mi se k tebi trudimo, Pesem se nadaljuje tako, da : Tretja itd. do Deseta. _ Gorke solze ronimo Za one boge sirote. Prosti nam, Bog, grehote, 10 O prosi, majko, oj sinka, Da nam grehe oprosti, Da nam dušo zveliči! v 1. verzu premeni Prva v Druga, 6684. (Iz Frama.) Prva zapoved zapovš no druga: Mi smo pak njeni romarji. Ljubi Jezusa! 5 Oj le Jezus, Marija, Jezus pak ljubi Marijo-Cel. O le Marija. Marija-Cel! Pesem se nadaljuje tako, da se prvi verz premeni v Druga zapoved zapove no tretja, oz. Tretja zapoved zapove no četrta itd. do Deseta za¬ poved zapovč. _ 6685. (Iz Gor. Vrtojbe.) Prva zapoved zapove, Druga: Ljubi Jezusa! Jezus ljubi Marijo-Celj. Mi smo njeni romarji 5 Marija, Marija, Prosi Jezusa za nas! Druga zapoved zapove, Treča: Ljubi Jezusa itd. .. . Treča zapoved zapove, 10 Četrta: Ljubi Jezusa . . . (Tako naprej do 12. [ 1 ] zapovedi.) Dvanajst ur Marijinega veselja. 6686 . (Iz Ajdovščine.) Prva ura te noči, Pojmo, pojmo na božjo pot, Marija se že veseli. Na božjo pot na sveto goro ! 6683. Neznanega zapisovavca. — Pisana okorno na lističu v Barle- tovi zbirki. 6684. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 48. 6685. Zapisal Jožef Cejan. — Iz njegove zbirke II. št. 3 B. » Pesem pojo romarji, kadar gredo na boz/o pot, n. pr. na Sv. floro, v Alarija feljpn Kanalu, na sv. Vičarje (Usarje) ali drugam.* Verz 2—6 se ponavlja vsaki krat. 6686 . Zapisal Anton Pegan. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica str. 329. 796 IV. Pesmi pobočne. III. 6687, 6688, 6689. 5 Če boš, o romer, težko šel, Marija t’ jih bo lonala. Jezus ti bo štupence štel, Ki je v nebesih kronana! Dalje se poje tako, da se prva beseda 'premeni v Druga itd. do Dva¬ najsta. _ »Romarji in romance, k večerji ste povabljeni.« 6687. (Od Romari jen romarce, K večeri ste povableni. Večerja je pripravlena: Samo sveto rešno telo, 5 Za pit je pripravleno Sama sveta rešna kri. uka.) Še bo prišel en tak glas, De pade glavca vsaki čas; Še bode prišel taki glas, 10 De bo prišel Jezus po nas ; Še bode prišel en taki glas, De pele Jezus v nebo nas. Spokori se in moli, dokler je čas. 6688 . z Frama. Kaj pa ti misliš, grčšni človšk, Da rajši v cerkvQ ne gr$š ? Enkrat bi rad hodil, Bog da bi mogčl, 5 Pa ti uže vse prepozno bq>; Kaj je pogubljenega, V peklu zaročenega: Vsmiljeni Jezus, Ostani ti pri nas! Kaj pa ti misliš, grčšni člevčk, Da rajši k predgi ne gr§š? Kaj pa ti misliš, grčšni človčk. 15 Da ti rajši k naukom ne gr^š ? Kaj pa ti misliš, grčšni človčk, Da rajši h večernicam ne gr§š? Kaj pati misliš, grčšni človčk, Da rajš h izpovčdi ne gr§š? 10 Kaj pa ti misliš, grčšni človčk, Da rajši k meši ne greš? 20 Kaj pa ti misliš, grčšni človčk, Da rajši h obhajilu ne gr§š ? Romarji darujejo Mariji čiselce, Jezusu križce. 6689. (Iz Z belave v Zacvela vinska jagoda, Prelepa vinska jagoda Pred majkom božom bistrič- kom. Vesela bodi, Maria! 5 Veseli tvoji romari Veselo k tebi ideju, Varažd. žup.) Veselo dare nosiju: Prelčpo drobno čiselce, Prelčpe žute križece. 10 Mariu mi darujemo Z jednemzelenem venčekom; Ježuša mi darujemo Z jednom zelenom kiticom; 6687. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK I. 16. 6688. Zapisal Oroslav Caf. — Iz njegove zbirke. Verzi 3 — 9 se po¬ navljajo za vsako strofo. Z začetkom se strinjajo pestni *Duša gre v nebesa « (6ig?—61 gg). 6689. Zapisal Ivan Kukuljevič. — Iz njegovih » Pesmi « 245. IV. Pesmi pobožne. III. 6690, 6691. 797 Mariu mi darujemo 15 Z lepemi drobnemi čiselci; Ježuša mi darujemo Z lepemi žutemi križeci. Ponizite se vse gore, Kaj bomo vidli Zagorje, Romarji darujejo 20 Majku božu bistričku. Pred njem cvete jagoda, Prelepa vinska jagoda, S kem se meše služiju, Grešna tela napajaju. 25 Vesela bodi, Maria, Majka boža bistriška! Mariji svečice. (Iz Zbelave v Varažd. žup.) Jišla Maria na goru, Na gori rasla rožica, Njo mi Maria tergala, Ježušu v krivce metala. 5 Ježuš se rožom preigral, Rožica se rezsipala. Vesela bodi, Maria! Veseli tvoji romari Veselo k tebi ideju, 10 Vesele dare neseju: Lepi so ko ’ne svečice, Koje Maria sukala Pred Jožefom zibarecom Maria sinka rodila 15 Vo sredi Rima svitloga, Gde zible Jožef detece. Romarji se priporočajo Mariji. 6691. O Maria, poglei na nas, Prosi Jezusa za nas. Maria, ti za nas prosi Pri tvojem sini Jezusi! 5 Za nas prosi pri Jezusi, Da nam grehe odpusti. Da nam grehe odpusti, No nam gnado dodeli. Prosi za nas Jezusa, 10 Da nam z nebes žegen da; Da nam žegna to pole, Sadje no vinske gore; 25 Pridi k nam S tvojim sin •) Da nam zdravje obderži No naši živinici. 15 Jezusa prosi za nas, Da nam da lep prijetni čas Da hiijdo odverne od nas, Škodlivi liift, točo nomras; Da nas varje pred lakoto, 20 Vojsko no naglo smertjo. K tebi, Maria, zdihavamo, Tebi se priporočamo. Gda bo prišla zadnja vtira,. Ne zapusti nas, Marija, svetim Jožefon >m Jezusom. 6690. Zapisal Ivan Kukuljevič. — »Romarske pesme zovu se po Har- vatskoj i gomjoilirskih Stranah one pesme, koje se pevaju na svetom pulu, kao 11. pr. kod nas na putic u Bistrica. Ne znam od kuda je to ime Romar (Pilger) ako nije od Rima kamo su negda stari naši putovali.* (Romar je iz romario: romero ,Rompilger‘.) 66gi. Neznanega zapisovavca. — Napisana na posameznem lističu, ki mi ga je od Sv. Jur ja ob Ščavnici poslal Jožef Krajnc. Verz 3—4 se potiavlja za vsakim parom. V drugem zapisu je to-le drugači: 16 prijetni] topli — 17] Da odverne vso škodo od nas. 798 IV. Pesmi pobožne. III, 6692, 6693, 6694. Romar se priporoča Materi božji na ptujski gori. 6692. (Iz Frama.) Denes je oj den, Od Boga je poslan, Jaz ubogi grčšni človčk Na duši sem bolan. 5 Ko bi volja božja bila, Bi nikoli noč ne bila, Bi zmirom solnce sijalo No bi luna svčtila. Pa volja božja ni, 10 Pa gr§ mi noč naprčj: Marija na ptujski gori, Prosi Boga za nas! O Šmarni gori. I. 6693. (Iz Hudojužne.) Tam pri Šmarni gori, Kjer zlata zarja venkaj gre: Le prosi, le prosi, Marija za nas. Mi ko gori pridemo, 5 Marijo gori najdemo : V en’ roki derži Jezusa, V ti drugi derži svetli križ: Dekličem krancel lepo stoji, V nebesih nebeška luč gori! Na križu je zapisano, Ne bo nikol’ dol zbrisano: 10 Tam v priprosti štalici, Kjer angelc’ lepo pojejo: Marija je krancel spletala, Dekličem ga obetala: Deklice krancel nosijo, 15 Marijo za gnado prosijo : O Šmarni gori. II. 6694. (Iz Ihana.) Se piše jm tudi. se bjikrat si nam h troštu prišla, Živinici je boljše bilo: Mi smo zdravje zadobili, Čast no hvalo dajmo Bogu! 25 Vsako dčt$ se milo joče, Keda mu starši umerjejq>, Grčšnik s§ milo joče. Če te, Marija, zapusti. Oh preljubo jagn§ božjo, 30 Ko jemlješ grčhe mi svčta, Nas kar ne zaverži, nas v milost spreimi, Nas preuboge grššnike 1 6701. (Iz Frama.) O prelepi no veseli, Oh Marija, toti kraj, Mi ubogi no nevoljni Grešniki smo prišli sem. 5 Naša duša, srce, telo Se že močno veseli, Da le tebe, oh Marija, Na svetih gorah vidimo! Ta pervokrat si nam k po¬ moči prišla, 10 Da je nam najhujše blo: Naša živinca je vsa ležala, Pri nas je malo zdravja blo. Ta drugokrat si nam k po¬ moči prišla, Te nam je boljši blo: 15 Naša živinca se je vstala, Pri nas je že te zdravje blo. To tretjokrat si nam k po¬ moči prišla, Te nam že vspet hudo blo: So Francozi tu stanoval(i) 20 No življenje škodovali. Še za ofer smo ti prinesli Svoje zgrivano srce, Za odpuščenje bomo prosili Tvojga sina Jezusa. 25 Malo dete se milo joče, Kedar od svojih mater gre, Tako se bomo mi jokali, Da od Marije pojdemo. O Jezusovem telesu, ki na Koroškem raste iz zida. 6702. (Iz Volčan pri Tolminu.) Nič ne maraj, grešna duša, Če te lih ta hudi skuša: Pojdi v mesto Gorotdn, Saj boš vidla čudež tam. 5 Tam pod tale zid Peljava, Tam je Jezusova puščava: Stara hiša, črni zid, Vunkej rase Jezus živ. Vunkaj se kaže njega sveta glava, 10 K je vsa od trnja krvava: Je rudeče ko to kri, Ker za nas toljkanj trpi! Vunkaj se kažejo njegove sv. rane, Ker so vse poglodane: 6701. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. IV 33. 6702. Zapisal Jožef Kragelj. — Iz njegovega rokopisa. 51 802 IV. Pesmi pobožne. III. 6703. 15 So rudeče ko to kri, Ker za nas toljkanj trpi! Vun se kažejo njegove sv. ušesa, Ker nam kažejo v nebesa: So rudeče ko to kri, 20 Ker za nas toljkanj trpi! Vun se kažejo njegove svete usta. Ker nam ukažejo Boga molit, Molit jenoj njega častit: So rudeče ko to kri, 25 Ker za nas toljkanj trpi! Vun se kažejo njegove sv. ročice, Ker nam jeh ukaže gore dr¬ žati Ino Bogu čast in hvalo dajati: So rudeče ko to kri, 30 Ker za nas toljkanj trpi! Vun se kažejo njegove sv. kolena, Ker nam ukaže na njeh klečat, Boga za prihodnje dobrote prosit Jenuj za prejete zahvalit: 35 So rudeče ko to kri, Ker za nas toljkanj trpi! Vun se kažejo njegove sv. nožiče, Ker nam ukažejo po božjih potih hodit In svet rožankranc molit: 40 So rudeče ko to kri, Ker za nas toljkanj trpi! O Mariji kokrski. 6703. (Iz Motnika.) En soldat z vranske fare, U turski ječi zakovan, On ni ležov, on ni sedu, To je trpelo let ’n dan. 5 »Moja mat so me rodili Na ti zemlji štajarski, Zdej so me zapustili U nar te veči žalosti! Ko bi moja mamca vedli, 10 Kok se men zdaj godi, Bili bi me utopili Ze v te pervi kopeli!« On je zmislu, on je zdihnu Na Marijo kokersko: 15 »Tavžentkrat bod češen-a, O Marija kokerska! Tebi glihe ni nobene, Take nima celi svet. Tebi glihe ni nobene, 20 Take nima celi svet!« V temni noči, boži moči Ona ga je rešila, Use železje se odpade, Tudi urate se odpro: 25 »Tavžentkrat bod’ češena, O Marija kokerska! Tebi glihe ni nobene, Take nima celi svet!« On pa pride gvor na hribček, 30 Gvor na hribček kokarski; Gvor in dvol po cerkvi hodi, Sveti rožni venec moli: »Tavžentkrat bod’ češena, O Marija kokerska! 35 Tebi glihe ni nobene, Take nima celi svet!« 6703. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz njegovega rokopisa, poslanega l. 1887. Drugi rokopis iz l. 1901 ima to-le drugači: 3 ni .. ni] je ... je — 8 ti — 24 vrate — 25 in 26, 33—34 je enak 27—28, ozir. 35—36 — 29 pa pojde] poda se. — Verz 9—12 se poje tudi v pesmi o vojaškem beguncu. IV. Pesmi pobožne. III. 6704, 6705. 803 40 Kdor pa tega ne verjame, Naj pa kje pogledat gre, Tam bo vidu na desni strani Namalano Mario kokarsko. Tavžentkrat bod’ češena, O Marija kokarska! Tebi glihe ni nobene, Take nima celi svet! 6704. (Iz Mozirja.) En soldat z rečiške fare, V turški ječi zakovan, On ni sedel, pa tud’ ne ležal, Je preteklo cel let in dan. 5 On je zmislil in je zdihoval Na Marijo kokersko, Temne noči v božji moči Marija mu je pomagala. Železje se je razkrenilo, 10 Vrate tud odprle se : »Le pejd, le pejd, soldat, Iz te ječe turkovske!« Tako daleč je že prišel, Do te vode Donave, 15 Sveti križ čez njo je storil, Srečno je preplaval jo. Tako daleč je že prišel, Na ta hribček kokerski, Na kolene dol je padel 20 In zahvalil se Bogu. Gor in dol po cerkvi hodil In svet roženkranc molil: »Tavžentkrat si ti češčena, O Marija kokerska! 25 Nimam srebra, nimam zlata, Da b’ ti dal za ofer dar, Dam ti kapco, dam ti palčko In to svetlo sabelco! Tavžentkrat si ti češčena, 30 O Marija kokerska, Tvoje glihe ni nobena, Take nima celi svet!« Kdor pa tega ne verjame, Naj gre gledat v Kokarje: 35 Tam bo videl na desni strani Gor na tabli namalano. 6705. (Iz Bočne.) En mladenč z račičke fare, V turski ječi zakovan, Van ni sedel, tud ni ležal, Je preteklo let in dan. 5 Van je zmislil, tud je zdihnil Na Marijo kokarsko, V enej noči z božjej pomoči Mu je vana pomagala. K njemu prišla na bela žena, 10 Sama Marija kokarska, Vse železje se mu je odklenilo, Tud vrata sama odprla so. Gor je prišel na te hribček, Na te hribček kokarski, 15 Na kolena dol je padel, Da b Marijo počastil: »Jaz nem zlata tud ne srebra, Da b ga teb za ofer dav, Dam ti kapo, dam ti palco, 20 Svojo svetlo sablico.« Kdor pa tega ne verjame, Naj gre gledat v Kokarje: Na disni strani gor na tabli Je to namalano. 6704. Zapisal Fr. Praprotnik; povedala Frančiška Hizelberger. — Iz Praprotnikove zbirke. Razkrenilo (v. g) = razklenilo. 6705. Zapisal Franc Novšek. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je po Fr. Praprotniku izročil M. Dedič. 51 804 IV. Pesmi pobožne. III. 6706, 6707, 6708. 6706. (Iz Mozirja.) En soldat iz rečičke fare, V turski ječi zakovan, On ni sedev, tud’ ni ležev, Je preteklo let in dan. 5 On je zmisliv in je zdehniv Na Marijo kokarsko: V božji moči, v temni noči, Ona mu je pomagala. Vso železje razklenila: 10 »Vrate že odprte so. Pojd, le pojd ven iz te ječe, Iz te ječe turkovske!« Taku daleč je že prišu, Do te vode Dunave, 15 Sveti križ je čez njo storiv, Srečno on jo je preplu. Taku daleč je že prišu, Na ta hribček kokarski, Gor in dol za cerkvo hodiv, 20 Sveti rožni vene je moliv. »Tavžentkrat si ti češčena, O Marija kokarska, Tvoje glihe ni nobena, Take nima celi svet. 25 Nimam zlata, nimam srebra, Da b’ ti ga za ofer dav, Dav ti bom kapco in palco In to svetlo sabljico!« Kdor pa tega ne verjame, 30 Naj pa gledat gre v Kokarje : Tam bo videv na desni strani Gor na tablji namalani! 6707. (Gorenjska.) Enkrat je bil en soldat, V turški ječi zakovan. Še je na Marijo zdihnil, Na mater božjo s Kokerjev. 5 Komaj je ta soldat zdihnil, Maria je pri nemu b’la, Železje je od njega padlo, Zebli so vsi jenjali. Srečen je šel vunkaj z ječe, 10 K Marij na božjo pot. Gor in dol po cerkvi hodi, Gledal je mirakelne. Pred velki oltar pokleknil, Molji je svet roženkranc: 15 »Jen ofer bi ti hotel dati, Pa t’ nimam dati kej: Palco, kapco, puško, sablo Pa je nimaš nucat kej ! Moje serce ti hočem dati, 20 Oj Marija s Kokerjev! 6708. (Izpod Melec.) »Tavžentkrat si ti češčena, O Marija s Kupanca, Tvoje glihe ni nobena, Take ni na celem svet’. 5 Sedemnajst let sem bil soldat, Veliko težav sem prestal, Zdaj sem pa v nesrečo padel, V turško ječo sem zakovan. 6706. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Drugi zapis se razlikuje v tem: 19—20] Na kolena dol je padu * In zahvaliv se Bogu. — 25—28] Gor in dol za cirkvoj hodiv, * Sveti roženkranc moliv: * »Tavžent¬ krat si ti češena, * O Marija kokarska! * Ti ne nucaš zlata, srebra, * Nimam ga za ofer dat, * Dam ti kapco ino palco, * Svojo svetlo sabelco«. 6707. Neznanega zapisovavca. — Iz ostaline Mih. Kastelca. 6708. Zapisal Janez Kokošar. — Iz njegove zbirke. Podoben začetek je v neki drugi pobožni, toda umetni pesmi. IV. Pesmi pobožne. III. 6709. 805 Nimer sem jest Boga prosil, 10 Ljube device Marije, Da b mi ona pomagala Iz te turške ječe proč.« Marija je za durmi stala, Vse to dobro slišala: 15 »»Beži, beži ven, soldate, Ven s te turške ječe proč!«« Hitro so se duri odperle. Padlo je vse železje proč : »»Beži, beži ven, soldate, 20 Ven s te turške ječe proč !«« »Na božjo pot bi hotel hoditi, Ko b’ za ofer imel ki, Klobuk, palco b’ hotel dati, Pa vse to premalo bo!« 25 Marija gor in dol po cerkvi hodi, Prav lepo moli sv. roženkranc, Da b’ Jezus nam dal ta sv. žegen S svetim rešnjim Telesom! O udarjeni Mariji na Ljubnem. 6709. (Iz Ihana.) U Lubnxm so cerku ziddli, Prov prevzeten jxn št-trnan. Marijo so u v-ipo djal-L. 5 »Kaj me, Marija, gledaš, U vi>p’ ja pa ’n zidarc zidu, Al’ tx jast ušeč na devam ?« 6709. Zapisal Anton Breznik; pela Jera Korezova. — Iz Breznikove zbirke V. št. 36. »Ljubno je zna?ia božja pot blizu Brezja; tu se časti Udar¬ jena Marija', ki jo je udaril zidar.e — -*Akoravno ni Ljubilo imenitno, kakor 11. pr. sv. Vičarje, sveta gora itd., vendar piide mnogo romarjev iz različnih krajev. Čez osemdeset fara, pride z obljubljenimi mašami in tudi daleč okrog je slula božja pot, kar spričujejo podobe, ktere se nahajajo še zdaj v župnii. Gotovo jih je bilo še več. . . Ena teh slik kaže nekega bolnika v postelji, ki prosi Marijo pomoči. Spodaj je zapisano: Ein Graff N. N. zu Betrin in Croatien. | Votum. feci. et. miraculose. gratiam et. | Sanitatem impetravi, anno 1694. Da je grof kmalo po početku božjega pota v Ljubnem obljubil omenjeno sliko po¬ dariti materi božji, se povzame lahko iz tega, ker je leta /755 Boštjan Pogačar, tadašni beneficiat, ljudi izpraševal in zapisal prigodbo o podobi device Marije v Ljubnem. Priče so bile takrat (l. 1755) stare čez 70 let, in ko se je čudež godil, so bile še otroci okoli 8 do 12 let. Svedočba zapisana se tako glasi: ,Relatio Senum virorum superstitum de origine Devotionis erga Virginem Deiparam Thaumaturgam in I-auffen (annotata a me Sebastiano Pogazhar, Beneficiato locali) die 3. et 4. Julij /755 pravio (!) e.vamine comparato. Jacobus Kokal inqui- situs sciens legere et scribere annorum 73 edicit: se bene recordari: (erat lune circiter 8 annorum) spontaneae compulsationis et accensorum prodigiose candel- larum in Ecclesia Lauffensi. Item quod fuerit percussa lignea stalna Bmae Virginis MaRiae consistens in atrio templi u lopi (dum Ecclesia, quae antehoc fuerat J. Laurentii, reparabatur) a murario Gregorio N. Reshen, oriundo e.v Steinpichl, qui Roma redu.x hic ab eodem Virgine Bma veniam et misericordiam poenitus fuerat consecutus, dein fideli usque ad mortem servus Marianus, mor- tuus in SteinpichlRavno to so povedali pri izpraševanju tudi Matija Pre- sterl, 79 let star, in Balant Jakolič, 78 let star. Večkrat se je zgodilo, pravita omenjena moža, da so bile vse luči v cerkvi prižgane in vrata so bile odperte, ako so jih zvečer dobro zaklenili. Posebno so se te čuda godile o praznikih pre- čiste device Marije. Ko so bili enega večera pri županu, so dobili vse vrata na stežaj odperte in vse luči prižgane. Ž njimi je bila tudi Marina Presteveuka. Sabo/o večer so večkrat vidili v cerkvi in krog cerkve neznano bliščavo. Potem popisuje, da so vsi imenovani možje svedoki, da je res zidar Gregor N. Reshen 806 IV. Pesmi pobožne. III. 6710, 0711. Marija zmeri moučava. Kckir d'i. b’ ga na slišava. »Ke si>, Marija biva, 10 Dl. sl. roko zgibiva? Al’ s'b na vajski biva, Di si roko zgibiva?« Zidarc zauzignu kvadu, Udaru Marijo na gu&vco. 15 Sveta kri se ja poliva, Zidarca vaškrofiva, H prav’ pokor’ ga vabudiva. Zidarc hitri, v sveti Rim teku, Preh papiža dual pokleknu. 20 »Koko sim jast an vj«h>k grešnik ! Z Lubniga Marijo dvico, Sim jo udaru na guavico: Sveta kri se ja poliva, Pa ja mjime vaškrofiva, 25 H prav’ pokor’ me vabudiva. Papiž mo ja jz jokam reku; »Za pokoro boš pa kriš uleku!« K’ ga ja u Lubni piruleku, Samo mo ja ukip zvaniv, 30 Samč so se uč’ piržgale, Pa same na utarce djale! 6710. (Gorenjska.) Gori na gorenski strani, Gor v Lubnem imenovani, Gor so se pa čud(ež) godili. Samo je vkup zgonilo, 5 Sveče so se same vžigale, Čast Mariji so dajale, Mater božji z Lubenga. Tamkej je en zidar zidov, Marijo je serdit gledov, 10 Mater božjo z Lubenga: »Marija, kaj me tak gledaš, Al jest teb všeč ne delam, Mati božja z Lubenga?« Zidar hitro kladvo zgrabu, 15 Marijo je po glavi vdaril, Mater božjo z Lubenga. Hitro črna bula stekla, Kri rudeča ven pritekla Mater božji z Lubenga. 20 Zidar hitro v Rim je teku, Dol pred papeža pokleknu : »Mati božja z Lubnega! Kaj sim jest z en velk greh sturiu, Marijo sem po glavi vdaru, 25 Mater božjo z Lubnega!« Papeš mo je pa tako reku: »Za pokoro boš križ uleku, Gor v Lubno spet nazaj !