351 Pr egledni znans tv eni članek/ Article (1.02) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 84 (2024) 2, 351—363 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:05/2024; spr eje t o/ Accep t ed:10/2024 UDK/UDC: 27-74:613.880.1 DOI: 10.34291/B V2024/02/Sla tinek © 2024 Sla tinek, CC B Y 4.0 Stanislav Slatinek Disforija spola in pravica do pravnega priznanja spola oz. do spremembe spola: dileme kanonskega prava Gender Dysphoria and the Right to Legal Recognition of Sex or Gender Reassignment: Dilemmas of Canon Law Povzetek: V z adnjih le tih se je po v sem s v e tu po v eč al poja v mot enj spolne iden ti- t e t e (dis f orija) med mladimi. T rpljenje mladih je v elik o , v zr oki z a t a tr end pa so nejasni in spr o ž ajo t e žk a vpr ašanja k ak o se odz v a ti sočutno , e tično in učink ovit o. Mnogi ž elijo uv elja viti pr a vic o do pr a vneg a priznanja spola o z. do spr emembe spola, k ar po v zr oč a š t e vilne dileme k anonsk eg a pr a v a. Str ok o vne š tudije pripo- r oč ajo po z orno č ak anje sk upaj s s v e t o v anjem, nek a t eri a v t orji pa tr dijo , da so medicinski pos t opki nujni in da je tr eba spoš t ov a ti pr a vic o do pr a vneg a priznanja spola o z. do spr emembe spola. Moč an por as t upor abe hormono v in oper acij spola pri mladih je z a t o v sr edišču burnih r azpr a v , ki po v zr oč ajo neg ot o v os t med pr a vniki, k anonis ti, s t ar ši in z dr a vniki o t em, k aj je najboljše. Prispe v ek ž eli pr ed- s t a viti najbolj per eče dileme k anonsk eg a pr a v a glede dis f orije spola. Ključne besede : dis f orija spola, pr a vic a do pr a vneg a priznanja spola, pr a vic a do spr e- membe spola, dileme kanonskega prava Abstract: In r ecen t y ear s, the incidence of g ender iden tity disor der ( g ender dy- sphoria) among y oung people has incr eased w orldwide. The suff ering of y oung pe ople is g r e a t, but the c ause s of this tr e nd ar e uncle ar and r aise diffi cult que- s tions about ho w t o r espond c ompassiona t ely , e thic ally and e ff ectiv ely . Man y wish t o asse r t the ir righ t t o le g al r e c ognition of the ir g e nde r or t o g e nde r r e as- signment, which creates many dilemmas for canon law. Expert studies recom- mend w a t ch ful w aiting t og e ther with c ounselling , while some author s ar gue t ha t m e dic a l pr oc e dur e s ar e ne c e ssar y and t ha t t he r ig h t t o le g a l r e c og nition of sex or gender reassignment must be respected. The sharp rise in the use of hormones and se x oper a tions in y oung people is ther e f or e a t the cen tr e of a heated debate, causing uncertainty among lawyers, canonists, parents and doc- t or s about wha t is bes t. This article aims t o pr esen t the mos t pr essing dilemmas of canon law regarding gender dysphoria. Keywords : g en d er d y sp h o ri a, ri gh t t o l eg al r ec ogn i tio n o f g en d er , ri gh t t o g en d er reassignment, canon law dilemmas 352 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 1. Uvod V z adnji h dese tih le tih se je po v sem s v e tu po v eč al poja v mot enj spolne iden tit e- t e (d is f orija) 1 med mladimi. Trpljenje tovrstnih mladih je veliko, vzroki za ta trend pa so nejasni in spr o ž ajo z ah t e vna vpr ašanja – k ak o se odz v a ti sočutno , e tično in učink o vit o. Nek a t er e s tr ok o vne š tudije (R o y 2020) pripor oč ajo po z orno č ak anje sk upaj s s v e t o v anjem, spe t drug e tr dijo , da so r ešit e v medicinski pos t opki. Moč an por as t upor abe hormonov in oper acij spola pri mladih je v sr edišču burnih r azpr a v , ki med k anonis ti, s t ar ši in z dr a vniki po v zr oč ajo neg ot o v os t, k aj bi bilo najbolje s t o- riti (Sla tinek 2022, 675). V v ečini primer o v s tr ok o vne š tudije (Sing al 2018) sicer hitrih medicinskih po- seg o v pri mladih ne pripor oč ajo , saj so r azisk a v e, ki naj bi dok az o v ale po zitivne učink e hormon o v ali kirur ških poseg o v na podr očju spola, me t odološk o pomanj- kljive in znanstveno niso zanesljive – gre za pomanjkanje kontrolnih skupin, vzor- ci so pr emajhni, nabori pomanjkljivi, pr edv sem pa č asi spr emljanja niso dov olj dolgi. P o drugi s tr ani ob s t ajajo s tr ok o vne š tudije (Americ an P s y chia tric Associa ti- on 2019 ), ki ug ot a vljajo po zitivne posledice medicinskih poseg o v . 2 Zdi se, da je v t em tr enutk u najbolj pripor očl jiv o po z orno č ak anje, k ot s v e tujejo k a t oliški a v t orji (Moia 2019). 