MMRa platana v gotovini.
Cena pos. it 2K.
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
5 Uredništvo In upravni š tv o Js v Ljubljani,
1 Oradi5i*e 17/1. — St. tele« 552. — Štev. računa P'* i čtk . uradu 11.953. - Dopisi se ne vračaj©. Plača in teži se v Ljubljani.
Izhaja vsako sredo In sob"
s
o-*-*
'o« za ozetnJj« SMS:
%■
-i* . -<*rt hd
•	•	%	•	•
•	}	*	t	«
K 150--» 80--> 45-* 15-
Lefo
Ljubila;^« 12. marca 19.
Štev. 20.
ipgjr.r v&msmma
VSEBINA: Jugoslovanska bančna literatu' a- — Proti povišanju uvozne carine. — Pregled najvažnejših splošnih zakonov, na katerih sloni odmera neposrednih
davkov. Dopisi. — Izvoz iri uvoz. — Narodno gospodarske zadeve. — Iz naših organizacij. — Naznanila trg in obrt. zbornice. — Razno. — Tržna poročila. — Borza.
Jugoslovanska bančna literatura.
Ljubomir St. Kosier,
ravnatelj Hrv. sveopče kreditne banke d. d., podruZnice Kar ovac, član Hrvatskega Novinarskega Društva v Zagrebu.
Dr. Jur. Stanko Dežctič: 'Banke i 'Bankarstvo (djefovanje, postovanje i razvoj banaka). — 2,agre6 1920. Visok i naftfada St. ftugfi, finjižare /fr. sveuču-Cišta u Zagre6u.
»Naše narodno gospodarsko slovstvo ni bogato na delih, kakor slovstvo drugih narodov, in naša javnost je i'.o predkratkem kazala zelo malo zanimanji za narodno gospodarska vprašanja«.
S temi besedami, ki so popolnoma resnične, nas uvaja profesor Dr. Stanko Dežel č. tajnik zveze denarnih in zavarovalnih zavodov kr. S. H. S. v svoje uvodoma omenjano drlo. Oasi je Milo v vprašanjih splošnega narodnega gospodarstva izdano do sedaj že nekaj večjih del, vendar je vprašanje denarstva v našem slovstvu še neobdelano. Pač imamo nekoliko del izpod peresa dr. Mitroviča, dr Nedeljkcviča, dr. Wohla, Stanareviča In še nekaterih drugih, vendar ne moremo tega nazvati slo stvom, vsaj ne v onem smislu, kakor to razumevamo, kadar gtvorimo o bančno-boiznem slovstvu pri Angležih, Nemcih, Francozih, Italijanih in Rusih,
Da pa vladaj.} pri nas tak«? razmere, moramo temu iskati globlje vzroke. Ti vzroki leže v tem slučaja v denar-stvu samem kot takem, ki se j; začeto v naših deželah razvijati šele v zadnjih dveh desetletj h in je n. pr. še !. 1901 imel naš n*jj?čji denarni zavod v Zagrebu samo 2 milijona kron delniške glavnice. Kakor so vladal« skromne razmere v tedanjih bankah in hranilnicah, istotako smo opažali pomanjkanje tudi na strokovno kvalificiranem osobju denarne stroke. Prve trgovske šole (dvorazredne) smo dobili Jeta 1883tet;a v Zagrebu in Zemunu; te so se šele pred desetimi leti reorganizovale v trg. akademije, visoka šola za trgovino in obrt pa je bila otvorjena v Zagrebu Sele v preteklem letu.
Dr. Weber, profesor bazeljskega vseučilišča je rekel: »Zm.no je, da v pogledu bančmh in borznih ustanov vlada v najširših krogih Nemčije nerazumevanje in pomanjkanje zdravega presojevanja tega vprašanja, kar nas tembolj skrbi, čimbolj se nemško-n?rodno gospodarstvo približuje svetovnemu gospodarstvu. Ako to velja za Nemčijo kjer so 'razmere daleko pcvoljneše nego v naši kraljevini, tedaj lahko razširimo to kritiko tudi na naši razmere.
Pri nas je pomar.jkanju gospodarskega slovstva sploh, a boričiiega še posebej, krivo dejstvo, da tisti ljudje, ki bi hoteli in mog i predstaviti pojedine probleme pred javnost, nimajo pristopa do arhivov naših gospodarskih ustanov in se je nekaterim od teh posrečilo, da dobijo globlji vpogled v pojedine ustanove šele z velikim irudom in raznimi priporočili. Drugi pa, ui .majo po svojem položaju možnost, da nas seznani o z mnogimi zammivimi vprašanji u svoje stroke, nimajo časa al* volje iri konečno ruti zanimanja, seznaniti š rše občinstvo .z organizmom te ali one ustanove. Zdi se, da je avtor imenovane knjige, dr.
Stanko Deži lic pietomil to slabo tradicijo in nam podal v vet tiankih manj aktuelna dela, ki se nanašajo r,a jugo-slovensko denarstvo po narodnem uje-dinjenju. Pri tern delu se je kot tajnik Zveze denarnih zavodov poslužil arhiva Zveze. Izpod peresa dr. Deželiča smo čitali do sedaj: Čekovni, žiro- in klirinški promet (Zagreb 1919). Denarni zavodi Jugoslavije (Bjelovar 1920) itd., v ostalem pa nam je pisatelj znan iz svojih dosedanjih publikacij v raših gospodarskih listih.
V	syojem delu »Banke i bankarstvo« je predstavil naši lavnosti prvikrat enoten pregled bank in bančnih poslov. V prvi polovici svojegj dela nam podaja avtor zgodovinski pregled razvoja bank v vseh državah Evrope in ostalih celin, jugoslovansko denarstvo pa je obdelal v posebnem oddelku. Denarni zavodi Hr-vatske, Slavonije, Bosne, Dalmacije, Vojvodine in Slovenije so obdelani obširneje, denarstvo Srbije in Črne gore pa je opisano samo v glavnih črtah. Pri tem je treba vzeti v poštev okoliščino, da je danes popolnoma nemogoče podati jasno sl;ko o denarstvu bivše kraljevme Srbije iz razloga, ker je vsled neprjateljskega navala bila uničena vsa premična imovina zavodov, s knjigami in arhivi vred, tako da danes niti sami upravniki teh ustanov ne merejo zanesljivo navesti njih imovin-sko stanje. Izčrpna slika je podana o bivši privilegovani Narodni banki kraljevine Srbije in o upravi fondov.
Pri obdelovanju vprašanja jugoslovanskih zavodov se je dr. D< žel č poslužil v glavnem podatkov poslovnega leta 1918, kar strokovnjaka nekoliko moti, ker so se ravno poslednje leto-podvojila lastna sredstva naših bank in hranilnic in so se z ozirom na pritegnitev inostranega kapitala izvršile znatne izpremembe, obenem pa so b le po osvoboditvi prekinjene zveze z budlmpeštan-skimi in dunaiSKimi finančnimi krogi, kojih nadomestilo so si poiskali m kateri naši denarni zavodi kot oporišče v francoskem in angleškem kapitalu (Temu vzrok zo tehmčne zapreke, ker je delo napisano še koncem leta 1919, kar se razvidi iz predgovora, čeprav knjigarna izdaja knjigo šele danes.)
Govoreč o narodno gospodarskem delovanju bank, podaja dr Drželič v lepi zvezi čitatelju vse važnejše pojave v inostranem slovstvu in jih primerja z razmtrami v naš h deželah. V teh raz-razmotrivanjih se poslužuje pisec last-.opažanj, kakor tudi etatov iz del
mh
naših narodnih gospodarjev: Pr. Milo-bara, M h Vujiča in dr. Vrbaniča, kakor tudi socialnih ekonomov dr Janeza Krtka in dr. Ušeničmka ler seznanja tako čitatelju z vsemi važnejšimi vprašanji na tem poliu
V	drugem delu svojega dela govori pisec o poimu banke, o vrstah bank in bančn’h poslov m opisuje tukaj v glavnih čitah lombardne, diskontne, kontokorentee, hiponkaine. depozitne, efektne, komisijske, men čne, arbtražne
in emisijske posle, obdeluje nadalje v glavnih črtah smernice bančne politike in dodaja končno knjigi kratko bančno-tehnično terminologijo, ki bo istotako dobro služila naši gospodarski korespondenci, ki često kaže vidne nedostatke pojedimh tehničnih izrazov. Knjiga »Banke in bankarstvo« je strokovno informativno delo, ki bo dobrodošlo našim bančnim uradnikom, absolventom trgovskih akademij in drugih trgovskih učilišč; izborno pa bo služ:la tudi pravnikom in sploh vsem, ki iz kakoišnegakoli razloga niso imeli prilike spoznati iz inostranega slovstva to tako važno panogo narodnega gospodarstva. Ker so vrhutega v celem delu vpoštevani interesi jugoslovanskega denarstva, bo ta knjiga brez dvoma naletela na dober sprejem v naši širši javnosti, ki je imela že dosti prilike, prepričati se tekom teh dveh let našega svobodnega gospodarskega življenja o važnosti teh ustanov.