« 6711. (Iz Podgorice pri Dobrčpoljah.) Čudeži so se godili, Čudeži so se skazali, Zgonci so sami zgonili, Sveče so se sama užgali. podobo Marije device s kladvom udaril in potem se ji vedno kervava rana poznala. O času fajmoštra v Podbrezjah Gregorja Engelmana (bila je namreč ljubenska cerkvica podružnica podbreška) so kotli podobo pobarvati, pa se ni hotla rana zamazati. Slcdnič terdi Miha Pičman, 79 let Star, da je vse res, kar so poprejšni reklih J. N. v Slov. Koledi i8gg, str. igo — ip. 6710. Zapisal K. P1 e S k o. — Iz njegovega rokopisa B. 6711. Zapisal ok. 1842. I. Martin Schuster (St. 13J. — Iz njegove pesma¬ rice, ki mi jo je poslal Franč. Kralj. IV. Pesmi pobožne. III. 6712, 6713. 807 5 An zidar, ki je cirku zidau Per Marii divici u Lubnim, Ta zidar je biu preuzeten in prepitan. »Kaj ti, Marija, mene gledaš, Al tebi zvesto na delam?« 10 Ta zidar je (s) klad vam umahnu, Marije po glavci udaru, Sveta kri je von skočila, Je zit oškrofila. De b se tukaj eden znešu, 15 De b Mariji žlak zamalou! Zvečer biu zamalu, _ Zjutrej je Studenc zvirau. Ta zidar se je berš naprau, In je hitru u Rim teku, 20 Pred očeta papeža je po- kleknu: »En velik greh sim biu sturu! Per Mari divici (v) Lubnim, Kir smo cirku popravlali, Smo Marija zaničovali.« 25 Ta papež ga obsalvira In mu križ na ramo dajo: »Ta križ boš ti nesu Kje k Mariji u Lubnu, Marija ti bo uže grehe od- __ pustila!« Skaručenska sv. Lucija. 6712. (Radomlje.) Sveta Vcija pet let stara, Smrt očeta je pobrala. Mat’ jo je vižala, Lepo podučila 5 H katolški ver’. Sveta Vcija enajst let stara, Snubu jo je mlad mladenič Ajdovskega rodu, Gosposkega stanu, 10 Biv je en kralj. Sveta Vcija razglasila, Da noče kraljevega sina. Kralj je zvedel to, Stopu je pred sodbo: 15 »Kaj čem strit’ ž njo ?« — V moravskej farje ’n hlapec služu, Volek ga je v vako sunu. Vsi so že djal’ tako, Da bo ob vako, 20 Vidu na bo. H sveti Vcij se j prporoču; V treh dneh je zdravje zadobu, Sveto Vcijo časti v. Častimo jo tud’ mi 25 Današnji dan! Na turški mej je bla rajena, Na Skaručni posvečena: V velkem oltarju stoji, Gnade nam dol’ deli 30 Vsem romarjem. O obnovljeni cerkvi. 6713. (Iz Braslaveč.) Lepa je svatovšna, lubi kristjan, Skupaj povableni danes ta dan, Saj ste vi farmani v cirkev povableni, Kir ste tako obcirali jo. 6712. Zapisal J. Majhen. — Iz zbirke Franceta Steleta III. It. 26. »Skarueina je vas '/•* tire od Vodic, kamor zahajajo romarji vsako leto častit sv. Lucijo .« — 17 Vako = oko. — Druga pesem o sv. Luciji je bolj epične vsebine, pa težko narodna. 6713. Zapisal Anton Drobnik. — Iz njegove zbirke št. 18. Pesmi tega naslova so najbiž umetne in sprva pač ne romarske. 808 IV. Pesmi pobožne. III. 6714. 5 Cirkev zdaj farna vesela stoji, Kakor nevesta se lepo derži, Vam je odločena, dans bo zaročena Tukaj na svet z Jezusam spet. Jezus je ženin, naš lubi gospod, 10 S cirkvoj katolškoj zaročen povsod. Žegnani mašniki, božji namestniki, So starašnet Jezusa na svet. Cekmaštri vam gre tud hvala per tem, Vas tud jaz danes pozabit ne smem, 15 Mel ste velik skerbi, cirkev popravlali, Tak ste bli zvest starašini nevest. Kje pa lub Jezus predfirarja ima? Srečen on, kter le to srečo ima! To je pa vsak tist fant, ki ma nedolžan gvant, 20 Pušelček bel, ko ga je Jezus vesel. Cirkev tud hoče veliko deržic : Kolkor jih pride nedolžnih deklic, Ona vse rada ima, vsaki svoj krancel da, Da b ga na svet nosile več let. 25 Cirkev je stara bla videt poprej, Spet kakor mlada nevesta je zdaj: Vsa je premalana, lepo obcirana, To je zares podoba nebes! Dolgo prepevat nam cajt ne pusti, 30 Malar je vreden vse hvale, časti. Bog mu je gnado dal, pamet to pravo zbral, Da on tako zna malat lepo. Farrnan, še enkrat vam rečem na glas, Da bo tud lepa zahvala za vas, 35 Kir ste pomagali, k cirkvi perlagali, Bog vam pa bo povrnil lepo. Morebit bote ži vi pokopan, V cirkev hodil bojo virni kristjan: Vidli bojo ta cir, vošli vam večni mir, 40 Bog vam pa dej po smerti svoj raj ! 6714. (Iz Braslaveč.) Jezus je ženin, naš lubi go¬ spod, Iz cerkvoj zaročen je tudi povsod: 6714 . Neznanega zapisovavca. — je poslal v porabo V. Jarc. Božji namestniki, Žegnani mašniki, 5 So starašin Jezusa na svet. Iz zbirke Neže Baš II 32, ki mi jo IV. Pesmi pobožne. III. 6715. 809 Lepa je svatovšna, lubi krist¬ jan, V cerkev povableni ste dones ta dan, Saj ste vi, farmani, 10 V cerkev povableni, Ko ste jo tako Obciral lepo. Kje pa lubi Jezus predfirarja ima? Srečen vsak taist, k to srečo ima: 15 To je pa vsak tist fant, Kir ima nedolžen gvant, Pušelček bel, Ga bo Jezus vesel! Cerkevtud hoče veliko deržic: 20 Kolk je na tem svet nedovž- nih deklic, Ona vse rada ima, Jim ta svoj krancel da, De b’ ga na svet Nosile več let. 25 Cerkev je bila že stara poprej, Ko mlada nevesta je obci- rana zdaj: Vsa je premalana, Lepo je opcirana, To je zares 30 Podoba nebes! Farman, še enkrat vam rečem na glas, De bo tud lepa zahvala za nas, Kir ste pomagali, Cirkvi perlagali, 35 Bog vam pa bo Povernil lepo. Morebit bote že vi prekopan, Bojo hodili sem verni kristjan: Vidli bojo ta cir, 4oVošli vam večni mir, Bog vam pa dej Vsem vkupej svet rej! Dolgo prepevat mi cajt ne posti, Malar je vreden vse hvale, in časti: 45 Bog mu je zdravje dal, Pamet tud’ lepo zbral, De on zdaj zna tako Malat lepo. Amen. 67I5- (Iz Levca v Savinski dolini.) Jezus je ženin, naš ljubi go¬ spod, Cirkvej zaročen je tudi pov¬ sod : Božji namestniki, Žegnani mašniki, 5 So starašnet Jezusov na svet. Kje pa ljub’ Jezus predfirarja ma? Srečen taisti, ko to srečo ima: Srečen taisti fant, Ko ma nedolžni gvant, 10 Pušelček bev, ga je Jezus vesev! Lepa je svatovščna, ljubi kristjan, Skupaj povabljen ste danes ta dan, Kir ste vi, farmani, K cirkvej parlagali, 15 Bog vam pa bo povernil lepo. Cirkva je bila že stara poprej, Kakor ta mlada nevesta je zdaj: Vsa je premalana, Lepo obcerana, 20 To je zares podoba z nebes! 6715. Zapisal Iv. Pilih; pripovedoval Miha Pilih, posestnik. — Iz Pili- hovega rokopisa. 810 IV. Pesmi pobožne. III. 6716, 6717. Cirkvatud hoče veliko družic In pa tudi nedolžnih deklic: Ona vse rada ma, Krancel vsim rada da, 25 De b ga na svet nosile več let. Kadar bote farmani prekopan, V cirkvi bojo hodili vsi virni kristjan, Vidli bojo ta cir, Vošli vam bojo mir: 30 Bog vam pa dej vsim skupaj svet rej ! Dovgo mi cajtprepevat nesti, Maler je vreden vse hvale, časti: Bog mu je zdravje dal Pamet tako lepo zbral, 35 Kir je dopadlo tak lepo Bogu. _ Amen. 6716. (Iz Šmihela v savinski dolini.) Tam na Ušarjah ta cerku stoji, Kakor nevesta vesel se derži: Vsa je premalana, Lejpo obcirana, 5 To je zares podoba z nebes! Cerkev pa oče družice imet, Saj tudi h ne pride dojst mla¬ dih devic. Ona joh rada (ma), In vsaki en krancel da, 10 Da b jih na (svet) nosile več lejt. Cerku tud (oče) pratferarja imet, Da bi bil fantič devicam pri¬ štet : Ko bil on taki fant, Da b nosil nedolžni gvant, 15 Pušelček bel, ga bil Jezus vesel. Maler je vreden vse hvale, časti, Ker nam je zmalal tolk lepih reči: Bog mu je zdravje dal, Pamet to pravo zbrav, 20 Da nam tako je znal zmalat lejpo. Lubi vi farmani, kaj vam po¬ vem, Dones na vas pozabit ne smej m: Ko ste pomagali, H cerkvi perlagali, 25 Jezus vam bo povernil vse to. Kadar bote, farmani, vsi po¬ kopan, Sam bojo hodili ti verni kristjan: Vam bojo vošli mir, Cerkvi en lejpi cir, 30 To je zares podoba z nebes! 6717. (Iz Ihana.) Lepa ja svatušna, lubi, kri- To ste vi, svatje vsi, stjan, ^ Skupi povableni, Skupi povablen i> don’s ta dan. 5 Ženin vas ja povabu use. 6716. Neznanega zapisovavca. — Pisana s pesmijo » Prijatli, prosmo vas « na posameztiem listu, ki mi ga je poslal Fr. Praprotnik. 6717. Zapisal Anton Breznik; pela Lovrenčevka. — a Iz njegove zbirke II. št. 115. IV. Pesmi pobožne. III. 6718, 6719. 811 Jxžt>š ja ženi.n, van naš ja gospod, U cerkvah katolški.h van ja pusod, Žegnarn. mdšink'i>, Božji, namesta.nk'1., 10 So starašine Již^šavt. Cerku res lepa v vošr. stoji, Kokr ntbesta l’po se drži: Vam ja vadločtna, Vam ja zaročena, 15 Na t’mo svet z’Ja,žxšam ž’včt’. Cerku voče držico jmet’: Kolki.r kol’ pride nadovžnih di.klet, Vilna vse rada jma, Vsaka, soj kranca .1 d k, 20 De b’ ga nosile dovga. na svet’. Cerku tud’ voče drgu jmet: Duast’ ja nadovžnhh fantiču na svčt', Vsaka. taista. fant, Ker ’ma nadovžam gvant, 25 Puša>lča>k bev, k’ ja čistast’ vasev. Svatušna lepa aršnična ja ta, Svdtuska, glej, vabvačiv’ima: To ste vi^svatja vsi, Sčmki pov&bleni, 30 Prid’te molat jn Boga častit! 6718. (Iz Nakla na Gorenjskem.) Cerku naklanska prav lepo stoji, Kakor nevesta na svet se drži: Ona vse rada ima, Vsak’mu svoj krancelj da, 5 Pušeljček bev, K’ je čistost vesev! Ona tud hoče drugove imet’, Zadost’ je nadolžnih fantičev na svet’: Ona vse rada ima, _ 10 Vsak’mu svoj pušeljc da, Pušelček bev, K’ je čistost’ vesev! Ona tud hoče družice imet’, Zadost’ je nedovžnih dekli¬ čev na svet’: 15 Ona vse rada ima, Vsaki svoj krancelj da, De b’ ga nosila še Dovgo na svet’! 6719. (Iz Mokronoga.) Gori na hribčku ena cerku stoji, Kakor nevesta se modro drži: Cerkuca zmalana, Lepo ocirana, 5 To je podoba zares, De je Marija z nebes! Cerku pa hoče tud svate imet, Kateri najlubši so ji dekleta na svet: Ona jih pa rada ima, 10 Do jim svoj krancel da, De b’ ga nosile Vesekga srca. 6718. Zapisal Ivan Vrhovnik; pela Uršula Dacar. — Iz Vrliovnikove zbirke str. j 7. 6719. Zapisal M. Rode. — Iz njegove zbirke IX. št. 79. -»Poje se na božjih potih. Za dekleti se naštevajo fantje, možje, žene in otroci .« 812 IV. Pesmi pobožne. III. 6720, 6721, 6722. 6720. (Iz Motnika.) Tamkej za Čreto ena cerkev stoji, Kakor nevesta se ljubeznivo derži: Lepo je malana, Lepo je ocerana, 5 To je zares Podoba ’z nebes! Malar je že ureden hvale in časti, Bog mu je zdravje dal, Pamet tak' lepo zbrav. 10 Marija pa tudi držice ima, Kolkor deklet k nje pride, Vse ona rada ima, Vsaki svoj krancel da. De b’ ga na svetu nosile. 15 Jezus pa tudi platferarje ima, Vse fante, k’ k njemu pridejo, Jim ljubeznivo roko poda, Še vsakimu fantu pušelc poda. Srečen je tajisti fant, 20 Kjer nosi nedolžni gvant! Srečni ste pa tudi farmani vi, Ko ste leti cerkvi perlagali. Bog vam bo to zdravle dal, Popotnik bo semkaj prišel, 25 Bo videl le ta cir: »Bog se usmili čez duše te, Ko so leti cirkvi perlagali!« 6721. (Iz Mozirja.) Tamkaj za Čretoj ’na cerkev stoji, Kakor nevesta na smeh se drži: Vsa je premalana, Lepo je obcirana, 5 To je zares Podoba ’z nebes! Cerkev tud’nuca dosti družic: Kolkor k nji pride nedolžnih devic, Ona jih rada ima, 10 Vsaki svoj krancel da, Da bi ga na svet’ Nosile več let. Cerkev tud’ hoče predferarja imet, Kir bi biv k nedolžnim de¬ vicam prištet, 15 Ker bi en taki fant Nosil nedolžni gvant, Pušelček bev, Da bi biv Jezus vesev. Ko bodo farmani že davno pokopani, 20 V cerkev hodili bodejo verni kristjani: Jim bodo vošili mir, Cerkvi pa en lepi cir. To je zares Podoba z nebes! 6722. (Iz Makol.) V spodni dolinci cerkva mi stoji, Z rožcam opcirana, Svetga Andraža altar se lišči: 5 To je zares Lepo je zmalana, Podoba z nebes! 6720. Zapisal Gašpar Križnik. — Iz GK. I. /7. Pisana je pač po slabem narekovanju. 6721. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Čreta je podružnica vranske župnije. 6722. Zapisal Jurij Lulek; pela Malči Horvat. — Iz Lulekove zbirke, kjer je pripisana tudi ta-le melodija: IV. Pesmi pobožne. III. 6723. 81 $ Kje pa Jezus prautfirarja ma? Saj pride tu sem zadosti ne¬ dolžnih fantov: Vsak svoj pušelc ma, 10 Rad ga Mariji da, Pušelc bo zlat V nebesah enkrat. Kje pa Marija kranceljung- frave ma? Saj pride tu sem zadosti ne¬ dolžnih deklet: 15 Vsaka svoj krancel ma, Rada Mariji da, Krancel bo zlat V nebesah enkrat. Bote pozdravljeni vi farmani vsi, 20 Ki ste ti cerkvi pomagali vi:. Skupaj ste zlagali, Cerkvi pomagali, To vam naj Jezus V nebesih plati! 25 Bodi pozdravljen maler- ček ti, Ki si to cerkvico zmalati znal: Bog ti je srečo dal, S pameti prav ravnal, Da si to cerkvico 30 Zmalati znal. 6723. (Iz Makol.) Visoko na hribci na cirkva stoji, U cirkvi na bela nevesta kleči: Lepo je zmalana, Z rožcami vcirana, 5 To je zares podoba z nebes ! O ki pa, Marija, kranceljung- frave maš, Da telko ti pride nedolžnih deklic ? Ona vse rada ma. Vsaki svoj krancel da, 10 Da b ga nosile dok let na tem svet. Kipa, o Jezus, protfirarje maš r Da telko ti pride nedolžnih fantov ? Srečen je vsaki fant, Kir ma nedolžni gvant, 15 Pušelček zlat v nebesih en¬ krat. Ko bi jaz vedela, kiri bi moj, Jaz bi mu dala ja prstanček svoj: Prstanček sreberni, Pušelček zeleni: 20 Jezus Marija, o Jezus bo moj! (V) spod-nji do - lin - ci cer-kva mi sto - ji, Sve - te - ga An- 1 lil z roz-cam o -G- • bes. pi - sa - na: To je za - res po - do - ba 6723. Zapisala Loj za Šalamun. — Iz njene zbirke št. 102. Četrta strofa je zamešana sem iz posvetne, prim. št. 1027—1029. V v. 10. dok = dolg = dolgo. .814 IV. Pesmi pobožne. III. 6724, 6725. Na malarja tudi pozabit ne Bog mu je zdravje dal, smem, Bog mu je pamet dal, Ki je to cerkev tak zmalati 25 Da je to cirkvo tak zmalati znal: znal! 6724. (Od Sv. Trojice v Halozah.) V rožni dolini mi cerkva stoji, Svetga Andraža oltar se blišči: Lepo je zmalana, Z rožci obcirana, 5 To je zares podoba z nebes ! Kje pa še Jezus protfirare ma? Saj je zadosti nedolžnih fan¬ tov! Srečen je taisti fant, Kter ma nedolžen gvant, 10 Pušelc de doba v nebesih en¬ krat. Kje pa Marija krancjungfra- ve ma ? Saj je zadosti nedolžnih de¬ klet ! Vsaka svoj krancel ma, Naj ga Mariji da, 15 Krancel bo zlat v nebesih enkrat. Pozdravleni bote še, farmani vi, Ki ste tej cerkvi pomagali vsi; . Radi ste zlagali, Cerkvi pomagali, 20 To vam naj Jezus v nebesih plati! Pozdravleni bodi še, malar- ček ti, Ki si to cerkvico zmalati znal: Bog ti je srečo dal, S pametjo prav ravnal, 25 Da si to cerkvico zmalati znal. 6725. (Od Sv. Urbana pri Ptuju.) Na hribu visokem mi cerkva stoji, Svetga Andraša oltar se bliši. Cerkva je zmalana, Z rožcami obcirana, 5 To je zares Podoba z nebes! Ge pa si Jezus, protfirar ti naš, Ge pa maš dosti nedolžnih otrok ? Srečen bo tisti fant, xo Ker ma nedolžen gvant, Pušelc bo zlat V nebesih enkrat. Ge pa Marija krancjunfrove maš ? Saj še maš dosti nedolžnih deklet: 15 Vsaka svoj krancelj ma, Naj ga Mariji da, Krancelj bo zlat V nebesih enkrat. Pohvaleni bodi ti malarček zdaj, 20 Ker si to cerkvo tak zmalati znal. Bog ti je srečo dal, S pametjoj tak ravnal, Da si to cerkvo Tak zmalati znal. 6724. Zapisal Andrej Hren. — Iz njegove zbirke. 6725. Zapisal Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke II. str. 42 — 43. IV. Pesmi pobožne. III. 6726, 6727. 815 6726. Jurija na Ščavnici.) Bog ti je srečo dal, S pametjoj tak ravnal, Da si tak lepo Zmalati znal. (Od Sv. V nizkej dolinici Cerkev stoji, stoji, V njej pa se lep Oltarček blišči: 5 Lepo je zmalana, Z rožami obcirana, Da je zares Podoba z nebes! Bote pozdravleni xo Farmani, farmani, Keri toj cerkvi Pomagali ste: Cerkvi pomagali, Radi dariivali, 15 Naj vam sam mileni Jezus plati! Bodi pozdravleni Malarček, malarček, Ker si to cerkvico 20 Zmalati znal! 25 Kde pa, Marija, svoj Kanci maš, kanci maš ? Dosti sem pride Nedolžnih deklet: Vsaka svoj venec ma, 30 Rada Mariji da, Venec bo mela V nebesih vesela. Kde pa, o Jezus ti, Pušic maš, piišlc maš? 35 Dosti sem pride Nedolžnih fantov: Srečen je tisti fant, Ker ma nedolžen gvant, Piišlc bo mel 40 V nebesih vesel. 6727. (Iz Frama.) Dnes je ni zauberk dan, Marijin imenovan, Nič se ne žali, moj učeni kri¬ stjan. Kaj je nicoj za ni večer, 5 Nicoj je en fajn večer, Jutrč bq> en zavberk dan, Marijin imenovan, Nič se ne žali moj ljubi kerstjan: Zvezde še neso ble, morje še tude ne, xo Blo je zapisano Marijino ime. Cirkva je zidana, z’ apnom je bajsana, Z’ apnom je bajsana, zma¬ lana vsa. Svetniki pojejo, angelci pis¬ kajo, Nič se ne žali, moj všrni kristjan: 15 Le v cirkvo hodi rad, verni kristjan, Služi le Bogu rad, služi le Bogu rad, Da bQŠ pri njem v’ nebesah enkrat! 6726. Zapisal J. Krajnc; narekovala Fr. Perše. — Iz Krajnčeve zbirke. V v. 26 je za kanci pač bilo sprva krancl; to se je spremenilo v kanci (prežnica) še le v naj?iovejši dobi, ko se je vpeljal venec; na paralelnem mestu stoji v na¬ stopni stroji piišlc ! 6727. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. 1 . 62. Veči del pesmi ne spada sem. 816 IV. Pesmi pobožne. III. 6728, 6729. 6730. 6728. (Iz Frama.) Dnes je prelčpi dan, Mariji imenovan, Nič se ne žali, Moj ljubi kristjan! 5 Zvčzde še nčsQ bile, Mesene tudš ne, Bilo je zapisano Marijino ime. Cerkva je postavljena, 10 Z apnom je pobčljena, Prepisana vsa. Svetniki nam pojejo, Angelci trqbentajQ, Nič s§ ne žali, 15 Moj ljubi kristjan ! Kaki je le ti večer, Da pa te luči tako Križom gr§dQ, Da pa te luči tako 20 Križem gr§dQ ? Vstani s§, grčšnik, gor, No pojdi taj z menQ: Le v cerkvo pojdi rad, Moj všrni kristjan! Vsaki dan se hoče zmisliti sladkogorske Marije. 6729. Gorska mati božja, Češčena si Marija! Na gorš, gdčr stojiš, Pri tebi je le veselje 5 No tvoj veseli stan. Kteri imajq> tu ostati, S§ imajQ veseliti, (Iz Frama.) Jaz pak moram daleč potovati Na tujne deržele. 10 Vsak den bom še na t§ zmislil, PriporQčil se ti bQm Z ednim svetim očenašem No s češčeno Marijcj, Da me le ne bQš zapustila 15 Na moj poslčdni čas! Na svetu je ni pomoči, ko pri sv. Joštu. 6730. (Iz Frama.) Kamor pogledam s svojimi očmi, Druga ne vidim, ko strašne reči: Te svet preti, Hudič preži, 5 Nijedne pomoči nikder ni! Kaj si zdaj čem pomagati, Ali hočem obupati? Ne daj se, ti Duša, obupati, 10 Jest ti čem trošt pokazati. Sveteg Jošta ti čem pokazati, On ti če pomagati! Jaz si bom pak tčrdno na¬ prej vzel, Sveteg Jošta bom lepo prosil: 15 Sveti Šentjošt, Bodi moj trošt, Opreljubeznivi sveti Šentjošt! 6728. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III 66. Zadnji pesmi sta po¬ mešani z drugo. 6729. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 53. 6730. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. III. 43. IV. Pesmi pobožne. III. 6731 . 817 Romarji se poslavljajo od romarske cerkve. 6731. (Laporje ?) Gor nam gre s firmamenta Ena lepa zvezda svetla: Tota lepa zvezdica Je trošt našiga serca. 5 V ti zvezdi je zapisano, Romarom vsem zagvišano: Jezus, Maria, Jožef svet, Tebe časti ves zvolen svet! Pervi štiik smo odzvonili, 10 Boga Očo počastili, Ker je stvora nebo, zemlo, Človeki da dušo, telo. Zahvalen bodi, večni Bog, Ti si celga sveta gospod, 15 En kral, cesar zemle, nebes, Tebe časti zvolen svet ves! Drugi štiik smo odzvonili, Boga Sina počastili, Ker je odreša celi svet, 20 Za nas htea svojo kerv prelet. Zahvalen bodi, Jezus Bog, Ti si celga sveta gospod, En kral, cesar zemle, nebes, Tebe časti zvolen svet ves! 25 Tretji štiik smo odzvonili, Svetiga Diiha počastili, Ker nam poherban greh zbrisa Skoz sveti kerst Jeziisa. Zahvalen bodi sveti Duh, 30 Tretja peršona, smilen Bog, En kral, cesar zemle, nebes, Tebe časti zvolen svet ves! Šterti štiik smo odzvonili, Dva svetnika počastili: 35 Svetga Filpa no Jakopa, Jezusova apostlna. Tii v toti cirkvi v Laporji, Menovani na Jezeri, Prosta za nas Jezusa, 40 Mario no Jožefa ! Peti štiik smo odzvonili, Svetih pet ran počastili, Svetih pet kervavih ran, Jezus je bodjen v desno stran. 