Znanstvene razQrave ~------~----------------~ GDK: 176.1 Prunus avium L.: 176.1 Alnus glutinosa (L.) Gaertn. : 176.1 Fraxinus angustifolia Vohl.: 181.6 + 852.16 Trohnoba debla pri divji češnji, črni jelši in poljskem jesenu - vzroki in posledice 1 Occurrence of Wood Rot in the Wild Cherry, Black Alder, and the Field Ash - Causes and Effects Marijan KOTAR* Izvleček: Kotar, M.: Trohnoba debla pri divji češnji, črni jelši in poljskem jesenu -vzroki in posledice. Gozdarski vestnik, št. 2/2001. V slovenščini, s povzetkom v angleščini , ci t. lit. 7. Prevod v angleščino: Marijan Kotar. Prispevek obravnava pojav trohnobe debla pri divji češnji in črni jelši ter pojav diskoloriranega lesa pri poljskem jesenu na rastiščih, kjer so te drevesne vrste pomembne graditeljice gozdov. Pri češnji se trohnoba debla pojavi kot posledica naravnega čiščenja debelih vej ali pa kot posledica poškodb krošnje. V gozdu delež dreves, ki imajo trohnobo debla, strmo narašča po starosti 40, 50 let. Zato mora biti proizvodna doba pri tej drevesni vrsti od 40 do 50 let. Do te starosti lahko vzgoji mo drevesa, ki bodo imela prsni premer 50-60 cm, če bodo rasla na ustreznem rastišču in imela zadosti velik rastni prostor. Čistost debla pa moramo doseči z zelenim obvejevanjem. Pri črni jelši se pojavi trohnoba debla pri starosti 50-60 let, zato morajo biti proizvodne dobe na analiziranih rastiščih približno 50 let, v primeru, da so sestoji panjevskega porekla, pa še krajše. Pri poljskem jesenu imajo debla v spodnjem delu (na panju) ~avo obarvano jedrovino že pri starosti 50 let. Zato so proizvodne dobe nad 50 let ekonomsko neupravičene. Vse tri drevesne vrste na analiziranih rastiščih bi lahko do starosti 50 let dosegle prsne premera nad 50 cm, če bi imele zadosti dolge in široke krošnje, tj. daljše od polovice (višine drevesa) dolžine debla. Ključne besede: divja češnja, Prunus avium L., črna jelša, Alnus glutinosa (L.) Gaertn., poljski jesen, Fraxinus angustifolia Vah l., trohnoba debla, diskoloriran les, proizvodna doba. Abstract: Kotar, M.: Occurrence of Wood Rot in the Wild Cherry, Black Al der, and the Field Ash- Causes and Effects. Gozdarski vestnik, No. 2/2001. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 7. Translated into English by Marijan Kotar. The article deals with occurrence of dry rot in the wild cherry and the black alder, and with occurrence of the discoloured wood in the field ash on the sites where these species have an important share ina stand structure. ln the wild cherry wood rot occurs in the stem as a consequence of natural pruning of the thick branches, or of the crown breakages by damaging snow. The share of wild cherries which are attacked by dry rot rapidly increases after the age of 40-50 years, therefore, the rotation of the wild cherry should be approximately 40-50 years. Until the age of 50 years the wild cherry tree could achieve the DBH of 50-60 cm on a good site when a crown is released. To achieve sufficient quality of a stem, it is necessary to use pruning of the living branches. ln the black alder wood rot occures at the age of 50-60 years. The rotation should, therefore, last 50-60 years and in case of coppice trees the production period should be even shorter. ln the field ash the discoloured wood appears in the lower part of the stem after the age of 50, therefore, the rotation on the analysed site which is longer than 50 years is economically unjustified. All of the analysed tree species on the analysed sites could reach the DBH of 50 cm and over to the age of 50 years, provided they had an appropriate crown size and a crown ratio. The crown of crop trees should be longer than one half of the tree height. Key words: wild cherry, Prunus avium L., black alder, Alnus g/utinosa (L.) Gaertn., field ash, Fraxinus angustifolia Vahl. , wood rot, discoloured wood, rotation. 