Kakor smo začeli, tako lahko tudi končamo z besedami avtorja: »Veselilo nas bo, ako bo to prizadevanje doprineslo pri nas tudi samo mrvico k zgradbi in razširjevanju pravega socialnega in etičnega pojmovanja nauka o narodnem gospodarstvu«, od profesorja dr. Dežel ča pa se nadejamo, da nas bo skoro zopet prijetno iznenadil s kako dobro knjigo o našem denarstvu.
-S>
Proti povišanju uvozne carine.
(Nadaljevanje).
Na drugi strani pa je n?ša vlada sicer izdala naredbo z dne 26. sept. 1920 za podporo domače industrije, toda njeno izvrševanje je bilo tako otežkočeno, da interesenti od nje niso imeli prave ugodnosti. Na eni strani je bila vsled te naredbe oškodovana stavbena industrija, ker se je ves stavbeni materija!, elektrotehnični in instalacijski carine prosto uvažal. Na drugi strani pa je generalna direkcija carin sama prizadejala čevljarski, slamnikarski, konfekcijski in kemični industriji mnogo škode, ker ji niso pustili uvažati pol-fabrikatov furnitur in kemičnih sestavin carine proste v svrho predelave. Pod tem je trpela tudi usnjarska in papirna industriia in carinski stroški izdani za uvoz obratnih potrebščin so nemalo prispevali k povišanju cene fabrikatov. Mnogo je bila tudi kriva tehnika srbske carinske tarife, da je prišlo do anomalij, da se je za potrebščine plačala večja carina kot za fabrikat. Tu je bilo potreba reforme glede carinskih olajšav in izravnavanja tarife glede polfabrikatov, potrebščin in carine r a izgotovljen fabrikat. Ako bi se bilo razen tega omogočilo požlahtnjevanje in dalo prevozne tarifarne ugodnosti, bi bila po našem mnenju industrija že v mnogo ugodnejšem položaju in bi ne bila skoro potrebovala druge zaščite.
Ako pa državna uprava našo »industrijo sili k ner.elmm stroškom in ji ovira korrercijelno gospodarstvo, potem se boj mo, da bo tudi zaščitna industrija zgrešila svoj cilj in namen.
Zaščitna industrija je dvorezen nož in pri kulebavosti cen blaga in valutnih odnošajev lahko vsak dan carina, ki je bila poprej zadostno velika za zaščito postane premajhna ali previsoka. Ako je previsoka, potem onemogočuje vpliv inozemske konku-
rence na našem trgu, daje tukajšnji industriji monopol, vstvarja direkmo premije na tihotapstvo, kakor smo videli lansko leto vsled prepovedi uvoza raznega blaga. Naša industrija bi postala potem nezdrava, parasitarna pod saščito visoke carine. In mi vsi želimo, da naj bodo razmere v trgovini zdrave ir« solidne, zato se ne moremo ukloniti privilegiju ene skupin0 na škodo ostalih. Rekli smo, da je vsled nestalnosti razmer, danes nemogoče določiti nekaj, kar bi se vsak čas lahko ne preživelo. Radi tega bi sedaj izdelana tarifa imela le prehoden značaj in bi bilo treba ogromne elastičnosti, da bi ostala v skladu z razvojem razmer, torej da bi se avtomatično s cenami blaga z»išala ali znižala. Kakor pa je to idealno, ni administrativno tehnično izvedljivo.
O sedaj nameravani tarifi se je že vnaprej povedalo v časopisih, da bo le prehodnjega značaja, za nekoliko mesecev, nakar bi se nanovo revid rala. Posledica tega je bila, da so se vsi trgovci z mrzlično nervoznostjo vrgli nato, da si preskrbijo pravočasno, še pred uveljavljenjem nove tarife zadostne zaloge blaga. Ta spekulacija trgovstva ima lahko kvarne posledice, ker se bodo konzumenti, ako bodo vsled nove tarife cene blagu preveč poskočile, ab-sentirali od nakupa do revizije carine.
Na ta način tudi industriji ne bi bilo pomagano, ker bo v taki situaciji morala delati pri sedanjih težkih kreditnih razmerah na zalogo z negotovostjo kako bo pozneje po reviziji uit;.-jena carina.
Ker znaša 1 zlati dinar pri uvozu faktično 16 kron canne in davka, nismo več daleč od zlate paritete, posebno, ako se naša valuta malo popravi. Pri stanju naše valute na 6 3 cts imeli bi mi že faktično zlato carino. Toliko pa se naša valuta sedaj na spomlad, ko se razmere malo razjasnijo, lahko popravi.
Zaščitna carina bi prišla momen-talno ne samo indu^trijcu, marveč tuui trgovcu vprid, ker bi ga za gotovo dobo obvarovala vpliva nadaljnjega padanja cen v mozemst u, ki je onim, ki imajo stare drago kupljene zaloge, zelo v škodo. Toda to so nereelne konjunkture, ki se ne bi smele dovoljevati raz državno gospodarsko stališče.
Pri celem boju za uvozno zaščito industrije so interesantna nsprotstva industrij polfabrikatov in finalnih industrij Tako naprimer hočeio imeti usniarji zaščito za usnjarske izdelke, proti kateri so najodločneji čevljarji, ker za svojo industrijo potrebujejo usnjarske izdelke. Enako je pri železarski in pri strojni in livarski industriji. Strojne industrije nočejo koncedirati zahtev plav-žarske železne industrije in topilnic. Isto nasprotstvo vlada med tekstilno in konfekcijsko stroko ter med papirno in tiskarsko stroko. Ako se da zadostna zaščita industriji pol ali gotovih fabrikatov potem s tem ni pomagano f.nal-nim industrijam, ker zopet niso v pravem razmerju krite.
Zato je bil predlog, da naj se regulira uvozna carina po češkem vzorcu, ki iako uvaževanja vreden. Na češkem se loči|0 St ri skupine glede uvozne carine. Potrebščine za življenje, ki trorijo prvo skupino so carine proste. Enako vse surovine za industrije. Potrebno blago, ki ga ni zadostno v državi plačn eno-
stavno carino brez doklade, blago, ki ni neobhodno potrebno in ki se lahko izdeluje tudi v državi, plača carino z doklado in luksuzno biago pa plača carino v tujih zlatih valutah. Ta razporeditev uvozne tarife je raz državno-gospodarsko stališče najbolj umestna. Toda, kakor vidimo, stagnira cel češki izvoz in žnjim industrija, ker je predrago kupila surovine in ne more sedaj v cenah konkurirati. Iz tega je razvidno, da pri zaščiti naše industrije, ki je tudi eksportna, igra veliko vlogo valuta, Da je avstrijska industrija zaposlena nad polovico, v nekaterih strokah celo popolnoma, je vzrok to, da ji nizko stanje valute omogočuje velik izvoz. Po prelomu londonske konference je vse pričakovalo padec marke in zgodilo se je ravno nasprotno, marka je ostala neizpremenjena, ker bi padec
marke pomeni! za francosko in ans'e?.ko industrijo novo krizo.
Nova auto-iotnna carinska tarfa stopi lahko sedaj takoj v veljavo, ker je niti avstrijska, niti češka pogodba ne moreta ovirati, ker je v teh po-godbah izrečne pridržana pravica spremembe in povišanja carinskih tarif. Z- autonnrnnimi državami pa so trgovske pogodbe že 'potekle in jih je treba itaK v najkrajšem času obnoviti. Povišana autonomna tar fa je za našo državo eminentno važno sredstvo vpričo nastajajočih t r g o s k i h pogodb, d k dosežemo pri njih ono vpošt^v^nje, ki ga žciimo in potrebujemo. Iz rega vzroka, ;n edinole i i tega mor,-»mo In smerno odobrit: to povišanje.