45 Pred njim je križ, za njim je križ, Oh liibi Jeziis, kaj terpiš! Prosim le, pridi nam na po¬ moč No nam dai nebeško liič! Šesti štiik smo odzvonili, 50 Svetga Firjana počastili: Vari nas ognja večnega Ino tildi časnega. Vari nas, liibi sveti Firjan, Da ne bode ogen peržgan 55 Za diišo no telo, Sprosi nam sveto nebo! Sedmi štiik smo odzvonili, K časti Marii sedem žalosti. Njena žalost je velka bla, 60 K je vidla Sina mertvega. Prosi, prosi za grešnika, O Maria ti smilena, O kralica zemle, nebes, Tebe časti zvolen svet ves! 65 Osmi štiik smo odzvonili No bomo dol pokleknoli, Da smo se srečno včakali, To svetlo zorjo viditi. Hvalimo sveto Trojico, 70 Liibo Mario divico ; Jeziis, Maria, Jožef svet, Pomagai nam v nebesa prit! 6731. Neznanega zapisovavca. — S' posameznih lističev zbirke št. 11, ki mi jih je poslal Jožef Krajne od Sv. Jurija na Ščavnici. Ta list je iz l. 1821. 52 818 V. Pesmi pobožne. III. 6732 Slovo od sladkogorske Matere božje. 6732. (Od Sv. Jurija na Ščavnici.) V solzah mi plavajo moje oči In srce od žalosti v meni kipi, Ker moremo danes slovo jemat, Preliiba Marija, morbit zadnjokrat. 5 Kolko staršev je lani z otroci to blo, Kolk bratov in sester častilo lepo, Kolk zakonskih starih in mladih Uidi Je lani to bilo in letos njih ni! Tud starček ves sivi je lani tu bil 10 In tebe, Marija, prav lepo častil: Če danes pogledam okoli, ga ni, Gotovo že v hladnemu grobu prhni. Prijatel s prijatlom je lani tii bil, S teboj, Marija, se tii veselil: 15 Al letos je priča eden sam, Ti driigi znabit je že pokopan. Tud sin sam z očetom je lani tii bil, Tukaj pri Mariji se je veselil: Oh oče premili, kde danes ste vi, 20 Sin milo zdihuje in kliče k Mariji. Če vprašamo hčerko, kje so nje mati, Priromali semkaj k Mariji so radi: »Oh žalosti, milosti!« nam odgovori, »Oh zmisli, Marija, njih duše se ti!« 25 Če okoli pogledam, me srce boli, Kolk lani jih tu bilo, ki letos jih ni! Od Sladke gore so jemali slovo, To leto pokopani so v črno zemljo. Tud z nami zgodilo se ravno tak bo, 30 Znabiti smo letos to zadnjokrat to. Le sklenmo: Marija, usliši ti nas, Te prosimo, k pomoči nam pridi vsak čas ! Oh smili, Marija, se romarov ti, Naj vsaki bo vslišan, ker pride k Mariji! -- 6732. Zapisal Jožef Krajnc; narekoval godec Fr. Kreft. — To pesem podajam kot vzorec slovesa, s katerim se romarji poslavljajo od romarske cerkve. O nje narodnosti je pač dvomiti. IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 819 Dodatek:. Mimo zgoraj objavljenih ali pod črto navedenih pesmi poje naš narod ?ie samo v cerkvi, ampak tudi doma in pri delu še dolgo vrsto drugih pobožnih (svetih) in moralnih pesmi, ki pa niso narodne niti po duhu niti po obliki; mnoge so prevzete naravnost iz cerkvenih pesmaric in nektere preložene celo z drugih jezikov. Da jih preiskovancem in zapisovavcem oznamemm kot take in si ti sami razbistrijo, zakaj jih ni najti med zgoranjimi, hočem navesti v na¬ stopnem vsaj njih začetne verze. Njih mnogobrojnost me sili, da se tako omejim; vendar vtegne imeti ta dodatek ne majhno važnost za poznavanje slovenske cerkvene pesmi. Hkratu obsega tudi zaznamek umetnih pesmi k oddelku A prvega razdelka tretjega dela, to je h kolednicam. Pri romarskih je pristavljena, v ko¬ likor se je dala posneti, tudi božja pot, o kteri one veljajo ali na ktero se vežejo. Vse sem razdelil na devetnajst oddelkov, da preiskovanec razvidi, ktera roba narodu bolj ugaja in se rajša prepisuje; glede razdelitve sem se naslanjal nekaj na cerkveno leto, nekaj pa na vsebino pesmi. V vsakem oddelku je vredba abecedna. Vendar opominjam, da je iskati pesmi, ki se začenjajo: z ah, oh, oj pod o, z an, ana, jen, jeden, jedna pod en, ena, z lej pod glej, z jest pod jaz, z dnes pod danes, s per pod pri, r kdar, gdar, kadar tudi pod ko, z zdej pod zdaj, .r š (za šč) pod šč, z v (za 1) pod 1, in da so sploh dijaltklične oblike uvrščene tje, kjer jim je mesto po knjižnem jeziku. Številka v oklepih za »gl.«, »pr.« pomenja tekočo številko dotičnega oddelka tega dodatka ter kaže, da je dotična pesem le varijanta navedene pesmi ter za to ni dobila svoje številke.*) I. Adventne pesmi (z večernicami vred). Ajngela Gabriela * Je Bog poslal na svet * K čisti čeri . . . (gl. 6). 1. Čudna, previsoka, * Velka in mogočna * Lepa in ljuba nebeška gospa . . . 2. »Dobro večer vam Bog daj!« * Tak mo se pozdravili; * Molimo ino pojmo vsi . . . »Dobro večer, bratec moj!« * Se borna pozdravila . . . (gl. 2). 3. Dol rosite nam, nebesa, * Izveličarja sveta . . . (Dolinar NP. 13: po znani nemški; prim. 13; tretjo prelogo glej v Redeskiniju 80. 4. Ena brumna deklica * V kamrici klečala je * Ona glih tako . . . (prim. n). 5. Eno novo pošto in veselje * Gabriel iz nebes na zemljo nese . . . (Redes- kini št. 35). 6. Glej, angel Gabrjela * Je Bog poslov na ta svet * K čisti hčeri Izraela . . . (pr. Dolinar GP. 245). 7. Glej, jest pošljem ang’ia svojga, * De pripravi . . . (Dolinar NP. 10). 8. Jager na lovu šraja * V tim tronu nebeškim, * V nebesih se sprehaja . . . (po nemški: Es wolt ein Jager jagen * Wol in des himels thron ... gl. Wackernagel, Das deutsche Kirchenl. I. 1137—1139). 9. Kaj ste gledat šli v puščavo? * Trsta, kter se tam maje . . . (Dolinar NP. 7). 10. Marija, bod češena, * Danica juterna. * Prelepo ... (po nemški: Maria, sei gegriifiet, * Du lichter Morgenstern . . .) Marija bod češena * Zgodnja danica, * V tem cajtu nam zročena . . . (gl. 10.) *) Dolinar GP. pomenja »Pesmi v godove in praznike celiga leta (II. nat. 1861); Dolinar FP. istega *Pesme od farnih pomočnikov ali patronov v ljublj. škof.* (Ljublj. 1840), Dolinar Perst. istega »Perstavik: Pesme od svetnikov in svetnic v ljublj. škof. samo v poddridnicah češenih « (Ljublj. 1841); Dolinar NP. istega -»Pesmi v nedelje celiga leta (II. nat. 1862); Potočnik pomenja Potočni¬ kove »Svete pesmi, popravljene, pomnožene, ene bukvice iz dvojih četrtiga na¬ tisa ,« v Ljub. 1874; SS. III. pomenja »Svete pesmi. Tretje bukvice. Nabral Janez Volčič « (III. natis); Slomšek pomenja: »d. M. Slomšeka zbrani spisi. Prva knjiga: Pesmi. Zbral, vredil m izdal M. Lendovšek 1876.« Drugi viri so na svojem mestu dovolj jasno navedeni. 820 IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. n. 13 - 14. I/ i- U 2. 3- 4- 5- 6 . 7- 8 . 9- 10. 12. /U3. I/ 14. J 5- 16. 1 7 - 18. 19. 20. V.// 22- 23- 24. 25- 26. 27. 28. 19. 3°- 3i- 32 . 33- Poslan je angel Gabriel * Od Boga na ta svet . . . (pr. 8, n). Pozdravljajmo kristjani * Divico, s keroj se * V tem zakonskem stani . . . (zložil L. Volkmer, Drobtinice V. 232). Vi oblaki ga rosite * Ali zemlja naj ga da . . . (Potočnik 25; prim. 3). Zbud se ’z spanja, verna duša * Željno prot . . . (Dolinar NP. 3). Zdaj dober večer, bratec moj, * Se bova pozdravila . . . (gl. 2). II. Božične pesmi. (Išči tudi v oddelku III.) Al ste kaj slišali, * Bratje moji, * Kaj se tam v Betlehemi . . . Angelci v luftu lepo pojo, * Dram’jo pastirce s spanja sladko . . . Biva je ana postava * Tiga časa judovšča, * Pod Augustam tem cesarjam * Vse se ma popisati ... Čast in hvalo, de smo učakali * Ta prežlahtni božični čas . . . Čudijo se vsi ljudje, * Prišlo je veselje * Na svet od Boga . . . Čuj, čuj, čuj 1 * Moj bratec ne miruj: * Čudna se mi zdi na moč . . . Čujte, čujte, ludi vi, * Kaj se toto noč godi: * V Betlehemi je svetla noč . . . Čujte, sosedje preljubi, z menoj, * Ker slišat je štima vesela nocoj . . . Ena nova zvezda je peršva gore * Od zjutrajšnje dežele, * Veliče svetlobe . . . Ena zapoved je von šla * Od cesarja Agošta: * Vse se popisat ima, * Kar je moškega spola . . . En glas sem zaslišal, * Koteri me zbudi, * Svitlobo sem vidil . . . En mož in mlada žena * Nocoj potujeta. * Že tam od Betlehema * Se pogovarjata . . . Eno dete je narojeno * V malem mesti Betlehem * Od Marije . . . Glas pravi: Vstanite, * Poglejte na kvišk’! * Luč nova ’z nebes gre . . . Glej angela pred nami stat, * Luč svetla ga obseva, * O groza . . . Glej, čudno se nebo svetli, * Kaj more nek to biti? . . . Glej dete, rojeno * V’ mesti Betlehemi: * Tam v štalci * Na slamci * Leži per oslici . . . (prim. 46). Glej, zvezdice božje migljajo lepo, * Odprto široko je sveto nebo . . . »Gori, gori, cartana * Pejdi z mano, Marija!« * Sveti Jožef je djau . . . Hitro gori vstajajte, * Sosedje moji, * Več ne zaspivajte, * K’ se čudo godi . . . Hvaljen bcjdi Jezus Kristus * No jegovo sveto ime! * Naš Jezus je ponižen bil, * Ke se je v hlevcu rodil . . . Hvaljen bodi Jezus Kristus, * Dober večer Bog vam daj! * Pri celi vaši hiši * Srečo, žegen vam Bog daj 1 . . . Jast žalosten premislem tu, * Kok svet Jožef z Mario * Je on veliko skerb imu . . . (citirana že v Repeževem RDB. 18: bila je najbrž natisnjena v Štirni božji). Kaj novega, kaj čudnega * Se nicoj je zgodilo! * Čudne reči, čudne reči, * Došlo je nam zveličanje . . . Kaj se vam zdi, pastirčiki, * Al’ ste kaj slišali? * Veseli čas * Gre zdaj na nas . . . (Dolinar GP. 53). Kak svetlo necoj je nebo * In zvezde migljajo lepo: * Svetloba perhaja . . . Kar je dolgo želel svet, * Nocoj se dopolnuje . . . (Potočnik 28). K čem pa telko ludi * V noči zdaj tu vkup stoji? * No k čem je telko luči? . . . Kdo piska, kdo poje, * Kaj je to z’ en glas, * K’ne da nam pokoja . . . (Andr. Praprotnik?) K jaslam hielite, pastirje, * Tam je rojan božji sin, * Je za tron v na- beščan cierje . . . Kristjani, le veselte se * No slište zdaj popevanje . . . Kristjan moji, * Kaj se vam zdi? * Al’ ste kaj slišali . . . (gl. 25). Le bodimo veseli * Na te sveti večer, * De bomo imeli * Skoraj ta ljub mir . . . (Stanič, II. Perst. 36). Liibi brat in sosed moj, * Stani no ne spi nocoj: * Pojdi ta, * Kde Bog ma .. . IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 821 34. Lub’ kristjan’, veselmo se * De smo zdrav dočakal še * Spomin rojstva Jezusa . . . 35. Marija, kam potuješ? * Nevarno je za te, * Se milo ogleduješ . . . 36. Men’ se to čudno zdi, * De se nocoj vse veseli: * Ura še ni polnoči . . . 37. Mi gor vas budimo, * No k vam se glasimo: * Ne bote zaspani, * Kaj gnes je med nami . . . 38. Moji bratci, vstanite * Jest prosem zdaj vas . . . 39. Na polnoči grede, •* Potihnejo čede . . . (Potočnik 202). 40. Kna morem zaspati, * Nikaj je le to: * Ano štimo jaz šlišem . . . 41. Nikar ne dremajte, * Zvesto poslušajte . . . (Dolinar GP. 57). 42. Nocoj je rodila * Devica Sinu . . . (Dolinar GP. 34). 43. Necoj ob dvanajsteh je peršov z nebes . . . 44. N’coj, pastirci, bod’ vam mir, * Rojen vam je lep pastir * S korenine Jeseta . . . 45. Necoj sem jast tolkajn veseu, * De bom od vesela veselo peu . . . 46. Nicoj vam jest pojem, * En fantič je rojen: * Tam v štalici * Per žvinice * Leži na slamice . . . (prim. 17). O bodmo veseli leta sveti večer . . . (gl. 32; kot »stara božična« natisnjena v Drobtinicah IX. 245). 47. O človek moj, * Le ustan’ nocoj * In hitro gor poglej: * Na vse strani * Se že dani . . . (Dolinar FP. 23). 48. O človek moj, poslušaj nicoj * Veseli se iz srca naprej: * Poglej po vsemu svetu * Vse sladko veselja je zdaj . . . 49. O čudna je nocojšna noč: * Ludje iz hiš gredo, * Od vseh strani se svetjo luč’ . . . 50. O dete cartano, * Milo objokano, * Kolko terpiš: * Ker v merzli štalici . . . (Redeskini 18, Stanič Perst. 69; gotovo pa je starejša). 51. Odprite se ušesa, * Spreglejte oči: * Ki je odprl nebesa, * Se danes rodi . . . 52. Oh (Ah) grozen strah me je popadel! * Rec hitro, kaj nam je storit’! * Pomen to serd alj božjo gnado . . . 53. O jaslice ljube, * Kako ste lepe: * Pri vas je veselje * K vam bije serce . . . (Andr. Praprotnik, Pesmi 108). 54. O kaj je tebi, bratec moj, * De ne moreš zaspat nicoj, * De nam ne daš pokoja . . . 55. Oh kaj je to? pastirci, le poglejte, * Od te svetlobe vi mi povejte . . . 56. O kristjani preljubljeni * Glejte, kaj se gnes godi: * K malem mesti v Betlehemi * Vse hiti tje k vpisanji . . . 57. Okrog in okrog že zvon doni, * Povsod ta novica slovi: * De tam v štalci. . . 58. O moja Marija, * Žalosten glas jest teb povejm: * Zapoved od cesarja * Je peršla vsem ludiem . . . 5g. O moj Jezus, dobri Jezus! * Ah gde si, pokaži se: * Ter gde si, ah gde si, * Dika moja . . . 60. Otroci, veselje * Necoj se glasi: * Se spolnijo želje . . . 61. Pastirci, al slište? * Spanje zapus'ite . . . (Redeskini 16). 62. Pastirci na polji * Sprebudite se, * Vam se oznanuje * Velko veselje . . . 63. Pastirci, vstanite, * Kaj spete nocoj? . . . (Dolinar GP. 38). 64. Pastirci, vstanite, * Veselite se nocoj, * Ovčice . . . 65. Poglejmo na nebu in dole napre (je daljno polje), * Znabiti vas keri za Betlehem ve: * Tam tista obliiba , . . 66. Poglejte, čuda se godi, * Kaj more le tu biti? * Nabešči den o pounoči . . . (Potočnik 30). 67. Poglejte, eno čudo se godi, * Glih zdej, k sem se zbudu, * Sem menu de gori, * En strah me sprehaja . . . 68. Poglejte, ledje, * Kir sonce gor gre * Glih o punoči * Ves svet se svetli . . . 69. Pokličem vas vse: * O veselte se: * Dočakali . . . 70. Po konci, narodi, * Iz sanj se zdramite . . . 71. Poslušajmo, leto noč * Iz nebes nam gre pomoč . . . 72. Prebudite se vse stvari, * Tam v štalici se dete rodi . . . 822 IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 73. Prelepo in milo nebo se žari, * Tak svetle ni bilo nikdar še noči . . . 74. Prišel je čiste device cvet * Odrešit svet, nebo odpret . . . 75. Prišla je lepa sveta noč, * Ki dala nam je vsim pomoč . . . 76. Prite sem vse stvari, * Glejte, kaj se godi: * K davnem obečanji * Jezus se nam rodi . . . 77. Rajske strune zadonite, * Odmevajte od nebes . . . (Jož. Levičnik, Drob¬ tinice XVIII. 291). 78. Sem vidov en čudo, * Kaj zgodlo se je * Nocoj, k’ sem se zbudov, * Po- vedov me je * En angel, me je klicou, * Je zavpov na glas . . . 79. Sliš’jo se lepe novice, * Velik čudež se godi: * Rojen je s čiste device . . . 80. Sprebudi se gori, * Verni kristjan, * Zaslišou boš skorej, * K na bod tok zaspan . . . 81. Sveti se. * Svetloba z nebes se razliva * Angel božji oznanuje . . . 82. Ta sveta nuč je vsam pomuč * Nam dana, o kristjani, * Z veselom očmo pet . . . 83. Ta svet večer smo dočakali zdej, * Jest vam pervošem ga skupej za na¬ prej, * De čakal več let . . . (Prim. št. 4790 in d.) 84. Ura je odbila še le polnoči, * Marija devica Jezusa rodi: * Kak hitro je stopil * Okol štalce en Šajn . . . 85. Ura je polnoči, * Ustajajte gor, ljudi, * Puste spanje na stran . . . 86. Učakali spet smo veseli ta dan (to noč), * Kir iz nebes je nam prišla pomoč, * Kje je blo to? . . . 87. Veseli se, srčice moje * Boš videlo vzveličanje svoje, (Da boš videlo vzve- ličanje tvoje, Nihcoj je zveličanje tvoje, Prišlo je zveličanje tvoje) * Le kar se ne mudi, * Le hitro sem pojdi . . . 88. Veselite se z nami, kristjani, * Dnešnjega svetega dne, * Sin božji . . . 89. Vi čujte pastirci, * Vam nekaj povem, * Vi bratci no strici, * Kaj nov’ga jest vem: * Zagvišno, resnično . . . 90. V prekrasni svetlobi se žari nebo, * Na hlevec se vtrinjajo zvezde svetlo . . . (J. Virk, Drobtinice XIV. 221). 91. Vse nas naj veseli * Ta dvanajsta viira, * Da nebeški angelci * Pojejo od mira: * Že nicoj . . . 92. Vse veselje in jokanje * Danes na sveti gore ostane: * Čudijo se vsi v nebesih. * De Marija porodit nese . . . 93. Ustante, fanti, hitro gori! * Kdo je, kdo je, kir nas zdej zbuja? * Ustante gor, na bote nori 1 . . . 94. Vstanite hitro gori, * Vi prelubeznivi bratci moji! * Poglejte, kaj se vnej godi ... 95. V tem svetem večeri * Se vse veseli: * Buh Sin, Jezus Kristus * Na svet se rodi . . . 96. Zapoj Bogu se čast in hvala, * Ki dones odperu je nebu, * Po katerim zemla je zdihvala ... (J. Hašnik, Drobtinice XX. 310). 97. Zori noč vesela, * Lepa kakor dan . . . (Dolinar G P. 44). 98. Zveličar preljubi * Je peršol na svet, * Prinesel je milost, * Veselje na svet . . . 99. Zveličar preljubi * Je prišel nocoj: * Raduj se o človek . . . (Praprotnik, Pesmi 1). 100. Zveseli se, žalostna zemlja, * Začudi se, sveto nebo . . . (Dolinar GP. 50). III. Pesmi za novo leto in obrezovanje Gospodovo. 1. Bog pozdravi vas, kristjani, * Kelkor koli vas je tii, * Vi ste v Betlehem pozvani * K smilenemu Jezusi . . . 2. Cujte, zvoleni kristjani, * Kaj vam mi želimo zdaj, * Naj bi skrbli zdaj kak lani * Vselaj le za božji raj . . . 3. Danes po vsih krajih zemlje * Nekaj novga se godi; * Sivi starček slovo jemlje ... (J. Virk, Drobtinice V. 233). 4. Dober večer, zvoljeni! * Zdaj čemo vam zapeti: * Vsi bote razsvetljeni * V tem svetem novem leti . . . IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 823 5. Dober večer, o kristjani! * Nocoj vam želimo spet * In vošimo vsakemu stani, * Veselo in brumno živet . . . 6. Dočakali smo novo leto, * O dajmo čast, hvalo Bogu; * Zapišmo v naše srce naprej . . . 7. En dober večer Bog vam daj! * Vi dobri liidje, čiite zdaj: Juter pa bo en veseli den * Bog novo leto da liiden . . . 8. En starček je zaspal, * Nikdar ne bo več vstal, * Z njim pa tolko ljudi . . . (J. Virk, Drobtinice XI. 288). g. Hitro prebtite se, lubi kristjani, * Novega leta den ide za nami, * Srečo no žegen van čemo želeti, * K novemi leti prav lepo zapeti . . . 10. Hvala Bogi na višini, * Mir na zemlji vsem ljudem! * Mija čeva vam zapeti, * Zjutraj bo veseli den . . . 11. Hvaljen bodi, Jezus ljubi, * Kakor hvaljen bit želiš! * Dober večer vsi ljudi, * Ki prebivate v ti hiš’ . . . 12. Je zopet novo leto, * Premisli, moj kristjan . . . (Dolinar GP. 66). 13. Kak hitro nam naš čas beži * In v dolgo večnost zgine . . . (Potočnik 37: »iz nemškiga«). 14. Liibleni kristjani, * Prebudite se! * Ne bote zaspani, * Kaj novega je! * To detece sveto . . - 15. (Mi) vsi verni kristijani, * Častimo Boga, * Tam na te terdi slami . . . 16. Moj drag kristjan, * Današnji dan * Je osem dni preteklo, * Da se j’ rodil . . . 17. Nicor se prebudi, o grešno srce * No vstani in detece malo poglej (No detece malo tam v jaslah poglej)! * Od jegvega rojstva dnes osmi je den . . . 18. Od stariga leta * Vzamimo slou, * Že se nam obeta * Spet eno novu, * Koku smo živeli ... 19. O kristjani preljubljeni, * Kaj zapojemo vam zdaj: * Tam pri mestu Be¬ tlehemu . . . 20. O kristjani spoštuvani, * Naj bo z vami Bog v tem hrami * No veselo novo leto! * Jezus je blo dete sveto . . . 21. Oh Hibi kristjani, * Slišajte en glas, * Ker je priša z lubezni * Doj z neba do nas: * Le Jezusi zročte zdaj svojo dušo . . . 22. Oh žalost prevelika device Marije, * Kir se ji v serce smili to ljubo detice . . . 23. Pesem svetiga Salavestra * Poslušajte vsi ludja, * K’ je ta zadni tega lejta * Vse vkep kliče k rajtengi . . . 24. Pohvalen bodi Jezus Kristus! * To je naš najprvi glas, * Vi pa rečte: Na vse veke * Bodi Jezus ti pri nas! . . . 25. Pohvaljeni bodi sam Jezus nocoj, * Le hitro na kviško in slavo mu poj,* Veselje in slava . . . 26. Poslušajte, vsi ludi, * Ka je kaj tud o nas noviga. * Ja kadu je? Je leta donašni dan . . . 27. Pred gospoda so postavli * Starši sina Jezusa, * Po postavi dar opravli . . . (Dolinar, GP. 79). 28. Predragi liibleni, pošteni ljudje, * Prelepa navada po sveti zdaj gre, * Da k novemi leti vam pridemo pet . . . 29. Preljubi kristjani, kaj novega je? * Tega vam čemo povedati vse: * Staro leto je odišlo od nas . . . 30. Res vse mini, * Tud čas beži. * In v dolgo večnost gre: * Necojšno noč o polnoči * Se ravn’ tako zgodi ... 31. To staro leto je * Zdaj minilo za vse, * Že tolko ljudi spi * V zemlji ma¬ terni . . . 32. Tovarš, k’je dolgo pri nas bil, * Veselje ’n žalost k’ je z nam’ delil, * V pretekli noči od nas beži . . . 33. Včakal smo novo leto, * Čast hvala bodi Bogu! * To staro je preteklo . . . 