ZO. itn. Poštnina pavialirana. BOFilji follgOI!, ÉB ZO. BSjg 1921. III. leto. Glasilo obmejnih Slovencev. Uredništvo in upravništvo v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št. 7, I. nadstr. I. Telefon št. 7. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 48 K, za pol leta 24 K, za četrt leta 12 K. Posamezna številka stane 1 K. Inserati : Ena šeststolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 45 mm širok) K 1 *50. Pri večkratni objavi primeren popust. Prihodnja številka izide radi praznika v sredo, dne 25. maja ! S polno paro! „Uradni list“ prinaša sledečo naredbo pokrajinske vlade za Slovenijo v štirih paragrafih, na podlagi katerih se bodo odslej razna proti-državna dejanja kaznovala razun kazenskosodnim potom še posebič od strani politične oziroma policijske oblasti. Ta naredba se glasi: „Vsako javno zasmehovanje, zasramovanje in omalovaževanje države, ustave in zakonov, vojske in posameznih plemen troimenskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, nadalje javnih oblastvenih odredb kakor tudi vsako kazanje odpornosti in vsako ščuvanje zoper nje, je prepovedano. Dejanje se je javno storilo, če se je izvrši na obče dostopnem kraju tako, da ga je opazilo več nego dve osebi ali pa s tem, da se je tiskovina, drug spis, podoba, zastava ali znak razširjala ali na obče dostopnem kraju nabila ali razstavila. Ne glede na to, ali se morda uvede kazensko-sodno postopanje, kaznujejo prestopke te naredbe politična okrajna oblastva, oziroma policijska oblastva z globo od 20— 10.000 K ali z zaporom od 24 ur do 3 mesecev ali pa z globo in zaporom obenem.“ To je posebna „Obznana" za uporne Slovence, slična oni „obznani", o kateri smo v 16. Številki našega lista pisali v uvodnem članku, naredbi, ki je dala povod najostrejši kritiki resnično demokratičnih (t. j. ljudskih) listov in strank. Mi prav gotovo zastopamo stališče, da je treba zagovarjati autoriteto državnih oblasti in vemo, da kazenskosodno zasledovanje proti-državnih hujskačev popolnoma zadostuje in da nihče ne brani oblasti, da se tega načina kaznovanja v polni meri in z različnimi po-ostrenji poslužuje. Ako se oblast oziroma izvršitelji oblasti zavedajo svoje dolžnosti in svojih velikih pravic, je bilo (bodimo objektivni) pač odveč, uvajati dvojno kazen — po kazenskopravnem zakonu in administrativnim potom. Brez ozira na to, da se taka naredba in sklada Črtica iz vojaškega življenja. Skopnel je zadnji sneg in začele so že poganjati zelene bilke, ko sem dal slovo domačemu kraju, si nabasal svoj' kovček na ramo ter se podal po prašni cesti do najbližjega kolodvora. Moje prsi je dičil šopek spomladanskih cvetlic, katerega mi je pripela dobra mamica, ko sem se posljavljai od domače hiše. Žalostno je bilo slovo, dasiravno sem si prizadeval biti veselega srca. Poslovil sem se kar najhitreje ter korakal naprej. Nehote so se mi zbudili spomini prejšnjih let. Spomnil sem se, ko sem še kot majhen deček brezskrbno skakal in se igral po prekrasnih livadah. Spomnil sem se svojih mladih tovarišev in tovarišic, ki pa so eni tukaj, drugi tam. Ozrl sem se nazaj na svojo rojstno hišico, kako veličastna se mi je zdela sedaj. Nikdar poprej nisem opazil tega. Spoznal sem še-le sedaj ono lepoto, ki jo hrani za vsakega njegom rojstna hiša. Cesta zavije na levo v gozd, ozrl sem se zadnjikrat, zamahnil z roko, pozdravil rojstno hišo: „Oj hišica očetova, Bog živi Te .. ! In izginila je. Solze so mi stopile v oči... Bog ve, ali bo hotela usoda, da