2. Samoodločba za hormonsko zdravljenje Št e v ilo otr ok z motnjo spolne ide n tit e t e nar ašč a t ak o po s v e tu k ot pr i nas v Slo v e- niji. Ali otrok, ki trpi zaradi spolne disforije, izpolnjuje vse pogoje za hormonsko z dr a v lje nje – če nje g o v ose bni z dr a v nik me ni, da je otr ok g le de na s v ojo in t e le k- tualno zr elos t, s t anje in s t ar os t o sebi in o s v ojem z dr a vljenju sposoben odloč a ti –, ob ič ajno ug ot a vlja posebna ekipa z dr a vnik o v , ki z ag ot o vi da je t ak šno z dr a vlje- nje v otr ok o v o najv ečjo k oris t. V t ak em primeru soglasje s t ar še v ni potr ebno , saj z a hormonsk o z dr a vljenje z ados tuje otr ok o v a samoodločba. Št e vilni z dr a vniki so pr eprič ani, da otr oci in mlados tniki še niso sposobni da ti z ar e s v elja vneg a soglas- ja, saj mladi pacien ti t e žk o r az umejo , k ak šni so r esnični učinki t ak šnih poseg o v z a v se življenje; z ar adi ner edk e z dr a v s tv ene nepismenos ti pa podobno v elja tudi z a s t ar še. K o g o v orimo o samoodločbi z a hormonsk o z dr a vljenje, š t e vilne r azisk a v e še vedno dokazujejo, da so posamezni otroci, ki so dali soglasje, trpeli za shizofrenijo ali hudo motnjo iden tit e t e, drugi pa so t o s t orili v f azi obupa. Kljub t emu nek a t eri s tr ok o vnjaki (R osen thal 2021, 581–591) z ag o v arjajo t e z o , naj se – k o otr ok dose ž e 1 Spolna dis f orija (gender dysphoria ) se opr edeljuje k ot kr a tk or očno ali dolg or očno do življanje t esnobe, ne z ado v oljs tv a in s tisk z ar adi neujemanja las tne spolne iden tit e t e s spolom, ki je bil osebi pripisan ob r ojs tvu (Št ajnpihler Bo žič idr . 2017, 23). Z a poglobit e v glej „Dichiar azione Dignit as In finit a cir c a la Dignit à Umana “ (Teoria del gender , t č. 55–59 in Cambio di sesso, t č. 60), ki jo je le t a 2024 obja vil Dik as t erij z a nauk vere. 2 Kirur šk a spr emem ba spola vključuje medicinsk e poseg e, k ot so orhidek t omi ja, penek t omija in v agino- plas tik a (iz mošk eg a v ž ensk o) o zir oma peniplas tik a (in vs t a vit ev penilne pr ot e z e), skr ot oplas tik a in mas t ek t omija, pog os t o pa tudi his t er ek t omija in o v ar ek t omija (Št ajnpihler Bo žič idr . 2017, 21). 353 353 Stanislav Slatinek - Disforija spola in pravica do pravnega priznanja spola ... zadostno stopnjo razumevanja in inteligence, da je v konkretni zadevi sposoben oblik o v a ti s v ojo odločit e v – s t ar še v sk a pr a vic a podr edi pr a vici otr ok a do samos t oj- ne odločitv e. Gr e z a pomemben medicinski poseg z nepo vr a tnimi posledic ami. Ne glede na mnenje s tr ok e š t e vilni z dr a vniki obič ajno z ah t e v ajo soglasje obeh s t ar še v , saj si t eg a, ali je mladole tnik pomen in dolg or očne posledice k onkr e tneg a z dr a- vl jenja z ar es sp osoben r az ume ti v cel oti, ne up ajo ocenje v a ti sami . Z a v edajo se, da kirurški posegi predstavljajo najgloblji terapevtski poseg v osebnostno integri- t e t o in s t em v z aple t eno fiziologijo člo v ek o v eg a t elesa (De žman 1994, 10). T udi mednar odni dok umen ti z ag o v arjajo pr a vic o otr ok, da se o s v ojem z dr a vju odloč ajo brez soglasja staršev. Otroci, ki so sposobni razumevanja, lahko podajo lastno in svobodno soglasje h kateremukoli zdravljenju – ne glede na to, ali je soglasje star- še v pr edvideno ali ne. Nek a t er e (bolj r edk e) r azisk a v e tr dijo , da s v oje z dr a v s tv eno s t anje lahk o r az umejo celo sedemle tniki – in k določenemu medicinsk emu posegu p o d ajo so gl asje. S amo če o tr o k v med i ci n ski p o seg sam n i sp o so b en p ri v o l i ti, se t a sme opr a viti le ob do v oljenju njeg o vih s t ar še v ali skrbnik o v . Izr ecno se š t eje, da je otr ok ob dopolnjenem 15 le tu s t ar os ti priv olitv e sposoben, r az en če njeg o v osebni z dr a vnik – glede na otr ok ov o zr elos t – oceni, da t o ne drži. Z nas t opom otr ok o v e sposobnos ti, da samos t ojno priv oli v medicinski poseg , pr eneha tudi ob- v e znos t in pr a vic a s t ar še v odlo č a ti o t em. Samo k adar eden od s t ar še v t ak šnemu z dr a vljenju naspr otuje, se v spo ru pridobi odločba sodišč a (Co hn 2022, 599–615; Sla tinek 2022, 652–654) . V Slo v eniji otr oci z motnjo spolne iden tit e t e ob s t ar os ti 15 le t pridobijo pr a vic o dostopa do hormonske terapije. Razsodna mladoletna oseba, ki je dosegla popol- no poslovno sposobnos t, lahk o v Slov eniji o las tnem z dr a vljenju odloč a sama. Zdravniška komisija v takem primeru starše za mnenje zgolj vpraša. Prav tako lah- ko mladoletna oseba zahteva kirurški poseg v svoje telo. Zdravstvena organizacija o t ak em posegu s t ar še o zir oma skrbnik a le ob v es ti. Iz omenjenih določil t or ej iz- haja, da pri zdravstvenih posegih na mladoletnikih, ki na otrokovo prihodnost ne- dvomno pomembno vplivajo, soglasje staršev ni zahtevano. V ta sklop spada tudi pr a vic a do pr a vneg a priznanja las tne spolne iden tit e t e k ot t emeljne člov ek ov e pr a vice (Št ajnpihler Bo žič idr . 2017). 3 3. Predmet globokih razhajanj je razkorak med biološko in pravno identiteto Priznanje nebinarnos ti spola je omog očeno ž e v pe tih drž a v ah članic ah EU . 