34. Verni, brumni kristjani, * Častite Boga, * Na leti terdi slamci * Položeniga. * Eden da volička . . . 35. Veseli dan prihaja k nam, * Bo novo leto imenovan: * Bog ga daj dočakat nam ... 36. Veselo novo leto * Prišlo je gnes k nam, * To devedeseto . . . 824 IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 37. Veselte se oča no liiblena mati * Od novega leta prinesemo glas. * Naš smileni Jezus nam . . . 38. Zadnokrat vam čem zapeti, * O lubleni farmani, * Zadnokrat še v totem v leti, * O lubleni v Kristusi . . . Žavost je pravilika Marie divice, * Kir se ji v srce smili . . . (gl. 22). IV. Pesmi o svetih treh kraljih. 1. Bote pozdravljeni, verni ludje, * Mi vam oznanimo pa veselje: * V Betlehem pošlite . . . 2. Čudo le to, * Kaj vidim to, * Ker na nebu stoji? * Ta zvezda to * Se svet’ lepo . . . 3. Da bi Bogu se dopadli, * Kaj imamo dans storit? * Hitro pojdmo s tremi krali . . . 4. Daleč z jutrove dežele * Zvezda se jim prikaže, * Modrim trem en trošt vesel . . . 5. Dobro daj vam Bog, kristjani, * Slište naš veseli glas! * Prišli bodo trije krali . . . 6. Dragi zvoleni kristjani, * Mi nicoj to tretjokrat * Se glasimo pa med vami... 7. En dober dan van Bog daj! * Krščanski ljudi, slište zdaj: * Jaz priša sem semkaj vam pet * Od kraljev treh . . . . 8. Jeno pesem želimo vsi skupej zapet’ * In svete tri kralje iz serca častit: * So dom zapustili, na rajžo (po svetu) so šli . . . 9. Hvalte v srci, o kristjani, * Svete modre krale tri, * Gnes so oni v štalco prišli ... ^ 10. Iz daljne jutrove dežele * Ena zvezda prisveti * In je vsem na znanje dala .. . n. Jezus je priša z nebeške višine, * Da bi odreša ves zvoleni svet * No za otroke . . . 12. Kak vam prvokrat smo rekli, * Gda vam rojstvo peli smo, * Tak pastirci so pritekli * V betlehemsko štalico . . . 13. Kir je Jezus rojen biu tam v Betliemi, * Je na zbizda gorej šla v doželi jutrovej. * Ka-je leto pominilo? * Da bi prišli, modlili človeka Boga . . . 14. Kerstjani, vete, * Malo dete * K sreči nam je rojeno; * Zdaj z menoj od njega zapete . . . 15. Najtoprvo smo začeli * Z Bogom, malim Jezusom, * Ino drugo pa z Ma¬ rij oj, * Tretjič svetim Jožefom . . . 16. Na jutro prisvetila * Je danes vere luč, * Nevernim razjasnila . . . 17. Na sveti večer je ven prišla * Ena (svetla) zvezda je videt’ bla. * Od te zvezde je že Daniel profet . . . 18. Neskončno se zvezda na nebu svetli, * Ker judovski k(alj se na svet že rodi. * Na jutrajnem kraji so modri možje . . . 19. Oh lubi vi kristjani, * Nam ne zamerte vi . . . 20. O zvoleni dragi kristjani, * Ki v cerkvo gnes prišli ste sem, * Veseli glas vam se oznani . . . 21. Visoko svet praznik se danes časti: * Tih svetih treh kralov, k’ od daleč so šli * Iskati Mesija . . . 22. V jutrovi deželi vstane * Svetla zvezda na nebu, * Svetim možem srce vname . . . 23. Vstante, čujte vsi veseli, * Glejte, zvezda se svetli, * Na Judovskem tam v Betlehemu * Novi kralj se nam rodi. * Modri . . . 24. V teh jutranjih deželah je peršla gore * Ena nova zvezda te lepe svetlobe . .. 25. Zagledal’ so zvezdo ti kralji terje * V jutrovi deželi vnovič svetle: * Na poti te rajže pergodilo se je . . . 26. Zbudi se, Jeruzalem, * Danes ’z spanja svojiga . . .''(Dolinar GP. 70). V. Pesmi za svečnico. 1. Bote pozdravleni, lubi kristjani! * Me (Mi) od Marije smo prnesle(-i) glas: * Luč zveličanja (Izraela) se sveti med vami, * Priša je . . . 2. Bote pozdravljeni, lubi kristjani,* Smileni Jezus vam mir podeli! * V božjem ... 3. Bote pozdravljeni, ljubi kristijani, * V srce vas pesem naj razveseli . . . IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 825 4 . Bote pozdravljeni, verni ljudje, * Ter si odprite zdaj svoj srce! * Le radi . . . 5. Čast Marije oznanuje * Se po sveti vernim vsem, * Nje ponižnost po- vikšuje . . . 6. Čujte, kristijani, vesehga srca, * Kak vas Marija za lubo ima; * Boga za¬ hvalite, ki srečo vam da, * Da je rodila gospoda Boga . . . 7. Čujte, kristjani, veselga srca, * Kak vas Marija za lubo ima: * S fare to- mašovske sem nas poslala je, * Ona pa v tempel . . . 8. Da bi vsi ogradi ino vsi vrti * Celega sveta odprti bili, * Bi veselili nas samo do smrti . . . 9. En dober den Bog vam daj, * Vsi stari ino mladi: * Mi vam mo zapeli kaj .. . 10. En dober den, kristjani vi! * Če čete nas poslušati, * Prinesemo vam lepi g’ as n. Hvalen bodi Jezus Kristus! * Dobr jutr Bog vam daj! * Al prijatli dovolite . ,. 12. Hvaljen bodi Jezus ti * In tvoje sveto ime! * To pesem hočmo peti mi * Na čast Mariji . . . 13. Jezus Kristus naj bo hvalen * Zdaj ino na večni čas! * Tak vsem vekim ino malim * Pozdravljenje gre od nas . . . 14. Kak jutrna zarja veselo blišči, * Nam dneva prihod oznanuje; * Še lepše pa sunce za njo prihiti ... 15. Kak lepo veselo se sveti danica, * Gda jutrna zarja priplava do nas! * Se lepše se sveti Marija devica . . . 16. Kdor mater Marijo prav lepo časti, * Skoz celo življenje prav srečno živi: * Njem svečnska mati prisvetila bo . . . 17. Keri ste v tej hiši zbrani, * Odprite svojo srce: * Naj zdaj vsakemi kristjani.. . 18. Lepo spomladi nam rožce cvetejo * Ino okinčajo ograde vse, * Spomnijo nas na devico Marijo ... 19. Liibe matere, jaz pojem * Od Marije svečnske, * Zeljo nosim v srci svojem . . . 20. Marija, prečista devica * No svečenska ljuba gospa, * Si mati no si po¬ rodnica * Zveličarja celga sveta . . . 3i. Milo nam jutrna zarja zasije * Ino prelepo okinča nebo, * Hitro za zorjoj pa solnce nam sije . . . 22. Mi Marijo počastimo, * Svečnce se veselimo: * Te bo ona šla * Ofrat Jezusa . . . 23. Mi Marijo počastimo * V sojoj hiši in povsod: *V duho se za njoj podamo, * Marija gre na dalno pot . . . 24. Mi od svečnske device * Lepi glas prinesemo * No od neba pomočnice * Pesem vam zapojemo . . . 25. Mi smo vam prišli veseli popevat, * Ker se nam bliža lep svečnski den, * Čemo Marijino pot razodevat . . . 26. Naj se vse v nebi, na zemlji raduje, * Svečenski praznik se naj počasti, * Kadar kdo pesem Marijino poje, * V srce . . . 27. Nebeška kralica, * Kaj dones‘storiš? * Si čista divica, * Se k grešnikam družiš; * Rojena si bla . . . 28. O kristjani preljubljeni, * Kelko koli vas je to: * Če k Mariji v nebo smeli, * K vam se približujemo . . . 29. O kristjani prelubleni, * Mi prinesli smo en glas: * V tem Marijinem imeni .. . 30. O kristjani spoštovani, * V srce vas pozdravimo * Zdaj v Marijinem imeni, * K vam pa se približamo . . . 31. O roža razcveteča (ti cveteča), * Marija svečenska; * Kak svetla luč goreča * Si svet razsvetila . . . 32. O srečna je hiša no njeni ludje, * Pri kerih Marija počivati če: * Le ona bi rada zmir bila pri nas . . . 33. O verni kristijani, poslušajte vsi, * Naš glas vam oznani vesele reči, * Kak cerkev krščanska Marijo časti . . . 34. Poglej, kristjan, tam gori je * Devica lepa, čista, * Ki angelj ji oznanil je . .. 35. Pohvalen Jezus bodi, * To je naš pervi glas, * Naj njega vsi narodi . . . 36. Pohvalen bodi Jezus Kristus, * To je naš ti pervi glas: * O Marija mati božja, * Prosi sploh . . . 37. Po rojstvi je bla dvica Marija, * V štalci je prebivala * Dozdaj tam štier- deseti dan, * Kakor gre otročnicam . . . 52* U' i. Is' 2 - L- 3- Is 4- ^5- ^6. ts 7- t-8. t'- XI ' ^ I2 ’ IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. Pozdravleni bote, prelubi kristjani, * Nas svečnska mati je poslala k vam, * Nam jeni pot v tempel se s pesmoj naznani . . . Praznujmo dones ta dan, * K je svečenca imenuvan, * Kir je Marija Jezusa lepu * U templu ofrala Bogu . . . Prelepo se sveti danica * In sunce priplava za njoj, * Pa svečnska luba divica * Še lepša je svojoj liičjoj . . . Preliiba mati svečnska, * Rodila si nam Jezusa; * Uso liidstvo zdaj se veseli * No večnega Boga časti . . Pridi, sveti Duh, o stvarnik ti k nam, * Da b’ tebe častili današni dan, * Devica Marija leto luč . . . Srečen den smo doživeli, * Čujte, kaj mo vam zapeli: * Lelja zasvetli, * V nebi se časti, * Ki Marija se veli . . . Srečna je hiša no jeni ljudje, * Pri kerih Marija prebivati sme: * Saj ona bi rada zmir bila pri nas, * Poslušajte svečnske pesmice glas . . . Svečenska Marija, mati, * Tebi čemo hvalo dati! * Tota pesem naj pove, * Kak velka čast joj gre . . . Svetla luč na nebi sveti, * Zlato sunce se veli; * Pri nebeškemi očeti . . . Štirdeset’ dan od poroda * Čista Mati v tempel gre . . . (Potočnik 45). Tam v nebeškem paradiži * Lepa lelja razcveti, * Zdaj od nje tii vašoj (v totoj) hiši * Hočemo zapeti mi . . . Veseli praznik spet obhajamo, * Spomina vredno svečenco, * Od ktere rad bi dans zapeli vam, * Al revež skoraj da začet ne znam . . . Ves svet se naj razveseli, * Ker nam zveličar se rodi: * Štir tavžent let preteklo je, * Ko jega kliče vse . . . V Marijinem vrtu dost rožic cveti, * Tud ona nam rada nje v srce vsadi, * Nam ona je mati, kraljica nebes, * Zato pa poslušajte pesmico gnes . . . V nebeškem veselji * Nam roža cveti, * Podobna čisti lilji, * Marija se veli . . . V nebi nam lelja nedolžna cveti, * Vsaki pobožen kristijan jo časti: * Mati Marija, kraljica neba, * Dnes nam veselo vsem roko poda . . . Vsi ogradi zemlje se odprite zdaj, * Ki mate cvetlic nad miljon, * Od rože Marije vsi zlo ste nazaj, * Ki šla je pred Jezusov tron . . . Zagvišno se imenuje * Svečnica ta današni dan, * Kir Marija ofruje . . . Za svečenski praznik pripravte se vsi, * Marija že Jezusa v rokah drži: * Otroka bo nesla ta v templn za dar, * Pokleknila lepo pred sveti oltar . . . Zato se praznuje * Svečnica imenuje, * Kir je Marija v tempelnu * Jezusa ofrala (prim. št. 55). VI. Pesmi postne in o Jezusovem trpljenju. Bandero kralja, glej, blišči . . . (,Vexilla regis prodeunt-). Daj mi, Jezus, da žalujem * Smert, terpljenje objokujem . . . (Potočnik 51: »iz nemškiga«). Lej, o grešnik, grehi tvoji * Prav premisli kaj store . . . (Potočnik 53). Grešnik k svetemu križu stppi, * Poglej, kaj Jezus za nas terpi, * V tvojem serci . . . Izveličar, daj zapeti, * Kaj si mogel ti terpeti, * Izveličat celi svet . . . (na¬ tisnjena v zbirki Cvekovi 20, iz nemške: »Lass mich deine Leiden singen*). Jezus nam da kruh nebeški, * Nam zveličat rod človeški, * Bod češeno . . . Kaj sim jest, duša, terpel * Za te za ene martre, * Vendar, o duša, ti me ne ljubiš . . . Kaj z eno žel(j)o človek maš, * Na temu svejtu živejti, * Te posvetne lušte uživat . . . Kristijanje, postni čas * Se nam oznanuje . . . (Potočnik 47). Kristijani, spregledujte * Ta kervavi križov pot. * Vašeh serceh premiš¬ ljujte, ka je terpov naš Gospod . . . (Misionske Peisme inu Molitve 22). »Ljubezniva mati moja, * Ljubezen čez ljubezen, * Ne more biti mogoče to, * Da bi te razžalil . . . Meni se zdi, da vidim mesto, * Mšsto Jeruzalem, * Vidim ljudstvo tam nezvesto * Jezusa peljati sem . . . (prim. Orožen, Spisi 58). IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 827 13. Mi tua prav premislimo * Na to pesem žalostno * Od Jezusa ino Marije . . . 14. Naj moj jezik milo poje, * Jezus moj, od martre tvoje . . . (Dolinar GP. 132, prim. 5). 15. Najte mi vahtarja, * Da pojdam k Jejžiiši, * Bom prosou ga, * Da mi bo odpustiu . . . 16. Na oljski gori klečejoč, * Zdihava Jezus molejoč,. * Trepeče v smrtni ža¬ losti, * Za nas krvavi pot poti ... * Češena rož kralica si . . . (prim. podobno Walter, Sveti rožni venec 315). 17. O človik, kak živiš, * V grehih tak terdno spiš, * Ne zmisliš na tvojo bogo dušo . . . 18. Odpri se, keršansko serce, * Pouzigni toje želje, * Spomni na Jezusovo ljubezen . . . 19. O gajžle nemile, * Ki silno hudo. * Tepete Gospoda, * Dobroto samo . . . 20. Oh grešnik, grehi tvoji, * O kaj stre, premisli prov, * De Jezus na vol- ski gori . , . 21. Ah joh, kaj čem jaz dones striti, * Jezusa ne vidim več, * Se je mogu tukaj skriti . . . (Repež, RDB. 14). 22. Oh kako te vidim, Jezus mili, * Kdo te zvezal je tako po sili? * Ah, moj g reh 23. Oh lesem vse stvari, * Glejte, kaj se godi: * Te, kter nas vse živi, * Grozne martre terpi . . . (Redeskini 122). 24. O moj grešnik, prosim te, * Dans Marijo ti poglej, * Kako od sina slovo jemlje . . . 25. O moj Ježoš prelubleni, * Kak je tvoj kriš k špoti bia, * Na keren si ves svet grešni * Od pekla oslobodia . . . 26. O moj rumar, tukaj bodi, * O nikar ne hodi naprej, * No se z mano milo jokaj . . . 27. Oh, o grejšna duša, sliši, * Po gasah nu plačah išči, * Teči berž donašni dan . .. Oh pridite stvari, * Glejte, kaj se godi . . . (gl. 23). 28. O sveti križ, zastava zmage, * Častijo vse te duše blage, * Na njem od¬ rešenik . . . 29. Oh terplejne premišlujmo * Suojga izveličarja, * Smert in martro obža¬ lujmo . . . 30. Ovbe, presvetla Marija! * Devica Jezusa spočela, * V obiskovanju . . . (Kastelec, Brat. bukv. sv. Roženkranca 31—33). 31. O vi vsi, k’ greste po poti, * Jezus s križa govori . . . (Potočnik 56). 32. O vsi dones berž tecimo, * Od Jezusa slavu vzemimo; * Jezus je zdej slavu vzeu . . . 33. Oh žavostno pejsem zapejt, * Jezus, pomagaj mi začet, * Odi tvojga ter- plinje, oh Jezus, daj * Spremišlovati za neprej . . . /. 34. Premisli, o človek grešni, * Kaj je terpo sam Bog večni, * Za me no za te .. . 35. Peršel je žalostni čas, * Kir pojde Jezus od nas, * Od Marije (z) Bethanije * Slovo jemat . . . 36. Pozdravlen bodi sveti križ, * Na kerem, Jezus, ti visiš! * Presladko je toto ' " A drevo . . . 37. Semkaj, o grejšniki, * K vašemi Jezusi * Perstopite. * Kulku grenkih težav . , . Sem prite vse stvari, * Glejte, kaj se godi, * Tak, ker vas vse živi . . . (gl. 23 )- .... 38. Sem, sem, o grešnik, pridi, * Poglej zveličarja * Na strašnem lesu križa (Nesmileno na križi) * Za nas razpetega . . . 39. Svet roženkranc veseli, * Rešenje smo prijeli . . . Svet roženkranc terplenja, * Naj vsak grešiti jenja . . . Svet roženkranc čestiti, * Nam daj v nebesa priti . . . (Potočnik 130). 40. Tebe prosim, človek mili, * Danes Marijo poglej, * De od sina slovo jemlje . . . 41. V sercu želuj vsaki človek, * Zemle nu nebu polek, * Tiče v lufti, ribce v murji . . . 42. V verti tam na oljski gori * Izveličar naš kleči, * Bleda luna milo sveti . . . (natisnjeno v Kosarjevi Neb. hrani I. 238, toda ni od Kosarja.) 828 IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 43. Žalosten cajt (čas) prihaja, * Premisli, človek, zdaj, * Jezus (on) se k mar- v tri prodaja . . . Žavostin je te čas, kir gre Jejžuš od nas, * Od Marije z Betanije ... (gl. 35). Z- 44. Želiš, ljubi kristjan, * Bogu dopasti, * Premisli vsaki dan * Jezusu k časti . . . v (Repež, Rom. drugu bi. 26). 45. Že prišo je ti postni čas, * Poslušaj grešnik toti glas, * Hitro se spokori spet . . . VII. Pesmi velikonočne. L - 1. Aleluja, aleluja, aleluja! * Vesel raduj kristjan se ti, * Ker rešeni zdaj smo vsi mi . . . U 2. Aleluje! * Hvali Jezusa, karčuje: * Za nas je smart prestau, * Da bi nam . . . / 3. Dones se vsi veselite * S svojem lubem Jezusam, * Nu sercam ga častite . . . I, 4 . Jezus častit od smerti vstav, Al.! * Premagov smert, nebo odpru, Al.! * Jezus čisto ... 5. Jezus je dones vstal, alleluja, * Kdo se b’ zdaj smerti bal, alleluja, * Peklu je moč . . . /jL- 6. Jezus je od smerti vstal, * Od svoje bridke martre, * Zato se veselimo * Ino Boga hvalimo . . . (po nemški; Christus ist erstanden * Von seinen Martern allen, * Des sollen wir alle froh!ich sein, * Christus will unser Troster sein . . .; ljublj. očitna izpoved; Ta celi Catehismus 1584 [»Ena stara velikanočna PeiBen«], Elze, Die prot. Gesangbucher 33 ; Branja inu ev. 1777, 321). /Jelus je od fmerti uftau * Od foie britke martre. * Da bi ne biu od fmerti uftau, * Vas voglien zuet bi conez vzau . . . (Sommaripa; gl. 6). (7. Jezus je od smert ustav, aleluja! * Kdo be se več hudga ba(u), alel.! * Premagov je pekov, alel., * Odparte so nebesa, alel.! . . . i-S. Jezus je se vstal, * Se vstal od smerti, * Učencom je pokazal * Rane na životu . . . ^ g. Jezus je ustal od smerti, * Od svoje britke martre: * Smert, hudiča je premagal, * Nebeške vrata odperl, * Skoz križ . . . L■ 10. Jezus je ustal od smerti, * Razveseli se kristjan . . . (Dolinar GP. 154). u n. Jezus nas je razveselil * Skoz njega gorvstajenje, * Smert, hudiča je pre- . / magav . . . . z 12. K česti Mariji zapojmo še: * Kraljica nebeška, veseli se! Alel.! . . . Kristuš je nas razveselil * Skuz nja gore vstajinie . . . (gl. n). j, 13. Kristus je od smerti vstal, * Nam se je veseliti; * Veseli se keršanstvo vse, * Aleluja, ale-aleluja! . . . Kristus vstov od smerti, * Od svoje bridče martre vse; * Tu se mamo veseliti (gl. 6). / 14. Kristus je z groba sam * Prišov donašni dan, * Rešil od pekla nas, Alel.!... (Dolinar NP. 74). Z- 15. Močno se potrese * In v grob se odpre . . . (Dolinar GP. I52). 16. Naš gospud Jejžuš, * Žavbini Kristuš, * On je častit od smerti gore vstov. . . u 17. Nega stvarce na tem sveti, * Tudi rožce najti ni; * Liibo sonce milo sveti. . . z 18. O človek, spouni se * Bodi serca vesel, * Dokler odrišinje * Usim je prišlo . .. Z 19. Odkar svet stoji, * Zemlje plan cveti, * Kar nebeška luč gori . . . (Jož. Virk, Drobtinice XVIII. 292). 20. Odvalen kamen groba je * In angel oznanuje : * Katerga želno išete, * Več . . . u 21. Oh kristjani semkaj pertecite, * Jezusa vsi počastite: * Za leto neizgruntano gnado * Dajmo njemu vso čast in hvalo . . . L 22. O srečen, o sveti * Je toti den gnešni, * Sem prite vse stvari, * Ludje mladi no stari . . . Pisanke gl. št. 6501 (pod črto). z 23. Poglejte, duše, grob odpert, * Več Jezus v njemo noter ni, * Premagana od nja je smert . . . (prim. nemško: ,Das Grab ist leer, der Held erwacht‘). ^ 24. Premisli vsak kristjan, alel., * Na ta veseli dan, alel., * Kaj je Jezus pre¬ stav, alel. . . . v v IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 829 Spremisli si moj kristjan * Na ta veliki dan . . . (gl. 24). 25. Sveta velika noč, * Veseli čas, * Daj našej veri muč, * Potroštej nas . . . z6. Ta dan je pouhen vesele * Ino trošta velkiga, * Kir Kristus vstani od smarti . . . 27. Veseli se, o kralica, * Mati nebeška, * Ti mati sina božjiga, * Aleluja . . . 28. Vesel spomin deržimo, * Vstajenje Jezusa, * Se serčno veselimo * Častit- ga praznika . . . 29. Zlo za rano * Je gor vstano * Jezus Kristus naš gospod, * Angel ženam je oznano . . . 30. Zjutra zguda z Majdaleno * Pertecimo vsi kup hvaležno; * Čir je Jeižuš pokopan . .. 31. Zveličar je gor vstano * Na tretji den gane rano, * Ker prišo je za me na svejt . . . 32. Zveličar je od smerti vstal, * Kak sam je prejd na znanje dal, * Ker kak nedužno jagnje je, * Za nas htel . . . 33. Zveličar je od smerti vstal, * Ker je za nas že smert prestal, * Aleluja . . . 34. Zveličar zmagal smerti je vezila, * Veselja zlato jutro se svetli, * Vir zmage širi se v dežel števila . . . 35. Zvoni milo so zapeli * Na leta veseli dan, * Velko noč so oznanil’ . . . 36. Žalostno vse je 'blo štirdeset dni, * Dnes pa se slednja stvar razveseli: * Velikonočnemu jagnjetu v čast * Trava in rožice začnejo rast . . . VIII. Pesmi za Kristusov nebohod. 1. Andahtlivi kristijani, * Kir se dons tu znajdemo * Per tim žegnanim altari ... 2. Današni dan povem jest vam, * O vbege srote, * Žiher želujte z mano iz sercam . . . 3. Jezus, kral use časti, * Zveličer useh ludi, * On je to smert premagau, * Hudič je pod nem scagau . . . 4. Jezuš, kir je od smerte vstou, * On kni hitro (v) nebese šou: * Oče še več storiti . . . 5. Jezus na donašni dan * Se je vzdignu zupet sam * Gori h očetu . . . 