še bom kedaj tako srečen, da bom jo zopet videl. Počasi in žalostno, kakor navadno ni bila navada vojaka-novinca, sem jo primahal na kolodvor. Vzel z ureditvijo moderno pravne države, napravlja ista (naredba) na zunaj vtis, kakor je naša država polna prekucuhov, veleizdajalcev. Tem hujše zadene nas Slovence, ki se s tako naredbo postavljamo pred svetovni forum (pozorišče) kot protidržaven element. Iz te naredbe veje staroavstrijski duh: spominjajmo se, kako smo Slovenci kar čez noč imeli kak poseben policijski zakon na hrbtu, medtem, ko so se nam drugi austrijski narodi smejali. Zelo značilno pa je, da je to slovensko „obznano", katere pojav je vso slovensko, drugače potrpežljivo javnost razburil, izdal poverjenik za Slovenijo v lastnem delokrogu in notranje ministrstvo, dasi skrajno centralistično, je to naredbo — potrdilo. Nedosledno je ravnala centralna vlada, ki je potrdila zakon pokrajinske vlade, nedosledno pa je ravnala tudi pokrajinska vlada, v kateri sede domači centralisti, ki načelno deželni vladi ne prisojajo odn. ne priznavajo „nadležnosti" (srbsko kompetence ali pristojnosti) za pravo-veljavno zakonodajo. Če bi si izmislil kak Srbin, bi mu mi takoj rekli, da «e to absolutizem, ali kaj sličnega, za to našo pristnoslovensko „obznano" pa še nimamo primerno milega izraza ; kajti naj jo imenujemo kakorbilo, milo ali nemilo, eden od štirih paragrafov nas bo tako ostro in kruto pogledal, da nam bo kar zmanjkalo sape. — Z eno besedo rečeno: za ono centralno „obznano", o kateri smo povedali javnosti, da je posebnost modernega XX. stoletja, je prišla slovenska obznana, in morda bo brate Hrvate tudi osrečila kaka obznana, kar pa je manj verjetno, kajti ban Tomljenovič, dasi demokratpo mišljenju je nedavno sporočil v Beograd, da na Hrvaškem ni protidržavnega gibanja, pač pa je hrvatsko ljudstvo večinoma proti centralizmu. Po zaslugi naše pokrajinske vlade nosimo zdaj mi Slovenci žig revolucijonarnega, prekucuškega in vele-izdajniškegain morda celo anarhističnega plemena. Kaj čudo, če nas z vidika takih naredb sodijo bratje Srbi in celi svet, nas Slovence in tisto Slovenijo, ki je izmed vseh jugoslovanskih pokrajin s Krekom in Korošcem na čelu šla prva sem si vozni listek, ter se počasi podal v voz. Imel sem takoj dosti tovarišev. Vojaki-novinci so prepevali in bili veseli. Iz vsakega voza je bilo slišati njihove hripave glasove. Bili so sami slovenski fantje, ki ne poznajo jadikovanja in tarnanja, hitro se privadijo tudi najtežjim razmeram ter celo prepevajoč prenašajo svoje nadloge in težave. Na njihovih obrazih je bilo videti veselje in tako sem se tudi jaz kmalu potolažil ter se udal v svojo usodo. Med vožnjo je bilo čisto enolično. Prepevanje, juckanje in vpitje, kakor je to že pač navada ob takih prilikah. Že precej utrujeni od dolge vožnje, smo končno vendar-le dospeli do svojega cilja. Z isto veselostjo, kakor med potjo, smo izstopili. Na kolodvoru so nas že čakali vojaki, ki so nas že prav po vojaško uvrstili po štiri in štiri ter so nas spremili v vojašnico. Mestna množica je radovedno gledala za nami, za krepkimi slovenskimi fanti. V vojašnici so nas razdelili k različnim stotnijam in zopet smo korakali proti nesrečnim barakam. Sedaj je utihnilo tudi veselo petje in juckanje. Razpustili so nas na vse strani in žalostno so se posljavljali znanci od znancev. Dobil sem vojaško obleko ! Skoraj bi se ustrašil v boj za uresničenje jugoslovanskega političnega ujedinjenja, ko so sedanji vodilni državniki