4 Mno- gi ljudje z dis f orijo spola z ah t e v ajo , da se v njiho v em r ojs tnem lis tu izr az ‚moški spol‘ ali ‚ ž enski spol‘ nadomes ti z izr az om ‚ne v tr alni spol‘ . Drž a v e članice EU imajo po zitivno ob v e znos t, da s v ojim drž a vljanom z ag ot a vljajo učink o vit o spoš t o v anje z asebneg a življenja. Drž a v e članice uživ ajo določeno polje pr os t e pr esoje – v sak a 3 T emeljne člo v ek o v e pr a vice na v aja S . V alen t an. Z a poglobit e v glej V alen t an 2020 , 610–613. 4 T r e tji s pol prizna v ajo A v s trija, Nemči ja, Islandija, Niz o z emsk a. 354 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 drž a v a se sama odloči, v k ak šnem ritmu in ob segu se bo na z ah t e v e medspolnih oseb glede z ade v civilneg a s t a tusa odz v ala (us tr e zno upoš t e v aje njiho v o t e ž a vno situacijo v z v e zi s pr a vic o do spoš t o v anja z asebneg a življenja in še posebej upoš t e- v aje neskladje med pr a vnim okvir om in njiho v o biološk o r esničnos tjo). Pr a vic a do spolne ide n tit e t e pr e ds t a v lja e ne g a od t e m e ljnih v idik o v pr a v ice do spoš t o v anja z asebneg a življenja, k ar polje pr os t e pr esoje z elo z o ži. Sodno pr ipo znanje ‚ ne v tr alne g a spola ‘ – č e t e m e lji na binar nos ti spolo v – bi z a pr a v o mnogih drž a v članic EU imelo globok e posledice, saj bi z ah t e v alo š t e vilne z ak onodajne spr emembe. Mali sena t E vr op sk eg a sodišč a z a člo v ek o v e pr a vice je pr ed č asom odločil, da Fr ancija ni kr šila 8. člena EK ČP , k o prit o žnik u, ki je medspol- na oseba, ni omog očila, da bi v r ojs tnem lis tu pri o značbi spo la izr az ‚moški spol‘ n ad omes til z i zr az om ‚ne v tr al n i spo l ‘ . Z a vrni t e v p ri zn an ja ‚ tr e tjeg a spo l a ‘ p o mn e- nju sodi šč a EU ne pr eds t a vlja kr šitv e 8. člena EK ČP (Vlačić 202 3, 29–31). Leg aliz a- cija nemošk eg a in ne ž e nsk eg a biološk eg a spola v R epubliki Slo v eniji še ni v obr a v- navi. 5 Lahko pa potreba po vpisu tretjih spolov v uradne slovenske evidence na- s t opi v prihodn os ti – ZMa tR-UP B2 in Pr a vilnik ne določ a t a, k a t er e oblik e spola je v r egis t er edino mog oče vpisa ti, t ak o da slov ensk a z ak onodaja vpis mor ebitne no v e vr s t e spola sama po sebi omog oč a. 4. Pravica do pravnega priznanja spola Pravno priznanje spola je postopek spremembe tako imena kot podatkov o spolu v ur adnih dok umen tih in r egis trih z namenom priznanja no v e spolne iden tit e t e (Š t aj n p i h l er Bo ži č i d r . 2017, 27). Izr az p r a vn o p ri zn an j e sp o l a (legal gender reco- gnition) je upor abljen v r esoluciji 2048 parlamen t arne sk up ščine S v e t a E vr ope, spr eje ti 22. aprila 2015. Št e viln i s tr ok o vnjaki opo z arjajo , da je spr ememba spola termin, ki se naj mu v diskurzih, ki so do transspolnih oseb spoštljivi, izogibamo. Slovenska pravna terminologija izraza pravno priznanje spola ne pozna – in še vedno uporablja izraz sprememba spola. 6 K onot acija t ermina namr eč spor oč a, da osebi spol spr emeni g enit alna oper acija, čemur pa z ag o v orniki tr ansspolnih oseb nasprotujejo. Za marsikatero transspolno osebo so postopki telesne potrdi- tv e spola (hormonsk a t er apija in/ ali oper acija) z elo pomembni – niso pa tis ti, ki spolno iden tit e t o osebe oblik ujejo ali določ ajo. T a je v edno oblik o v ana na osno vi samoiden tifik acije (ang. self-determination ) ali samoodločbe. Gr e z a eno od t emeljnih člov ek ovih pr a vic: da si lahk o člov ek spol, v k a t er em se najbolje počuti, določi sam. T o je t e z a, ki jo z ag ov arjajo tr ansspolne osebe: spol, ki jim je bil pripisan ob r ojs tvu, se s spolno iden tit e t o , s k a t er o se iden tificir ajo , ne uje- ma. T r ansspolne osebe t or ej do življajo neujemanje med las tno spolno iden tit e t o in 5 Z CRP -UPB 1 in ZDeb določ a s truk tur o EMŠ A t er in t er v al š t e vil z a mošk e in ž ensk e, z a t o bi uv edba mor e- bitne nove vrste spola zahtevala spremembo tega zakona. 6 Upr a vno-p r a vna pr ak sa pojem ‚spr eme mba spola ‘ r azlag a k ot biološk o o z. kirur šk o spr emembo spola, med t em k o i zr az ‚p r a vn a sp r ememb a sp o l a ‘ o zn aču j e sp r ememb o v p r a vn i h ak tih (Š t aj n p i h l er Bo ži č i d r . 2017, 20). 