6. Kadar je Jezus od jogru * S tejga svejta v nebesa šu, * Lubeznivo z nimi govoriu . . . 7. Kdo bi na olski gori tam dnes stal, * Kam se je Jezus z učenci podal, * Milo on . . . 8. Praznik svet se dans obhaja, * Jezus gre v sveto nebo . . (Potočnik 86). 9. Srečna si ti, olska gora, * Ti zveličanja si pot, * Kaj naš zveličar gnes je štora . . . 10. Zastupil je v nebo Kristus * Aleluja, alel.! * Komu ime beše Jezuš . . . IX. Pesmi za binkošti. i x. Danas mi vsi sklenimo * U jemeni svetga Duha * Nu Jezusa lubimo * Prou iz celiga serca ... 2. Danes prosimo, kristjani, * Željno svvjiga Boga . . . (Dolinar GP. 168). 3. Kak milo nam ptički pojo * In lepo nam rožce cveto, * Tak tiidi naj pe¬ sem slavi: * Čast, hvalo svetemi Duhi! . . . 4. Nikodemus, kak svedoči * Gnešnji evangeli nam, * K Jezusi je priša v noči . . . 5. Oh čudo veliko zgodilo se je * V Jeruzalemu z apostelnami : * Pred so bli cagovi, boječi možje * V eni hiši zaprti, ker se Judov boje . . . 6. Oh Jezus je zapustil svet, * Častitlivo je bil v nebesa vzet . . . (Dolinar NP. 96). 7. Oh koko so srečni * Apostelni bli, * K jih svet Duh, Bog večni * Dones z gnadam . . . 8. O sveti Duh, o sveti Duh! * Daj nam ti milost tvojo, * V serce ljubezen tvojo, * Da bomo . . . v- v 830 IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. , , 9. Prid, sveti Duh, apostelnam dan, * Ki si bil danes vanje poslan . . . (Pc točnik 88). 10. Spet smo se podali, kristjan, * U ta cerkev z veselam ta dan, * De b tukaj... 11. Z enim glasom zdaj zaupijmo * In zaupno vsi zdihnimo . . . (Praprotnik, Pesmi 27). X. Pesmi o sveti Trojici. Z- 1. Le sem pridte in zavpite, * Iz serca vsi recite: * Češčen, hvalen bod Beg, * Oče . . . Z- 2. Neizrečena vsem jezikam, * Svete Trojice skriunust, * Čudna tudi vsem svetnikam . . . 4. 3. O vsi vkup zbrani * Verni kristjani, * Jest vam dones to novico dam: * Če ste v nadlugi . . . 1- Vzdigni se, jezik moj, * Z andohtjoj reci, * Čast, hvalo lepo poj * Sveti Trojici (gl. 4). L. 4. Vzdigni se, jezik moj * K božji desnici, * Hvalo in čast zapoj . . . (Dolinar GP. 171). XI. Pesmi v čast svetega Rešnjega telesa, za blagoslov in obhajilo. u 1. Angelci, vi stopite * Z nebeške višave, * Ponižnu z nam molite * Kruh mira . . . z- 2. Angeli, nabešči duhi, * Oh zapujte vi: * Jezuš je v tam bilam kruhi . . . u 3. Bratci, roke povzdignimo, * K nebu gor prošnje pošljimo ... (J. Levičnik, Drobtinice XVIII. 295). i, 4. Brumni, verni kristijani * In veseliga serca . . . (Dolinar GP. 211). ^5. Brumni, verni kristijani * Našo štimo vzdignimo * Kir smo tukaj vkupaj zbrani . . . L 6. Brumni, verni kristiani, * Pridite z veselam k nam, * Na kolene se po- dejte (prim. Dolinar GP. 211). t. 7. Brumni, verni kristjani, * Vsi ljudje no vse stvari . . . (Dolinar GP. 215). _ 8. Častimo te, * živi kruh angelski, * Ti pravi človek . . . Sveti, sveti, sveti * Sveti in presveti ... Ne zapusti nas nigdar [Nigdar nas ne zapusti] . . . (Po nemški: ,Wir beten an dich, vvahres Engelbrod’). u- 9. Češen, hvalen tavžentkrat, * Jezus ti nebeški kral, * U jaselca si se ponižau . . . z>io. Češen mi bodi kruh presvet, * Ki si prišel iz nebes, * Ti večni Bog. . . Z- n. Danes to strimo, * Zdihnimo prot Bogu * Inu počastimo * Svetu RT. . . 4^.12. Duša moja, poj veselje, * Spolnjene so tvoje želje . .. (Potočnik 24). u 13. Glasna usta vsi odprimo, * Prepevajmo čast Bogu, * Zahvalimo, počastimo . . . (Dolinar GP. 199). 4, 14. Glejte, čudo se godi * Na altarju tukaj zdej, * Vzdignimo naše oči . . . u 15. Glejte, glejte agnje božje, * Ktire vzeme griše vse, * To je tisti zveličar naš . .. 1^ 16. Gorej, gorej se zbudimo, * Vsi verni kristjani, * Pred nam je jagne božje . .. 17. Grešnek, poglej zveličarja, * Pod štavtjo kruha * Ja beliga . . . I, 18. Hvalimo inu molimo * Tu svetu rešnu telu, * Sveto rešno kri častimo . . . (Branja inu evavg. 1877, 330) l. 19. Hvalo večnimu zapeti, * Počastiti Jezusa, * Morjo serca nam goreti . . . ^ 20. Ja vsi ludi noj vse stvari * Sedej tosa pertecite, * Letu svetu RT. . . ,, 21. Jezik poj skrivnost častito, * Hvali Jezusa telo . . . (Potočnik 62: »Pange lingua«). u 22. Jezusa lubim, * Jezusa služim: * On je moj trošt in upanje . . . 23. Jezusa moliti hrepenim, * S sercam in z rokam’ povzdignjenim . . . (Dolinar GP. 198). u 24. Jezus je vreden vse časti, * Zato dajmo hvalo mi: * Ga spoznajmo, * Hvalo dajmo . . . 25. Kadar bomo mogli vmreti, * Jezus, ne zapusti nas, * Dej de b mogli mi prijeti . . . IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 831 26. Kak delč od tod * Je tvoja pot, * 0 Jezus že od mene . . . (zl. M. Stojan, Mnemosynon slavicum 27; prim. št. 69). 27. Kar je na sviti, * Vse ma častiti * Inoi hvaliti Boga . . . 28. Htu bi kna otou pouhen trošta peti, * H pomuči klicat božje stvari vse . . . 29. Kdur Jezusa telu preuzeme, * Ta živiga Boga dobi, * Nega obseč nebo .. . 30. Kdo umeti je v stani * Čudo, ktero se godi ? . . . (Potočnik 96). 31. Klečijoči ga molimo * V sakromenti Jezusa * S svetim pesmi počastimo . . . 32. Kristjan’, poglejmo mi, * Kdu tu predi nami stoji * U štauti kruha beliga. .. 33. Kristjan’, poglejmo mi, * Mašmk zdaj povzdigne * V štavti kruha beliga . . . 34. Kristjani se zbudite, * Kir se v grihib najdete, * Svoje žiulejne pobulšejte, * Grehou se spokorite . . . 35. Kristiani kupej zbrani, * Padimo pret to skriunust, * O modlimo . . . 36. Kristjani, veselimo * Se svojiga Boga . . . (Dolinar GP. 184). 37. Kristjani, zdaj poglejmo mi, * Na oltar se ozrimo vsi: * Nam Jezus. . . 38. Keršanske dušice, * Odprite oči, * Vzdignite ročice * Iz cele moči . . . 39. Le sem, le sem pridite, * Oj vsi verni kristijani, * Svoje oči povzdignite . . . 40. Luba duša moja, * Glej, kaj se godi: * Bog, lubezen tvoja, * K andoht nas budi . . . 41. Mašnik pervi (drugi, tretji, zadnji) žegen da * Čez . . . (Dolinar GP. 192, 193, 194, 196). 42. Mi kristjani smo skupaj zbrani * K našimu Kristušu Jezušu, * Smo prišli moliti no častiti . . . 43. Milostlivu svetu telo * Bo zdaj povzdignjenu, * Svetu telu no sveta kri . . . 44. Mi se nizko perklonimo * Jezusu v Rešnim teles, * S ponižnim sercam molimo . . . 45. Mi smo kristiani, * Skupej smo zbrani * K našimu Jezusu mi tukaj vsi . . . 46. Mi serce gor povzdignimo * Proti večnemu Bogu, * Častimo ino hvalimo . . . 47. Mi vsi verni kristiani * Našo štimo vzignimo, * Mi smo sadaj kupaj zbrani . .. 48. Mi zdaj doli pokleknimo * In Jezusa počastimo, * Tu svetu R. T. . . . 49. Moj človek, ti zdihuješ * Pruti večnimu Bogu, * Sem pridi, potroštan bodeš ... . 50. Moj zveličar, tebe vžiti, * Moja duša zdaj želipn . . . (Potočnik 23). 51. Naj vsi jeziki * K božjoj diki * Gnes tii kredi so: * Jezusi odrešeniki . . . 52. Na kolene padimo * In Jezusa častimo, * Presveto R. T., * Ki je vun po- stavleno . . . (Stanič, II. Perft. 4). 53. Na kolene padimo * No naše vuste odprimo, * Vse stvari povabimo . . . 54. Na kolene padimo, * Prosimo devico Marijo, * Tudi sveta Jožefa . . . 55. Na kolene padimo, * Rešnje t. hvalimo: * Pod tem kruham * Z našim duham . . . 56. Naš kral jen gospot, * Ker kraluje povsot, * Nej bo hvalen od nas * Zdej . . . 57. Naše serce povzdignimo * Pruti večnomi Bogu, * Častimo inoj hvalimo . . . 58. Nizko se perklonimo, * Častimo Jezusa, * Molimo no hvalimo . . . 59. Nizko se zdaj perklonimo, * Klečejoči počastimo * V podobi kruha belega . . . ^ r " U 60. O božji angeli, hitite * Se v naše petje pridružiti, * Ta dan je praznik . . . (Iz nemške: O Engel Gottes! eilt hernieder, Und menget euch in unsre Lieder . . .) 61. O brumni verni kristijani, * Andohtlivi kupei zbrani * Spoznajmo mi našiga Boga . . . 62. Ah da bi blo meni mogočno * To včiniti, kaj želim, * Da bi vse stvari podvuča . . . 63. O hvalimo noi častimo * Našiga zveličarja, * Nia mesu noi kri molimo . . . 64. O kristjani, pertecimo, * Padmo tukaj pred oltar, * O hvalimo in molimo . . . 65. O kam gospod, * Gre tvoja pot? * Kam stopne te peljajo . . . (BI. Potočnik, prim. št. 30). 66. O moj človek, sem priteči * In povzdigni svoje oči, * Čast Bogu in hvalo reci . . . (Dolinar GP. 250). 67. O premili zvonov glas, * V krasno hišo vabiš nas, * To je najsvetejši kraj . . . 68. O skrivnost se zdej godi, * Boh se sam nam perdroži, * Moli zdej ga vsaka stvar . . . 832 IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. i, 69. O sveti Duh, o sveti Duh, * Ti našo pamet resviti, * Kristjanam na tam sviti . . . 70. 0 tukej zdej vidimo * Mi našga Boga, * Z andohtjo častimo ga . . . 71. Plav nebo, * Vse svetlo, * Koljko zvezdic šteješ ti? * Ni jih znat . . . 72. Poglejte zdej na sveti kraj * Božje skrivnost velike, * Pred ja biv kreh . . . 73. Povzdigni se srce, * Pripravi duša se, Glej, kliče te Gospod .. . (Slomšek 107). 74. Praznika svetiga * Dans veselimo se . . . (Potočnik 94: ,Sacris solemniis'; prim. 80). 3. 75. Prepevej hvalo, moj kristjan, * In bodi v duhu zbran, * Oči oberni na altar . . . 76. Presvetega godu * Razveselimo se . . . (Dolinar GP. 176, prim. 78). 77. Pridi, človek, in se čudi * Vsim dobrotam Jezusa . . . (Dolinar, GP. 201). 78. Pridi molit, o kristjan, * Od ljubezni svete vžgan . . . (Potočnik 100; iz nemšk.). 79. Pridi semkaj, duša ti, * Glej v skrivnosti se nam godi: * Jezus pravi živi Boh . . . 80. Prid’te Jezusa moliti, * V sakramentu ga častiti, * Kterga je . . . 81. Pridite sam, kristiani vi, * Poglejte, kdua pred nami stoji: Tu je Jezos z . . . 82. Perpognimo se, kristjani, * Rešnje vidimo telo, * Združeni zapojmo zbrani . . . Razumeti, kdo je v stani * Čudo ktero se godi . . . (gl. 34I. 83. Semkaj pridte, o kristjani, * Od lubezni božje vžgani, * Pridte Jezusa častit . . . 84. Sion, hvali rešenika, * Svojga kralja . . . (Dolinar GP. 178: ,Lauda Sion salvatorem‘). 85. Slavo večnemu zapeti, * Počastiti Jezusa * Mora serce nam goreti . . . 86. So odperla se nebesa, * Glej, že kral nebeški gre; * Duša, vzdigni se . . . 87. Sveto rešno Jezusa telo, * V svetim sakramentu postavleno, * Hrana . . . Svoje serce povzdignimo * Proti večnemu . . . (gl. 61). 88. Toše pridte, kristijani vi, * Poglejte tu to pred nami stoji, * To je Jezus ž nja . . . Te častimo in molimo, * Našiga zveličarja . . . (gl. 67). 89. Velik je ta sakrament, * Našim dušam testament, * V podobi kruha skrit . . . go. Velik je ta sakrament, * Našim dušam testament, * Z njim živimo, * Ž njim vmerjemo . . . (Dolinar GP. 207). Verni brumni kristjani, * Pridite z veselim k nam . . . (gl. 6). 91. Verni kristjani pertecite, * Pokleknite pred oltar, * Božje jagne . . . 92. Verni kristjani, tukej smo zbrani * K našimu ljubim’ Jezusu mi . . . (Do¬ linar GP. 209). 93. Verni kristiani, torej pridete, * Hvalite, ktiri pred nami znajde se: * Te visuči . . . 94. Veselo moja duša poj * Od Rešnjega telesa: * Bodi češčeno, zahvaleno . . . 95. Vse stvari božje, sem se vkup zberite * Nu v sakramentu stvarnika častite . . . 96. Vse stvari naj mu pojejo, * Svetmu trojnemu Bogu . . . 97. Vse stvari pridite, * Jezusa častite, * Ta sveti zakrament * Vi prav spo¬ znajte . . . 98. Vsi ludi po cilam sviti, * Sedej to sem pridite, * Hvalete ino častite . . . 99. Vsi ljudi sem pridite, * Rešnje telo hvalite, * Ktero nam v zadnjej večerji .. . 100. Vsi ponižno počastimo * V sakramenta Jezusa, * Na kolenah . . . 101. Zdaj bomo videli * Boga resničnega * V štavti kruha beliga . . . 102. Zdaj mi tukaj vidmo * Pravga živga Boga, * Z andohtjo ga častimo . . . Zdaj pa poglejmo mi, * Kdo pred nami stoji * Pod štaut kruha . . . (gl. 36). Zdaj ponižno počastimo .. . (gl. 104) in Vse stvari naj mu pojejo .. . (gl. 100). 103. Zdaj se vsi mi obrnimo * Noj Jezusa počastimo, * Prosmo ga iz čistim sercam . . . 104. Zdaj vsi doli pokleknimo * In Jezusa počastimo: * Pod podobo kruha skrit je . . . 105. Zdavnej že serce zdihuje * Duh in truplo od slabost’ . . . (Dolinar GP. 203). 106. Z veselo štimo mi častimo Jezusa, * Kir u štauti kruha mamo ga, * Častit. . . 107. Z veselo štimo mi zapujmo * Le na čast Jezuso vsi, * V našeh sarceh . . . 108. Zvoni glasno se glasijo * Na vesel donašni dan, * Nas k molitvi gor budijo . . . IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 833 XII. Druge pesmi na čast Jezusu. 1. Češeno serce Jezusa, * Iz tebe izvira gnada vsa. * Trojica sveta se časti . . . (M. St (ojan), Drobtinice XI. 282). 2. Jezus najlepši moj, * Jezus najljubši moj, * Naj mi k tebi priti . . . 3. Jezus, moje poželenje, * Moj edini lublenik, * Ti si mojo uso žulenje . . . (Gutman po nemški A. Schlora, Drobtinice V. 228). 4. Kar se kol v nebeseh znajde. * Vse se veseli; * Peklenska moč se zgane.. . 5. Kdaj, o Jezus lubeznivi, * Te v resnici ljubil bom? * Kako dolgo še . . . 6. Kje je Jezus, moje želje, * Moje vse zaupanje? * Ž njim je peršlu vse . . . (Redeskini 35). 7. Le za Jezusam hodimo, * Dokler še na svet živimo, * Saj ni za nas ta svet, * Bomo mogli kmalo umret . . . 8. Na nebi no na zemlji, * Na vseh krajeh sveta, * Mi (v) sv. sakramenti . . . (M. Glaser, Zl. bukv. 282, Drobtinice 223). Ni lepšiga imena, * Ni slajšiga spomina: * Zagvišnu je narlepši . . . (gl. 9). 9. Nej lepšiga imena, * Nej slajšiga spomina: * Gvišnu je naržlahtnejši . . . 10. O Jezus lubleni, pomagaj ti nam * To pesem zapeti v čast tvojim imen’. . . n. O Jezus, o sladak spomin, * Veselje . . . (Potočnik 43: ,Jesu duicis mem.‘). 12. O Jezus, ves moj blagor ti. * Ljubezen sladka brez moči, * Serce po tebi . . . (preložil po Sv. Jederti H(icinger): SP. III. 58, Cvek 10 iz Zg. Danice). 13. Oj srečno in veselo je, * Veseli glas po sveti gre, * Nebese se odpirajo . . . 14. Oh ti moj Jezus, jaz padem pred te, * Z velikim zaupanjem kličem na te: * Ponižno prosim te . . . 15. Pohvaljeno, češčeno, * Bod srce Jezusa, * V začetku posvečeno . . . 16. Prečisto srce Jezusa, * Svetišče vse svetosti, * Očist me ... (J. U[rek ?, Ulaga?], Drobtinice XVIII. 293, iz latinščine). 17. Slava tebi, Jezus mili, * Rešenik, zveličar naš, * Kar so vekov . . . 18. Stutavžentkrat češčenu * Jezus tu svetu jime, * Srečni tisti, ki ga . . . 19. Veseli se zemla, nebo, * Zmeraj prepevaj prav lepo * Prelepo pesem ... (Slomšek 113). W 20. Vodi nas, ne pusti nas zmotiti, * Če se čednost z grehi v boj poda . . . 21. Vsi ponižno pokleknimo, * Z vernim sercom počastimo . . . (Potočnik 41). 22. Z ustmi, sercam * Prou z veselam * Čast Ježuši mi oznanimo, * Dajmo od nas veseli gvas . . . XIII. Pesmi v čast Mariji. (Išči tudi v I., II. in V. oddelku.) 1. Ako vi Marijo prav lubiste, * Duše izvolene, poslušajte, * Kaku je vsmilena . . . 2. Ave Marija, češena mi bod, * O divica bod češena, * Ti kraljica vseh nebes . . . 3. Afe Marija, ti si cir tah devic, * Ti si povhna gnade, sam Bug je s tebo, * Ano novo pošto . . . 4. Bod češena, o devica, * Sveta božja porodnica . . . (Dolinar GP. 260). 5. Bod Marija počešena, * Pravi angel k nji poslan . . . (Potočnik 109). 6. Bodi tavžentkrat češčena, * Oh Marija, rožen cvet! * Tebi enaka (gliha) ni nobena . . . (Branja inu ev. 1777. 328; Dolinar GP. 247). 7. Cvete cvetlica ena * In večno zeleni, * Enaka ni nobena, * Ni bla . . . (zl. Tomšič, iz Danice Cvek 40). 8. Cvetica zasajena * V večno zelenjad, * Ne cvete tak nobena, * Kar rodi . . . u 9. Češena bodi, o kraljica * Nebes in zemlje ti gospa . . . (gl. tudi št. 63). 10. Češena cvetlica, * Maria češena, * Glej v te se oziram, * Cvetlice prebiram . .. 11. Češena Marija črez stu tavžent barti * Tvoj zbisti služabnik jaz očem ostati, * Se tebe potšribat vse ure, vse dni . . . 12. Češena Marija ti, * Polna gnade in časti, * Gospod Bog s tabo prebiva . . . ia. Češena Marija, * O milosti povna, * Gospod je s taboj, * K je Jezus sin tvoj . . . 53 834 IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. U 14. Češena mati in kraljica, * Marija, vsmiljena gospa . . . (Potočnik 121). 15. Češena si Marija, * Gnad polna si ti, * Češena si Marija! * Angel govari. * Oh kok smo srečni mi, * Tvoji otroci vsi . . . u 16. Češena si Marija, * Kristjan veselo poj, * Vsa milosti si polna, * Gospod . . . 17. Češena si kraljica ti * Polna sladkosti, * Polna žlahtnosti * No usmiljenja . . . (Redeskinl 143). U 18. Češčena si roža Marija, * Z gnado božjo napolnjena, * Od Boga si zvolena . . . /. 19. Dajte hribi in doline, * Gojzdi, travniki, planine .. . (BI. Potočnik, SP. III. 11). 20. Dones kliče * Otročiče * Marija roženkranska, * De bi vstali . . . 21. Danes, Marija, tebi v čast * Hočmo zapet, * To tebe pros’mo, * Da bi mogli začet’ . . . L. 22. Dans je odperlo se sveto nebo, * Vse po nebesih veselo je blo, * Angeli . . . t- 23. Danes je veliku veselje * V nebesih, morem reč, * Kir Marija slavu jemle . . . U 24. Dones se vse začudi, * Zemla inu nebu, * Angelci nebeški tudi . . . 25. Dons se veselimo, kristjan’, * Marijniga rojstva, * Tud kerubine veseli . . . j, 26. Devica, bodi češena, * Ti kraljica vseh nebes ... (A. Praprotnik, Pesmi 44). > t—27. Ena zvezda na murju * Marija se sveti, * Ti si tista, kierej morje . . . 28. Ena zvezda prikazala * S temnih se oblakov je . . . (M. Frelih, SP. III. 84). 29. Jeno pesem mi vzdignimo * Mariji k česti jo zapojmo: * Si najlepejši, si najžlahtnejši . . . . 30. Eno pesem želimo usi skupej zapet, * Bog hoče Marijo u nebesa uzet . . . i 31. Glas iz serca poženimo, * Mater božjo postavit . . . (Potočnik 118). , 32. Iz nebes si ti češčena, * Angel to Marij oznan’, * Gnade polna . . . (Dolinar, GP. 138). 33. Jaz grešnik kak dugo sem na sveti, * Lepše dekliči sem vido ne . . . 34. Jaz očem zapeti, * Marijo častit, * Sim čem naprej vzeti * Za gnado prosit. . . 35. Jest vam, prelubi farmani, * Dones serce budim, * Skoz Marijo obvarvani . . . 36. Jezik moj, * Ti zapoj * Pesem še Mariji, ti: * Da te mat * Vednokrat . . . 4. 37. Kaj čemo častiti, * Kristjani, gnes mi? * Mariji zročiti * Se čemo mi vsi . . . 38. Kaj more danes tukaj bit * V središki fari novega? ... (nar. pesnik Iv. Črček z Obriža). 4. 39. Kaj s’ je Bog na svetu zvolil, * Saj si lepšiga ni mogel ... (Dolinar GP. 253). i u 40. Kako lepa si ti, o Marija! * Kako velika je tvoja čast: * Sam večni Bog se je v tebe zaljubil, * O ti Marija miljena . . . U 41. Kama se vzdigajo vse naše želje? * Kama obračajo naše oči? * Kama gre . . . (Slomšek 132; Drobt. III. 283). u 42. Karkoli rožic je polja, * Kar gora, vrt jih, gaj ima, * Počasi umrjejo . . . (Janez Valjavec, SP. III. 48). 4, 43- Kar leze ino gre, * Z menoj prepevaj le: * Češena si Marija! * Iz srca . . . (Slomšek no.) 4 44. Kar si je Bog na ta svet zvolil, * Saj pač goršega ni mogel, * Kako si le . . . (gl. 39; Dolinar GP. 253). 45. Ko leto se zbudi novo * In rožice se razcveta, * Ko pesmi ptičev . . . 46. Ko noč po morju plajšč razvije . . . (Janez Valjavec, SP. III. 44). U 47. Ko solnce čez goro priplava * In v zarji vse hribce zlati, * Budi se . . . 48. Ko v jasnem pasu primiglja, * Nam zvezdica daničica . . . (Praprotnik, Pesmi 43). 49. Ko zarja zjutraj se razgrinja, * Si moja misel . . . (Praprotnik, Pesmi 51). 50. K tebi, Marija, smilena mati, * Dnes pribežati srčno želim, * Tvojga imena god ... (J. Virk, Drobtinice XII., 311). 51. K teb’, Marija ljubeznjiva, * Zaupljivo perbežim . . . (Dolinar GP. 256). 52. Lepa, pohvalena, * Čista brez madeža, * Draga, ljublena * Nebeška gospa . . . 53. Lepo pesem od Marije začnimo, * Njenej prošnji se priporočimo: * Oj angelska kraljica ... 