odkrito rovarili proti Jugoslaviji in to na odločilnih mestih v inozemstvu, kakor sem to v uvodniku predzadnje (17) številke našega lista obrazložil. Če časopis kaj priobči, kar se ne strinja z zakonom, zato imamo poklicane uradnike da stvar zaplenijo in stvar je rešena; čemu še potem posebne naredbe, ki po nepotrebnem razburjajo duhove in mesto, da bi dvignili spoštovanje v državno autoriteto, isto posredno gazijo oziroma mečejo s tem, da identificirajo (smatrajo za isto) vladajočo politično stranko z državo in njeno vzvišeno autoriteto — nanjo kaj slabo luč. Te naredbe torej ne smemo omalovaževati, zato jo priobčujemo s primerno razlago v svarilen opomin, da je treba one nam Slovencem znane predvojne pozornosti. Kažnjivo je celo „kazanje odpornosti" in našli se bodo ljudje, ki nam bodo že na nosu brali, kaj mislimo. Torej treba dobro paziti, s kom in kaj se govori ! Tako ovekovečuje gotova stranka v Sloveniji s polno paro svojo zgodovino. Naše železniško vprašanje. Gornja Radgona, na Binkoštni pondeljek. Od 6. do 9. maja je zborovala v Celovcu konferenca med našim in austrijskimi zastopniki glede prometnih težav obmejnih železnic. Sklepi te konference potrebujejo končnoveljavne odobritve od strani obeh vlad. Predmet zborovanja so bile železnice: Spielfeld-Maribor, Spodnji Dravograd-Celovec, potem lokalna železnica Labud-Spodnji Dravograd in za nas najvažnejša : Spielfeld-Gornja Radgona, odn. Ljutomer. V glavnem se je sklenilo, da se začne redni promet, kakor smo poročali že v zadnji številki dne 1. junija t. 1. Promet bi se izvrševal sledeče: Posebni vozovi bi vozili skozi tuje ozemlje z rednimi vlaki potnike, ki pa ne bodo smeli na vmesnih postajah nikjer izstopiti, tako potovanje ne po- samega sebe. Vse mi je bilo preveliko, zamazano in raztrgano. Kapa mi je šla češ ušesa in čevlji so bili podobni bolj vsemu drugemu samo čevljev ne. Komu sem bil tedaj podoben, sam ne vem! Najbrž pač avstrijskemu vojaku. Mislil sem si pač: „Kakšnemu gospodu služiš, takšno imaš obleko“, in mogoče sem imel prav. Ker je bilo že precej pozno, so nas ta dan še vendar pustili pri miru. Edino, kar sem ta dan dobrega storil, je bilo to, da sem šel po „menažo“, bolj iz radovednosti kakor kaj drugega. Vem, da sem se precej kislo držal, ko sem pokusil „slastno“ jed in da se mi že zaradi tega ni dopadlo vojaško življenje. Zvečer sem zopet žalosten vsedel na svoj kovček ter premišljeval o prejšnjih boljših časih. Nobenega znanca od prej, sami tuji obrazi okoli mene. Videl sem, da se je tudi marsikateremu drugemu enako godilo. Edina moja tolažba je bila, da se bom pač s časoma privadil. Ker sem bil od dolgega pota precej utrujen sem pač hitro legel k počitku na zamazan „Strohsack“. Zaspal sem hitro in niti občutil nisem majhnih živalic, ki so pa mi začele „dobrikati“ in sprehajati po mojem životu. Žalostno je pretekel ta prvi dan mojega vojaškega življenja. trebujejo potniki nobenega potnega lista in tudi ne potrdila (takozvanega „visum-a") tuje države; zadostuje nekak tranzitni listek, katerega izpostavi pristojna oblast. Ta priprosta legitimacija mora vsebovati kratek osebni popis potnika in ni treba posebnih slik (fotografij), kakor je to na sedanjih legitimacijah običajno. Ako poseduje potnik slučajno potni list (četudi brez „visum-a“ tuje države) ali kako drugo uradno potrdilo ali legitimacijo podisi s sliko ali brez slike, nadomestuje tako uradno potrdilo goreomenjeni tranzitni listek. Kontrolo (pregled) tranzitnih listkov izvršuje