1 UVOD INTRODUCTION Zadnja desetletja 20. stoletja so prinesla v odnosu č lovek- gozd vel ike spremembe. Poleg uveljavitve t. i. ekosistemskega pristopa v razumevanju funkcioniranja gozda se je uveljavila tudi multifunkcionalnost gozda. Nek- danja zahteva po trajnosti lesnih donosov oziroma proizvodne vloge gozda se je razširila še na njegove varovalne oziroma okoljske ter socialne učinke. Z vidika znanstvene discipline, ki obravnava rast in donose gozda, se je nekdanje načelo maksimalne gozdne rente, ki je obsegala le donose lesa, lova in stranskih gozdnih proizvodov, razširilo na vse učinke gozda. r.n7riV 59 120011 2 • dr. zn., redni univ. prof. M. K., univ. dipl. inž. gozd., BF, Odde- lek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, Večna pot 83, Ljub- ljana, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na posvetovanju Vpliv mehanskih poškodovanj na rast drevesa in kakovost lesa, 23. 11. 2000 v Lju- bljani 59 6 0 Kotar, M.: Trohnoba debla pri divji češnji , črni jelši in poljskem jesenu - vzroki 1n posledice To zahtevo, tj. maksimalno gozdno rento v razširjenem pomenu, lahko podamo tudi v naslednji obliki: produkcija maksimalne količine visokokako- vostnega lesa ob istočasnem izpolnjevanju ostalih funkcij gozda. Tisti , ki so ekološko osveščeni (kar je danes moderno), lahko to zahtevo berejo tudi v obratnem vrstnem redu, to je: izpolnjevanje vseh okoljskih oz. varovalnih ter socialnih funkcij gozda ob istočasni maksimalni produkciji visokokako- vostnega lesa. S tem ko so skokovito narasle potrebe po neproizvodnih funkcijah gozda, se proizvodna funkcija gozda ni zmanjšala, pač pa samo spremenila. Nek- danja zahteva po maksimalni količini lesa je prerasla v zahtevo po maksi- malni kakovosti. Nekdanji donosi iz gozda so temeljili predvsem na količini lesa, danes pa temeljijo na njegovi kakovosti. Pogosto najdemo v gozdu posamezna drevesa, ki so vredna več kot 1 ha gozda povprečne kakovo- sti. Razlika med ceno najbolj kakovostnega in ceno sortimenta najslabše kakovosti znotraj iste drevesne vrste se povečuje in kot kaže, bo tako še naprej. Trg je zasičen z lesom povprečne in podpovprečne kakovosti, povpraševanje po najbolj kakovostnih sortimentih pa je vse večje. To je tudi razlog, da postajajo napake in kakovostni znaki lesa vse bolj zanimivi kot predmet raziskovanja. V tem sestavku obravnavamo trohnobo lesa v debi ih divje češnje, črne jelše in poljskega jesena, ki pomembno vpliva na kakovost lesa ter vitalnost in zdravstveno stanje drevja. Te trohnobe so pogosto posledica mehanskih poškodb naravnega izvora ali pa so posledica »poškodb časa« , to je prehitrega staranja. 2 NAMEN RAZISKAVE 2 OBJECTIVES OF THE RESEARCH Namen raziskave je ugotoviti pojavnost trohnobe debel pri divji češnji (Prunus avium L.) in črni jelši (A/nus glutinosa (L.) Gaertn.) ter pojavnost diskoloriranega lesa pri poljskem jesenu (Fraxinus angustifolia Vahl.) na rastiščih, kjer rastejo omenjene vrste v obilni primesi ali pa kot glavna drevesna vrsta. V prispevku obravnavamo glavne vzroke, ki privedejo do pojava trohnobe, ter posledice. Ker trohnoba oziroma diskoloracija (fakultativno obarvana jedrovina pri jesenu) pomembno razvrednoti kakovost lesa, poskušamo v prispevku podati okvirne smernice, kako ravnati z gozdom, kjer uspevajo te drevesne vrste, da bi bil obseg teh nezaželenih pojavov čim manjši. 3 PREDMET RAZISKAVE IN METODE DELA 3 SUBJECT OF INVESTIGATION AND METHODS OF WORK V prispevku obravnavamo razširjenost trohnobe pri divji češnji na rasti- ščih, ki jih poraščajo fitocenoze, ki jih uvrščamo v sintaksonomske enote Castaneo-Fagetum sy/vaticae, Hedero-Fagetum, Galio rot.-Abietetum in Querco roboris-Carpinetum. Analize pri tej drevesni vrsti smo izvedli v Halozah, Murski šumi in Suhi krajini . Trohnobo pri črni jelši smo proučevali pri drevesih, ki so rasla v Veliki Polani in Črnem Logu, in sicer na rastiščih sintaksonov Carici-Ainetum ter Robori-Carpinetum. Pojavnost diskoloriranega lesa pri poljskem jesenu smo analizirali na sečiščih v Veliki Polani in Črnem Logu, na rastišču fitocenoz, ki so uvrščene v Carici-Ainetum in Robori-Carpinetum. Pri češnji smo analizirali 62 dreves, in sicer s pomočjo debelnih analiz (celotno deblo), pri črni jelši in poljskem jesenu pa smo izvedli meritve panjev (':;n7rlV s~ 1?001 \? Kotar, M.: Trohnoba debla pri divji češnji , črni jelši in poljskem jesenu- vzroki in posledice in meritve premerov trohnečega dela ali obarvanega dela lesa. Te panje smo naključno (v pasovih) izbrali na sečišču, kjer je bil izveden končni posek. Pri delu smo uporabili izsledke dosedanjih raziskav, ki so bile izvedene pri nas in v Nemčiji ter rezultate analiz, ki smo jih izvedli z namenom, da v končnih posekih ugotovimo delež dreves, ki imajo trohneča debla ali pa razvrednotene sortimente zaradi pojava »sivorjavega srca«. 