V	naslednjem navajamo nekol ko vzorcev iz nažrta povišane uvozste ta rife. Tako na primer je uvozna can-ia za:
riž		»	10		»	100	
poper			150	»	»	500	»
moka		»	20	»	»	50	»
jedilno olje			25	»		150	
sladkor		»	4i	10	»	80	
vino		y>	50	»	»	150	
pivo			25	»	»	100	»
Čokolada		»	200		»	500	V
sardine		»	120	»	»	500	P
sveče			50	»		100	»
milo		»	40		V	150	a
črnilo za obutev			30	»	»	100	
mazilo za parkete		»	200	»	»	500	»
'pigmentne, lakove barve		»	100	»	»	200	»
svinčniki		»	55	»	»	100	
lakovi firnežl		»	100	»		200	»
oljnati firneži			35	»		150	
eterična olja			100		»	300	»
pomade		»	400	»	»	1500	»
parfumerija		*	500	»		2000	
puder		»	1000		y>	2000	
bombaževe tkanine		»	130—180	»		400—650	
bombaževi tuli		»	400	»	»	1000	»
» pletenine		»	500	»	»	1200	»
» vezenine		y>'	1000—1200	»		3000—3500	
» pozamenierija		»	300	»	v>	700	
volnena tkanina (sukno)		2>	300—500		»	600—1200	»
volnene pktenine		»	300—450	»		600—1200	H
trakovi vseh vrst		»	350	»	»	700	»
volnena pozamenterija		»	450	»		700	»
svilene tkanine		J>	2500		»	10.000	»
svileni trakovi		»	2500	»	»	15.000	»
linolejske tkanine		»	40—50'		»	250—300	»
voščeno platno dosedaj	100—	150	din. za 100	kg, ntprej .200 -400 dn			. zlv
konfekcija dosedaj 200 odstotkov			naprej 300	odstotkov			. l\V
navadni moški klotuki			dosedaj 2'50 din. od ko1?!* sedsj 8 din				
ženski klobuki opremljeni			* 2 50	>>		. » 8	»
slamnati klobuki moški			» 1—1-50	»		» 4- 8	)>
» ženski			» 150—250 x			» 5—10	►>
pogrebni venci	dosedaj		3000 din. za	i 100 kg	sed* j 10.000		»
dežniki soinčnikl	»		12 din. od kosa			» 30	r>
podplati	»		120 »	za 100 kg		» 200	
zgornje usnje	»	150—250 »		»>		» 250—400	»
obutev, čevlji	»	400—850				» 1500—2200	»
rokavice, kožnate	»		1600			» 5000	»
Pregled najvažnejših splošnih zakonov, na katerih sloni odmera neposrednih davkov.
(Nadaljevanje).
C.	Najmarina.
1. Hišnodavčni patent z dne 23. februarja 1820 (Pol. Ges. S. u. Vcljc. zvezek 48, št. 28 in zvezek 47, št. 699.) Temeljni zakon. Izvršilni predpisi k osnovnemu zakonu so:
a) Podučilo za ugotovitev hišno-najemnega donosa, dekret dvome ,u-sarne z dne 26. junija 1820, št. 918. (Pol. Ges. S. u. Vdg. zvezek 47) in kot priloga k temu dekretu še
b) Podučilo za hišne posestnike.
2. Zakon z dne 9. februarja 1882, drž. zak. št. 17. Hišno davčna novela.
3. Zakon z dne 1. junija 1890, drž. zak. št. 97 spreminja deloma pod točko 2 navedeno novelo.
4. Zakon z dne 12. julija 1896, drž. zak. št. 120 urejuje obdačbo hiš na podlagi 2 letnih napovedi.
5. Zakon z dne 25. marca 1880, drž. zak. št. 39 in izvršilna naredba z dne 1. decembra 1880, drž. zak. št. 140 urejuje vprašanje davčnih olajšav za one nove hiše, ki so bile sezidane etc. pred 1. januarjem 1912.
6. Zakon z dne 8. julija 1902, drž. zak. št. 144 in izvrš. naredba z dne
7.	januarja 1903, drž. zak. št. 6. Hiš-nodavčne olajšave za delavske hiše.
(Stari zakon, vide novejši zakon, naveden spodaj pod točko 7.)
7. Zakon -z dne 28. decembra 1911, drž. zak. št. 242 in izvršilna naredba z dne 28. junija 1912, drž. zak. št. 162. Vide tudi odlok fin. min. z dne 27. novembra 1915, drž. zak. št. 347. Vsebuje davčne olajšave in obdačbo hiš, sezidanih po 31. decembru 1911.
8. Zakon z dne 24. oktobra 1896, drž. zak. št. 223. Odpis davka rali neiztirljivosti najcmščlne.
9. Najvišji sklep z dne 28. novembra 1821. (Pol. Ges. S., zvezek 49, št. 175) in dekret dvorne pisarne z dne 6. novembra 1843, št. 15.642. Odpis hišnonajemnega davka radi poškodbe hiše vsled elementarnih nezgod.
10. Dekret dvorne pisarne dne 18. junija 1821, št. 1058. Odpis hišnonajemnega davka radi prazno-stanja.
11. Zakon z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 14. Državni davek in podlaga za doklade.
12. Zakon z dne 23. julija 1912, drž. zak. št. 164. Doklaani odbitek vsled zvišanja avtonomno doklaunih odstotkov. Ta zakon je vsled fin. zakona za leto 1920-21 razveljavljen.
13. Ces. naredba z dne 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 280 urejuje vprašanje zastarenja.
14. Odlok fin. min. z dne 10. avgusta 1914, št. 15.012. Ukazni k štev. 166 vsebuje razvidne tabele o hišno-davenih merilih.
15. Uredba o pospeševanju produkcije novih stanovanj z dne 19. julija 1920, »Uradni lisk št. 91 z dne 7. avgusta 1920, št. naredbe 291. Vso-buje davčne olajšave za nove stavbe ln stanovanja.
16. Finančni zakon za 1 1920-21 št. 136, »Uradni list« z dne 25. novembra 1920, št. 436, urejuje davčne olajšave za nove stavbe in pa davčna merila. Ugotovitev obdačbene podlage za avtonomne doklade.
D.	Občna pridobnina.
1. Temeljni zakon je z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220. Spreminja ga:
2. Zakon e dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 13 in 14.
3. Zakon z dne 6. marca 1906, drž. znk. št. 58. Obdačba družb r. omejeno zavezo.
4. Ces. naredba z dne 19 oktobra 1914, drž. zak. št. 299, urejuj* odpis davka radi obratnega inoteža, povzročenega vsled vojne.
5. Odlok fin. min. z dne 21. marca 1914, drž. zak. št. 66, izvršilni predpis k zakonu, navedenem pod točko 2. Zadeva delovanje komisij.
6. Odlok fin. min. b dne 18. mar-ea 1914, drž. zak. št. 63, zadeva rav-noisti zakon, kakor je naveden pod točko 5. Kazenske določbe.
7. Odlok fin. min. z dne 30. avgusta 1916, drž. zak. št. 291, delegiranje davčnih oblasti za odmero vojnega davka za družbe z o. /.
8. Vpogled v obratne prostore, naprave, knjige etc., dalje kazenska določila urejuje ces. naredba z dne 16. marca 1917, drž. zak. št. 124 in odlok fin. min. z dne 29. septembra 1917, drž. zak. št. 396. Davčno kazenske okraje ustanavlja nadalje odlok fin. min. z dne 28. septembra 1917, drž. zak. št. 398.
9. Izvršilni predpis glede davčno kazenskih določb je vsebovan v odloku fin. min. z dne 4. septembra 1917, drž. zak. št. 373.
10. Ces. naredba z dne 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 280. Vprašanje vojne doklade in davčnega zastaranja.
11. Obdačba napram Ogrski:
a) Zakon z dne 30. decembra 1907, drž. zak. št. 278, in
b) odlok fin. min. z dne 31. dea. 1907, drž. zak. št. 11 ex 1908.
c) Odlok fin. min. z dne 15. de>?. 1911, št. 32.770. Obdačba ogrskih sejmarjev.
12. Obdačba napram Bosni ia Hercegovini: Odlok fin. min. ’ dne 8 junija 1908, št. 27.431.
13. Odlok fin. min. z dne 18 marca 1914, drž. zak. št. 64. Izvrši; »i predpis k zakonu, navedenem pod točko 2 vsebuje določbe glede oddaje napovedi, dostave, jamstva, vpogled v knjige itd.
14 Odlok fin. min. z dne 28 junija 1897, drž. zak. št. 172. Predpis neobratne kvote.
15. Odlok fin. min. z dne 20 avgusta 1909, drž. zak. št. 144 urejuje obdačbo krošnjarjev in potujočih obrti.
16. Priredbo občni pridobnlni za davčna leta 1918, 1919 in 1920 urejujejo:
a) naredba celokupne vlade za Slovenijo z dne 29. januarja 1919, št. 337, »Urad. lisk, št. XLVI. (1918).
b) Naredba celokupne vlade za Slovenijo z dne 17. decembra 1919, št. 2. Urad. list št 1 (1919).
c) Fin. zakon za leto 1920-21, št. 136 »Uradni liste z dne 25! novembra 1920, št. naredba 436, in pa
d) razglas ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani z dne 17. novembra 1920, št. A. I. 1229-1 ex 1920. »Ur. l.< z dne 22 novembra
1920,	št. 134.
(Dalje prihodnjič.)
carina, ki znaša po § 271 carinske tarife K 400'— in pribitki, torej za celi? pošiljatev K 7680'—, tako <ia s^ane 240 komadov oglja vkupno K 9788'40 ali komad K 41— Kateri trgovec si bo upal nastaviti to ceno, «i-5 ne zapade §om verižniškesa ur:da? Tu bi bilo hvaležno delo za marsikoga, ki skibi za stvari, za kstcrc tv sc ne bilo treba brigati.
Izvoz in uvoz.
Uvoz živine in krme jc prepovedan iz Bolgarske, Riu-je, Ukraj i-e :» Turčije, ker vlada v teh zeml ah živinska kuja.