355 355 Stanislav Slatinek - Disforija spola in pravica do pravnega priznanja spola ... tis t o , ki jim je bila določena ob r ojs tvu – in ne pris t ajajo na t o , da bi se mor ala las tna spolna iden tit et a ujema ti z zunanjimi biološkimi spolnimi znaki (Sla tinek 2022, 653). Sodišče v T r en tu je 24. no v embr a 2022 iz dalo pr v o pr a vnomo čno sodbo v z v e- zi z mladoletno transspolno deklico in spremembo njenega imena v registru ter dov oljenje z a spr emembo spola (Z ama ttio 2023). Gr e z a pr v o sodbo z a pr a vno p ri zn an je sp o l a v It al i ji . S o d i šče je v so d b i mo tn jo sp o l n e i d en tit e t e, d i agn o s tici- rano v javnem centru, specializiranem za otroško spolno disforijo, priznalo in upo- š t e v alo ž e ak tivir ano pot pr ehoda spola iz mošk eg a v ž ensk o s pomočjo hormon- sk eg a z dr a vljenj a. Sodišče je še ug ot o vilo , da je do r azkritja in priznanja pr a vneg a spola prišlo na v seh družbenih podr očjih – vključno s šolo in družbenimi omr e žji –, t er z ah t e v o po spr emembi imena in mor ebitno mo žnos t oper a tivneg a poseg a z a dok ončno pr a vno priznanje spola naz adnje priznalo. V sodbi je poudarjen po- men pr a vice do spolne iden tit e t e t er pr a vice do z dr a vja in osebnos tnih pr a vic, ki imajo us t a vno z aščit o. Deklic a lahk o z apr osi z a spr emembo imena na občini s v o- jeg a pr ebiv ališč a. V skladu z odločbo sodišč a bo mor al biti na njeni osebni izk azni- ci names t o ž ensk eg a na v eden moški spol, pr a v t ak o bo mladenk a v prihodnos ti lahko opravljala vse medicinsko-kirurške posege, ki se ji bodo zdeli potrebni. 5. Stališče Svetega sedeža in posameznih škofij do spremembe spola S v e ti sede ž glede dopus tnos ti ‚kirur šk e spr emembe spola ‘ še ni podal nobenih po- zitivnih ali neg a tivnih sodb. Gr e z a vpr ašanja, ki vključujejo ana t omsk e, p sihične in v edenjsk e vidik e in tudi od Cerkv e z ah t e v ajo r esen pr emislek, zlas ti k er p sihološk a spr emlja v a in na t o p sihot er apija osebam, ki so kirur šk o spr emenile spol, v v ečini primer o v nudit a odločilno pomoč. P ape ž Fr ančišek v č asu s v ojeg a pon tifik a t a ne skriv a naklonjenos ti do oseb s homosek sualnimi nagnjenji – poudarja, da je od cerkv eneg a učit eljs tv a z aman prič ak o v a ti, da bo do v seh vpr ašanj, ki se poja vljajo znotr aj »d ok trinarnih, mor al- nih ali pas t or aln ih r azpr a v« (AL , 3; Sla tinek 2022, 656–657), z a v z elo ur adno s t ali- šče. P ape ž meni, da je tr eba v nek a t erih primerih z ade v o pr esoja ti z upoš t e v anjem r ešit e v , iz danih z a podobne s tv ari, t er splošno in us t aljeno mnenje s tr ok e. Na poti v Lizbono je novinarjem odgovarjal, da je v Cerkvi dovolj prostora za vse in da je Cerk e v odprt a z a v sak og ar; da je ma ti, ki spr ejme v sak og ar – in da si lahk o v Cerkvi v sak do utir a s v ojo pot: bolni in z dr a vi, s t ari in mladi, gr di in lepi, dobri in slabi in tudi homosek sualci (Fr ančišek 2023). Št e vilne šk ofije po s v e tu (npr . Ber g amo) so v ž elji, da cerkv ene sk upnos ti pos t a- ne jo pr os t or odpr t os ti br e z znak o v hom of obije , v podpor o L G B T Q -ose ba m z ač e le uv aja ti molitv ene v ečer e (vigili je). Spe t drug e t emu odločno naspr otujejo – in or- g anizir ajo molit v ena bdenja z a žrtv e spr emembe spola, z a f an t e in dekle t a, ki so po njiho v em mnenju z a v edeni z ideologijo L GB T Q in so se pod vr gli pr ocesu kirur- ške spremembe spola. 356 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 Najv eč spr ememb si ž eli K a t olišk a Cerk e v v Nemčiji. Raz širjeno gibanje Synoda- ler Weg, ki z druž uje laik e in klerik e, po ziv a k pos v e titvi ž ensk v duho vnice, odpr a- vi ce liba t a z a du ho vnik e in k v ečji odprt os ti do is t ospolnih par o v . V a tik an je s po- sebno izja v o 22. f ebruarja 2021 dopus til podelje v anje blag oslo v a posame znik om s ho mosek sualn imi nagnjenji, ki izk az ujejo v oljo z a življenje v z v es t obi r az ode tim Bo žjim načrt om, k ot jih pr edlag a cerkv eni nauk. Hkr a ti pa je pojasnil, da ni do v o- ljeno bla g osla vlja ti odnoso v ali s t abilnih partner s t e v , ki vključujejo spolno pr ak so z unaj z ak onsk e z v e z e, t o je z unaj neločljiv e z v e z e mošk eg a in ž ensk e, ki je sama po sebi odprt a z a pr enos življenja, k ar v primeru is t ospolnih sk upnos ti z ar adi na- r a vnih danos ti ne drži (DDF 2021). 7 Z a v e z anos t K a t olišk e c e r k v e , da v ar uje dos t ojans tv o v se h ose b – zlas ti r anljiv ih in m ladih –, pom e ni, da se z a tr pe č e ot r ok e s spolno dis f or ijo r e sno z a v z e m a. Čla- ni P apešk e ak ademije z a življenje, med njimi pr of . Laur a P alazz ani (ki je tudi pod- pr edsednic a nacionalneg a odbor a z a bioe tik o v It aliji), z daj r azmišljajo o mo žnos ti odobritv e z ač asne upor abe z dr a vila z a z a vir anje pubert e t e, da bi t ak o mlados tni- kom, pri katerih zaradi njihovega stanja obstaja resna nevarnost samopoškodova- nja ali samomor a, pridobili v eč č asa. K a t oliški bioe tiki ob upor abi tript or elina (T rp), z dr a vila, ki se upor ablja z a v sak primer posebej in ima s tr anski učinek z amik a pu- be rt e t e , s t ar še m pripor oč ajo , naj