4 REZULTATI IN RAZPRAVA 4 RESULTS AND DISCUSSION 4.1 Proizvodna doba divje češnje in pojav trohnobe lesa 4.1 Rotation of the wild cherry and occurrence of wood rot že v davnem letu 1713 je Carlowitz pisal o divji češnji (SPIECKER 1994), o tem da se čudi , ker je ne sadijo v večji meri, saj spada med najbolj donosne (allerprofitabelste Baumart) drevesne vrste, njena rast pa je hitrejša kot pri večini ostalih dreves. Tudi današnji gozdar, ki ima poleg bioloških in tehničnih znanj še nekaj znanja s področja ekonomike, ne razume, zakaj tej drevesni vrsti, ki se pojavlja v naravni zgradbi gozda na velikem delu naših rastišč, posvečamo tako malo pozornosti. Poleg ekološke in estetske vrednosti ima ta vrsta dragocen les. V zadnjih desetletjih smo to drevesne vrsto ohranjali, mestoma celo pospeševali, le malo pa smo naredili , da bi povečali kakovostno proizvodnjo lesa (KOTAR 1 MAUČIČ 2000). če kakovost debla oziroma drevesa določajo napake oblike debla (kri- vost, dvovrhatost, malolesnost, ekscentrična rast) in napake lastnosti lesa (zdravost, brezvejnatost, pravilna zgradba branik, ojedritev, raven potek lesnih vlaken, dobre barvne lastnosti, les brez razpok) (LEIBUNDGUT 1966), vidimo, da so pri češnj i daleč bolj pogoste slednje. Podrobno bomo obrav- navali le zdravost lesa oziroma trohnobo lesa, ki pa je povezana z vejnatostjo (grčavostjo) debel ter z barvnimi lastnostmi lesa. Divja češnja spada med vrste, ki imajo obarvano jedrovino. Ta je rde- čerumene ali rumenkaste barve. Beljava je svetlejša in manj cenjena; pri proizvodnji furnirja pa je celo odpadek. Žal pa jed rovi na češ nje ni bolj trajna ali bolj odporna proti napadu gliv. V jedrovini češnje niso nagrmadene snovi, ki povečujejo odpornost proti napadu škodljivcev, tako kot je to pri hrastih, kostanju, brestu, borih, macesnu itd. Zato češnjo razmeroma zgodaj napade trohnoba. Tako je v Severnem Porenju in Westfaliji po podatkih raziskave, ki jo je izvedel Roos (1990), kar 54% dreves češenj, ki so bile stare 50 let in več, napadla trohnoba. Pri drevesih, ki so bila mlajša kot 50 let, pa je ta delež znašal 20 %. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri raziskavah v Sloveniji (MAUČIČ 1999, KOTAR 1 MAUČIČ 2000). Vpogled v razširjenost trohnobe debel nam daje preglednica 1, kjer je prikazano število analizi ranih češenj glede na rastiščno enoto, število dreves s trohnobo debla na panju ter število dreves s trohnobo na višini debla 8 m ter starosti dreves s trohnobo (KOTAR 1 MAUČIČ 2000). Iz preglednice 1 je razvidno, da se pri divji češnji pri starosti 45 1et prične pojavljati trohnoba in da so imele vse češnje pri starosti 70 let trohnobo na panju in pogosto tudi na višini 8 m. Kaj je vzrok pojava trohnobe debla že pri razmeroma nizkih starostih? Odgovor na to vprašanje dobimo, če analiziramo vzroke poškodb ozi roma način okužbe. Pri drevesu nastanejo okužbe na tri načine, in sicer: -trohnoba debel zaradi odmiranja vej, polomljenih delov vej in vrha, r.:n7rlll !>Q l?nn1 \ ? 61 Kotar M Trohnoba debla pn divji češnji črni jelši in poljskem jesenu -vzroki in posled1ce ' .. Nahajališče Place of ana/vses Zavrč Castaneo-Faaetum sy/v. Stoperce Hedero-Faaetum Gruškovje Galio rot.-Abietetum Kamni vrh - Suha krajina Hedero-Faaetum Murska šuma Querco-roboris-Carpinetum s. lat Laze, Krka, Suha krajina Hedero-Faaetum Koprsko gričevje Castaneo-Faaetum sv/v. Skupaj Total Preglednica 1 Osnovni podatki o drevesih divje češnje, ki so imela trohnobo na panju in na višini 8 m Table 1 General data of trees with dry rot on the stumps and on the stem at the height of 8 m Stev.analiz. Stev. dreves s Stev. dreves s Starost dreves dreves trohnobo na panju trohnobo na višini 8 m s trohnobo Numberof Number of trees Number of trees with rot in The age of analysed trees with rot on the stump the stem at the height of 8 m trees with rot 30 11 8 45-57 22 8 4 53-71 1 1 1 84 2 2 1 93-106 4 4 1 69-76 1 - - 40 2 2 1 62 62 28 16 -trohnoba debel, povzročena zaradi trohnobe korenin, -trohnoba debel zaradi mehanskih poškodb debel (rane na deblu). Najbolj razširjena je trohnoba debel zaradi odmiranja vej ali nj