uradnik one države, kjer se nahaja dotični vlak. Sklenilo se je tudi carine-prosto prevažanje osebne prtljage in tranzitnega bl.aga. Osebna prtljaga se radi preprečenja tihotapstva odvzame in zaklene v to določen vagon do zadnje postaje. Ta prtljaga je carine-prosta, medtem, ko se mora prtljaga, katero hoče imeti potnik pri sebi zacariniti po predpisu, kajti sicer bi se tihotapstvu šlo na roko. Ta „novotarija" nič kaj ne zadovoljuje naših sosedov Nemcev; vendar se bodo morali končno sprijazniti vsaj s tako ljudomilo rešitvijo tega za nas važnega vprašanja. Naše zahteve po tej progi so mnogo bolj upravičene, kakor pa nemške; ti ljudje še vedno trpijo na neki posebni bolezni, za katera pa imamo mi zdravila dovolj. Boljše je, da se udajo zlepa, kakor pa da prisilijo nas, da iščemo drugih sredstev za naše najprimitivnejše zahteve. To bodo na Dunaju že vedli! Promet s Prekmurjem. Glavna hiba prometa s Prekmurjem je, da nima državna železnica, ki vozi iz Zagreba-Čakovec-Lendava prav nobene zveze z južno železnico, oziroma z vlakom iz Pragerskega. Tako na pr. ako se pripelješ iz Ljubljane ali Maribora preko Pragerskega dospevši v Čakovec okoli poldne, je vlak, ki vozi v Prekmurje, že pred 11. uro odkuril. Ako pa prideš opolnoči z istim vlakom v Čakovec, se je oni vlak približno ob lOtih (22) odpeljal. Treba je torej v prvem slučaju čakati na večerni vlak, v drugem slučaju pa prenočiti ter čakati na vlak ob 11. uri. Voznik stane 300—400 K. Ponoči niti voziti noče; temu bi se dalo odpomoči, če bi se državna železnica Zagreb—Čakovec— Lendava uredila, da bi ta vlak odšel malo kasneje iz Zagreba; potniki, prihajajoči v Zagreb z jutranjim vlakom, ki ima itak vedno zamudo, dospejo malo pred poldnem v Zagreb ; če prištejemo še opoldansko pavzo 1 in pol ure po uradih in trgovinah, ostane samo še 1 ura za namene, po kar si prišel v Zagreb. — Sicer odide vlak iz Zagreba približno ob 4. (16) uri, toda kdo si upa čakati do zadnjega, ko je že ob 3. (15.) uri strašno ljudstva, ki se preriva na postaji. Konečno ako zahtevaš listek v Zagrebu, dobiš ga, bog zna zakaj samo do Čakovca. Tam moraš iz temnega vagona ven, okoli postaje na okrog, da dobiš listek v Lendavo. Ako pa se ti to ne ljubi, ker imaš prtljago, prosiš sprevodnika, da ti naredi vozni listek v Lendavo. Sprevodnik ti preščipne stari listek, spravi denar v žep, salutira in odide. Če si malo boljše oblečen, ti obljubi, da ga takoj donese, ter zopet spravi denar v žep, o kakem listku pa ni ne duha ne sluha. Vsaj meni se je to še vsakikrat dogodilo, ko sem se vozil po tej železnici. — Tovorni promet se vrši na Prekmurju skoro ves na Lendavo, umevno, ker tukaj ni klancev in se ni treba voziti čez brod, kar je ob narasli Muri skoro nemogoče. Tako je na cesti iz Lendave precej živahno furmansko življenje, kateri iz postaje prevažajo blago, ali pa se tudi vozijo iz Lendavskih vinskih goric. Potniku je na tej cesti lažje pobotati se za vožnjo v notranjost Prekmurja. Poštni promet se vrši na isti način, seveda zelo neredno. Lendava bi na svojem čistem madjarskem kovu malo na ta način zgubila, ako bi slovenski potniki prihajali na Lendavo, kar pa do sedaj ni mogoče, ker ni vsak v položaju v Čakovcu tratiti denar in čas, ter raje izstopijo v Ormožu, ter gredo peš preko Ivanjkovcev, Ljutomer preko Mure itd., kar pa ima pomen nazadnje le za gorenje Prekmurje, za dolnje pa je tudi v tem slučaju navezan na Lendavo. Politične vesti Jugoslavija. V konstituanti se je vršilo 13. maja o ustavi