sode lujejo s spe cialis tičnimi e kipami – z e ndo- krinologi, r az v ojnimi p sihia tri, p sihologi in e tiki –, da skrbno spr emljajo življenje, dostojanstvo, duševno in telesno zdravje obravnavanega otroka. Upanje je, da se z zagotavljanjem podaljšanega obdobja pred puberteto lahko ponudi dodatno z dr a vljenje, spr ems tv o in duho vno r azloče v anje, da bi t ak o otr ok u pr epr ečili, da se samopoškoduje – pa tudi, da se ga pripravi na morebitno puberteto, ki jo bo spr emljala spolna dis f orija (Aquilino 2019). Z dr a vljenje otr ok in odr aslih se obič ajno z ačne z z dr a vniškim s v e t ov anjem in psi- hot er apijo. Če se t er apija izk až e z a neučink o vit o in dis f orija os t aja, se po pos t a vitvi klinične diagno z e upor abi hormonsk a t er apija ali z a vir anje pubert e t e – in pripr a v a na kirur šk o oper acijo spola. Cilj je ob vlado v anje p sihološk e nape t os ti pacien t a s fizično prilag oditvijo t elesa, da bo bolje us tr e z alo spolu, ki g a čuti v sebi. V si ljudje spolne dis f orije ne do življajo na enak način. Pr a v t ak o si v si tr ansspolni posame zni- ki oper acije z a spr emembo spola ne ž elijo. Z a nek a t er e bi bilo do v olj ž e t o , da se jim omog oči pr a vno priznanje spola. Z a K a t olišk o cerk e v je ključno vpr ašanje, k ak o mladim, ki trpijo z ar adi dis f orije spola, r azlo žiti, da t elesa, v k a t erih živijo , niso na- pačna – in niso gr ešna. Pr a vno priznanje spola, pa tudi kirur šk e spr emembe spola znotr aj K a t olišk e cerkv e ž e us tv arjajo bioe tični disk urz, k a t er eg a cilj je izboljša ti in obog a titi življenjsk o izk ušnjo t er pot k z dr a vju pri tr ansspolnih osebah. 7 Za poglobitev glej Dichiarazione Fiducia supplicans (t č. 31), ki jo je le t a 2023 obja vil Dik as t erij z a nauk vere. 357 357 Stanislav Slatinek - Disforija spola in pravica do pravnega priznanja spola ... 6. Pravno priznanje spola oz. sprememba spola in dileme kanonskega prava ZMa tR-UPB2 v R S določ a, k olik o č asa je ob r ojs tvu otr ok a na v oljo z a določit e v spola. V ma tični r egis t er z a drž a vljane R S se vpisujejo (med drugim) poda tki o r ojs tvu – priimek in ime, spol , dan, mesec, le t o , ur a in kr aj r ojs tv a, drž a vljans tv o in EMŠO t er poda tki o otr ok o vih s t ar ših (ZMa tR-UPB2, čl. 4). R ojs tv o otr ok a vpiše ma tič ar pris t ojneg a or g ana, na območju k a t er eg a je kr aj, kjer se je otr ok r odil na podlagi prija v e r ojs tv a (ZMa tR-UPB2, čl. 6). Določit e v spola v 15 dneh po r ojs tvu je v e z ana na EMŠO – t a je namr eč po pojasnilih in f ormacijsk eg a pooblaščenc a eno- lični iden tifik acijski znak, ki pos ame znik a nedv oumno določ a in r azkriv a tudi dan r ojs tv a, s t ar os t in spol. Do t e ž a v pride, k adar v t em č aso vnem r ok u ni opr edelilnih znak o v spola, ki bi se poja vili do v olj z g odaj in bi omog oč ali k a t eg oriz acijo , ki bi bila popolnoma z anesljiv a (da je oseba moški ali ž ensk a) in pr a v a (br e z tv eg anja, da je napačna). T uk aj so mor da z ame tk i t e g a, da ose ba – k e r ji je bil v t e m k r a tk e m č asu določen napačen spol – po zneje ž eli spr emembo spola. N a podlagi ZMa tR-U PB2 se v Slo v e niji v ma tični r e gis t er vpisuje tudi poda t ek o spr emembi spo la (ZMa tR-UPB2 , čl. 4). Pr a vilnik o iz vr še v anju z ak ona o ma tičnem r egis tru (2004) določ a, da se spr ememba spola vpiše na podlagi odločbe pris t oj- neg a or g ana o spr emembi vpisaneg a poda tk a. P odlag a z a iz dajo odločbe je potr- dilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spr emenila spol. Pr ed vpisom spr emembe spola v r egis t er mor a ma tič ar z ah t e v a ti določit e v nov e enotne ma tične š t e vilk e (EMŠO). Izpisek iz ma tičneg a registra o rojstvu se izda s podatkom o novem spolu – a brez zaznamka o spre- membi spola (čl. 37). 8 Oseba torej velja za pripadnika spremenjenega spola, kar je k asneje izhodišče z a odmer o s t ar os tne pok ojnine (W eber 2018, 39–40). Če je bila oseba ob r ojs tvu v ma tični r egis t er vpisana k ot ž ensk a, je po spr emem- bi spola v ur adnih dok umen tih moški. Osebi so iz dani novi osebni (iden tifik acijski) dok umen ti. Oseba sedaj živi v s v ojs tvu mošk eg a. Ur adni z aznamek o spr emembi spola je mog oče najti samo v r az širjeni obliki njeg ov eg a r ojs tneg a lis t a – v kr ajšem izpisk u t e na v edbe ni, saj vsebuje z g olj njeg ov o nov o ime in na v edbo ž e spr emenje- neg a spola. V sk or aj vseh vsak odne vnih življenjskih situacijah lahk o t ak o oseba s v o- jo iden tit et o izk až e na podlagi (novih) osebnih dok umen t ov ali z ž e omenjenim kr aj- šim izpisk om iz r ojs tneg a lis t a. R ojs tni lis ti v s v oji r az širjeni obliki niso ja vno dos t opni, saj ima pravico do celovitega vpogleda vanje le omejen krog ljudi in ustanov. 