Izvoz Iz Čehoalovsške v uaSt> kraljevino. Železniška tarifa za izvoz v našo kraljevino og znižnna 10 ed-stotkov.
Izvoz pšenice In moke L* konca decembra je bilo izvoženo 5605 v».ro-nov. Pšenice je bilo izvoženo 2874 vagonov, moke pa 2231 vagonov. Cd tega je Šlo največ v Avstrijo (3926 vagonov), najmanj pt v Nizozemsko (1 vag*n). Meseca januarja tega l. je znašai \y.\oz 1149 vagonov pšenice in 347 vagonov moke, v prvi polovici februarja p* 127 vagonov pšcnice in 105 vagon*v moke.
Izvoz hmel> Iz Čehotloraške. Pristojbine za izvoz hmelja iz Čehosl*-vaške so znižane od 9 na 4 odstotke. Prodaja hmelja se bo vršila le za dobi o valuto, oiiroma državam s slabo valuto za češke krone.
Uvoz barv v Čehoslovaško. Piaškl veletrgovci so zahtevali, da se uvede prost uvoz barv iz Nemčije, ker so nemške barve ceneje od domačin. O tem bo odločal ur^d za zunanjo trgovino. Producenti se zoperstavljajo zahtevam
o	prostem uvozu, češ, da šo barve z<do dražje, ker prodaja Nemčija ani!in barve Čeho.slovaški po višjih cenah k;,kor pa Avstriji.	«
Sloboden nvoz vina in Union v Čehoslovaško ter izvoz papirja. Če-hoslovaška vlada je dovolila siobtden uvoz 90.000 hi vina in 150 vag. limon. Izvoz papirja bo kmsiu prost.
Uvoz svile v Rumunijo je prepovedan. Rumunsko ministrstvo zi trgovino je prepovedalo uvoz svilenih tkanin, svilenega blaga in kravat.
Iz Celja. Tukajšnji trgovec I. J. je kupil glasom fakture z dne 6 oktobra 19?0 pri tvrdki C Denbergerjevi sinovi na Dunaju 279 kg »da!;« oglja za gladilnike za fakturirano ceno a. K 2703 — t. j j K 1035'--. Stroški sne-diteria Aug. Maypr, Dunrj znašajo j. K 423 50, oni špediterja F' A. Uher v Manboru 417 50. V tem na ni š^ všteta
narodno gospodarske zadene.
Trgovina.
Monopolna taksa na sladkor.
Ekonomsko - finančni komite je odredil 26. februarja t. 1. pod št. 2923 v zvezi z odredbo z dne 13. januarja t. i , Ra podlagi katere je vpeljana monopolna taksa na sladkor (2 din. po kg), da se ta monopolna taksa plačuje za sladkor, ki je izdelan iz sladkorne repe ali trsja, bodisi surov ali •-afiniran, za druge vrst* sladkorja pa, ki se zamorejo mesta njega uporabljati za oslaščenje, kakor sladkor iz sadja, grozdja itd., se plačuje 40 dm. po 100 kg poleg plačanja trošarine, katera je določena po zakonu.
Črnomdjskl grad, ki je bil nekdaj last nemškega viteškega reda, pozneje pa hotel, je sedaj kupila »Gospodarska zveza« v Ljubljani, ki ga namerava preurediti in porabiti za svoje trgovske posle: za vinsko trgovino, za trgovino s poljskimi pridelki i. dr.
Prodaja svinj. Komisar sekvesti-ranega posestva grofa Čekoniča v Žom-bolju bo prodajal 15. aprila t. I. potom javne ustmene licitacije: 50 komadov svinj za klanje, 130 komadov svinj xa gojenje. Kavcija 10 odstotkov približke vrednosti ene partije, kitero kupec licitira.
Nsmško • amerlkanska trgovina.
Trgovina Amerike z Nemčijo je dosegla I. 1920 400,300.000 dolarjev- proti
103.300.000 I. 1919. Uvoz iz Zjedinjenih Držav v Nemčijo je znašal leta 1920
311.437.000 dolarjev, izvoz iz Nemčije v Ameriko pa je znašal 88,863.000 dularjev.
Industrija.
Tovarna za led v Osijeku. »Udrn-ženje mesara« v Osijeku je skleniio, ca zgradi tovarno za led, ker bo cena ledu letos )ako visoka. Led iz te tovarne bo stal mesto 100 le 60	70 K.
Tovarna za konzerviranje sadja, mesa itd Skupina trgovcev, apotekarjev in c1rogi:;tov je osnovala v Beogradu »Ev ropsko trgovsko in industrijsko druž-
bo« s kapitalom 3 miljonov kron, ki ho poleg izvrševanja izvoznih in uvoznih poslov izgradila lastne tovarne za predelovanja sadja, mesa in drugih stvari.
Podzemni plin v Bački. V Starem Bečeju se je pri kopanju arteškega slu denca pojavil v globočini cd 300 metrov podzemni plin, katerega je lastnik takoj porab.! za pogon svojega parnega mlina. Pošta uporablja plin, ki se j:* pojavil na dvorišču poštn* zgradbe, za kurjavo. Ker je v Bački in Banatu najbrže dosti podzemnega plina, bi biio dobro, da se re pokrajine preiščejo, ker bi se plin dal dobro uporabiti za pogon industrijskih podjetij, za kurjavo in razsvetljavo v krajih, kjer vlada pomanjkanje drv.
Titanit d d. za produkcijo eksplozivnih preparatov v industrijske in rudarske svrhe bo v kratkem 'začela delovati. Glavni produkt tovarne bo »Titani!«, ki je po sili enak drugim eksplozivnim sredstvom, poslovanje z njim pa ni nevarno. Tovarna bo pod stalnim nadzorstvom vojnega min. Glavnica 16 miljonov K.
Češka industrija strojev je pokazala kaj '/.na in zamore. Tovnrna strojev v Smichowu je dobila cd podjetja Can-tiere navale v Tržiču naročilo za 20 parobrodnih strojev po 280 UP. Ker je to naročilo dobro uspelo, so še druga podjetja naročila pri navedeni delniški družbi stroje, kotle in diuge potrebne predmete. Pred-vojno je Avstrija izdelovala stroje /3 svetovno brodovje, sedaj pa bo prevrela to vlogo Čehoslovaška.
Denarslvo.
imenovanje v finančni sosvet V
finančni sosvet, ki se ie ustanov i pri finančnem ministrstvu, sta za Slovenijo imenovana: za »Zvezo industrijcev« g. Dragotin Hribar, za trgo«sko-obrtniško zbornico g Ivan Mohorič. Do sedaj so bili v sosvetu zastopani, kakor smo že. ■•oročali, le beograjski oziroma srbski f nančni in gospodarski strokovnjaki, ki raj bi bili posvetovalni organi v vseh važnejših in dalekosežrtejših finančnih vprašanjih, ne da bi se vprašalo za mnenje tudi naše strokovnjake.
Kovani drobiž se izdaja v pivi vrsti denarnim zavodom in večjim trgovskim podjetjam. Ko se bo zadostilo tem potrebam, se bo drobiž izdajal tudi ‘••Irankam. V najkrajšem času pridejo iz Dunaja še štirji vagoni kovanega drobiža, ki je namenjen za Ljubljano in Zagreb. V Ljubljani oddaja drobiž fin. drž. blagajna, od 9. t. m. dalje pa ga vdajajo tudi davčni uradi. Posameznim strankam se to dajalo nojmanj 1000 komadov drobiža po 10 par Vrečice si morajo stranke poskrbeti same.
Promet novčanic naše dižavne Narodne banke je znašal dne 22. febr.
3 353,042 950 dinarjev, torej se je med 15. in 22. pr. meseca zopei zmanjšal za 13,313,145 din.
Novčanice po četrt dinarja. Ministrstvo za finance je naročilo v Zagrebu znatno število novčavič po četrt din.
Uredba o valutah in devizah. Dne
7.	t. m. se je vršila konferenca beograjskih finančnih krofov na beograjski borzi, na kateri je končno rešeno vprašanje o valutah in devizah, ki se je, kakor znano, pretresalo tudi v Ljubljani in v Zagrebu. Uredba bo takoj predložena Svetu ministrov v odobrenje.
Ponarejenih 20 - dinarskih novčanic se je našlo do sedaj okrog 4900 ■ omadov, medtem ko se jih je. pričakovalo mno?0 večje število. Ker je bilo 20-dinarskih novčanic v prometu za 170 miljonov din., odtegnjenih iz prometa pa jih je že 160 miljo,lov, se število do sedaj najdenih ponarejenih novčanic ne bo znatno zvišalo. Zadnji falsifikat je bil tako dobro izdelan, da so se nekatere novčanice spoznale od pravih šele potom kemične analize.