v načelu. Glasovalo je 320 poslancev, in sicer 227 za, 93 proti. S tem je ustava v načelu sprejeta. Proti ustavi so glasovali jugoslovanski klub, komunisti in socialni demokrati, za ustavo pa demokrati, radikalci, zemljoradniki in muslimani. Za ustavo je glasoval tudi dr. Momčilo Ivanič, proti pa dr. Trumbič, ki je vsled tega izzval burjo v vsej dvorani. Poslanci Nar. kluba so zapustili zbornico. Radi tega je politična napetost dobila velik obseg. — Naziv države — se bo odločil v teh dneh. V gotovih krogih je velika agitacija, da krstè našo Jugoslavijo, (kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev) z imenom „Velika Srbija." — Radičevi poslanci odrekajo sedanji konstituanti zakonitost in čakajo novih volitev. — G. Pašić, minist, predsednik je pozval k sebi g. dr. A. Korošča v svrho pogajanj. Vlada je pripravljena, črtati „kancel-paragraf" — našim poslancem pa ne dela isti nobenih preglavic. — Minister notranjih zadev g. Milorad Draškovič, o katerega izstopu iz vlade se je mnogo ugibalo. Kakor se poroča iz Beograda, je imenovani ponovno zaprosil za odstop in sicer iz zdravstvenih ozirov. — Tudi minister za agrarno reformo Uzumovič namerava radi nastalih zaprek odstopiti. — Stjepan Radič, znani prekucuh in revolucijonarec se po sklepu imunitetnega odbora izroči — sodišču. Neodrešena domovina. Primorje. Izid volitev v Trstu, na Goriškem in Istri je za nas razveseljiv: Slovenci, zatirani in preganjani od Italijanov so si kljub fašistovskim bombam priborili šest mandatov, i. s. Gorica 4 in Istra 2. Vsa jugoslovanska javnost zre s ponosom na možatost bratov Goričanov, Kraševcev in Primorcev, katere začasno.ločeno po rapallskih mejah smatramo kot del naše svobodne domovine. Koroško. Poslanec dr. Hohnjec je stavil na ministra zunanjih zadev sledečo interpelacijo : Z ozirom na vesti, da je vrhovni svet sklenil, da se dodele Poljski oni kraji G. Šle^ije, ki so glasovali za poljsko državo, opozarjamo to dejstvo našo vlado, da zastavi ves svoj vpliv, da isti princip uveljavi tudi za našo Koroško. Če velja to za Poljsko, zakaj ne bi tudi za nas. — Po zanesljivih poročilih bo antanta v slučaju priključitve Avstrije k Nemčiji dala Jugoslaviji nalog, da zasede Koroško. Ker je gibanje za priključitev veliko, bo najbrž prišlo do zasedbe našega Korotana. Italija. Po poročilih italijanskih listov bodo volitve takole izpadle: Stranke, združene v bloku, bodo dobile 240 do 285 mandatov, nacionalistični blok 20 do 25 mandatov, socialisti 90 do 100 mandatov, ljudska stranka 90 do 100 mandatov, komunisti 15, republikanci 15, Nemci in Slovani 10 mandatov. il-L ■i. ,i , l====ss====g===g=epg.vii.iilii 'i BBBnaeggmB Tedenske novice. Od matere ^ dr. Dimoviča smo prejeli in priobčujemo: „U vezi sa ljubeznom noticom u br. 12. Vašeg uglednog lista primila sam od Vas lijepu svotu od kruna 899, marno i brzo sakupljenu dobrotom Vašom in Vaših mnogih rodoljuba u počast uspomene pokojnog mojeg sina drjà. Josipa Dimovića a u pomoć mojeg jadnog samotnog siromaštva. Na izvanredni me način ganulo ovo srdačno rodoljubno sjećanje i zauzimanje Vas slovenačkih rodoljuba, dosta udaljenih od našeg južnog kraja i ambijenta, koji je Vaš ovaj sjajni primjer uvelike zadivio, kako ćete vidjeti iz mjesne koje novine. Hvala Vam moja osobita i od dobrog Boga najljepša nagrada, što ste ovako časteći naše pokojnike ujedno i mene mnogo utješili, koja uvelike žalim, da Vam baš nikakvim vidnim znakom sada ne mogu da se harnošću odvratim. Bog Vas živio, dobra