9 8 Osebe, ki so uv elja vile pr a vno spr emembo spola, si priz ade v ajo , da os t ane njiho v a iden tit e t a z akrit a (Št ajnpihler Bo žič in dr . 2017, 77). 9 P osame znim upr a vnim enot am najv eč t e ž a v po v zr oč a in t erpr e t acija t ermina ‚spr ememba spola ‘ . Nek a t- er e z a spr emembo spola š t ejejo ž e hormonsk o t er apijo , drug e šele kirur šk o oper acijo. Z ar adi nepo zna- v anja ma t erije v pr ak si prihaja do r azličnih in t erpr e t acij in tudi z amud pri iz daji dok umen t o v o pr a vni pr emembi spola (Št ajnpihler Bo žič in dr . 2017, 29–30). 358 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 6.1 Sprememba spola pred krstom Pravno priznanje spola pred krstom postaja za kanonsko pravo in za Katoliško cerkev v elik pr oblem. Gr e z a dilemo , k ak o r a vna ti v primeru, k o odr aslo dekle, ki je po spr e- membi spola postalo moški in je s pravnim priznanjem spola dobilo nov rojstni list, v k a t er em je z apisan njen spr emenjen spol, izr azi ž eljo po kr s tu. Spr emembe njeneg a spola so nas t ale pr ed kr s t om. Če kr s tit elj pr edhodneg a dog ajanja ne po zna, bo po kr s tu v kr s tno knjig o z abele žil kr s t dečk a, k ar pa ne bo us tr e z alo njeg ov emu biolo- šk emu spolu. Ali bo t or ej K a t olišk a Cerk e v z ar adi spr ememb v družbi mor ala odslej od vseh odr aslih k a t ehumenov z ah t e v a ti, da pr ed kr s t om kr s tit elju pok až ejo r ojs tni lis t v r az širjeni obliki? Če gr e z a osebo , ki je pr ed kr s t om spr emenila spol iz ž ensk e v moškega, bo po prejetem krstu v krstno knjigo vpisana zgolj na podlagi novih oseb- nih dokumentov in imela odprt dostop do zakonske zveze – celo do prejema svetega reda diakonata in prezbiterata. Zdi se, da bi vpogled v rojstni list v razširjeni obliki z ar adi z ag ot ovitv e pris tnos ti (biološk eg a) spola ut egnil biti nujno potr eben, čepr a v bi t a z ah t ev a mar sik omu lahk o pov zr očila določeno nelag odje (Sk ubic 2022, 29–31). Katoliška cerkev kljub temu krstu transseksualnih oseb ne nasprotuje. Dikaste- rij z a nauk v er e je namr eč pr ed kr a tkim pojasnil, da lahk o tud i tr anssek sualec, ki je bil hormonsko zdravljen in je prestal operacijo za spremembo spola, prejme krst pod enakimi pog oji k ot drugi v erniki – če ni situacij, kjer bi t o lahk o pov zr očilo ja vni šk andal ali de z orien t acijo med v erniki. Pr a v t ak o se lahk o kr s tijo otr oci in m la dos t nik i z dis f or ijo spola , č e so dobr o pr ipr a v lje ni in v oljni (DDF 2 0 1 3 ). Če pr a v dik as t erij v t em primeru ni pojasnil, k ak o se naj t ak kr s t vpiše v ma tične knjig e, sk le pamo , da se pod opombo v piše , da se je k r s tila ose ba, k i je pr e s t ala ope r acijo z a spr emembo spola. Še v edno os t aja odprt o vpr ašanje, k ak o r a vna ti, če je pr a vna spr ememba spola prikrit a – in je pr osilec z a kr s t sam od sebe kr s tit elju ne r az ode- ne. Zaradi novih situacij bodo vsekakor potrebna bolj jasna pastoralna navodila. Če bi ž ensk a pr ed kr s t om spol spr emenila pr a vno in po kr s tu s v ojo biološk o na- r a v o prikrila, bi lahk o pr ejela ce lo s v e ti r ed pr e zbit er a t a. V elja pojasniti, da se pri prejemu zakramenta svetega reda za veljavnost še vedno zahteva spoštovanje ma t erije – da je pr ejemnik z akr amen t a moški (k an. 1024). V sak a samo v oljna spr e- memba t e z ah t e v e namr eč ogr o ž a učink o vit o podelje v anje z akr amen t alne milos ti in Cerkvi očitno šk oduje. V sak r esna spr ememba ma t erije (če pr ejemnik z akr a- men t a s v e t eg a r eda biološk o ni moški) spr o ž a dv om o r esničn em namenu pr eje- mnika in s tem veljavnost zakramenta razveljavlja. Spreminjanje materije zakra- men t a na las tno pobudo ne pomeni z g olj pr epr os t e litur gične zlor abe k ot pr es t op- k a po zitivne norme, ampak je hkr a ti šk oda, po v zr očena cerkv enemu občes tvu in pr epo zna vnos ti K ris tuso v eg a delo v anja – k ar v najhujših primerih z akr amen t na- redi neveljaven. Vsaka sprememba materije zakramenta je vedno hudo nezakoni- t o dejanje (DDF 2024a, t č. 13–19). 