Naknadno žigosanje obveznic vojnih posojil. Z oz. na to, da posamezni državljani še vedno predlagajo generalnemu ravnateljstvu državnih dolgov prošnje radi naknadnega žigosanja navedenih kuponov, ker jih radi bolezni, neznanja ali iz kateregakoli drugega vzroka niso pravočasno predložili v svrho žigosanja, je odredil minister za finance dne 28. febr. t, I. pod D. br. 1974 sledeče: Prošnje za naknadno žigosanje obveznic se morejo vzeti vpoštev le še do 15. marca t. I. Žigosanje naknadno predloženih obveznic se bo vršilo le pri generalni direkciji drž. dolgov. Prošnje s priloženimi kuponi naj se vpošilja
preko delegacij ministrstva za finance v Ljubija, i, Zagrebu, Sarajevu, Splitu in ob', 'finančne direkcije v Novem Sadu, iz teritorija Srbije in Črne gore pa direktno generalni direkciji dolgov.
100 in 1000 dinarske novčanice (lastno izdajo) je natočila v Ameriki Narodna Banka v Beogradu. .
Združenje bank -v Sarajevu. Ze-maljska, Srpska, Centralna in Srbska privredna bari k a so se v principu spo razumele glede fuzije. Osnovni kapital je 100 miljonov K.
Omejitev prometa na dunajski borzi. Radi izvanredno velikega prom.ta efektov je za 14 dni v sredo ukinjen borzni promet.-.
Ponarejene novčanice po 2 lire. Opozarjamo, da so se v Dalmaciji pojavile ponarejene italijanske novčanice po 2 lire. V Splitu je bilo manjše šte vilo takih novčanic že zaplenjeno.
Nemške banknote po 50 mark. Finančni delegat v Zagrebu poroča, da so nemške novčanice po 50 mark (Reichs-banknote), datirane s 30. novemb. 1918, odtegnjene iz prometa z 31. januarjem 1921. S tem dnem so .navedene novčanice izgubile legalen tečaj ter se mo rejo zamenjati 1 še pri generalni blagajni Državne banke (Reichsbank) v Berlinu do 31. julija 1921, po preteku tega roka pa izgube vsako vrednost.
Carina na zasedenem ozemlju
Po odredbi generalne direkcije carine bodo novo osnovane carinarnice na okupiranem ozemlju carinile le ono bi,-go, čegar vrednost ne presega 1000 dinarjev.
Davki.
Predmeti oproščeni davka na poslovni obrt. Finsnčno-ekonomski komite ministrov je na svoji seji odločil, da se oproste piedmeti, za katere se ne plačuje izvozna carina davka na poslovni obrt. Znižale se bodo tudi cene onim mesnim predmetom, ki se uvažajo v naše kraje.
Napoved za odmero pristojbin-skega namestka. Vsa prUtojbinskemu namestku zavezana irnovina se mora na novo napovedati do 30. aprila t. 1. pristojbinskemu oddelku financ, okrajnega ravnateljstva. Ker se posebni pozivi ne bodo razpošiljali, ;;e opozarja vse prizadete kroge, da zadoste pravočasno svoji dolžnosti, ker bi v nasprotnem slučaju plačali pristojbinski namestek v dvojnem znesku za celo osmo desetletje. Tudi zavezanci, ki so bili do sedaj pristojbinskega namestka oproščeni, morajo predložti napoved in ponovno prositi za oprostitev. Napoved je napraviti na posebnih-tiskovinah, ki se dobe proti povračilu nabavnih stroškov pr vseh davčnih urad h. Vse podrobno prinaša naredba min. financ, z 31. XII, 1920 št. 14.064, Ur. list št. 4.
Promet.
Nabava železniških pragov. Min. tinauc razpisuje na dan 29. marca t. I. ofertno licitacijo za nabavo hrastovih pragov in druzega železniškega mate-tijala in sicer; za želez, ravnateljstvo v Beogradu 84.010 komadov železniških pragov 2 70 m dolžine, 40.000 kom. 2 50 m dolžine, 70.000 kom. 160 m dolžine. Za direkcijo v Zagrebu 20.000 komadov železniških pragov 2'70 m dolžine, 125 000 komadov 2‘50 m dolžine in 96.000 komadov 2'20 m dolžine. Za ravnateljstvo v Subotici 60 000 kont. želez, pragov 2 50 m dolžine, 28.000 kom. 2 20 m dolžine. Za ravnateljstvo v Sarajevu 95.000 kom. želez, pragov. Pismene ponudbe naj se vpošljejo do navedenega dneva 12. ure na »Eko-tiomno odjelenje, Beograd, Zrinjska ul. 62. V ponudbi naj se navede posamezna in skupna cena ponudenih predmetov, način, rok in mesto oddaje. Najmanjša
™nn'na Pragov> k' se more ponuditi je 3000 komadov. Natančneje podatke in pogoje se zamore zvedeti pri vsaKem železniškem ravnateljstvu in Ekonomskem Odjelenju ministrstva za promet.
Nova avtomobilna proga. Med Celjem in Vojnikom, oziroma Celjem in Dobrno se vpelje avtomobilni promet. Konzorcij v Vojniku nabavlja v to svrho avtomobile.
Predprodaja vozovnic v Mariboru.
Kakor znano, se nabirajo pri postajnih blagajnah vednp velike gnječe ljudij, ki morajo zgubljati zlat čas predno si zamorejo nabaviti vozovnice. Da odpravi
te neprilike, je prevzel »Balkan« d. d' za mednarodne transporte v Mariboru, od ravnateljstva južne železnice predprodajo vozovnic za vse proge južne in državne železnice ter jih prodaja po normalni ceni.
Telefon Zagreb-Wien. Tajnik trg,, obrtniške zbornice v Zagrebu g. Paski-jevič je na zadnji seji gospodarskega sveta predlagal, da bi se uredilo vprašanje telefona Zagreb-Wien, češ da Zagreb zamore dobiti, zvezo z Wienom !e o<olti polnoči, ker je zveza podnevi vedno okupirana od Ljubljane.
Brzojavni promet z Reko je otvor-jen, vendar ne neposredno, ampak preko Italije. Brzojaviti se more na vseh jezikih po pristojbinah, ki ve ljajo za Italijo.
Direktni paketni promet iz Pariza Od 10. t. m. se sprejemajo v Parizu za Iransport z orient ekspresom paketi, ki ne tehtajo čez 30 kg. Postaje, na katere se zamore poslati pakete .so: Ljubljana, Zagreb, Vinkovci, Beograd, Carigrad.
iz miilli orianlzacij.
Poznanjskl veliki semenj. Dodatno k tozadevnemu obvestilu v štv.
15.	našega lista nam naznanja tigovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, da se glasom dopisa poljskega konzulata v Zagrebu priprave za ta semenj dobro razvijajo ir. da prihaja mnogo priglasitev iz Francije in Angleške. — Razstavni predmeti' bodo porazdeljeni v 4 oddelke: 1. tekstilna "industrija, izdelki iz usnja, čevlji, jermena, košare, pohištvo, steklo, porcelan, galanterijsko blago, izdelki iz gume, igrače itd.; 2. kovinsko blago, posoda, svetilke in drugi predmeti za razsvetljavo, kuhinjsko orodje, zab ji, metle, ščetarsko blt;go, vrvarsko blago, stavbeni materijnl, pa-p;rna industrija, knjige, slike, itd.; 3. življenske potrebščine, pijače, semena, kemijski, farmacevtski in tehniški izderi. parfumi, kirurgičui instrumenti, tofeletno blago itd ; 4. glazbila, ure, optički in umetniški izdelki in stroji, -svetjotisek, kinematograf, vsakovrstni stroji itd Natančni seznam razstavnih predmetov je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. (Št. 2206).
Vračanje vinske embalaže Iz inozemstva Na intervencijo trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, da bi se
dovolil carine prosti uvoz vinske embalaže onim vinetržcam, ki so še pred uspostavitvijo carinske meje, oziroma pozneje izvozili sode v inozemstvo, ne da bi b.ii deklarirali vinske posodo za povratek, sporoča trgovsko ministrstvo, da mora vsak posameznik predložiti Cctmamici dokaze, da je blago svoje-dobno zvozil, nakar mu izda generalna direkcija dovoljenje za carine prosti uvoz embalaže. Tozadevne vloge se v Beogradu istodnevno rešijo in se stranke poživljajo, da naj si pravočasno ta dovoljenja preskrbijo, da ne bodo primorane piaiati nepotrebnih ležarin in stojnin.
Nazstanila trgovske oferS-mšte®	v	Ljubljani.
Monopolne takse. Po poročilu delegacije ministrstva financ znašajo monopolne takse za 100 kg 1) soli 50 din., v zlatu, 2) cigar, papirja 1600 din. v z.atu, 3) petroleja 100 dir,, v zlatu, 4) sL d kor ja 200 diij. v ’ srebru. 5) bonbonov in drugih izdelkov iz sladkorja 200 din. v srebru. Uvoz užigaiic, ki so tudi monopolen predmet, je bil z odlokom generalne direkcije carin z dne 10. decembra 1920, C br. 78897 za vso kraljevino prepovedan. Dotlej je znašala taksa 500 din. v zlatu. Taksa za domače produkte užigaiic znaša 10 din. — 40 K od kg netto. (Štev. 9941./20).