54* Le prite sem, ker kaj bol zna, * Mario počastiti; * Jaz pa druga nič . . . 55. Le vsi se dones veselimo, * Da j nam Marija dana bla, * Lepo to rožco počastimo . . . 56. Ljuba Jezusova mati, * Mi smo tukaj združeni . . . (Dolinar FP. 203). IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 835 57. Marija, bod češčena, * Ti mati posvečena * Si bla od vekomaj . . . 58. Marija devica, * Nebeška kraljica, * Velika je tvoja moč in pomoč! * Mi semkaj ... 59. Marija, devica devic, * Je v raju na božji desnic: * K Mariji so vzete . . . 60. Marija, glej zročimo * Ti serca v roke tvoje . . . 61. Marija, glej, cveteči maj * Pozdravlja te, kraljica, * V začetku mu ... 62. Marija, kralica arhangelska, * Visoka firštinja nebeška, * Sam Boh . . . 63. Marija, k tebi uboge reve, * Mi zapuščeni vpijemo . . . (spada k št. 9). 64. Marija lubezniva * Se dnes pridruži k nam, * Tvoj rožni venec vživa . . . 65. Marija, Marija, Marija, * O mati Marija preluba, * Presladka ti moja kralica .. . 66. Marija, Marija, * O ljubljena mat’, * Kaj hočem ti dete * Za šmarnice dat? ... (J. Virk, Drobtinice XIV. 234). 67. Marija, mi smo prišli sem * Spodobno te častiti, * O usmili se . . . 68. Marija, nebeška firštinja, * Bodi od nas lepo grisana: * Ti si od vsih . . . 69. Marija, nebeška višava, * Pozdravla moj jezik na glas, * Prepevaj se . . . 70. Marija, o sladko ime, * Je tvoje, mati in devica . . . (Potočnik 108). 71. Marija, o zgodnja danica, * Prisveti vseh . . . (Potočnik SP. III. 34). 72. Marija preblaga * Prečista in draga . . . (Potočnik, SP. III. 6). 73. Maria pomagej, * Maria pomagej . . . (Redeskini št. 45). 74. Manja, skoz življenje * Ti srečno vozit znaš, * Ti pelji skoz terplenja * Živlenja čolnič naš. * Ti kermi ga . . . 75. Marija, tebe ljubiti, * Marija, tebi služiti, * Ljubiti tebe je z veseljem, * Služiti tebi s troštom in željem’ . . . 76. Marija, tebi k časti * Dans hočem zapet, * Zato te jaz prosim . . . 77. Marija, ti si lepa * Pousoda zvolena, * Od vekoma ven zbrana . . . 78. Marija, v tebe upam, * O sladko tolažilo . . . (L. Jeran, SP. III. 31). 79. Marija, žlahna rožica * Iz gartelna nebeškiga, * Prelejpu svejti se . . . 80. Marijinih Svetkov veliko imamo, * Al gnešni nam bodi najbolje vesel, * V spočetju devico najbolje spoznamo . . . 81. Med rožcami celga sveta * Marija narlepši cvet ma, * V nedolžnosti . . . 82. Med zvezdami zvezdica sije, * Enake nima več nebo .. . (Praprotnik, Pesmi 38). 83. Miljonov angelov stoji * Pred Marijo * In miljeno pojo * Prekrasnemu . . . 84. Mi naše serce povzdignimo * Noj Mariji časti spevlajmo, * Tej devici . . . 85. Mi vsi kup vzignimo veselo štimo, * Mario hvalimo ino častimo . . . 86. Moj duh iz telesa * Z Marijo v nebesa . . . (Potočnik, SP. III. 14). 87. Najbolj blaga, * Mila, draga, * Si Marija . . . (Potočnik, SP. III. 9). 88. Naj odkrijem, mati mila, * Svojga srca ti čutila, * Naj zapojem . . . 89. Naše usta odprimo, * Mario častimo * Inu nejni prošni * Se perporočimo . . . 90. O devica, bod’ češena, * Ti kraljica vsih nebes . . . (Praprotnik, Pesmi 44). 91. O devica, pomočnica, * Bila si in boš nam ti . . . (Praprotnik, Pesmi 48). 92. O devica, zvezd kraljica, * O Marija, rajski cvet . . . (zložil H.(icinger); iz Danice Cvek 41). 93. O gartilc nebešči, * Marija, si ti, * Za ciu svit človešči ... 94. O grešnik žalostni, premisli ti zdej, * Ker ja šla Marija od nas, * Ozrij se . . . 95 - O grešnik, žalostno * Le sem priteči zdaj, * O le Jezus, Marija, * Ti meni pomaj. * Devici Mariji * Se v roke podaj . . . 96. Oh kak bi mogel jaz zapeti, * Mariji kinčal bi srce; * Zaklade vse . . . 97. O kralica nebeška, * Obramba zemelska, * Obraz tvoj oberni k nam . . . 98. O kristjan, * Hval Marijo vsaki dan, * Dokler to na svet živimo . . . 99. O kristjani, ne cagujte, * Če se vam slabu godi, * Le k Mariji se po¬ dajte . . . 100. O kristjani, ne cviblajte * Kir praviste, da ste srute, * Sem prite . . . 101. O kristjani, zdaj vam k troštu * Le ta eksempel povejm . . . 102. Oh lubi kristjan, * Donašni dan * Z veseljam bod obdan, * De s zdrav jen živ * Gnado dobil, * Marijo to častil ... > 103. O Marija, bistra struga, * Razpeljana vse povsod . . . u 104. O Marija, bod češena, * Polna milosti, dobrot . . . (Potočnik 122). : 105. O Marija, lepši cvet, * Ko je kdaj imel ga svet . . . (Potočnik 120). IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 836 U 106. L 107. U 108. h-i°9- U' 110. m. ^112. I - 113- ^-H 4 ' L-n 5 - z- 116. i ' 117. i^n8. i-ng. i- 120. Z 121. ^ 122. 123. /- 124. k 125. /- 126. 127. 128. i2g. / J- 130. 4 - 131. i- 132. L- J 33- i_ 134. A T 35- 136. «. l* 37. ^138. z>J39- 4—141. 6- 142. £-143- a- J 44- i-145. 146. <-147. L~ 148. U 149- O Marija, moja mati, * Ti kralica angelska, * Nič m treba . . . (Jan. Volčič, SP. III. 87). O Marija, naša ljuba mati. * Sprejmi milostno (v) serce. Verne vse . , . (L. Jeran; iz Danice Cek 37). O Marija, naša mati, * Čez valove od nevihte . . . (Jan. Volčič, SP. III. 471. O Marija, puna gnade, * Mati večne (božje) milosti, * Poglej, kako . . . (Steržinar 84 Mis. Pesmi in mol. 36, Slomšek III.). O Marija rožica, * Zvoljena in žlahtna vsa . . . (Dolinar GP. 251). O Marija, sliši zdihe moje * Ino ozri se name, dete tvoje, * Vidiš stisko . . . O Marija, srce zvesto * Proti nam v ljubezni vneto, * Polno božje . . . (P. Hicinger SP. III. 40). O Marija, tebe h časti * Mi očemo zapeti * Ti si najlepejši . . . O Marija, te častimo, * Oh bodi češena, * K tebi perbežimo, * Za gnado prosimo . . . O Marija te sladkusti, * V rejvah nas ne zapusti; Ves volen svet . . . Oh Marija, ti devica, * Bodi naša pomočnica, * Od Boga si zvolena . . . Oh Marija, ti kralica, * Zamle inoi tudi z nebes, * An trošt za vse . . . O Maria, ti rožica, * Prelepa ti cvetiš, * O ti prežua(h)tna lilia . . . O Maria, to živlenje, * Ti moj trošt, zavuipanje, * Vso veselje . . . O Marija usmiljena, * Sprosi ze nas Jezusa, * Uzami . . . O Maria, žalost toja * Kdo zamore prov izreč, * K serce . .. (Pohlin, MB. 86). Oh Marija, žlahtna rožica cvetiš, * Ti nas k sebi kličeš, za nas skerbiš . . . Oh Marije, žlahtna lilie, * Kako lepo ti cvatiš, * Ti nibise lepo ciraš . . . Oh Maria, žlahtna stvar, * Ti si Ježišou ovtar: * Pod tvojan . . . O moj človek, sem perteci * In povzdigni svoje oči. * Čast Bogu . . . (Do¬ linar, GP. 250). Oh moje uste se gorej odprite, * Z velkim viseliem Marii častite . . . Ah, o grešnik, prosim tebe, * Dones v Marijo poglej, * Kir od sina . . . O poglejte, lubi vi kristjani vsi, * Lepše rože ga po celem svetu ni, * Kakor je deviška mati Marija, * Ktera je vsa gnadliva . . . O pritecite. kristjani, * K materi te milosti, * Ker ste z rivami obdani . . . O sem pridite, vsi brumni Marije otroci, * Častite noj molite, kar mate pred očmi, * To vsmileno mater božjo * Nebis . . . O ti tjišeča roža * Med vsemi rožami, * Prečista mati božja . . . O ti prežlahtni stan, * Marija jimenvan, * Toje žlahtnosti . . . Otročič se veselijo * Rešitev svoje matere: * Še komaj zarja se . . . O upanje mi lepo, * Vse moje zaželenje . . . (Potočnik, SP. III. 3). Poglej, človek, z milosti * Marijo sedem žalosti, * Kak je vsa . . . Poglejte, duše, vrtec zlati, * NQtre Marijo rož’ce brati, * Prelepe (presilne) rožce rastejo, * Če bolj je gleda (Edna čez drugo) lepše sq . . . Pohena si lapote, * Madaža kni na tabi: * Ti si Marija * Med vsemi stvarmi . . . Pomagaj, Marija, * O prosi za me, * Pomagaj, Marija, * Da pridem do te . . . Ponižno vzdignimo veselo štimo, * Marijo hvalimo ino častimo, * Marijo devico, * Nebeško kraljico, * Je gnade polna in dobrotljiva . . . Ponižno zavzdignem * Zdej gori moj glas, * Kir slišim Marijo , . . Povzdignimo veselo štimo. * S petjem Marijo čestimo: * Ona za nas . . . Posliihnite zvolni liidi, * Kaj angel z nebes zapoje: * V ti pesmi . . . Prelepe svetle zvezdice * Na nebu tam gorijo, * In moje revno srčice . . . Prid sem, kater prou zna * Marijo počastiti: * Jast druiga na vem sam . . . Pridte sem, keršanski brati, * Zdaj nebeške rožce brati, * Lepi .. . Peršla je vesela pošta, * Prov vesele cajtenge: * Vsakimo človeko . . . Pertecite, o kristjani, * K’ ti veseli andohti, * Našimu Bogu . . . (Dolinar, FP. 205). Rad bi hotel častiti * Marijo po vrednosti, * Nje čast . . . (Redeskini 146). Rad k tebi, o Marija, * Zdaj semkaj hitim, * Per tebi . . . Sam ta na sveti je ziher vesev, * K>r se trošta vmreti, de b v grehih ne biv, * De b šu po smrti * Precej v sveti rej . . . \Y v- YY IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 837 151. Sem priteči, moj kristjan, * Kteri zna Marijo prav častiti; * Jaz pa drugo nič ne znam, * Ko le samo izgovoriti . . . 152. Slava Mariji, prečisti devici, * Slavo ji pojmo veseli mi vsi, * Slavo . . . 153. Spet kliče nas venčani maj, * K Mariji nas kliče svet raj, * Cvetlice . . . (J. Virk, Slov. več. I. n). 154. Srce moje * Naj Mariji slavo poje: * Slava mati te časti . . . 155. Svoje serce k Bogu povzdignimo, * S veselim sercem sprepevlajmo . . . 156. Sveto, sveto * Je, Marija, tvoje ime; * Najsvetejši hči očeta . . . Taužentkrat si ti češena, * O Maria rožen cvet, * Tvoje glihe ni no¬ bena . . . (glej 6). 157. Tebe, Marija, želim poslaviti, * Šopek cvetlični ... (A. Praprotnik, Pesmi 47). 158. Tebi, Marija, o mati premila, * Rad bi jaz pesmico novo zapel . . . 159. Te kličem, te vabim, * Kristian, na ta krej, * Ti kažem, oznanem . . . 160. Te lubit, Marija, * Jaz vedno želim, * Mi serce . . . 161. Ti edina, ti edina * O Marija, o Marija, * Za nevesto zvolena . . . (A. Pra¬ protnik, Pesmi 46). 162. Ti, o Marija, poglej moje želje, * Upanje jaz še do tebe imam, * Da boš . . . 163. Ti si mati te milosti, * Bodi češana kralica, * Ti si k trošti . . . ^ 164. Tisto gospo in devico jaz ljubim, * Ktere serceje ... (B. Potočnik, SP. III. 19). 105. Ti sveta božja porodnica, * Ti bode lepu češčana, * Ti žua(h)tna . . . 166. Upanje sem ... * Na novič bom začel ljubiti, * Z gorečnostjo . . . 167. Viijžgi v serci te žele, * K Marii vsak den prit * Inui tvoje veselje . . . (Redeskini 149). 168. Večniga gospod Boga * Moja duša povikšuje . .. (Potočnik no: Magnificat). 169. Veselo hočemo zapeti * Mariji devici k česti: * Oh žlahtna ... 170. Veselo pesem, jezik moj, * Mariji čast in hvalo poj, * Ki je brez . . . Ow/m 171. Veselo pesem, o devica, * Ti krono spletam kot cvetlica . . . 172. Veselo pesem mi vsi zapojmo, * Marijo hvalimo in častimo, * Marija . . . 173. Veselo štimo vzdignimo, * S ponižnim sercam spevlamo * Od Jezusa . . . 174. Veš, o Marija. * Moje veselje, * Veš . . . (Potočnik, SP. III. 8). 175. Uselej bodi od nas češena, * O Maria čista divica, * Ti si . . . 176. Vsem je dobro vidijoče * Od Marije čudežov, * Kako Bog . . . 177. Vse stvari tosa pridite. * Mario prou častite, * Leto mater . . . 178. Vse veselje, * Srčne želje: * Od Marije si zapet, * Najžlahtneje . . . 179. Vsi, kateri enkrat želiste, * Zvejstu opominam vas, * Nu vsi . . . 180. Vsi virni kristjani, * Hvalite Marijo, * Ti nebo oznanjo, * Ti nebo . . . 181. Vsi verni kristjani * Zdaj stopte naprej, * Marijo častite * Iz serca vsolej. * Tebe hvalimo, * Marija s sercem . . . (prim. Stanič, Perft. 88). 182. Vsi kup zbrani kristijani, * Z ajfrom ino z resnico, * S pravo andohtjo peržgani * Čestimo to divico . . . 183. Vzdigni, duša, hvalen glas * Previsoki pomočnici, * Zemlje in . . . 184. Za Bogom častimo * Marijo narprej, * Iz srca zdihnimo ... (Dolinar GP. 228). 185. Za Bogam najraji * Marijo častim, * Mariji čem pevati, * Dokler živim . . . 186. Zakličem Marijo in polno že je * Miru in veselja pri meni tu vse . . . (P. Hicinger, SP. III. 37). 187. Z andohti očmo zapeti * Devici Marii h časti, * Tej žlahtnej nebeškej 188. Zapojmo, častimo * Hčer, sveto nevesto . . . (Potočnik, SP. III. 12). 189. Zapojte, jeziki vse zemle, sladko, * Vsi boži svetniki in celo nebo . . . 190. Zdej mi premislimo * Le to pesem žalostno * od Jezusa inu Marije . . . 191. Zdrava budi, o Marija, * Zdrava čedna, zdrava tiha . . . 192. Zdrava, o Marija, * Kinč pravoga mira, * Preš tebe, dušica, * Od . . . I/193. Z nebes visokga trona, * O mati vse dobrote . . . (Potočnik, SP. III. 5). 194. Zvesel se zemla in nebo, * Z menoj prepevaj prov lepo, * Pojmo tud . . . (s 195. (Z) vasevo štimo zapujmo, * Marijo hvalimo, častimo, * Kir si . . . 196. Zvonovi (v) zvoniku veselo pojo : * Češena Marija ! donijo glasno, * Zdrava ... , /197. Žalostna je mati stala . . . (jStahat mater dojorosa 1 : Kastelec, Bukv sv. Rožkr. 45. Branja inu ev. 1777. 319. Dolinar GP. 299’; Dainko CP. 184, Potočnik m. 'rT Y V V r v v 838 IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. <^~ig 8 . Žari se, danica veselo priplava, * O Marija ti devica ... (J. Volčič, SP. III. 65). ^199. Žiher se veselite * Ter Boga hvalite * Za ta zaklad tukaj, * Vam dam .. . XIV. Pesmi v čast svetnikom in svetnicam. Adam in Eva. Človeka je Buh stvariu, * Odam mu je ime, * U ta paradiž postaju, * Da . . . Alojzij. , ■ v>w l*. Prelepa lilija cveti * Iz samga svetga raja, * In duh deviški... (Potočnik 143). , 2. Že prišlo gorko je poletje, * Razcvetlo se je žlahtno cvetje . . . Ana. L-' 1. Kak svetla zvezda palmova (?) * Na nebu že izhaja, * Elijeva . . . ^ 2. O stokrat bodi češena, * Sveta Ana zvolena, * Tebe je . . . 3. O sveta Ana gnadliva, * Prosi u nebesah Jezusa .. . (Ant. GrabiČ20. VII. 1848.) " 4. Prite, prite, velki, mali, * K toj materi svetoj Ani . . . 5. Sveta Ana zvolena, * Si za mater divica bla, * Mati . . . Andrej. , 1. Andrej presveti, * V nebo vzeti, * Od njega vam čem zapeti: * Je ribič bija . . . , 2. Zakaj smo se danes zbrali * Tukaj v leti cirkvi mali? * Kdo je . . . Angelj varih. fc" I. Angelj božji, ki me vodiš, * De se sam . . . (Potočnik 168). <■" 2. O moj sveti angel varih, * Pred močjo tih hujdičov, * Mojih . . . (Ster- žinar 94, Misionske p. 27). U 3. O sveti angel, kir v življenju * Meni si za varha dan * No k pomoči . . . Anion padovanski. (_ Dolga vrsta slavnih možev * Reda frančiškanskega, * Sveti Duh jih . . . Anton ptiščavnik. I > 1. Glej lep izgled od ednega svetnika, * Kak bila moč je njegova velika, * On . . . 2. Kerstjani, čete znati vi, * Kak dnešnji godovnjak živi, Poglejmo v’ Egipto ta, * Ga bomo vidili . . . (»Za pokojnega Tomaža Goloba« zložil Fr. Verbnjak). 3. Prite, prite od vseh strani, * Sem ste gnes povableni, * V cerkev . . . 4. Oh tiha puščava, * Ti žalosten kraj! * Pa v tebi zdržava * Se roža . . . Apolonija. 1. Danes se spomin obhaja * Svete Apolonije, * Ki bla je z jutrovega . . . /-• 2. Jena roža cveteča, * Je lepo dišeča, * Ktera se dones česti . . . Arkadij. Zoper kristjane res hudo se vname, * Krvavo morišče tam človek poglej . .. Barbara. 1. Častimo sveto Barbaro * No njeno sveto godovno, * Da strašno . . . 2. Čujte mene, * Vse poštene * In nedužne deklice, * No naj gene, * Tudi 3. Nezgriintana je božja moč, * Kera de nam prišla na pomoč, * V tej . . . 4. O ti sveta Barbara, žlahtna devica, * Na duši in telesi si nam pomočnica .. . (M. Glaser, Zl. bukv. 257). 5. S tim pravičnim smrt stori * Prav ’no sladko spanje, * Tak sam sv. Duh .. . 6. Stoji, stoji tam beli grad * Za lepo nizko medjo zad. * Prebiva v gradu . . . 7. Ti gnešni den čen jaz * Od svete Barbare zapeti, * Poslušajte . . . 8. Zdavnej, zdavnej smo želeli, * Ljuba sveta Barbara . . . (Dolinar FP. 10). \\ V V IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 839 Blaž. L i. Od svetnikov govorit, * Z nim se izveselit, * K so tako srečo . , . 2. Oh zvoleni kristjani, * Gnes ste pa sem pozvani, * Til, kde se Jezus . . . Cahej. Spremisli, verni kristjan, * Al hoč v nebese priti, * Morš Bogu služit . . . Ciril in Metod. Bodita nam brata zdrava, * Svet Ciril in svet Metod, * Vama . . . Filomena. Deklič lublena, Filomena, * Poglej na nas, čuj hvale glas, * Ti zmed . . . Fabjan in Boštjan. Današnji dan se naj spominjam, * Mučenca sta svetnika dva, * Je njuna. .. Filip. Mi smo prišli te častit, * Tebi se priporočit, * Ker pation . . . Filip in Jakop. Napočil je prijetni maj, * Veselo se razlega zdaj, * V spomlad’. . . Florjan. 1. Dans je res veseli dan, * Ki god obbaja svet Florjan. * Posnemaj . . . 2. Dobro jutro vam Bog daj, * Dobri ludje, slište kaj! * Mi smo prišli . . . 3. Hvalen bodi Jezus Kristus! * To je naš ti prvi glas. * Naj se zgodi . . . 4. Naj svetega Florjana * Mi le obhajamo, * Tak vernega kristjana . . . 5. Rožice cveto * Noj žlahtno diše, * Glih kak zbizde na nibi * Lepo . . . Rožice cveto, * Žlahtno diše, * Zvezde na nebu se svetijo (gl. 5). 6. Tebi k časti očmo zapejti, * O prelubi sveti Florjan, * Od tvoje . . . 7. Zdaj zgotovleno je delo, * Ki nam lepša božji hram . . . Frančišek šaleški. 1. Odprite se uste moje, * Hvalite gospod Boga, * Kir on iz ljubezni . . . 2. Sveti Frančišek šaleški in škof, * Sam Bog ti podaril presvet’ blagoslov. . . 3. Veseli den se služi vsem, * Oltar že kaže to: * Frančišek . , . Genovefa. O sveta Genovefa ti, * Prelepa si devica, * Kak mesto te Pariz . . . Helena. 1. Bod češčena, sveta Helena, * Danes iz use moči . . . (Dolinar FP. 103). 2. Svete Alene mi gut obhajamo * No za dari nebeške zahvalimo, * Skuze. .. Hilarij. O sveti Hilarij, * Cerkven učenik, * Kak sveti škof si ti, * Še tvoja . . . Jlonorat. Vsi škofi ino mašniki, * Ki v večnosti živijo, * Veliko so . . . Ignacij škof. Če si življenje svetnikov prebiram, * Gor se v nebesa za njimi oziram . . . Jakop. Sveti Jakop lubeznivi, * Sveti joger Kristušovi, * Svoje mreže . . . Janez krstnik. 1. Današnji dan * Je praznovan * Svetga Janeza Krstnika, * Vzemimo . . . /z. Današnji dan obhajamo * Svetega Janeza Krstnika, * Današnji . . . 3. Hvaljen bodi Jezus Kristus, * To je najsvetejši glas, * Od . . 4. Hvalmo očeta, ki v nebi živi, * On nam dobrote doj z neba deli . . . 5. Kaj (? Naj?) veseli glas oznani, * Vam, kristjani, še nocoj * Od Ivana . . . V 840 IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. J— 6. Kristus ljudem je hvalil sam * Današnega svetnika, * Tudi mi . . . l__ 7. Naj svetemi Ivani gor v sveto nebo * Pri sladkem Jezusi hvala bo! Mi . . . L, 8. Ni ga lepšega svetnika * Koker Janeza Krstnika: * Danes . . . p, 9. Odprite da se gnes viista * Na čast Bogi večnemi: * Onaj . . . ^ 10. O Jezus ti presveti, * Čast, hvala naj ti bo! * Kak je . . . n. Pojmo (v) puščavo, * Poglejmo seda, * Tam bomo mi našli * Ana . . . 12. Poslušajte veseli glas, * Sveti Ivan je že blizu nas * No njegovega . . . Pred folkam Kristus hvalu * Sam današniga svetnika, * Tudi . . . (gl. 61. z- 13. Tvoj dan se dons praznuje, * Svet Janez Krstnik, * Za tulkih gnad . . . L. 14. Z veseljem zdaj vsi * obrnmo oči * K oltarji, de se . . . Jcmez miloščinar. i^ Sveti Janez miloščinar * Mlad v zakon se podal; * Kratko . . . Janez Nepomučan. L- 1. Čast, hvala bod Bogu * In svetmu Janezu, * Ker nam ga je Boh zbrav . . . Častimo mi Boga * Jen svetga Janeza, * Ker ga je Bog nam dav ... 'gl. 1). ,/. 2. Častimo svetga Janeza * Patrona mi današnjiga . . . Častimo vsi Boga, * Ljubga, svetga Janeza, * Kdor njega prav časti... (gl. 1). Hvala bod gospod Bogu, * Ljubmu, svetmu Janezu, * Ker nam ga je Bog dav . . . (gl. 1). Molimo mi Boga, * Preljubga, svetga Janeza, * Kjer ga je sam Boh izbral. . . (gl D- 3. Johan, Johan * V martre boš dan! * Serdce ti v ječi gori * Od martre govori . . . 