6.2 Sprememba spola po krstu Odr asla ž ensk a, ki je spr emenila spol (in pos t ala moški) po kr s tu, bo v primeru, da izr azi ž eljo po pr ejemu s v e t eg a r eda ali v s t opu v mošk o r edo vno sk upnos t, tr- 359 359 Stanislav Slatinek - Disforija spola in pravica do pravnega priznanja spola ... čila ob o vir o , da je v kr s tni knji gi z apisan njen biološki spol, da je biološk o ž ensk a – t eg a ni mog oče spr emeniti, popr a viti ali izbrisa ti. Z apisi v kr s tnih knjig ah K a t oli- šk e cerk v e imaj o namr eč v skladu z ZVD A GA (čl. 52) las tnos ti arhiv sk eg a gr adiv a, z anj pa v elja t a načeli tr ajnos ti in celo vit os ti. Z a t o oseba s sklice v anjem na pr a vic o do izbris a (pr a vic a do po z abe) ali popr a vk a (E vr op ski parlamen t in S v e t e vr op sk e unije 2016, čl. 17) izbrisa ali popr a vk a s v ojih osebnih poda tk o v v kr s tni knjigi, ki jo upr a vlja K a t olišk a cerk e v , ne mor e doseči. T ak o s t ališče z ag o v arja tudi Upr a vno so- dišče R S (K o v ačič 2021, 5), k i je v ne k e m k onk r e tne m pr ime r u pr e sodilo , da z apisi v krstnih knjigah Katoliške cerkve za Republiko Slovenijo predstavljajo pomemben del njene k ultur ne dediščine – in t o žnik o v o z ah t e v o z a izbris osebnih poda tk o v iz ma tične kr s tne knjig e z a vrnilo (US R S 2021). It alijansk a šk of o v sk a k on f er enc a je v z v e zi s t o občutljiv o t emo duho vnik e ž e ob v es tila, da v ma tičnih knjig ah ni do- v oljeno spr eminja ti nobenih poda tk o v , r az en v primeru napak pri pr episo v anju (CEI 2003). P odobno odločit e v je spr ejela tudi Slo v ensk a šk of o v sk a k on f er enc a. V delo vni osnut ek posebnih z ak ono v z a slo v ensk e šk ofije je t ak o z apisala: »K an. 877 § 1: V primerih, k o v erniki spr emenijo s v ojo iden tit e t o , ki je opr edeljena ob r ojs tvu, v ž upnijskih ma tičnih knjig ah niso do v oljene nobene spr emembe osebnih poda tk o v . P oda t ek o spr emembi se vpiše v opombo.« (SŠK 2024) Omenjeni pr e- dlog je ž e na lis ti posebnih z ak ono v z a SŠK, v endar g a S v e ti sede ž še ni potr dil. K o bo potrj en, bo z a pas t or alne dela v ce, ki so pog os t o v dilemi (k er ne v edo , k ak o v primerih, po v e z anih s spr emembo spola, r a vna ti), z elo k oris t en. 6.3 Sprememba spola po prejemu svetega reda Lahk o se z g odi, da bo v prihodnos ti ž eljo po spr emembi spol a izr azil tudi k ak šen ž e pos v ečen diak on ali duhovnik (ali šk of ). V t akih primerih bo t o izziv z a šk of a šk ofije, v k a t er o je kl eri k, ki je sp r emen i l sp ol , i n k ar di n i r an. Di ak on al i du ho vni k, ki je po spr emembi spola pos t al ž ensk a, s v oje službe ne bo mog el v eč opr a vlja ti, čepr a v je glede na s v oj biološki spol še v edno v elja vno pos v ečen klerik (diak on o z. duho vnik). Sama spr emem ba spola – z ah t e v a po pr a vnem priznanju spola ali kirur šk a spr ememba spola – pri osebi spr o ži ir egularnos t z a pr ejem s v e t eg a r eda in pr epr os ti z adrž ek z a opr a vljanje službe (k an. 1041, t č. 1 in 1044 § 2, t č. 2). K r a- jevni škof mora v takih primerih kleriku, ki je uveljavljal pravico do pravnega pri- znanja spola o z. se je podvr g el kirur ški spr emembi spola, nalo žiti z dr a vilno k az en su sp en z a – d a t ak o p r ep r eči p o h u jšan j e med v ern i ki –, z a n ad al jn ja p o jasn i l a p a se mor a obrniti na Dik as t erij z a kler . 6.4 Sprememba spola in sklenitev zakonske zveze V sk ladu z v e lja v nim i dr ž a v nim i z ak oni v R S la hk o ose ba, k i je uv e lja v ila pr a v ic o do pr a vneg a priznanja spr emembe spola, po določbah D Z (čl. 3–4) v elja vno sklene z a- k onsk o z v e z o z osebo naspr otneg a spola, živi z njo v z unajz ak onski sk upnos ti ali pa s v ojo sk upnos t r egis trir a po ZP Z (čl. 2). Us t a vno sodišče je 16. 6. 2022 odločilo , da je pr vi ods t a v ek 3. člena D Z v delu, kjer je določ al, da je z ak onsk a z v e z a življenjsk a sk upnos t mo ž a in ž ene, v neskladju z Us t a v o – in z a t o Drž a vnemu zboru nalo žilo , naj ug ot o vljeno neskladnos t z Us t a v o odpr a vi v r ok u šes tih mesece v po obja vi t e 360 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 odločbe v Ur adnem lis tu R S. V skladu s t o odločbo Us t a vneg a sodišč a R S imajo is t ospolni pari z a f ormalno pot r dit e v ob s t oja s v oje življenjsk e sk upnos ti odslej na v oljo dv a ins titut a, in sicer mo žnos t sklenitv e z ak onsk e z v e z e po D Z in partner sk e z v e z e po ZP Z (Us t a vno sodišče R S 2022). Če t or ej eden od z ak once v o zir oma partnerje v v z unajz ak onski sk upnos ti spr e- meni spol, sta v tem pravnem razmerju po opravljeni spremembi spola osebi is- t eg a spola, v is t ospolni partner ski sk upnos ti pa osebi naspr otneg a spola. Raz v e- lja vit e v z ak onsk e z v e z e z a naz aj ni mog oč a. Ob s t aja pa tudi drug a mo žnos t z a pr enehanje z ak onsk e z v e z e, z unajz ak onsk e sk upnos ti ali r egis tr acije – če eden od partnerje v s spr emenjenim spolom s v ojeg a partnerja ni z ado v oljen. Pri z unajz ak onski sk upnos ti je najlažje, saj lahk o partner pr epr os t o odide, r azmerja do (mor ebitnih) otr ok pa se r ešujejo v sodnem pos t op- k u . Nek o l i k o z ah t e vn ejše je t o p ri z ak on ski z v e zi , saj mo r a z ak on ec vl o ži ti t o žb o z a r az v e z o z ak onsk e z v e z e (na primer z ar adi ne v z držnos ti), partner pa poda vlog o z a pr e ne hanje sk upnos