ihove predčasne odstranitve. Drevesa, ki imajo majhno življenjsko moč, ne impreg- nirajo v zadostni meri štrcljev vej z gumoznimi substancami. V tem primeru se na te štrclje naselijo glive, ki prodrejo v samo jedrovino in potem po deblu navzgor in navzdol. Do podobnega primera pride, če je premer veje že tolikšen, da se je že izoblikovala jedrovina, ta pa ni sposobna tvoriti češnjevega gumija oziroma zadovoljive zaščite. Pri tem pa je potrebno poudariti, da so suhe odmrle češnjeve veje, ki so prepojene z zaščitnimi substancami, izredno čvrste in nerade razpadejo, zato se vraščajo v deblo in tvorijo izpadajoče grče. Trohnobo korenin lahko opazimo le pri starejših drevesih; ta napreduje zelo počasi po deblu navzgor in to izjemoma do 2 m višine (SPIECKER 1994 ). Le redko pa najdemo to trohnobo pri drevesih, ki so v mladosti rasla počasi (ozke branike). Trohnoba debla, ki je posledica ran debla, je izredno redka, razen v primeru, da sega poškodba v samo jedrovino. V primeru, da je takšna poškodba omejena na beljavo, drevo zalije rano z gumijem in jo preraste. V tem pogledu je češnja neverjetno odporna. Kot vidimo, so glavni vzrok trohnobe debla poškodbe zaradi odmiranja vej, odlomov vej ali pa umetne odstranitve vej, in to tistih, ki imajo že izo- blikovano jedrovino. Ne smemo pozabiti, da češnja že izredno zgodaj tvori jedrovino in da je pas beljave običajno zelo ozek. Zato je uspešna borba proti pojavu trohnobe debel v tem, da naravno pospešimo odmiranje vej, ko so te še tanke, ali pa v zelenem obvejevanju ter v takšnem oblikovanju gozda, kjer češnja že pri razmeroma nizki starosti doseže ciljni premer oziroma zaželeno debeli no. Ker je zadovoljivo naravno čiščenje vej v času , ko so te tanke, mogoče le v gostem sklopu, bi bila posledica takšnega načina vzgoje in nege slabše priraščanje v debeline, to pa bi povečevalo proizvodno dobo, kar pa bi zopet pripeljalo do povečanega deleža dreves s trohnobo debel. Zato moramo pri češnji dosegati čistost debla z obvejevanjem. Raziskave umetnega obvejevanja pri češnji na Gozdarskem inštitutu v Freiburgu so r..n-ui\1 .:;a t?nn1 \ ? Kotar. M Trohnoba debla prt diVJI češnJi crm Jelst 1n polJskem Jesen - ~roktan posledice dale vzpodbudne rezultate (SPIECKER 1994, SPIECKER 1 SPIECKER 1988). V nasprotju s trditvami Mayer-Wegelina (1952), ki odsvetuje odstra- njevanje živih (zelenih) vej, so ugotovili, da češnja izredno hitro preraste rane, ki so nastale po odstranitvi vej, če so bile te tanjše kot 3 cm. Rano v dveh letih preraste les, če obvejevanje izvajamo v juliju. Češnja prenese tudi oblikovanje krošnje s prirezovanjem, kar nam omogoča, da oblikujemo simetrično oblikovane krošnje, ki so bolj odporne proti poznemu snegu. Poleg zelenega obvejevanja pa moramo češnji zagotoviti dovolj rastnega prostora, da bo razmeroma zgodaj dosegla velike dimenzije ter se na ta način izognila vsem nevšečnostim in pojavom, ki jih prinaša starost. Analize češnjev Sloveniji (MAUČ IČ 1999, KOTAR 1 MAUČIČ 2000) kažejo, da lahko češnja na dobrem rastišču pri starosti 31 let doseže prsni premer 43,3 cm; poznana je tudi češnja, ki je imela d1.3 = 52,2 cm, in to pri starosti 34 let. Letni debelinski prirastki 2 cm oziroma 1 cm široke branike niso pri češnji nikakršna izjema; pogoj je samo ustrezno rastišče in ustrezna gojitvena obravnava. To pa obsega naslednje: Z zelenim obvejevanjem je treba pričeti že v četrtem letu starosti. To obvejevanje nadaljujemo, vse dokler ne dosežemo čiste dolžine debla do ene tretjine končne višine drevesa. Obvejevanje si mora slediti v razmiku dveh let. Ko dosežemo čisto dolžino debla, moramo češnji zagotoviti spro- ščeno krošnjo, da ne pride do odmiranja spodnjih vej krošnje in da ohra- njamo debelinsko priraščanje. Pri zelenem obvejevanju lahko nastopi primer, ko ima posamezna veja tudi občutno večji premer kot 3 cm; v tem pri- meru rano premažemo s sredstvom, ki preprečuje okužbe rane (cepilna smola). 