Izvoz ovsa. Vojno ministrstvo poroča ministrstvu za trgovino, da se bo dovolil izvoz 2500 vagonov ovsa, kakor hitro bodo ki .te potrebe ovsa za vo jaštvo. (Štev. 1991).
Dobava perila in platna. Minister za vojno in mornarico je naznanil trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v.sila dne 15. marca t. I. v Beogradu ponudbena razprava za dobavo 300.000 p.mov vojaškega ' perila iz amenkansi.ega platna in za 300.000 metrov amerikanskega platna. Ponudbeni in dobavni pogoji so razvidni iz
razpisa, ki je pisarni tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice interesentom na na vpogled. (Štev. 2213).
Slane ribe. Pomorska oblast iz Bakra naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da ima Dalmacija slane ribe na prodaj in da bi jih dalmatinski producenti radi prodali v naši državi, ker izvoz ni mogoč. Reflektanti naj se obrnejo na trgovačko komoro v Splitu in Dubrovniku (Štev. 2219).
išazsio.
Občni zbor gremlja trgovcev v
Ljubljani se vrši v nedeljo 13. t m. ob
9.	uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Če bi kdo izmed članov ne dobil radi preselitve ali drugega vzroka vabilo, naj se vseeno zglasi, ker je občni zbor za vso organizacijo velikega pomena.
Oprostitev plačevanja pristojbin za vize potnih listov. Ministrstvo za finance je z odlokom z dne 1. februarja
1921,	št. 1427, oprostilo ptačevanja pristojbin za vize potnih listov: 1.) Člane raznih inozemskih humanitarnih zavodov v naši državi; 2.) člane inozemskih poslaništev in konzulatov; 3.) častnike ).i vojake zavezniških držav, ki potujejo službeno ali so še v naši državi; 4.) razne inozemske časnikarje ali osebe, ki so naši prijatelji ter potujejo po naši državi v informativnih svrhah, če so dobili brezplačni vizum od naših zastopništev v inozemstvu, ali če imajo priporočilno pismo ministrstva za notranje, oziroma za zunanje zadeve; 5.) bivše vojne ujetnike, ki so po končani vojni še dalje prostovoljno ostali na delu v naših krajih, ali so se tukaj nastanili, pa se sedaj vračajo na svoje domove, če jim njih konzulati izdada repatricijsko objavo kot bivšim vojnim ujetnikom. (Ur. I. 23.)
Razpis konkurenčne oddaje popravil šolskega poslopja na Vinici Glasom razglasa, objavljenega v Uradnem listu z dne 5. marca 1921, št. 23, se razpisuje do dne 1. aprila 1921 konkurenčna oddaja popravil šolskega poslopja na Vinici. Delo je glasom inže-nerskega proračuna, ki je razgrnjen na vpogled pri okrajnem šolskem svetu v Črnomlju in pri občinskem uradu na Vinici, proračunano na 90.000 K. Podjetniki naj predlože svoje ponudbe v zaprtih kuvertah do gori navedenega dne občinskemu uradu na Vinici.
Vinski sejm v Zagrebu. 7. t. m. je sklenila skupina zaupnikov vseh gospodarskih krogov v Zagrebu obnovitev starega zagrebškega zbora, ki bi prirejal razstave. Radi pomanjkanja prostorov se bo letos priredil le vinski sejm.
Stanovanjska naredba, ki bo izdana te dni, bo veljala samo za Srbijo.
Vojna odškodnina Nemčije. Nemčija je pristala na naše zahteve, da nam da potrebno število vagonov za prevoz konj, katere nam mora dati v smislu mirovne pogodbe.
Tretji mednarodni vzorčni sejm v Padovi. 1. junija t. i. bo v Padovi otvorjen tretji mednarodni vzorčni sejm, ki bo trajal do 21. junija.
Dobrote visokega kurza dolarja
V	Ameriki so-se jasno pokazale dobrote visokega dolarskega kurza. Kakor v trgovini, tako se je tudi v vseli panogah amer. industrije pojavila ostra kriza, ker so si z mrzlično hitrostjo pripravile velikanske zaloge, katere naj bi se po končani vojni izvozile v Evropo, z<\ katere so pa naročila radi previsokega tečaja dolarja popolnoma izostala 35 visokih peči je ugasnjenih, cena sinovemu železu se ie znižala na 30 dolarjev, avtomobilov je toliko izdelanih, da se ne more računati z zadostno razprodajo, če bi cene še tako nizko padle, Evropa pa čaka na boljše čase.
Izpili za stavbnike. Uradni list št. 23 objavlja razglas, glasom katerega bodo letošnji izpiti za stavbnike v spo-mladnem terminu od dne 30. marca do dne 12. aprila 1921. Pravilno optem-Ijene prošnje naj vlože kandidati pri izpitni komisiji gradbene direkcije do dne 18. marca ob dvanajstih.
Vabilo na II. redni občni zbor Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani, ki bo
dne 21. marca 1921 ob šestnajstih v Ljubljani pri ravnateljstvu Ljubljanske kreditne ba.,ke. Na sporedu je med drugim tudi predlog na izpremembo društve-
nih pravil, in sicer §§ 10 č i-.i 23 namesto sedanjega besedila: «Ost? -ek je uporabiti a red re ivrli • eventualno za usta ,av!j'.nje p: v.ebr;:ii rezervnih skladov, ali pa za prenos n ■ i račun«- se predlaga novo be-.-edilo: »Ostanek je uporabili t re U ' re.'.. sklad, eventuai :o zr H: t;-	■
sebnih rezervnih skladov za p:	os na
novi račun, al: pa za druge svrhe določene po rednem ob eem zboru«. V § 23 se predlaga, d. bi se kot Število upravnega sveta določilo 15 članov namesto sedanjih _ največ' 1^. Na podstavi § 15 daje posest 10 delnic pravico do enega glasu; io delnice st: morajo zatožiti vsaj šest dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. (Ur. 1. 24.)
Papir
Cene papirja v Jugoslaviji. Papir za lisk nesat!nirah 32 K, navadno sa-tiniran 36 K, srednje fino satiniran 44 K, brezlesni 70 K za k;?. Konceptni papir 48 K, ovojni papir 28 K za kg. Tiskovni pisalni papir 96 . , lepenka 16 K. Indijo papir 380 K za kg. Kar i niški papir karton 320 K. Strešna lepenk;;, v zavitkih po '00 m 100 —180 K, v zavitkih po 120 rn .100 do 140 K. Na debelo 20 °/o popusta.
Tržna pmits.
Trg.
Ljubljana. Cena za telečje meso se je znižala, ker se teleta ne morejo izvažati. I. vrste starie 24 K, II. vrste 22 K. Svinjsko meso I. vrste stane 32 K,
II. vrste 30 K, slanina 48 K, mast. 54 K. Karfijole stanejo 8—15 K komad. Jajca so se radi izvoza podražila in stanejo K 2— do 2 50. Moka 0 18 K.
Kolonljaino blago.
Pariš. Kava Rio neprar.a fr. 143, super fr. 126—131, good fr. 116—120, prosta fr. 94—99, santos neprana fr. 163—1/3, sladkor beli št. 3 fr. 185 do 187 50 po 100 kg ; milo belo 72 odstotkov fr. 275—385, 60 odstotkov fr. 210 do 220, po 100 kg v zabojih ; olje palmovo belo fr. 205, rumeno fr. 170 po 100 kg brez sodov.
New-York. Kava Santov ši. 4 10‘50, Blu Roz 475, sladkor (granuladet) 6'85, sladkor v kockah 7'50, milo za pranje 8-50.
Poljski pridelki.
Sambor. 6. t. m. je bilo na trgu več koruze kakor navadno, ker pa je bilo povpraševanje še vedno veliko, je cena ostala pri K 370 do 390 za blago na vagone, med tem, ko se je plačevalo za ^lago na vlačilne brodove K 420—425. Pšenice je bilo zelo malo, plačevala sc je po K 1000—1020. Oves se kupuje v svrho izvoza in plačuje po K 340 do 350. Dunaj kupuje koruzo v velikih količinah, prodaja na račun Nemčije je pretekli teden zaostala. Italijanski trgovci ne kupujejo koruze, ker trgovina z zdravo koruzo v Italiji ni slobodna. Italija je kupila večje količine »La Plata« koruze. Nekaj transportov je že došlo v italijanske luke.
Osijek. Pšenica riotira K 1010 do 1020, koruza K 410 do 420. oves K 350 do 360. Tendenca je živahna. Razširila se je vest, da je Nemčija nehala, kupovati koruzo.
Vinkovci. Živahno povpraševanje dviga cene. Pšenica notira K 1010 do 1020, koruza K 430 do 435, oves K 350 do 360.