4. Poslušajte, ljudi, * Tak žene, kak muži, * Kraljica Jeanu * Kak se milo tuži, * Da je pogubila oca duhovnoga . . . u 5. Svet Joanez got gnešnji * Tam z Nepomuka, * Nam pravi vuk mešni .. . 6. Sveti Joanes Nepomucemus, * Povej, povej od spovedi kralične, * Postau bo on . . Sveti Johan, * Poglej na stran, * Serce ti vse gori, * Od mantre go¬ vori ... (gl. 3). Janez zla to ust. Sveti Janez in (!) Krizostom, * Škof, cerkveni učenik, * Zlate tvoje . . . Jedrt. <■—'To je pač gvišnu inu res, * Kdor se bo te ponižou, * Ta se bo troštou tih nebes ... Jernej. O človek, že ja dosti let, * Kar teb, nam oznanuja, * De človek pride . . . Jošt. 4_ Poslušaj, o kristjan, * Kaj pravi Jezoš sam: * Hto se bo tu ponižau . . . Jožef. i, 1. Dnes častimo mi na sveti * Jožefovo godovno, * Tud mi čemo . . . ^2. Gnes, Jožef presveti, * Naj gre ti vsa čast, * V nebesih, na sveti . . . 3. Dnes štajarska dežela * Se naj razveseli, * Popevaj prav vesela . . . 4. Lej svetga Jožefa, kristjan, * Spodob’ se ga častiti, * Marii ženin . . . (Po¬ točnik 138). j ,, 5- Jest vem dones vaše misli, * Aku ne glih vsaciga, * De želite . . . 6- Jožep, velik svetnik, * Naš zbisti pomočnik, * Mi donas pret(d) . . . 7- Kako se bom postopu * Povikšat leto veliko čast, * De bo . . . 1^- 8. O kristjani vkupej zbrani, * Prosim jest vas vse lepu, * De boste . . . U- 9- Od svetiga Jožefa vočmo zapet, * Negovo živlenje si k sercu vzet . . . \y 10. Oh sveti Jožef, dan današnji * Smo prišli tebe častit, * Le . . . £^11. O velki svetnik * No božji rednik, * Teb hvala naj bo * Vseh . . . 'y 12. Prav je, da mi tiste častimo, * Katere Bog za lubo ma, * Per testah . IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 841 13. Tebe, Jožef, cir svetnikov, * Hvali ves nebeški dvor . . . (Dolinar GP. 134). 14. Verno ljudstvo, semkaj pridi, * Tukaj se podoba vidi * Jezusoviga . . . 15. Veseli se, družbo svetnikov * In v svete nebesa poglej: * Miljone . . . Julijan. Lep izgled res daje nam * Svet mučenec Julijan, * V sveti zakon . . . Jurij. 1. Danes te mi počastimo, * Sveti Juri, naš patron, * Nu se k tebi . . . 2. Farmani no farmance, * Bote vsi veseli gnes: * Mi smo se . . . 3. Hvaljen bodi Jezus Ktistus! * Dober večer vam Bog daj! * Se iz spanja . . . 4. Moj človek, kir zdihuješ * Pruti večnimu Bogu, * Sem pridi . . . 5. Sveti Juri, lep mladeneč * Imenitnega rodu, * Je v . . . 6. Veseli vilaž, naj cveteti * Nam na polji rožice, * Naj nam . . . 7. Vse zeleno in ljubljeno * Zdaj po sveti vidit je, * Kmalu . . . Kancijan (Kocijan). Mi smo dones sem pertekli * K leti sveti andohti, * Tvoje . . . Kanut. Sveti Kanut kralj se je vojskoval * Le za Kristusovo vero * In je . Katarina. 1. Luba sveta Katarina, * Boh ja teb’ to gnado dav, * Zavil . . . 2. Vam želim povedat * Oh te perložnost’, * Od device Katarine . . . Lucija. 1. Fantiči noj dekliči, * Živite prav lepo; * Tud lepa Lucia dvica . . . 2. Gori stani, duša moja, * Od spanja ti zbudi se, * Zdaj, zdaj bodi . . . 3. Kristjani lubi, zvoleni, * Le molte vsi zdaj k Jezusi, * Ki v cerkev . . . 4. O moj Jezus, sin divice, * Stvarnik . . . (Dolinar FP. 16). 5. Oh na letem svejti * Vsak more terpejti, * Če če Ion prejeti . . . 6. O ti lepa bela lelja, * O vesela rožica, * O ti pres veta Lucija . . . '^ L - Lukež. Svet’ Luka je Jezusa vidu, * Ga j’ zmalov lepo, * Marijo tok6 . . . (več ni zapisano). Marija Magdalena. Sveta žena * Magdalena, * Roža raja večnega, * Da te moje * Serce poje . . . Makarij. Res je čuda nam velika, * To si premišljavati * Dans od tega že . . . Margareta kortonska. I/ 1. Cilj in konec človeka je, * Enkrat v nebo priti, * Zoper greh . . . 2. Kristjani, le bodmo veseli, * Zahvalmo no molmo Boga, * Da . . . 3. Margeta, mantrnica sveta, * Gnes te z veseljem svetimo, * Da si . . . 4. Sveta Marjeta je rojena, * V mestu Antjohi, * V sveti ver . . . 5. Vočite se, vse dekelce, * Od Krištošove neveste, * Svete Marjete . . . 6. Zvesto me poslušajte, * Kršanske duše vse, * V srce si zapisajte . . . Marko. 1. Kak lepo in žlahtno je ravno polje, * Vse njive so umno razdeljene že . . . 2. O sveti Marko 'vangelist, * Oh kak te zdaj častimo mi, * Saj tu . . . 3. Srečen je gvišnu leta, * Kateri mer z Bugom ima: * Sveti Marko . . . Srečen je tavžentkrat leta, * Kteri z Bugam mer jima . . . (gl, 3). j 4. O pomisli, grešnik vbogi, * Zdaj posledne štir reči . . . (Dolinar, Perst. 88). Maver. 4_ Lep izgled uči v resnici * Sveti Maver in opat, * Hlapec svojemu . . . 53 * 842 IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. Martin. i. En velik veselje, andohtlivi zbrani, * Kir danes obhaja se * En patron te fare . . . /, 2. Oh sveti Šimartin, * Ti škof noj spovednik, * Od žlahtniga . . . Mihael. ls- Ah ti firšt angeljski, o varuh naš, * Pomočnik kršanski za zadnji čas . . . Miklavž. 1 1" i. Človek stvarjen je za delo, * Da se trudi dan in noč, * To za njega . . . ' 2. Svetemu Miklavžu slava, * Ki prečuden je svetnik, * Njemu bodi . . . 3. Vermo, verni liidje, * Da se za nas trudi * Sveti Mikloš pri Bogi . . . Nježa. 1. Češena si ti devica, * Nedložnih pomočnica, * Keri se k tebi . . . 2. K Bogu se obernimo * Dones kristjani mi: * Sveto Nežo . . . 3. Mi se dones obernimo * Proti večnimo Bogu, * Od svete Neže . . . 4. O preluba sveta Neža * Ti >_bla veUa_ grešnica (h . , , ^-5. Pustite me nevesto, * Vi mladi Rimljani . . . (Potočnik 134). ^.6. Sveta Neža in devica, * Lep izgled nedolžnosti, * Res je zala . . . Pavla in Evstahija. js Sveta Pavla, vboga vdova, * Imenitnega rodu, * Njena hči Evstohija . . . Pavel apostelj. 1. O človek, imaš (moreš) lubit Boga, * Če očeš zveličen bit * Ne . . . 2. O sveti Pavel, si poprejšni Savel, * Sam Bog pozneje te preslavil . . . Pavel puščavnik. \S~ Decij jel morit je kristjane, * Kateri njemu zbežal ni, * In hudi . . . Peter. 1 „ 1. O zvoleni kristjani, * Recte z meno na glas: * Sveti Peter lubleni . . . 2. Pridi, ves keršanski rod, * Spreglej svetiga Petra dobrot: * On je oče vseh otrok [Pastir ta pervi je biu] . . . ^ 3. Sveti Peter kriči, * Se nemilo joče * In se Bogu tožuje, * Kak . . . Is 4. Veseli se, karšanska duše, * K nam je prešou an gnadlou mož . . . 5. Zveličar naš nas je prenovil, * Dvanajst apostolov izvolil * In . . . L —* Peter in Pavel. \s~ Pridi, vsa keršanska čeda, * Čast apostelnom zapoj . . . (Potočnik 147). Peter nolanski. \s Življenje svetnikov na zemlji * V te knjige zapisane so: * Na nebu . . . Polikarp. 1 Izmed lepih čednosti * Ta svetnik se dans časti: * Njem’ zapel bi . . . Rok. Is Sveti Rok, velik patron, * U tažaveh ta kličemo, * Obličen kak . . . Ropret in Anton. L— K a j gnes se veselega čuje, * Kaj mamo pa gnes za en dan ? * Zakaj se vsa .. . Sebastijan. /s V francoskoj zemlji Sebastijan * Je rojen v krivoj veri, * Je k vojski . . . Severin. ts* O presveti Severin, * Ga jaz pohvalit želim: * Veliko se kaj od njega . . . Simon slolpnik. t/ O sveti Simon, kak opat * Na stolpu ti stanuješ, * Saj res si bil . . IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 843 1. 2 . 3 - 4 - 5 - 6 . 7 - 8 . 9 - 10. 11. 12 . 13 - 14. v Ir I - 2. v 1. ,' 2. 3 - u L— V 1. ^ 2 ' Stefan. Brati, sestre Jezosovi, * Hitro odprite oči, * Sveta noč . . . Danes mi obhajamo * Praznik svetga Štefana. * Prvi . . . Kristjani, če glih ste zaspani * Le malo prebudte se zdaj * No čujte, kaj vam se oznani * Od rojstva zveličarja zdaj . . . Kristjani dragi, zvoleni, * Al znate, kaj se nam godi? * Tam v Betlehemi v štalici . . . Kristjani, le veselte se, * Dnes dvojni svetek za nas je: * Le slište . . . Kristjani, ne zamerte vi, * Če naša pesem vas midi: * Zdaj čiije se veseli glas, * Z nebes je priša dol do nas . . . Mi smo častili, o kristjan, * Veseli včeraj Jezusa . . . (Dolinar GP. 59). O kristjani, tak zapeti * Čemo mi vam toto noč: * Gnes je ljubi Štefan sveti, * Pridi Bog vam na pomoč . . . O kristjanske serca, stujte, * Tem vetram zaupajte, * Treskajne se . . . O svet Štefan, ti naš patron, * Za gnado te jest prosov bom, * Ti si . . . Pohvaljen bodi Jezus in Marija. * Popevati vam hočema zdaj mija * Od rojstva, kterega ste slišali, * Naj vas veselo . . . Spraznovali smo čerajni dan * Rojstvo odrešenika, * Današnji dan praznu¬ jemo * Martro enga svetnika . . . Veselte se krez vse reči! * Tak angel božji govori: * Nicor se Jezus . . . Vstani, zvoleni kristjan, * Čuj, kaj se je zgodlo tam, * Glih nocoj . . . Teodozij. Svet očak meniških rodov, * Sveti Teodozij, zdaj * Zato njemu čast . . . Teofil. Grešni človek, ne cagaj ti * Zdaj na božjoj milosti: * Nibjeden ne . . . limotej. Bog zapisal v svoje bukve * Že presvete škofe vse, * Mučenike . . . Tit. Poglejmo mi gorečega svetnika, * Kak bila je njegova moč velika. * O sveti . . . Tomaž. Poglejte, vi kristjani, zdej, * Kjer želite vsi sveti rej, * Božjo . . . S srčnim veseljem skupaj smo gnes, * Vzdignimo srce gor do nebes . . . Velki den mamo. * Je li vsi znamo, * Zakaj nam tolko lučic gori . . . Uršula. Hlapčiči, dekliči no zvoljeni vsi * K nebeškem goščenji pozvani, * Le Oršo vsikdar nasleduvajte vi, * Med zvoljene bote sebrani . . . Uršla, hči kralice, krale * Kralestva Kornubije, * V čednostih . . . Valentin. Kaj vam povem, moj kristjan, * Na leta današni dan: * Je blu . . . Preljubi sveti Falentin, * Goreči škof si bil, * Svoj lastni dom . . . Valentina svetega, * Ker je v Rimi bia doma, * Cirkva naša . . . Veronika nuna. Poglejmo mi sveto devico, * Kak lepo gor roke drži, * Veroniko . . . Vid. Prav lep mladenič, skoraj otrok, * Kakor angelj na svetosti, * Na pameti . . . Vincencij. ' L O prekrasni zgled krščanstva * Zvira z lepe čednosti: * Vir . . . Vsi svetniki. Danes gledamo, kristjani, * v Z vernim sercam v nebo . . . (Dolinar GP. 267.) Jest dones povzdignem * Žalostnu moj glas, * Kristjani, vas . . . 844 IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. Ls 3. Mi se danes veselimo * Usih svetniku dan častimo, * Danes . . . 4. Oh odprite se, nebesa, * In odkri se, sveti raj . . . (Potočnik 172). 5. Poglejmo, kristjani, z veselim očesom * Gor’ proti . . . (Dolinar GP. 270.) ^ 6. Vse se gnes raduje * Ino čast deluje * Vam svetnikom v nebo tam . . . j 7. Zdaj kraljujete, svetniki, * Z Jezusam v nebeškim dvor, * Oh . . . XV. Razne pobožne za druge praznike, nedelje, slovesnosti in prilike. (Pesmi za cerkveno posvečevanje, zahvalo za pridelke, prošnji teden, pust, pepelnico, dan nedolžnih otrok, spoved, kes, ,ofer‘, pred predigo, v nadlogah, o maši, o raznih slabih svojstvih in o grehih.) Is' ^ \ )S ~ 6 . Is 7. 8 . 9 - Lr L's , u xo. L ^3- ts' 1 4 - 16. i_ s 17- Z. 18 ' Is is" 2,1, r/ 22 - r^ 2 3' U 24. 26. 42 * 27. . 8 . .29. ]/ 3 °' , 3i' k i/ v V 32. 33 - 34 - 35 - 3 6 - Bodi češen in zahvalen * Z andohtjo današnji dan . . . (Dolinar GP. 264). Bog je judam zapovedal, * De imajo od prvin . . . (Dolinar GP. 288). Bog zapovedi je napisa, * Vsem prestopnikom zagviša * To kaštigo . . . Čast, hvalo Bogu pojmo, * Našmu dobrotniku, * Ker se skazuje . . . Češčena Marije, * Gnade si polna uselej! * Kdor to andoht ima * Pruti Mariji zdej, * De nji ofruje . . . Človek, tebi zdej je vejdit terbaj, * Kar še nejsi vejdu prej; * Kadar se . . . Danes je ta sveta nedelja, * Nemarno druzga veselja . . . (gl. 73.) Danes mi vsi zahvalimo * Očeta nebeškiga, * Nu ponižno . . . Danes nas vseh opomina * Sveta cirku katolška, * De zdaj . . . Dones z andohtjo častiti * Začnimo našga Boga * Za gnado . . . Dokler vsak pust * Je nekolko norust, * To stori človeška slabust . . . Ena zapuved je vstala * Od Rudeža krala * Čez mejstu betlemsku . . . (za dan nedolžnih otrok.) Enkrat en Turk je rajžov s Turčije. * Kir pride v Benetke, gleda norčije . . . (Repež RDB.) Gde se orgla no popeva, * Je zadosti veselja, * Deno z jokom je obdana * Gnešna moja mojzika . . . Gnes se vse razveseli, * Gnes Boga naj vse časti, * Kamkoli . . . Jaz sem čiija ino zveda, * To zagvišno resen bo, * Da mi denes . . . Jest vam očem dons povedat, * Kaj se pravi božja čast, * Koga . . . Jezus k nam je začev vpiti: * Katir ušisa ima, * Vsak k . . . Kadar ta svet premišljujem, * Jokam se današnji dan, * Nu z vami . . . (Repež, RDB. 60.) Kaj je težej, ket ljubiti * Svojga souražnika, * Mu zamire ... (Dolinar NP. 166.) Kaj sem mislil človek preprosti, * K sim lubil tolkajn . . . (Redeskini št. 68.) Kakšnu žiulenie, taka smert, * Človek si več slišau . . . Kral David ldaguje, * Če lih Bogu zvest, * De nejma . . . (Stanič, II. Perst. 52.) Kristjani moji, vas gledam doli, * Dosti vas je, kir ste žalostni . . . Kristjani smo vkup zdaj zbrani, * Ži tretki dan prosit Boga: * Svet . . . Kristus je večkrat reku sam: * Moji jogri mer bodi vam! . . . Leta glas se skozi sliši: * O grešnik, spokori se . . . (Dolinar GP. 129.) Mi ubogi kristijani, * Buh se usmili čez nas, * U grejhe . . . Nebeško mest’ Jeruzalem, * O ti zvelični . . . (Dolinar GP. 262.) Noč, dan nam zdaj notri gre, * Ali ni zadna, sam Bog ve; * Dokler . . . (Steržinar 80: Ta nuč . . ., Lavrenčič Oče naš, ki si v nebesih, * Tam kraljuješ vekomaj, * Nam . , y . Očeta ino Sina, * No Duha svetega, * Častite te imene, * Častimo . . . (pr. Kosar, Neb. hr. I. 115.) , „ur I O človek, kak živiš, * U grehih tak terdno spiš, * Ne . . . O človek, ne veš, kaj imaš * Z eno dobro premožnost, * Ktero ti . . . O človek, premisli letu donas prov, * Aku do zdej nejsi še letega spoznav . .. O človek, tebi nu sam sebi * Dam en nauk današni dan, * Če . . . O človek, uprašaš dostikrat, * Zakaj terpiš na svejti: * Svet Gregor . . . IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 845 37. O de bi človek bij tako srečen, * De b’ ljudi za tretji red dobil . . . (zlož. narodni pesnik Zunter.) 38. Od moči svete maše * Piše sv. Avguštin, * Leta eksempel . . . 39. O grešnik lubi, glej, kak k pokuri * Pomaga iz gnado sv. Duh sam . . . 40. O grešnik, si grešiu kedaj, * Se berž spokori, * Tebi nej . . . 41. Oj grišnik ti, * No kaj se ti zdi, * Da ti tako živiš, * Boga . . . 42. O grešnik zgubleni, * Premisli sedej * Koku se je tebi * Godilu . . . 43. O Jezus, duša moja, * Je žejna slušat te . . . (Potočnik 197). 44. Oh kako brez vse skrbi hodi * Človek svoj nevarni pot, * Zdrav . . . (Slomšek 121.) 45. O kristiani, ne cviblajte, * Kir pravite, de ste srute: * Sem pejte . . . 46. O kristjani, vkup sebrani * V totem svetem tempelni, * Či ste . . . 47. O moj Jejzuš narsvadčejše, * Ti moj trošt noj veselje, * Moje . . . 48. O moj kristjan, sprebudi se * Nu po nebesah zdihuj, * Gori . . . 49. O nasrečni grešnik taki, * Ki tok žleht navado juma. * De zna . . . 50. O prelubi moj kristjani, * V letu cerkev žegnano * Smo podali se . . . 51. O pusti, grešnik, veselje, * Dobrute tejga sveta, * Nu imi . . . 52. O sromak, kir zdišeš, * Kamur koli greš, * Pousod pomoč jišeš, * Kam . . . (Repež RDB. 51.) 53. O smert strašna, o smert huda, * Kak veliko včiniš hiijda! * Gnes si . . . 54. O sveta nebeška luč, * Pridi nam, Jezus, na pomuč! * Necoj . . . 55. O svejt si slejp, še bel ludje, * Kir se neč greha ne boje; * Menijo . . . 56. Otroci, še poslušajte, * Ta reč vas bo vopekla; * Sinovi, vi . . . 57. Ovčica, kamo greš? * Ljuba moja, nič ne veš, * Da katir od mene gre, * Oj globoko zabrede . . . (Stanič, II. Perst. 23.) Ovčica, kam ti greš? * Al se nič ne spomniš? * Bolj se niker ne najdeš, * Samo v nevarnost zajdeš . . . (gl. 57.) 58. O žalost, o žalost, * Kam je odišlo to veselje? * To dobro . . . (zl. S. Lovrec.) - 59. Pasov je ta včerajni dan, * Ku de b ga nikdar ne blu: * Glih . . . 60. Poslušaj, dragi človek moj, * Zagvišno bode hasek tvoj: * Premisli . . . (Dainko CP. 237.) 61. Poslušajte, kristijanje, * Jezus Kristus govori, * Kteri sta . . . 62. Poslušajte, o kristjani, * Brez lubezni vsi mertvi . . . (Dolinar NP. 98.) 63. Poslušajte, o kristjani, * Jezusa veseli glas, * Velko srečo . . . 64. Poslušajte, starši, * Kir učasi te mlajše * Redite, pustite ... , /1 65. Praznek te svete nedelje * Se je dones spet začev, * Te den . . . 66. Premislite, kristjani, * Per sveti maši vsak čas, * Objokajte ... ' 67. Prelepo je gledati lepi vert, * Kadar povno rožic v njem cveti ... (zl. Zunter.) 68. Priteči, o grešnik, sem v cirkev zdaj ti, * Mi čemo poslušat, kaj Jezus viči .. . 69. Sem en lep eksempel silnu * Od eniga očeta brau, * K je per . . . 1^70. Se vučite prou lubiti * Boga nu te bližne vse, * To zapoved . . . 71. Spet smo dočakali, kristjani, * Le te svete prošnje dni, * Kir bo . . . 72. Strašno bode enkrat za nas, * O Bog, smili se črez nas, * Ker se . . . 73. Sveti dan je sveta nedela, * Se tud neha od dela . . . (Redeskini št. 52.) 74. Šesta božja resnica nas uči, * Brez gnade božje ni zveličanja . . . (zl. Zunter.) 75. Tok hudič hodi ku n lev okoli, * Iše, de b požeriu kateriga . . . 76. Ta natura uči narprej : * Očete otroci znati, * Nu per tem . . . 77. Tabe, Bug, mi huavo dajmo, * Za gospuda te spoznajmo, * Za očeta . . . (Kastelec, BBSR. 457.) // 78. Tebi, o kristjan, zapojem, * O dej čast Bogu, * K’ si u ti . . . . .'79. Včakal smo te perve kvatre * V tem lejt letašnim; * Bog ve . . . 80. Večno srečno je življenje, * Če je greha zadolženje . . . (Potočnik 49.) ,£1. Vse, kar živi na svetu, * Vse mora Boga častiti, * Ker vse . . .CMt* I/82. Vsem dekletom na veselje * Nej jim sveta čistost bo, * Na svetu . . . /83. Vse, o Bog, kar kol imamo, * Je dobrote tvoje dar . . . (Potočnik 17). 84. Za greh Buh štrafuje, * Vendar človek ne spozna, * H pokuri . . . Zaslišite, kristjani, * Jezus Kristus govori . . . (gl. 61). . 85. Zdaj ofer se začne za \boge ludi, * Nad ofrom sam Jezus se razveseli; * Vsi mladi no stari, le ta na oltar, * Gnes dajte siromakom . . . 846 IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. Is 86. Zdaj so tajisti dni, * Ki se milost deli, * Ako ponižno ga . . . s 87. Z veseljem mi pridemo v cerkvo sem zdaj, * Ta cerkva je od Boga izvo- leni kraj ... Z veseljom mi v cirkvo sem pridemo zdaj, * Ta cirkva je Bogi en žegnani kraj . . . (gl. 87). .... 88. Zalostnu jest morem pejti * Vam, o lubi kristjani, * Ker premislim . . . 89. Žalostno ljubit je, ljubit zastonj, * Divica, glej, kaj sim za te * Terpou . . . v (Redeskini št. 5). 90. Žegnaj, oče, zdej ta navk sveti, * Katirga si nas vučil, * Ah, de b’ . . . 91. Že krije tiha noč doline, * Živali spe in cvetje trat, * Misijonski zvon . . . v <92. Živo verjem, terdno upam, * Serčno ljubit’ te želim . . . (Potočnik 91). XVI. Pesmi o štirih poslednjih rečeh in za duše v vicah. (Išči tudi v dodatku B. na str. 643—646). isi. Človek za smert vsak dobro vej, * Če bo imeu nie orožje, * Ali zmisli .. . s 2 - Dans posledna je nedela, * To smo lubi slišali * V branju . . . si- Eno pesem hočemo zapeti * Od nebeškega veselja, * Od križev . . . 4. Grešne duše, vašo djanje * Če zasluži ferdamanje, * Večno . . . (Misionske p. 12, Lavrenčič 67). Z_- 5 - Kaj delaš, o človek, na svejti, * De se še valaš v pregrehi . . . (Rede¬ skini št. 57). Kaj za trošt in veselje . . . (gl. 19). 6. Moj duh se povišuje, * Prot’ Bogu plameni . . . (Potočnik 199). , 7. Nebesa, o nebeški krej, * O paradiž, o sveti raj! * O blager je . . . 8. Nebesa, o nebu, * Kidur spomni na te, * Tok z mano bo zdehnu . . . , 9. Ne odlašajmo pokore, * Ker ne vemo dne ne ure, * Kaj bo . . . 