4.2 Proizvodna doba črne jelše in pojav trohnobe lesa 4.2 Rotation of the black alder and occurrence of wood rot V knjigi Die Waldpflege (1966) je znan gojitelj H. Leibundgut prikazal tudi povprečne gospodarske zrelosti posameznih drevesnih vrst v Švici; tako je pri črni jelši kot pri velikem jesenu navedel razmik 40-70 let. Razlog za tako kratke proizvodne dobe je v razmeroma zgodnji kulminaciji MAl (povprečnega volumenskega prirastka), to je v nagli rasti in razmeroma zgodnji izgubi življenjske moči. V Sloveniji imamo razmeroma obširne goz- dove črne jelše v poplavnih gozdovih Prekmurja, na rastiščih sintaksona Carici-Ainetum in delno na rastiščih sintaksona Robori-Carpinetum. Na vseh teh rastiščih se pri črni jelši v nekoliko višji starosti pojavi trohnoba debel, ki kakovostno razvrednoti prve hlode. Z analizo panjev na sečiščih , kjer so bili izvedeni končni poseki (to je na koncu proizvodne dobe), smo ugotavljali pojav trohnobe. Analizo smo izvedli v oddelkih 38a, 41 b, 68a in 72b. Rezultati analize so podani v preglednici 2. Kot je razvidno iz preglednice, je delež drevja s trohnobo manjši na rast iščih , katerih fitocenoze so uvrščene v Robori-Carpinetum. Proizvodna doba 60 let na rastiščni enoti Carici-Ainetum je predolga, ker ima več kot tri Prt:ogledntca 2 Delež dreves črne jelše, ki imajo trohnobo debla (na panju). glede na starost T-J/1/e 2 Number and share of black alder trees with dry rot on the stump according to their age Oddelek - ploskev Stev. dreves Starost dreves Stev. dreves, Odstotni delež in rastiščna enota na ploskvi na ploskvi (leta) ki Imajo trohnobo dreves s trohnobo Sample plot and Number of trees Age of trees on the Number of trees Percentage of trees site unit on the samole olot samole olot fvears) with the rot with the rot 38a Carici-Ainetum 19 64 15 79% 41 b Robori-Caroinetum 19 86 8 42% 68a Carici-Ainetum 16 67 16 100% 72b Carici-Ainetum 59 55 51 86% GozdV 59 12001) 2 63 Kotar, M .. Trohnoba debla pri divji češnJi. čmt jelšt tn polJskem 1esenu- vzroki in posledice četrtine dreves v deblu že trohnobo. še posebej pa je tolikšna proizvodna doba predolga, če imamo opravka z drevjem, ki je panjevskega izvora. Velik delež dreves v oddelku 68a je zrasel iz pan ja, zato tudi tolikšen delež trohnečih debel. Pri črni jelši je velik delež trohnobe debel posledica trohnobe v koreninah, ker je napaden le spodnji del debla. Pri tej trohnobi pa je hitrost napredovanja trohnobe odvisna od širine branike v prvih letih razvoja in rasti dreves. Zato bi moral delež površine preseka na panju (premer te površine), ki ga je napadla trohnoba, korelirati s premerom panja (pri isti starosti dreves). Pri analiziranih panjih oziroma drevesih je delež trohnobe v rahli pozitivni povezavi s premerom panja na ploskvi v odd. 72b. Odnos podaja regresijska premica P.% = 7,414 + 0,218 d 0 . 3 (kjer pomeni: P =delež trohnečega dela panja v%, d 0 . 3 =premer panja v cm) (r =O, 164, o. < 0,213, n = 59). Drevo s širokimi branikami je manj odporno proti trohnobi, zato bi poča­ sna rast (manjša krošnja) le nekoliko zmanjšala (upočasnila) širjenje tro- hnobe. Učinkovit ukrep za zmanjšanje trohnobe pri črni jelši je skrajšanje proiz- vodne dobe ter vzgoja dreves in sadik iz semena. Tudi pri jelši lahko dobimo zaželeno debelina dreves že pri starosti 40-50 let, le redčenja moramo izvajati z večjo jakostjo. V današnjih jelševih gozdovih imamo drevesa z občutno prekratka krošnjo oziroma predolgo dolžino čistih debel. Zavedati se moramo, da je res kakovosten les lahko le v spodnji tretjini debla in da je srednja tretjina, čeprav je čista od vej manjvredna, ker so grče tik pod skorjo oziroma jih lahko prerašča le tanek sloj lesa brez grč. V Sloveniji delamo v gozdarstvu vsi isto napako, ker želimo tudi pri vrstah, kjer je zaželena široka branika, vzgajati vitka drevesa s čim večjo dolžino čistega debla. Kratka krošnja ima majhno površino, ta pa je tista, ki odloča o širini branike in velikosti prirastka in ne nazadnje tudi o vitalnosti drevesa in o njegovem zdravstvenem stanju. Končni izbranci ali pa ciljna drevesa nikakor ne smejo imeti krošnje, ki je krajša od polovice višine drevesa, pri večini drevesnih vrst mora biti v razmiku med 1/2 in 2/3. 