Zemun. Pšenica K 1000 do 1010, koruza K 425 do 430, oves K 350 do 360. Beograjski trgovci kupujejo koruzo in jo tovorijo na vlačilne brodove za Nemčijo in Čehoslovaško. Plačujejo franko brod K 435 do 440. Tendenca živahna, dovoz zadovoljiv
Kragujevac Pšenica 180—200, koruza 85—90, ječmen 80—90, oves 70, fižol 150—160, krompir 70—80.
Seno; siama, krma.
Pariz. Seno fr. 20—24 po 100 kg, slama fr. 70—110 od 1000 kg.
Kovine.
Angleške cene za železnino. Sredi februarja: Bodeča žica: pocinkana v kolobarjih 'h cwt. 35/ d. cwt. prosto kolodvor London, bodeča žica črna v kolobarjih s trgovsko težo 17/6 d. cwt. Žičniki: (v sodih 1 cwt. vsebine) velikosti 3 l/i X 9, 1 7*X12. 1 V4 X 13, 1 X 12, 2 X 1'0, 3 X 7, 3 'h X 8, 25/ per cwt, ob nabavi najmanj 5 cwt. franko na Angleškem sploh. Žica: Najboljša amerikanska pocinkana ograjna žica 6 in 7 g. 35J per cwt. ob nabavi najmanj 2 X 33/. Druga žica 14 g 20/ per cwt. Žična vrv 4 g, 7 krat pocinkana 38/ per cwt. Bodeča žica, črna 14/ per cwt., druga kakovost 10/ per ctw. Cene neto kasa, dobava proti povzetju.
rza.
8. marca.
Zagreb, devize: Berlin 238 do 240, Budimpešta 34 50 do 35.25, Milan 543 50 do 544 50 London 578, Ntw. york 144 25 do 145, Pr ga 190 do 192, Švica 2500, Dunaj 19 70 do 19 80, Pari.7. 1053 cio 1056 Valute: dolar 143 50 do 14375, avstr, krone 20'50 do 21, č“ške krone 180, funti 550, franki 1040 do 10o0, napoleonder: 490, maike 335 do 337, lire 530. Blagovna borza: svinjska mast frmko Maribor v sod h 48 50, franko Špike ocarinjena 54.
denar blago
Hrv, eskomptna banka	.	1425	1438
Jueo'lavenska banks .	•	550	560
Ljubljanska kred. banka	.	900	905
Slov. eskomptna banka	.	640	600
Beograd, valute:	dolar 36 do
36'30, funti |39 do 140, franki 255 no 260, lire 133 do 134, leji 49‘50 do 50, levi 43 50 do 44, marke 59'50 do 60, avstr, krone 5 40 do 5'60, češke krone 45'50 do 46, napoleondori 123 50 do 124 50. Devize:	London	143 50 do
143 85, Pariz 260 do 262, Ženeva 610 615, Praga 47'50 do 4775. Dunaj 4'90 do 5, Berlin 59 75 v o 70, M n 135 75 do 136 Efekti: Narodna bunka SHS 2950 do 3000.
Dunaj, devize: Zagreb 510 50 do 514 50, Beograd 2047 do 2067, Berlin 1207 do 1213, Budimpešta 180 do 182, London 2565 do 2585, Milan 2790 do 2810, Newyotk 756 do 760, Pariz 5430 5470, Praga 972 do 978, Cunh 12700 do 12750. Valute: dolar 748 do 752. marke 1201 50 do 121150, funti 2940 franc. fratjVi 5422'50 do 5462'50, lire 2780 do 2800, jugo^lov. note 2022 do 2042, švic. franki 12.675 do 12 725, čehoslovaške krone 972 do 978, ogrske krone 181 do 183.
Avstr, kronska renta	.	.	.	99'50
» majska renta	.	.	.	99.50
Ogrska kionska renta .	.	.	259—
V. avstrijsko vojno posojilo .	79 25
Turške srečke .	.	.	.	. 4415'—
Av. kred. zav. za trg. in ind. .	1500'—
Anglobanka.................... 1500 —
Bankverein....................1319 —
LSnderbank.................... 2502-—
Avstro-Ogrska banka .	.	.	5790 —
Bosanska zemaljska banka .	1600'—
Živnostenska banka	.	.	.	3740'—
Državne železnice ....	6506 —
Lonibarde.....................4160 —
Alpine-Montan................. 9290 —
Praška železna industrija .	. 15650’—
Trboveljska premogokopna .	5598 —
Leykam, papirnica ....	7550'—
Kranjska železna industrija . 12690 —
Cunh Berlin 955, London 2326, Milan 2190, Budimpešta 1.375, Bukarešta 825, Nvwyork 597, Pariz 4275, Praga 775, Zagreb 4 15, Varšava 0 70, Dunaj 1 25.
9. marca.
Zagreb, devize: Berlin 235 do 236, Budimpešta 35 do 35'25, Milan 544 do .545, London 578 do 580, New-york 147 do 147. 50. Praga 190 50 do 192, Dunaj 19’60 1970, Par<z 1060 do 1063. Valute : dolar 144'50 do 145 75 avstr, krone 20 de; 21, levi 150, tubiji 56 do 70, i‘eške krone 182 o 190, franki 1050 do 1058, napoleon iori 490 do 494, marke 226 do 236. leji 190 do 196, iii e 536.
denar blago
Hrv. eskomptna banka .	1400	1425
Jugoslovenske banka . i 552	560
Ljubljanska kred. banka .	900	920
Jadranska banka .	.	.	i 800
Beograd, valute: dolar 36 20 do 36'40, funti 139 do 140, franki 258 do 262, lire 133 50 do 134, leji 49'50 do 50, ievi 43 do 43 50, marke 58 50 do 59, češke krone 45 do 46, avstr, krone 5-20 do 5'40, napoleondori 123'50 do 124. Devize: London 143 50 do 144, Pari/. .265 do 266, Praga 4775 do 48, Dunaj 4 95 do 5, Beriin 59 do 59 50,
Rim i35 50 do 136. Efekti: Narodna banka SHS 3000 do 3050.
Dunaj, prosti promet: Zagreb 510 do 514, Beilin 1196 do 1202, Budimpešta 179V* de 181 '/■>, Bukarešta 1035 do-1045;"London 302,0 do 3040, M lan 2830 do 2850, Newyork 773 do 777, Pariz 5 ‘ 65, do 55'05, Praga 965 971, S Tj: 9 15 do 9 25, 'Varši.va 84 do 86,. Curih 12975 do 13025, ameriške note 762 do 766, bolgarske 905 do 915. nemške 1193 do 1199, angleške 3000 do 3020, francoske 5430 do 5470, italijanske 2825 do 2845, jugoslovanske danes brez notice, poljske 88 do 90.
Dunaj, efekti: Ob sredah borza zaprta.
Praga Berlin 12275 do 124-25, Cunh 1323-50 do 1326 50, Milan 281 do 291, Pariz 561 do 564, Beograd 208 do 210 50, Bukarešta 105 do 107.50, Sofija 93'50 do 94 50, Dunaj 9 80 do 10 80, Varšava 8 37 do 9 37, Zagreb 51 75 do 52 75, Budimpešta .17 87 do 18 87, Švica 1318 50 do 1321 50, marke 122 75 do 124 25, Italija 286 do 288, Francija 588 do 561, Anglija 304 do 306, jugoslovenske 199 50, do 201 50, rotnunske 106 do 108, bolgarske 89 50 do 90 50.
Curih, Berlin 9 325, Newyork 599, London 23.13, Pariš 42.077, Milan 21.775, Praga 7.50, Zsgreb 4.10, Bukarešta 8.05 Varšava 0.68, Dunaj 1.20.
Oospftdarste Sstamlsšja za stuiirric* d$«i*>SaS33saeii® v LJafeBjjani
Ima ssa prodaj:
v©! električnih
® m '	'	s*	b
3 X 95 in
na sprave ©il@.
lnteresentje naj pošljejo svoje ponudbe oziroma naj Se zglase pri zgoraj imenovani komisiji
v Matjani, S©dsia aUza ŠS.1.
Viktor Korsika
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Zelenjavna, poljska in cvetlična
sissHens.
_—— CenEk brezplačno.
ijs/apT*?
' ' p
m*
inSSifl-I
!l»s»
i LilillSjiSl
M Usa
N .ji/-o uo, na roko delane
jifftfft ‘v t . .;	rmjstare]ta
lix	cometis	tvrdki«
F. KAJETAN AHAČIČ v Tržiču na Gor.
Za trgovino z mešanim blagem na Sp. Štajerskem (Jugoslavija)
se ilfe ®ariiw
E	■	'	«	S
ii* o m ^^ c
Kje, pove upravništvo
»Trge-vsi:-;ra Lista«.
3) k fl*
Dunajska ccs«a štev. 9.