10. Ah, ali moj človek, očeš verjeti, * Kar sveti učeniki učejo? * De grešniki ne morejo srečno umreti . . . L_.ii. Odprite se, nebesa, * Zdihnimo donašni dan, * De vidmo . . . s 12. O grišni čovak, zbudi se * Od tvojga grišna spanja, * Spremisli . . . ^13. Oh grešnik, če ne ustraši * Tebe strašni sodni dan, * Pejdi . . . /s 14- Ah grešnik, enkrat spomni, * Kaj bo na ta sodni dan, * Kir se . . . y 15. Ah, joh groza, ah joh sodba! * O ti strašni sodni dan! * Vsi . . . ! 16. Ah, joh joh! strašna besejda, * Oh paku, večna keha ti . . . Ah joh, večnost se perbližuje, * Umreti more vse, kar živi . . . Z- 18. Ah, o grešniki, zdihujte, * Tu z mano pregledujte, * Večni ogen . . . 4. 19. Oh kaj za’n trošt in veselje * Uživlja moje serce, * Kdar se spomnim, da Bog večni je * Za nebesa vstvaril me . . . L-20. O povzdignimo še gori * U nebesa naše oči * Nu premislimo . . . s- 21. Oh smrt, kako si ti grenka, * Kako je strašen prihod tvoj! * V tej brh¬ kosti ni noben’ga, * Pa bi to spoznal z menoj . . . S- 22. O strah, o velik strah sodniga dneva, * O grešnik ti nu jest, kam pujdeš reva? . . . Is 23. Oh vi kristjanska serca, * Veliko veselje je ta dan, * Vsi svetniki . . . I 24. Poslušaj, grešni človek, * O poslednjih rečeh, * Zapomni nauk, * Kat sveti Duh uči: * Ce boš te reči mislil . . . (Steržinar 53). (, 25. Poslušajte, kristjani, * Kaj se vam sadaj povja, * Da na bote . . . (Ster¬ žinar 61, Misionske p. 13). 26. Poslušajte, kristjani, * Kaj vam jest tukaj povem : * Velik strah . . . 27. Poslušajte, premišlujte, * De bo enkrat umrejti nam; * Vejm . . . K 28. Spremisli, človek grešni, * Na tvoj poslednji čas; * Da ti pa ne . . . Cs 2 9 - Strašne so dnašne novice * Ktere so oznanene, * Jezusa večne . . . 3 °- Te bandrovic bandra, * Da sam kna vie, kam: * On je od Buga . . . (.' 3 1 - 1 ° grenko smert premislite, * Katira bo peršva po vse; * Katir jo . . . t/ 3 2 - Vsak človek per ti priči * Se bo vstrašu za tu, * Kako ferdamani . . . j/ 33 - Vsak dan, človek, premisli, * Te štir poslednje reči, * Pa vsacega . . . s 34 ' Zahvalim vas, parjatale, * Znanci inoj sousedi, * Da ste z meno . . . ^ 35 - Zdajni čas prav spoštujmo, * Ker veliko vreden je ; * Bogu vsak . . , IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 847 1. 2 . 3 - 4' 5' 6. 7 - 8 . 9 - 10. 11. Za verne duše in na grobišču. Človek, zdrami srce tvoje * In poslušaj mili glas! * Spomni se . . . Danes smo se tukaj sem podali, * V leta žegnan vert, počivni kraj . Kaj je zemla kdaj rodila, * Kaj hodilo je po njoj, * To bo spet . . . Kam so šli od nas pokojni, * Oj prijatli, gdo to zna? * Večnosti . . Kristiani vkiipei zbrani, * Keri se gnes tu znajdete, * Zdaj za boge . Oj kristjani, kaj vas je, * Slište zdihovanje? * »Liibleni, pomagajte . O kristjani, poslušajte, * Vernim dušam pomagajte: * Danes . . . Ovbe, Buh se vsmili čez me, * Kaj morem težav prestat! * Naj . . . Verne duše skupej zbrane, * Kir ste dones sem peršle: * Ofrejte . . . Vsako leto semkaj gremo, * Rajnih bratov obiskat; * Vendar . . . Ven z gvobokosti naših sere, * O Bug, vpijamo k tabe, * Še več . . J* 9' 10. 11. 12 . u** 14' ^17' 18. i9' 20 . 21, 22 . č 23 ' | 24. 25 - 7/26. \x 27. XVII. Pesmi romarske. Bistriška Marija mati, * Mi zdaj vzememo slovo, * Moremo se . . . Bodi češena, nebeška kralica, * Tebi zročena je božja desnica . . . (Brinjeva gora; zlož. Jurij Vodovnik). Bodi še pozdravlena, * Roža lepa, zlata vsa, * Od očeta izvolena . . . (Slovo od Marije). Bodite pozdravleni, * Farmani in romarji, * Kir ste prišli na ta hrib * Svetga križa počastit . . . Bodi tavžentkrat češena, * O Marija jezerska, * Kir hočeš bit ti češena * Na tim čudnim hribu jezerskim . . . Čas hitro gre naprej, * Tud nam se bliža zdej, * De bomo žalostno * Po¬ dali se domo . . . Če ozremo se danes mi * Na tukaj velk zbraneh ljudi . . . (M. b. v Zagorju). Češena kraljica, * Češena mi bod . . . ( Lušarije, zl. J. Volčič, SP. III. 41). Češena si, o Marija, * O mati božja rišarska, * Ti si trošt . . . Dones pridemo častiti * Mater božjo na ta hrib * In za gnade . . . Dnes smo prišli na to goro, * Da bomo vidili to, * Kaj smo še . . . ( Oljska gora pri Celju). Danes smo pritekli sem v to faro celjsko, * Gori na hribček k sv. Jožefu ... Danes smo se skupaj zbrali, * Bližni, dalni romarji, * Na ta hribček se podali * Počastiti angele . . . Dnevi, ure kak bežijo, * Prejde kmal veselja čas, * Ura žalosti . . . (Slovo leskovških rom. s Sladke gore). Eden hribček se vzdiguje, * Tam na cerkvica stoji, * Sveta Ema . . . Hitimo vsi na božjo pot * Ta gor od mesta Ptuja, * Tam blizu Črna gora je, * Ji ptujska pravijo ljudje . v . . Jaz ne vern, kaj bi popeva, * Žalost ali veselje; * To je kraj . . . (M. b. polj[anfska\ Kaj si svetni flegar zmisli ? * Marijo v Trnju ven potisni: * Marijo je v temnico djal, * Vse table dol pobral . . . Kaj tak hitro se je spremenilo? * Vtihnil je slovenski (človeški) glas; * Zvonenje sliši se še . . . (Slovo od Marije v Zagorju, pr. 7). Kolko veselje, preljubi kristjan, * De smo še zdravi na tem hribček zbran . . . Krasni majnik cvete že prav lepo, * Ptičice vesele . . . (Zagorska). Lansku letu smo želeli, * De b še tulku cajta živejli, * De bi šli na božjo pot * Devico Marijo počastit . . . ( Sveta gora p. Gorici). Le naj prov mil se oglasi * Za slov’ Mariji materi * Ta pesmica . . . Lubi povablen, peršli smo mi * Gor na ta hribček od vseh strani . . . (Sv. Miklavž). Lube romarje, * Dalne, bližne vse * Pozdravim zdaj, * Kir ste . . . (An- gelski rom., prim. 13). Lubi romarji, skupaj zbrani, * Oh poglejte Jezusa, * U sere . . . Marija, dovoli zapeti * Ti v čast nam otrokom na sveti, * Naj tebi po¬ vzdignemo glas . . . (Svete gore). du* oLe\ J 848 IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. Ir 28. Mi smo se na božjo pot spustili, * De b’ lepo Marijo počastili . . . ( Lušarije, pr. 8, 9). \ 29. Mi smo se na pot pripravli * Ta k Mariji bistrički . . . (pr. 1). 30. Na božjo pot smo se spustili, * Vse varhe smo pustili doma . . . (pr. 28). 31. Na Kerko te semkaj vabi * Sveti Kozmas in Damjan . . . 1 32. Naše serce zdignimo, * Proti Marii zdehnimo: * Marija . . . (M. pri Novi Štifti). Ir 33. O človek, če nejsi slišal * Od lete svete gore . . . (Sv. gora pri Gorici). ir 34. O dragi zvoleni, * Lubleni farmani, * No drugi . . . (Polenščak). 35. Od vseh krajev so prišli * Ljubeznivi romarji. .. (Čudeži v Zagorju, pr. 7, 19). 36. Od vseh strani vkuper grejo * Stari, mladi liidje, * Marijo . . . Ir 37. Od vseh strani vkiiper zbrani * Romarce no romari . . . (Laporska zvezda). 38. O lubi rumarji moji * Veseli bodite, * O žiher v rejvi . .. (Repež, RDP. 47). Ir 39. Oh prelubi romari, * Zdaj bomo mogli rajžati . . . (Slovo od M. Zagorske, pr. 7 ; 1?. 34)- . Ir 40. O preljubi skupaj zbrani * Romari in romarce . . . (Slovo od M. Zagorske, pr. 39). Ir 41. O romari no romarce, * Na otar oglejte se, * Na kralico sveto Oršo . . . (S. Uršula). 42. O romarji lubi, pertekli smo zdaj * Na sveto višavo, na zvoleni kraj . . . (Sv. Križ v Savinski dolini). 43. O romari, odpustimo * Usem našim sovražnikom . . . (Repež, RDB. 23). ^.44. O romari, ste sem prišli * Zdaj v to cirkvo žegnano, * De bi . . . (Ko¬ strivnica, Sladka gora). t- 45. O romarji, zdej * Stopte naprej, * Marijo prosite . . . 46. O romar, sem priteči, * Romarica, pridi no reci . . . (Mar. ruška). 47. O siromak, ki zdihuješ, * Kamor koli greš, * Povsod pomoči iščeš, * Kam djat se, ne veš . . . (Repež, RDB. 51). /^48. O sveta Planina, kak srečna si ti, * Kjer cerkev na hribu visokem . . . (Nad Zagorjem ob Savi). ^49. O svet’ Filip ino Jakop, * Prišli smo vas počastit, * Našo andoht smo včinili, * Zdaj se mormo odločit . . . (Laporska ,slova‘). r 50. O ti sveta lepa zvezda, * Jezus, Marija, Jožef svet . . . (Laporje). IrS 1 - P°g' e J> Jezus, na tem križi * Kak zdihava romar tvoj . . . (Oljska gora p. Celju; prim. n, 52, 54.) j. 52. Poslušaj, keršenik, * Kaj z en velik svetnik * Na tem hribi . .. (Oljska gora.) 53. Poslušajte, lubeznivi * Romari no romarce, * Keri se na božjem poti * Gnešnji den tu znajdete . . . (Čudeži v Zagorju, pa. 35.) N 54- Poslušajte, vsi kristjani, * Te velike čudeže, * Dve sto let časti no hvali * Gora olska Jezusa . . . (pri Celju.) r, 55’ Pozdravim vas, leskočke romarje * Pa tudi bližne ino druge vse . . . (M. na Sladki gori.) Ir 5b. Pozdravla, kralica, te venčani maj * In tebi raduje se pole in gaj . . . (M. v Zagorju, pr. 7, 19, 34, 35, 53.) \r 57- Prijazna gora tu stoji, * Prekrasno vsa mi zeleni, * Na gori pa je . . . (Črna gora pri Ptuju; prim. 16, 58.) fr 5^- Prijeten hribček tu stoji, * Zelenjem ves opleteni . . . (Črna gora p. Ptuju.) ,59- Pridi, romar, v vertec mali * Rož nebeških si nabrat, * Pevaj vertnarici zali ... (J. Virk, Drobtinice XII. 310.) / 60. Prite sem, verni kristjani, * Keri vi žalujete, * Vi bote . . . (Sv. Ana na Krembergu.) r 61. Romarji svetga križa, zdej * Tu čudu vam povejm naprej . . . (Repež, RDB. 78.) Romarji zdej, * Stopte naprej . . . (gl. 45.) f 62. Romar, ki te svete želje, * Serce upanja polno, * Do pobožnosti . . . (Ko¬ vačič, Drobtinice XVII. 216: Dobrava.) jr 63. Romar lubi, * Betežmk tudi, * Či želiš dobit en trošt . . . (Sv. Jošt.) / 64. Rumar lubi, * Bolnik tudi, * Pridi sem pred sveti križ . . . (Repež; gl. 38, 43. 47, 78.) IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 849 65. Romarska sreča, * Gnada narveča, * De smo pretekli h Mariji to sem, * Na to ravnino, * Žausko dolino * K materi božji v Petrovče to sem . . . 66. Sem ste prišli, stari, mladi * Romari no romarce, * Gnes je . . . 67. Spet veseli smo hiteli * Na ta hribček danes mi . . . (Sv. Jernej.) 68. Srečni ste vi, romarji, * De ste sem perrajžali * K devic Mariji zagorski* Ino k lubim Jezusi . . . (prim. 56.) 69. Sred gojzdičov, * Vinskih gričov * Hribec lep, zelen stoji, * Kir zvolila * Mati mila * Si je v novo kraj časti . . . (Zaplaz, zl. P. Hicinger, Danica, 1855, 1. 30.) 70. Stante gor, verni kristjani, * No pertecte v cerkvo sem . . . (M. b. polanska = poljska.) 71. Sveti Lenart v starem časi * Kostrevnske fare bil patron, * Od ktirga stare cerkve glasi . . . »Od kod ime Marija poljska .« 72. Še enkrat bi videl, Marija, te rad, * V naročji pa s ; na ... 73. Tam na perjetnem hribcu * Stoji lepi berčki grad . . . (zlož. Zunter.) 74. Taužentkrat bodi češena, * O Maria divica, * Od nas . . . (M. d. z Dobrove.) 75. Ti liiblena mati, osmili se nas * Ker Jezusa smo razžalili, * O prosi, le prosi, divica za nas . . . (Črnogorska.) 76. Vesela dons dolinčica * Je res špitalska vsa, * Tud cirkev ta ozalšana . . . 77. Veseli hribček, glej, stoji * Na sredi med goricami . . . (Sladka gora.) 78. Veseli hribček zagranski, * S kapelico okinčan si, * V tej . . . 79. Veselite se, vsi ludi, * Trošta ste pouni grešniki . . . (Sv. Urih.) 80. Zbogam! danes Marija pravi * Zbogam! lepo vas pozdravi: * Ce vas tu bom zapustila, * Za vas bom prosila . . . 81. Z menoj se dones veselite, * Oh prelubi romarji, * Kir u revah pomoč želite, * Tu bote potroštani . . . (Na Tinski gori.) 82. Z veseljem mi ... * Sem pridemo zdaj, * Ta cirkva je Bogi . . . 83. Žalost vije me, * Moram ločiti se * Od Marije, naše ljube matere: * Oh kak težko bo, * Vzeti mi slovo . . . XVIII. Moralne pesmi necerkvene. 1. Begoče ko sanje je naše življenje, * Zato je čas dragi, ne zgubimo ga . . . (»Mladosti zlati čas«.) 2. Berač in kralj po veselju zdihuje, * Al’ pravjo, veselja povsod primankuje, * Le tisti je . . . 3. Bog Oče nebeški * V nebesih sedi, * Vse gnade ’n dobrote * Nam doli deli. .. Čvovek, poglej na nebo, * Kako je vstvarjen firmament * Vse stvari . .. (gl. 13.) 4. Čujte, pajbi vi, * Čem popevati, * Kaj se duša, telo veseli, * Še . . . 5. Dete po poti gre, * Kam de pelja, ne ve . . . (zl. P. Hjicinger], Drobtinice H. 254) 6. Dolina neka je bila, * Vsa pusta in še skalnata, * In deček . . . 7. Eno rožco ljubim, * V mojem srcu spi . . . (J. Virk, Drobtinice XII. 318.) 8. Grozne so želje hudobnega djanja , . . (Slomšek, št. 119.) 9. Hitre, hitro, ljuba mati, * Piškam moram . . . (Slomšek, št. 81.) 10. Iz stolpiča ozke line * Zvonček milo se glasi, * Čudno poje . . . (»Pri vpelavanji deklice v samostan«.) n. Kadar človek na svet se uleže, * Njemu hitro se postreže: * Nag je in bos, * Poln nadlog je ves . . . (gl. 15.) 12. Kadar jaz na viš pogledam, * Kako ta firmament stoji, * Vse je . . . 13. Kde po zimi rože cvetejo, * Da jih več na polji vidit ni . . . (P. H[icinger], Drobtinice 252.) 14. Ko človek se rodi na svet, * Opre svoje oči, * Življenja . . . 15. Komaj da je človek rojen, * Hitro čuti reve svoje, * Revež . . . (zložil Fr. Leder-Lesičjak; gl. n.) 16. Lepo je vemdar na sveti, * Ker drevje lepo cveti, * Okoli so . . . 17. Le vstajaj, le vstajaj mi, serce gorko, * In gerlo mi gladko popevaj lepo, * Naj pesem se moja k nebesam glasi . . . 54 850 IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 18. Ljubi moji otročiči, * Vaša sestrica naj bom . . . (Slomšek, št. 35.) ig. Ljubljena pesnica, kak si vesela, * To že je ptičica nekdaj zapela . . . 20. Ljuba ptička, kje si bila, * Kje si hladno roso pila, * Si majala . . . 21. Ljubezni ledik ljudi * Se ne more dopovedati, * Tude ne nijedna glava * Je ne more spisati. * Ljubite pa eden druga . . . 22. Ljudje me zaničujejo, * Naj bo, naj bo! * Na zadnji kraj me stavljajo . . . (»Zaničevani starček«.) 23. Marina, mlada ženkica, * Se ravno omožila . . . (Slomšek, št. 77.) 24. Molimo, kristjani, * Preserčno Boga, * Zapojmo mu hvalo . . . 25. Mož beseda, mož beseda, * Koliko ti veljaš, * Ki za nobene dnarje . . . 26. Na nebu zvezdica * Tak živo miglja, * Kot hotla bi stuhtat * Mi težo srca . . . 27. Na srce rožmarina čem * Si djati vrh dišeči ... (J. Hašnik.) 28. Nas poštenost zapustila, * In odkritosrčnost spi . . . (Slomšek, št. 60.) 29. Nevesta mlada Minica * Vpraša svojga ženina, * Povej mi . . . 30. Ob zori zvonček poje: * Bimbom, bimbom, bimbom, * Molitve .. . (M. Vilhar.) 31. Oh kristjani [prijateli], kelko koli vas je to, * Da bi toto pesen vsi po¬ slušali * Od te stvarce maličke čelice . . . 32. Po polji zelenem * Cvetice rasto . . . (zl. B., Drobtinice XVIII. 296.) 33. Poslušajte mene, vsi ljudje, * Poslušajte mene, žene in možje: * Bom pre¬ lepo (veselo) pesem vam zapel ... (Slomšek, št. 117.) 34. Posvetno veselje * Se staja ko led, * Hitrejši ko rožic * Popada mu cvet . . . 35. Tička je zaperta b’la * V hišici zeleni, * Gor in dol je ferkala, * V sili bla nobeni . . . (Stojan.) Tičica prepevala * V hišici zeleni * Semtrtja je letala, * V skrbi bla no¬ beni .. . (gl. 35.) 36. Tako misli tud’ kozlič, * Samo da se ne baha, * Da ne verje v Boga. * Pa povejte, modri stric . . . (odlomek.) 37. To mlado jutro se rodi, * Ta svitla zarja se svetli . . . (Slomšek, št. 117.) 38. Tri rožce naj v našimu vertu cveto: * Ta perva je rožca veselja . . . (Slomšek, št. 61.) 39. Vesel se, zemlja in nebo, * Z menoj prepevaj prav lepo . . . (Slomšek, št. 113.) 40. Vsem vertic lep enkrat cveti, * Poln rožic ... (P. H[icinger], Drobtinice , H. 253-). ^41. Vse stvari, Oče božji, * Vu te vupajo, * Al skrbno paško ti maš * Na hrano njihovo . . . (Prekmurska pri luteranih pred obedom [»jestvino«].) 42. Vzdigni se, jezik moj, * Ino veselo poj, * Ker serce tak želi . . . (Mat. Stemulak iz Vitanja, Drobtinice XVIII. [1864] 297.) XIX. Pesmi za godovnjo, pozdravljanje in poslavljanje duhov¬ nikov, novo mašo, obnovo cerkve, nove oltarje, zvonove itd. 1. Bodi zdrava, sestra draga! * Sliši, sliši, kdo ti poje, * Ti prinese . . . 2. Božji glas nam tak veleva: * Ljubi svoje stariše, * Pa ljubiti . .. Častiti mašnik nov, * Boga časti prov. * V spovednici . . . (gl. 22.) 3. Danes žalostnega serca * Za slovo zapojemo * Našemu gospod kaplanu . . . (zložil Crček iz Obriža pri Središču.) 4. Dekleta, kako sem lubu vas, * Zadokler sem bil še pri vas, * Pa ljubu sem vas le toko, * Kar je svetega jen lepo . . . 5. Dnes se tu na toten sveten mesti * Od apoštolov spomin ophaja . . . (Nova maša, 1828, »gda so Žampof novo mešo meli«.) 6. Dolgo življenje: * Mnogo, mnogo let * Bog jim daj živet, * Verne ovčice vižati . . . 7. Dost veselja na sveti je, * Sploh pa narbel ludi užge * En nov lepi zgon . . . (»Od Sv. Križa zgonov v Belih vodah«.) 8. Dragi zvoleni kristjani * In posebno farmani, * Vsi v imenu . . . (»Nova maša Juža Šalamun«.) IV. Pesmi pobožne. III. Dodatek. 851 9. Hvalite Boga, ovčice, * Pastirja vam je poslal, * Katir . . . 10. Jest bom prav vesev * Danes vam zapev, * Kakor sem si naprej vzev, * Kir ste srečno doživeli . . . (»od novih zvonov«, »od punkovskih [poni- kevskih] zvonov«.) 11. Kaj nam pomeni premilo zvonenje, * Stebri hrumeči . . . (Nova maša Al. Voska v Središču.) 12. Kaj neki novega je danes bilo * Pri svetem Marku in je zazvonilo . . . (nov župnik.) 13. Kak cerkvica lepa stoji, * Svet Marko se ona veli . . . (škof Napotnik pride birmovat.) 14. Kak veselo smo se zbrali, * Enih misli vsi bili . . . (župniku Skuhali zlož. Mat. Šala iz Obriža.) 15. Ko je urca štir odbila, * Se zasliši farni zvon, * V meni je spomin zbudila, * Da je danes vaš patron . . . 16. Ko je urca tri odbila, * Oglasil se je zvon, * Marija devica mi je nazna¬ nila, * Da obhajate danes svoj god . . . 17. Lubi lubieni pobožni kristjani, * Dons se vam velko veselje oznani: * Glejte k oltarji . . . (nova maša.) 18. Novi mašnik, bod pozdravljen, * Od Boga si nam poslan, * Si od Jezusa postavljen, * Med pastirje zveste zbran . . . 19. O farmani, farma(n)ce lenarčki vsi, * Sem v cirkvo ste prišli, gde sam Bog živi, * Tu prosmo . . . (odhod župnika na novo faro). 20. Oj bodi le vesela, * Mozirska fara ti, * Le glej, okolca cela . . . (posvetba cerkve sv. Miklavža v Libijah.) 21. Okinčaj se, fara, lepo, * Veselo zaukaj . . . (novi zvonovi; zlož. J. Virk, Slov. več. I. 31.) 22. O ti žegnan mašnik nov, * Tolko časti ti voščim prav, * Ko si se na svet rodil, * Sam Bog se je veselil . . . 23. Prav veselo se mi vidi * Tu v Središču dnešni den . . . (nova maša Bedja- ničeva.) 24. Prečastitemu kaplanu * Nova pesem se glasi, * Iz ponižnih src udano . . . 25. Predragi moji farmani, * Znanci, prijatelj, * Le bodite . . . (nov oltar.) Presrečna je b’la mati ta, * Rodila novga mašnika, * Sam Bog se je nad njim veselil . . . (gl. 22.) 26. Prijazno pozdravljam vas. ljubi gospod, * Sem slišal, da morate iti od tod . . . (zložila Gera Ftirbas Alojziju Kramaršiču pri sv. Marku 1904.) 27. Peršu je dan in ura, * Ktera razveseli vse, * Ne samo . . . (nova maša na Savi 1832.) 28. Pervikrat dones perstopiš * Večnimo Bogu darvat . . . 29. Prvokrat se gnes glasim, * Prvokrat zdaj zabrnim, * Oj lubieni farmani, * Vašem farnem tiirmeci . . . 30. Srččna si, bela Ljubljana, * Tebi se gliha ne znajde! * Bog te časti čez vse stvari: * Vseskoz ti pošila gnade * Noč in dan brez štivenja . . . 31. Vse, kar je na temu svejtu, * Moj človek, le enkrat terpi, * Kolkokat^ . . (slovo duhovnika.) 32. Vse na svetu se spremeni, * Tud hiša nova zdaj stoji, * Ker so jo gor po¬ stavili * Gospod Martin . . . (»od nove hiše«.) 33. Vsi se razveselimo * Nad tvojo srečo veliko, * Oj novo žegnani mašnik . . . 34. Zdaj vzet slovo men je težko * Od mojih farmanov; * Nisim mislil na to, * Pa vender je peršlo . . . (Cirhajm jemlje slovo od Trebanjcev.) 35. Zlati čas * Vabi nas * V kolo srčne radosti... (J. Virk, Drobtinice XVIII. 295.)