4.3 Proizvodna doba poljskega jese na in pojav diskoloriranega lesa 4.3 Rotation of the field ash and occurrence of the discoloured wood Pri poljskem jesenu, ki pogosto porašča rastišča, ki so nekje med rastišči, ki jih porašča črna jelša, in rastišči , ki jih porašča dob, se razmeroma zgodaj pojavi diskoloriran les, ki močno razvrednoti kakovost lesa. To nepravo srce, ki je lahko pravilne krožne ali pa zvezdaste oblike, razmeroma kmalu napade tudi trohnoba. Vendar je že pojav tega diskoloriranega lesa, še posebej, če je zvezdaste oblike, takšna napaka, da nam izniči vso gozdnogojitveno delo, ki smo ga vložili v te gozdove. Pojav diskoloracije je pri poljskem jesenu veliko bolj usoden kot npr. pri bukvi, ker v veliko večji meri zmanjša vrednost takšnega lesa. Ta pojav poznamo tudi pri velikem in malem jesenu, vendar pri teh dveh vrstah nastopi v višji starosti. Z namenom, da ugotovimo, kolikšen je obseg pojava diskoloracije pri poljskem jesenu, smo analizirali 4 sečišča v gozdu črne jelše in poljskega jesena v Polani ter Črnem Logu. Pregled rezultatov te analize je podan v preglednici 3. Na rastiščni enoti Carici-Ainetum imajo vsi jeseni do starosti 67 let obar- vano jedrovino, na rastiščni enoti Robori-Carpinetum pa je pri starosti 86 let še vedno 6 % dreves brez obarvanosti srca. Iz tega sklepamo, da se na hrastovih rastiščih pojavi diskoloracija v višji starosti, oziroma da so ta GozdV 59 12001) 2 Kotar M · Trohnoba debla pri d1vj1 češnJI čm1 1elš1 1n poljskem 1esenu - vzrok1 1n posled1ce 1 Oddelek in Stev. dreves Starost dreves Stev. dreves z Odstotni delež dreves rastiščna enota na ploskvi (leta) obarvano jedrovino z obarvano jedrovino Sample plot Number of trees The age of the Number of trees with Percentage of trees with and site unit on the sample plot trees (years) the discoloured wood the discoloured wood 38a Carici-Ainetum 21 64 17 41 b Robori-Carpinetum 52 86 49 68a Carici-Ainetum 28 67 28 37b Robori-Carpinetum 72 58 54 rastišča bolj primerna za gojitev poljskega jesena. Tudi pri jesenu zasledimo rahlo pozitivno korelacija med deležem disko- lori ranega lesa na panju ter širino branike. To odvisnost podaja regresij- ska premica Pv% = 4,413 + 0,341 (r = 0,205, a::;; 0,084, n = 72). Vredno- sti parametrov so izračunane iz podatkov na ploskvi 37b v Črnem Logu ( Robori-Carpinetum). Podobno kot pri črni jelši je tudi pri poljskem jesenu edino učinkovito sredstvo proti pojavljanju diskoloriranega lesa skrajšanje proizvodne dobe (KOTAR 2000) ter gojitev sestojev te drevesne vrste na primernih rastiščih. Podatki kažejo, da so rastišča sintaksona Carici-Ainetum glede pojavljanja diskoloriranega lesa manj primerna za poljski jesen kot rastišča, kjer se pojavlja dob. Na slednjih je globina podtalnice v poletnem času nižja. Tudi poljski jesen bo dosegel v krajši proizvodni dobi (npr. 50 let) zadovoljive ciljne premere, če mu bomo omogočili , da bo oblikoval večjo krošnjo. Zato bomo pri jesenu stremeli k temu, da bo čimprej dosegel ciljno dolžino čistega debla; to pa pomeni, da ga bomo do takrat vzgajali v gostejšem sklepu, posledica česar bodo nekoliko ožje branike, ko pa bo enkrat čistost od vej dosegla načrtovano višino, pa bomo krošnjo sprostili, da ne pride več do njenega odmiranja. 5 ZAKLJUČEK 5 CONCLUSION Uspeh gospodarjenja z gozdovi se zrcali v doseganju tako neproizvodnih kot proizvodnih ciljev. Med proizvodnimi cilji je v večini gozdov na prvem mestu proizvodnja lesa, ki pa se izraža predvsem v vrednostnih in manj v količinskih enotah. Pri vrednosti lesa je pomembna njegova kakovost. Pri kakovostnih znakih lesa igrata pomembno vlogo zdravost lesa in čistost od vej oziroma pri sortimentih grčavost. Zdravost lesa je pogosto povezana s poškodbami lesa ali pa s starostjo drevesa. Pri določenih drevesnih vrstah so zdravost lesa, poškodbe ter starost drevesa tesno povezane; med takšne vrste spada predvsem divja češnja, ki je zelo odporna na poškodbe, dokler je drevo mlado in še ne tvori jed rovi ne. Pri tej drevesni vrsti imamo poškodbe, ki so naravnega izvora, kot je npr. naravno čiščenje od vej, po 40., 50. letu starosti pa trohnobo debla. Da zagotovimo visoko vrednostno proizvodnjo, je potrebno umetno obve- jevanje, s čimer dosegama čistost debla, istočasno pa preprečujemo, da bi se v deblu pojavila trohnoba. To pa dosežemo le v primeru , da pričnemo z obvejevanjem zelo zgodaj (4.1eto starosti), ko so veje tanjše kot 3 cm, in da si obvejevanje sledi v razmiku dveh let vse do časa, dokler ne dosežemo ciljne dolžine čistega debla. Pri češnji moramo stremeti k temu, da dosežemo ciljno debeli no že pri starosti 40 do 50 let, to pa bomo dosegli, če bodo imela drevesa