i vrijedna naša braćo! — S odličnim štovanjem bilježim se odana Vam Mare udov. Dimović, Pred odločitvijo o koroškem vprašanju? Mednarodna razmejitvena komisija za določitev meje med našo kraljevino in avstrijsko republiko je končala svoja dela v štajerskem odseku. Sedaj bi imela pričeti z razmejitvenimi operacijami v koroškem sektorju. Na ukaz iz Pariza pa so se razmejitvena' dela v tem odseku odložila na neodločen čas. Po informacijah iz krogov, ki stoje blizu razmejitveni komisiji, se je ta odgoditev izvršila zato, ker je vrhovni zavezniški svet v Parizu vzel v vednost jugoslovenski protest proti izvedbi ljudskega glasovanja v koroški coni A in bo šele razpravljal, da-li se naj izid plebliscita proglasi za veljaven ali ne. Kaj bo z vojnim posojilom? Vse nasledstvene države, ki so nastale iz Avstro-ogrske, so že uredile tudi pereče vprašanje vojnega posojila. Samo pri nas v Jugoslaviji je to vprašanje še odprto. Po izjavi 1 finančnega ministra mentalitet v Srbiji ni ugoden temu posojilu, kar je v sebi razumno, za kar so pregovori o sanaciji vojnega posojila skoraj onemogočeni. Država pa potrebuje veliko notranje posojilo, katerega namerava dobiti le pri Prečanih, (to je pri vseh ki stanujejo preko Save) o katerem posojilu pa je tudi izključeno voditi kake pregovore, dokler se narod ne uveri, da imajo državna posojila boljo vrednost in da, če propade država, ni propadlo njeno premoženje, in nje kredit in da imajo državni papirji boljo vrednost kakor navadne delnice in deleži privatnih podjetij. Zato ne bodo gledali na „mentalitet“ naroda, temveč trezno s svinčnikom v roki računali, ima-li država, ako sanira vojno posojilo, od tega dobiček ali ne, in ako se izkaže, da država napravi s to sanacijo dobro kupčijo, potem menimo, ni vzroka, ki bi zaviral rešitev tega perečega gospodarskega vprašanja. Ravnateljstvo Gospodarske zadruge v Gornji Radgoni vnovič opozarja člane, da se bo vršil redni občni zbor dne 22. t. m. ob pol deveti uri dopoldne v posojilnični dvorani v Gornji Radgoni. Člani se vabijo, da se zborovanja v obilnem številu udeležijo. Živinorejstvo. V nedeljo 22. maja 1921 se vrši ob 9. uri v šoli pri sv. Jurij ob Ščavnici živinorejska enketa! Dnevni red: 1.) Pospeševanje živinoreje od strani države ; poroča referent za živinorejo ing. Zidanšek; 2.) Ureditev zadružne in zasebne bikoreje, poroča živinorejski instruktor Zupanc; 3.) Razgovor o pasmah v okrajih Ljutomer, Gornja Radgona, Št. Lenart, Prekmurje; 4.) Vnovčenje živine in mlečnih izdelkov, poroča predsednik zveze kmet. podružnic ljutomerskih: 5.) Slučajnosti; Opoldne skupen obed; popoldne ob tretji uri železniška enketa. Puškarska industrija v Sloveniji. Vsled za Jugoslavijo nesrečnega koroškega plebiscita, so bili prisiljeni slovenski puškarji v Borovljah (Ferlach) se izseliti in prenesti svojo puškarsko obrt v drug kraj — v Jugoslavijo. Kot svoje novo bivališče ter industrijsko središče so si izbrali prijazno mesto Kranj in se združili v zadrugo pod tvrdko Puškama v Kranju. Ker je nabavila Puškama najmodernejše stroje, bode izdelovala lovske puške po borovljskih in najmoder- ‘ nejših svetovnih vzorcih. Izvršuje vse v puškarsko obrt spadajoče popravila kakor tudi predelavo sistemov pušk. V zalogi ima vsakovrstno lovsko orožje, revolverje, pištole, municijo vseh vrst in vse druge lovske potrebščine. V Kranju se ustanovi državna strokovna puškarska šola in državna preizkuševalnica pušk. S prenosom sedaj prve in edine puškarske obrti v Jugoslavijo