Stavbinska, galanterijska in ornament-ska kleparnica. Oblastveno dovoljeno podjetje za izvrševanje vodovodnih
de!. Zdravstvene in kopelne oprave. Izvršuje lesnocementne' strehe, krije strehe z lepljenim papirjem in na-- pravlja strelovode. 10—1
k
prodaja
$ fi JI i SlPIiPij
ti t-i n	p	-\ j	^ f
a k 6s s Dd 'J nri m
odda na štaciji Slovenji griidec, Slov. e*.
v Slovenjem gradcu.
o
r. P® H!
vK ® ii Em T
1 Iks H 'S U
sSrsSba a: o. 2»	preje
iSraSa Bse-rS in	&	5e.
Lj«fe5!<s3*a -	c.
tiasp7«i45 hs»tel<Q ,symian“.
Lastni izd.lki cljnatili barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja Velika zaloga kemičnfh in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čopičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
O
Veletrgovina s špecerijskim j
j in kolonijalnirn blagom.
5
i Točna in solidna postrežba.
m
m
8
1
Ugodna prilika«
Zaradi preselitve nudim trgovcem razne šolske, pisarniške in druge papirne potrebščine po izdatno znižani ceni Posebno velika zaloga je pisemskega papirja v mapah in kasetah, ter kuvertov razne velikosti.
Šolski zvezki, trgovske knjige in drugi papirni izdelki domačega izvora vedno v zalogi.
knjigarna, veletrgovina papirja in knjigoveška industrija MARIBOR, Giavni trg 22.
E Ljubljana. Si?. Petra c-
- v- Velika koč le blizu! M te
8 Ml
um
na debela. Postrežba točna in solidna. V trgovino z mešanim blagom se sprejme
izvrstne kvalitete. - Karton 100 vrečic K 240 —. Barve rdeče, modre, zelene, rumene itd. Za «, kvaliteto se jamči.
L ii
95
ZAGREB, Palmotičeva ulica 10.
m
m
m
83
m
m
m
m
13
m
m
m
m
Trgovci pozor!
DOSPELE SO staroznane
MR
KOSE
v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah in druge vsakovrstne železnine.
Za cenj. naročila se priporoča tvrdka
m
83
trgovina z železnino Gosposvetska cesta St. 10.
VELETRGOVINA
Ljubljana
priporoča
špecerijsko, koloni-jalno in vsakovrstno blago, žganje. Konkargnčag im točna postrežba!
Brzojavi: GREL1Č.
Telefon interurb. stev. 246. mr Zahtevajte cenike 1 w
c#’ ■ ■
aa ■ ■ ■ a
aa
aa
KR
■a
na
na
aa
«a
aa
aa
aa
aa
aa
trgovina s papta na veliko LJUBLJANA
Miklošičeva cesta Stev. 6|l. priporota od svoje zaloge:
Trgovski, fini In srednje fini pisarniSkl, dokumentni In srednje fini koncept, barvan (Kouleur) In tiskovni papir, karton u dopisnice, pivnik. Celulozni, Havana (za mast) In navadni omotnl papir. Pl. semskl papir v kartonih In mapah, ter zavitke. Lepenko belo In rujavo.
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
::
Ljubljana
modno in galanterijsko blago na debelo in drobno.
10—1
mm
W..-mmbbbbb»»»bbbb«bbb»bbbbbbbbbbbb»b*b
v:;::::::;:.-*«— ......................
L C, MAYER
LJUBLJANA
manufaktura
O'
ts*
EN GROS
EN DETAJL
sajboljll amerikanki pisalni stro! sedanjosti
**caBaBB*BBBBBaBBBBBaaBBBBanBB»*BBeBBBBBBaBBt»BBoaaBBBfcBBBBBBBBBBBB-BBBBBBayBBBBBi 4j*a**4iBaaaaaBBaaa*a*«wnaic«»**a»#aB*aBa»^a»^a»o»wia»«aaaBaaaaaaaaaBaaaaaaa»*»aa»ai
j; razmnoževalni uparat,
razmnožuje strojno In ročno pisavo potom neizraliljitfe steklene ploste.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
BB
aa
aa
ua
t S, 20-20
aa
aa
t*a
aa
aa
aa
The Rex C©. Ljuklia^a, GradiSte 10.
moderno rocjena poprsoUnlco vab pisalnih stroje«.
:!k
s:
n
BB
s:
BB
BB
aa
BB
«a
HB
BB
BB
BB
BB
IB
BB
BB
na
at
23
»
BB
s:
BB
BB
a»
BB
H
BB
BB
BB
Btt
•M
Priporoča se tvrdka
Josip Peteline
Ljubljano, Su.Petra nasip 7
tovarniška zaloga šivalnih strojev
igel In posameznih d?lov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine z?i krojače, šivilje. čcv!i*rie in sedlarje ter galante j.,> r? drobno in debelo.
Cene nizke! Pastršiba točna!
Priporoma se tvrdka
1^9 a# aI#	Aleksandrova
■	cesta štev, 3.
Velika Izbira moških, deiklh in otročjih oblek. Na debeloI • * ‘Na drobnoI Izdelki prve domače oblačilne Industrije.
f\S\S\S\S\S\/\ Veletrgovina \
A. Šarabon <
v Ljubljani ^
\	pHporoča	/
{ špecerijsko blago ^
j) raznovrstno žganje ^ \	moko	/
in deielne pridelke ^ / raznovrstno rudninsko
\ 22, 10-10 vodo,
/ Lastna praiarna za kavo \	In miin za dISave
/ z električnim obratom. \ \ Ceniki na razpolago. /
\s\s\s\s\s\s\s
s
usnja
Velika zaloga vsakovrstnega ____________
kož, podplatov, gonilnih jprme-§ nov in boksa NA DEBELO.
Erjavec & M (TONE MALGAJ
■
PRI »ZLATI LOPATI"
trgovina z železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Ilammerschmidt (Miihleisen)
nasproti Križanske cerkve.
stavbeni, pohištveni pleskar in ličar 16, 52- 8
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6.
Zajamčeno predvojno blago za portale in prodajalne.
Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših
pogojih.
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, -------Zadar,	Zagreb.-------
izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
p
MM
mm*!*/****
EZ2±	r	« g	gk p delniška družbe ze mednarodne transporte.
® W‘ P* §1®^ If l|	Brzojavni	naslov:	Speabalfcan.	t»,	52-3;
1131 IP^Š E&tf SP^k lpf£ 1	Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, WSaji,
jpedfclla vseli vrst. Sprejemanje blagu y skladišča. Zsccrinlsnja in zavarovanja. Mednarcdnl prevozi. Selitve s patent, pobištvenliai vozovi na vs* dram
Preo UiibUEmsko lamo skladišče spojeno s tirani lažne železnice. - - Carinska njentura Jnunii! skladišč
I !== M a 1 v e č 1 e domače špedicijsko pa dieti© v I o s o s S a v!! i.
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
A. & E. SKABERNE
 m y LjtsUjana, Mesini tri 10 L™ET
Veletrgovina iniiifslte i pleteninam
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11-11
SfflMIBMBI	Priporoča	PBBCflpBBI
I SVOJO KLIKO ZALOGO j I * | * I ŽENSKIH, HOŠKIH '	*	g *
1	§	IH	OTROČJIH HOGAOIC. S JL-
K bližajoči se seziji različne FLORASTE NOGAVICE, dalje večje partije otročjih PATENT NOGAVIC v črni, rujavi In beli barvi.
Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto.
Coioniaie I Ljubljana.
Na drobno,
Maribor, Jugoslavija.
Trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki.
Stalna zaloga jedilne, živinske in industrijske soJi na debelo. UVOZ. IZVOZ.
TO NEJ C, MARIBOR.
Trgoylna s papirjem. Šolske potrebščine. - Razglednice.
106, 52-18
Na debelo. Na drobno.
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana hnport. Eksport.
Prodajamo in kupujemo na dekcisr
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-3q
Fr. Brumat
Ljubljana
Mestni trg št. 25, I. nadstr.
Nnnui&Ktum in tkanine.
1	!! Konkurenčne cene. !!1
118 52—16
■ Brzojavi
Priporočam
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
m v* m m
Šivanke za različne stroje
Edina razprodaja Stanzer špecijalnega gipsa SHS.
Alaoaster I. za zobotehntke 220 K.
Alabaster II. za modele 180 K.
Štukatura za elektrike 140 K za 100 kg incl. vreča ab vagon Ljubljana nudi
EN GROS - EN DETA1L
Gumlraztepllo in vse potrebščine za kolasarje.
Gumi za cepljenje trt in druge špecijalne predmete
Pojasnita in prospekte za večja obrtna podietjs in šivalnice z motornim gonilom biezplačuo.
Ljubljana	jj
Resljeva cesta št. 3. —- Sv. j Petra cesta St. 35.
!|
Zaloga: vin, salam, }j likerjev, mineralnih ij vod.
13,20—20	   J|
Trgovcem popust
Gosposvetska cesta št. 14
Dobiva ponajveč iz Anglije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno in perimo blago.
Uubllana, Frančiškanska ulica št. 4
 __________Telefon	interurban	št.	75.----- —
Odgovorni urednik: Franjo Zeb.d,
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«