sproščeno krošnjo vse od tistega trenutka dalje, ko dosežejo ciljno dolžino čistega debla. Ta naj bo 1/3 do 2/5 maksimalne višine drevesa. Pri črni jelši ugotavljamo, da ima pri običajnih dolžinah proizvodnih dob (60-70 let), velik del dreves trohnobo debla. Ta je v rahli povezavi s širino Gn7t1V S!l/?001 ) 2 81% 94% 100% 75% Pregledn1ca 3. število in delež dreves poljskega jesena z ~avo obarvano jed rovi no glede na sta- rost Table 3: Number and share of field ash trees with the discolou- red wood according to their age 65 Kotar, M.: Trohnoba debla pri divji češnji, črn i jelši in poljskem jesenu - vzroki in posledice Slika 1: Divja češnja oblikuje podo- bno kot smreka izpadajoče grče Figure 1: Wild cherry forms (like a Norway spruce) loosen-knots branike; čim širša je branika, tem večji je delež trohnobe debla. Pojav trohnobe pri črni jelši ni posledica mehanskih poškodb debla ali krošnje, temveč posledica trohnobe v koreninah. Panjevci so bolj ogroženi glede trohnobe debla, zato naj gradijo sestoje predvsem drevesa, ki so zrasla iz semena. Težnja gozdarjev, da bi na rastiščih črne jelše prešli na naravno obnovo, je nekoliko vprašljiva, ker se gozd črne jel še pomlajuje predvsem s panjevci. Uspešno sredstvo proti zmanjševanju poškodb zaradi trohnobe debla je skrajšanje proizvodne dobe. Da bomo v krajših proizvodnih dobah dosegli želeno ciljno debelino, pa je potrebna večja jakost redčenj od tistega trenutka dalje, ko drevesa dosežejo zaželeno ciljno dolžino čistega debla. Poljski jesen je vrsta, ki v poplavnih gozdovih Prekmurja razmeroma zgodaj oblikuje diskoloriran les, ki močno razvrednoti vrednost debla. Takšen les zelo hitro napade trohnoba. Jedrovina je lahko na prečnem prerezu različne oblike, največjo izgubo vrednosti predstavlja obarvanost v obliki zvezde ali plamenov. Rastišča, kjer ima podtalnica višjo raven, so manj primerna za jesen, ker je delež obarvane jedrovine večj i in sam pričetek pojavljanja diskoloriranega lesa nastopi prej, tj . v nižji starosti. Na teh rasti- ščih je potrebno skrajšati proizvodne dobe, in sicer na 40-50 let. Podobno kot pri jelši moramo tudi pri poljskem jesenu težiti k temu, da čimprej dose- žemo čisto dolžino debla, potem pa krošnje močno sprostimo, da drevo čim hitreje prirašča. Tako pri črni jelši kot pri poljskem jesenu mora biti krošnja daljša od 1 končne višine drevesa. Slika 2: Pri črni jelši se trohnoba pojavi že pri sta- rosti drevesa 40-50 let Slika 3: Trohnoba lesa pri poljskem jesenu je pogost pojav že pri starosti dreves 40-50 let (vse foto M. Kotar) Figure 2: ln the blackalder wood root occurs at the age of 40-50 years 6 ZAHVALA Figure 1: Wood rot in the field ash often occurrs at the tree age of 40-50 years (all photo M. Kotar) 6 ACKNOWLEDGEMENT Pri nastajanju dela so mi pomagali številni gozdarski strokovnjaki z goz- dnih gospodarstev ter ZGS. Vsem iskrena hvala za pomoč; še posebej pa se zahvaljujem Janku Kolarju, gozd. tehn. ZGS, OE Maribor, Andreju Sarjašu, gozd. tehn. ZGS, OE Murska Sobota, Ladislavu Muršiču, gozd. tehn. GG Murska Sobota, ter Boštjanu Muršiču , abs. gozd, in Petru Gonterju, abs. gozd., ki so mi pomagali pri terenskih meritvah in analizi dreves. Gozd V 59 12001 \ 2 Kotar. M.: Trohnoba debla pn divji češnji , črni jelš1 in polj skem jesenu- vzroki in posledice Occurrence of Wood Rot in the Wild Cherry, Black Alder, and the Field Ash - Causes and Effects Summary A share of the wild cherry, black alder, and the field ash in the growing stock of Slovenian forests is relatively small, but it is much higher when a wood production of these tree species is expressed asa value figure. The three tree species could with a su ita ble tending on appropriate sites produce timber assortments which are classified in the highest quality classes. For the wild cherry, black alder, and the field ash it is typical that with the ageing process of trees the changes occur in their stem wood which, as a consequence, depreciates in its value. ln the wild cherry and black alder it is wood rot that occurs and in the field ash it is a brown heart or so called discoloured wood. For the purpose of establishing at what age these unwonted phenomena commence and to determine their extension, this analysis was carried out, where the share of