se je napravil zopet korak dalje v napredku naše industrije. Ljubljanski veliki semenj. Kakor že objavljeno, se vrši v Ljubljani v dnevih od 13. do 24. avgusta 1921 Ljubljanski veliki semenj. Opozarjamo interesirane trgovske, obrtniške in industrijske kroge v njih lastno korist še enkrat na to prireditev, ki nudi vsakomur najlepšo priliko za najizdatnejšo reklamo. Podjetja in posamezniki, ki nameravajo porabiti to priliko, da seznanijo širši trgovski svet s svojimi proizvodi in se zato nameravajo udeležiti s svojimi proizvodi omenjenega semnja, dobe brezplačno prijavnice in semjski : red z izcrpnimni navodili in podrobnimi pogoji vsak j dan v pisarni „Ljubljanskega velikega semnja“ v i Ljubljani, Turjaški trg 6/II. Oglasiti se je osebno ali pismeno. Ker se prijave razstavljalcev na semnju j sprejemajo samo do 31. maja 1921 se pozivajo vsi i interesentje, na dopošljejo prijavnice, izpolnjene s po- j trebnimi podatki, najkasneje do naznanega roka na sejmski urad. Koncert češkega pevskega društva „Hlahol“ v Mariboru dne 13, t. m. je bil izredno prisrčna manifestacija Vezi, ki spajajo bratski češkoslovaški narod z našim. Za Maribor pa je bil še posebej redek I prvovrsten umetniški užitek. Kako zanimanje je vladalo ! za prireditev, dokazuje dejstvo, da so bile že dan i poprej vse vstopnice razprodane. Med burnim plos- ! kanjem izbranega občinstva, ki je do zadnjega kotička j napolnilo Götzovo dvorano in galerijo, je stopil mešani pevski zbor, skupno 120 pevcev, na oder. Pod vodstvom pevovodje prof. jiraka je zapel najprej našo narodno, nato pa češko himno, katero so navzoči po- | slušali stoje. Že tukaj, kakor tudi pri vseh kasnejših i izvajanjih, bodisi narodnih motivov, bodisi umetnih ! skladb mešanega, oziroma moškega in ženskega zbora so vzbudili prijetno presenečenje krasno ubrani, zvonko doneči glasovi. Odkrito občudovanje je izzval do zadnjih nijans glasovne dinamike očiti vpliv vešče in energične roke obeh pevovodij prof. Jiraka in prof. Krupke, pod katerih vodstvom zo zbori nastopali. Nadušenje prisotnih je bilo nepopisno. Poslušalci so obsipali pevce s cvetjem in pevovodjama je bilo poklonjenih več vencev. Z uspehom, ki so ga dosegli bratje Čehi v Mariboru, morejo biti povsem zadovoljni. Kdor pa jih je slišal, temu mora ostati prireditév v trajnem spominu. Po koncertu se je vršil v Narodnem domu bratski sestanek, na katerem je narodno ženstvo pogostilo češke goste. Razvila se je živahna prosta zabava s plesom, ki je zapustila pri vseh najlepši vtis. Iz Maribora so šli češki pevci v Ljubljano, kjer so bili istotako prisrčno sprejeti. Vse slovensks časopisje pozdravlja češke goste kot dobrodošle. Taki obiski so velikega pomena za okrepitev jedinstvene ideje vseslovanstva. Slovanstvo mora postati močna zveza — ker le v močni, solidarni zvezi in v dejstvenem podpiranju drug drugega bomo močni ter si priborili ugled pred celim svetom. Tobačna industrija v Čehoslovaški republiki je kaj lepo razvita. Tam je 19 tobačnih tovarn, v katerih se izdeljuje letno pet milijard svalčic, pol milijarde cigar in čez sedem milijonov kilogramov raznovrstnih tobačnih vrst. Na vsakega kadilca pride potemtakem okoli na leto 2000 cigaret (svalčic), 200 cigar in še čez 2 kg tobaka. In vendar se je tudi tam čutilo pomanjkanje duhana ter se je vršila prodaja istega do nedavnega časa še — na karte. Arnauti in Bolgari ne mirujejo. Venomer vpadajo bolgarski in arnautski komitaši v naše ozemlje. Kakor nam piše slov. vojak, so vdrli blizu slavnega samostana Visoki Dečani okoli 200 Arnautov.Pri Belajski klisuri (soteska) je prišlo do bitke, v kateri je padlo 42 Arnautov, drugi so pobegnili. Manjši vpadi se ponavljajo. (Op. ur.: To je bilo za časa vsake vlade tako. Pod Turčijo isto kod pod Srbijo in pozneje pod Avstrijo. Teško bo v tistih krajih odpraviti hajduštvo in uspostaviti varnost, kakoršna se nam zdi sama obsebi vmevna.) Muha ustavila automobil. Na Binkoštni pondeljek se je dogodil izven Gornje Radgone zanimiv slučaj, da je slaba muha ustavila automobil od 38 HP (konjskih sil). Ko je motor nehal delovati, se je morala ugotoviti napaka in to je bila muha, ki se je zagvoz-dila v m alo odpriinico, iz katere se vbrizguje bencin v razplinjevalca za motor. Ker je muha zamašila luknjico, ni bencin več mogel v aparat in motor je nehal delo vati. Tako je muha ustavila samodrč od 38 HP. Opozarjamo prav resno vse naše čitatelje, da v lastnem interesu in v interesu svojih domačih natančno prečitajo naš današnji uvodni članek o „obznani“. V zasebnem občevanju priporočamo največjo pazljivost in pozornost, ker hočemo ljudstvo obvarovati pred škodo, ki mu preti od te policijske odredbe. Tiskovne pogreške. V zadnjo številko nam je tiskarski škrat kljub vsej pazljivosti namešal več tiskovnih napak, od teh kvarita smisel besedila dve i. s. V podlistku (Odmevi) v pesmi „Spomladanska romanca“ naj stoji v tretjem stihu 5. kitice: „bol“ in ne „bolj“. Potem v pesmi „Tam na vrtni gredi“ mora v 3. stihu 3. kitici: „snežni“ in ne „svežni“. „Plamen“. Prejeli smo 9. številko ilustriranega lista „Plamen“ s sledečo vsebino: Ivan Zorec, Zmote in konec gospodične Pavle; Vitomir F. Zelene, Jugoslovansko dobrovoljstvo ; Miroslav Kunčič, v tihih večerih (pesem); Ivan Albreht, Iz dnevnika mrtvega človeka (pesem); Rado Murnik, Ženini naše Koprnele; Dragotin Inkiostri, Kapital in delo; Ksaver Meško, Pogovor ; Miroslav Kunčič, Poslednji pozdrav (pesem) ; 1. S. Orel, Pasti in zanjke (roman) itd. — „Plamen“ se naroča v Ljubljani, Kongresni trg, št. 19. Četrtletna naročnina 36 K. Priporočamo vsem našim čitateljem in somišljenikom. Slovenski domovi v plamenu. Vsporedno s poročili o poteku in izidu volitev v Italijo prinašajo listi grozne vesti o divjanju fašizma. Volitve so se vršile v znamenju bomb in požiganja. Fašisti so povsod, kamorkoli so se pripeljali apri-zorili grozodejstva in nasilstva ter s tem poskušali preprečiti glasovanje naših zasužnjenih bratov. Volišča so napadali z bombami in javni organi so šli zločincem na roko. Fašisti so po poročilu „Edinosti“ zažgali vas Heraki in Taljani in vsepovsod kamor so prišli, požigali, trgali glasovnice iz rok, spuščali vino iz sodov. Mnogo naših ljudi ni moglo na volišče, mnogo pa jih ie bilo težko ranjenih. In vendar je to dobro, ljudstvo, ukljenjeno vverige laške sužnosti, bičano in preganjano na lastni zemlji — kljub vsem grozodejstvom neustrašeno priznalo zvestobo svoji sveti zemlji. Z glasovnicami, ki so nosile simbolično znamenje lipinega cveta so si priborili naši vrli bratje Primorci 4 mandate, medtem, ko se je uradni Italiji, ki se vzdržuje edino še s fašizmom — komaj posrečilo, dobiti 1 sam fašistovski mandat. — Tužna Istra si je po dosedanjih poročilih priborila 2 mandata. Sest jih je — ni jih mnogo, ali to so možje na svojem mestu, ki bodo v najhujših prilikah imeli samo eno pred očmi: Blagor zatiranega naroda in zasužnjene domovine. Oni ne bodo klonili pred terorjem uradnega fašisma, ampak bodo neustrašeno govorili r