attacked stem wood and the share of the attacked trees by dry rot and discoloured wood were investigated, respectively. ln the investigation only the site units where the above mentioned tree species play an important role in the stand structure, it means they are admixed in the significant share, have been analysed. The results of the investigation of the wild cherry show the share of trees attacked by dry rot rapidly increases after the age of 45 years and that all of the analysed trees were attacked at the age of 70 years and over. At this age dry rot was discovered on the stumps as well as on the stems on the height of 8 m. The main reason for occurrence of rot in the wild cherry are injuries of the crown and natural pruning of the branches that are to thick, thicker than 3 cm. Silvicultural measures against the early occurrence of rot taken into consideration are: green pruning which has to be performed in due time when the diameter of green branches is smaller than 3 cm, heavy thinnings which accelerate the DBH growth, and short rotation. The DBH of 50-60 cm needs to be achieved at the age of 50 years. The wild cherry was analysed on the sites where natural plant communities (phytocenozes) are arrayed in the following syntaxon units: Hedero-Fagetum, Castaneo-Fagetum sylv., Querco roboris-Carpinetum s lat. and Galio rot.-Abietetum. According to a share of the damaged trees with rot the differences among the analysed site units are not significant. Occurrence of dry rot in the black alder was analysed on the sites which are classified in two syntaxon units: on Carici-Ainetum where the black alder is a dominant tree species and on Robori-Carpinetum, where the alder is a great dea! admixed or is the leading tree species in a stand structure. The share of attacked black alder with wood rot is smaller on the site unit of Robori-Carpinetum than on the Carici-Ainetum, although the latter is considered a typical site for the black alder. ln the Carici-Ainetum site unit, 86% of analysed trees were attacked by rot on the stumps in the age of 55 years, and in the Robori-Carpinetum unit, 42 % in the age of 86 years. The silvicultural measures in the black alder stands on the analysed sites are si milar to the wild cherry, i.e. the rotation on Carici-Ainetum should be up to 40-50 years and on Robori-Carpinetum up to 60-70 years. ln the black alder it is necessary that the trees grow with a released crown after they attain a planned trunk length without branches. The length of a crown of the alder should be longer than one half of the height at the end of the rotation. ln the field ash the discolouration of wood occurs at the age over 50 years. ln the Carici-Ainetum unit, 1 OO %of analysed trees at the age of 67 years have been damaged with occurrence of the discoloured wood. It is si milar in the Robori-Carpinetum unit, only the share of damaged trees is a little small er and the attacked trees area little older. Therefore, the rotation of the field ash should be 50-60 years in the Carici-Ainetum, and 60-70 years in the Robori-Carpinetum. A crown should be longer than one half of the end length of a stem and should be released after it riches the end length of a trunk without the branches. Viri 1 References KOTAR, M., 2000. Vpliv starosti in debeline dreves na donos gozda.- Zbornik referatov, XX. gozdarski študijski dnevi, Kranjska gora, BF, Odd. za gozd. in obnovljiva gozdne vire, UL., s. 169-190. KOTAR, M. 1 MAUČIČ, M., 2000. Divja češnja (Prunus avium L.)- pomembna vrsta slovenskih gozdov.- Gozd. V., 58 (5-6), s. 227-251. LEIBUNDGUT, H. , 1966. Die Waldpflege.- Paul Haupt Bern, 192 s. MAUČIČ, M., 1999. Rast in razvoj divje češnje (Prunus avium L.) v Halozah.- Višješolska diplomska naloga, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, UL, 81 s. RCCS, M., 1990. Zum Wachstum der Vogelkirsche (Prunus avium L.) in Nordrhein-Westfalen und angrenzenden Gebieten.- Dissertation Gottingen. 162 s. SPIECKER, M. 1 SPIECKER, H., 1988. Erziehung von Kirschenwrtholz.- AFZ 20, s. 562-565. SPIECKER, M., 1994. Wachstum und Erziehung Wertwoller Waldkirschen.- Mitteillungen der Forstlichen Versuchs- und For- schungsanstalt. Saden - WGrtemberg, Freiburg in Breisgau, 92 s. ~rv7ri\ 1 c:;a t?nn 1 ' .., 67