ti. N e mor e jo pa pr e ne hanja z ak onsk e z v e z e , z unajz ak onsk e sk upnos ti ali tudi is t ospolne partner sk e z v e z e z ar adi spr emembe spola eneg a od z ak once v o z. partnerje v z ah t e v a ti tr e tji (W eber 2012, 18). K anonsk o pr a v o se s spr emenjenimi por očnimi pr ak sami 10 in primeri, ko osebe, ki so uveljavile pravico do pravnega priznanja spola oz. so se podvrgle kirurški spre- membi spola, ž elijo skleniti tudi cerkv eno por ok o (Sla tinek 2022, 659–662) ali pa uv elja vljajo pr a vic o do t o žbe z a ničnos t z ak onsk e z v e z e, in t enzivno sooč a. V seh t e ž a v , ki jih k anonsk o pr a v o v z v e zi s t em ž e z azna v a, smernice SŠK z a pripr a v o na z ak on še ne omenjajo. Z a t o je tr eba t olik o bolj poudariti z ah t e v o , naj se vpr ašanja pr a vice do pr a vneg a priznanja spola o z. do spr emembe spola nujno vključijo v sam program priprave na zakon. Za kanonsko pravo so velikega pomena naslednja vpra- šanja: Naj K a t olišk a Cerk e v od z ar očence v sedaj z ah t e v a poda t ek, ali so se mor da podvr gli kirur ški spr emembi spola? Bodo t a vpr ašanja v tr enutk u izpolnje v anja z a- pisnik a pr ed por ok o obv e zna z a vse z ar očence? Za k anonsk o pr a v o bo v elik pr oblem, če t a vpr ašanja po drž a vni z ak onodaji pos t anejo nedopus tna. S t o pr oblema tik o se bodo mor ali šk ofje r esno soočiti in pripr a viti jasna pas t or alna na v odila – mor da celo osnut ek posebne izja v e, da spol z ar očence v , ki je z apisan v njiho vih ur adnih dok umen tih, us tr e z a biološk emu spolu in je iden tičen s spolom, ki se jim je določil ob r ojs tvu. Če bo SŠK t ak o odločit e v spr ejela, bodo z ar očenci posebno izja v o o spolni iden tit e ti dolžni podpisa ti pr ed samo sklenitvijo z ak onsk e z v e z e. 7. Sklep Med pomembnejšimi ak ti na podr očju uv elja vljanja pr a vice do pr a vneg a priznanja spola s t a z ag ot o v o r esolucija š t. 2048 (2015) parlamen t arne sk up ščine S v e t a E vr o- pe z dne 22. aprila 2015 o diskriminaciji tr ansspolnih oseb v E vr opi (P arliamen t ar y Assembly 2015) in pripor očila Odbor a minis tr o v S v e t a E vr ope drž a v am članic am z 10 A . Saje op isuje por očne pr ak se v pr vih s t ole tij Cerkv e (2023, 239–242). 361 361 Stanislav Slatinek - Disforija spola in pravica do pravnega priznanja spola ... dne 31. mar c a 2010 o ukr epih z a boj pr oti diskriminaciji na podlagi spolne usmer- jenos ti ali spolne iden tit e t e (Council of Eur ope 2010). K omisark a S v e t a E vr ope z a člo v ek o v e pr a vice Dunja Mija t o vić je 16. 2. 2023 dr- ž a v e članice po z v ala, naj o upor abi me t od z a spr emembo spola r esno pr emislijo. Nek a t er e članice (Malt a 2016, Fr ancija in Gr čija 2022) so ž e spr ejele pr epo v ed iz- vajanja terapij za spremembo spola pri mladoletnih in ranljivih odraslih osebah. O t ej t emi še r azpr a vljajo vlade v Belgiji, na Cipru, Finsk em, Ir sk em, Niz o z emsk em, No r v ešk em, v Š p an i j i , Š vi ci i n Z d ru ž en em kr al j es tvu . T a tr en d je p ri so t en tu d i n a s v e t o vni r a vni, saj je v eč drž a v po s v e tu ž e spr ejelo z ak onodajo , ki t e pr ak se pr epo- v eduje. Ameriški r epublik anci (ang. Log Cabin Republicans ) t er apij, ki vključujejo spremembo spola za mlajše od 18 let, prav tako ne odobravajo. Napredek ni eno- smer en, saj so nek a t er e pr edlag ane pr epo v edi ž e z as t ale. Mladole tni, ki so se pod- vrgli spremembi spola, trpijo, saj je vsaka sprememba škodljiva in diskriminatorna. Pri t em imajo lahk o pomembno vlog o tudi ur adne izja v e pr eds t a vnik o v oblas ti, k am panje z a os v e šč anje ja v nos ti in c e lo v it a spolna v z g oja v šolah. V e lik pr ispe v e k pri os v ešč anju ja vnos ti imajo tudi izja v e S v e t eg a sede ž a in posame znih šk of o v skih konferenc – še posebej v zvezi z dilemami, ki se v zvezi s pravnim priznanjem spo- la o z. samo spr e membo spola odpir ajo na podr očju k anonsk eg a pr a v a. Znans tv e- no ut emeljene in f ormacije o spolni usmerjenos ti in spolni iden tit e ti t er o vplivu pr ak s spr emembe spola bi bilo tr eba vključiti tudi v iz obr až e v anje in usposabljanje s tr ok o vnjak o v s podr očja duše vneg a z dr a vja in drugih us tr e znih z dr a vnik o v . Kljub t emu r azličnih spolnih usmerjenos ti in spolnih iden tit e t ali izr az ov ne sme- mo z a tir a ti ali spr eminja ti. So izr az bog a t e r aznolik os ti člo v ešk ih bitij. V si si mor a- mo še napr ej priz ade v a ti z a s v e t br e z diskriminacije in pr edsodk o v do oseb L GB T Q – čep r a v o d kri t o p o v emo , d a so p r ak se sp r ememb e sp o l a šk o d l j i v e z a k a t er o k o l i osebo, še posebej pa tedaj, ko gre za mladoletne osebe in otroke. Kratice AL – Fr ančišek 2016 [Amoris lae titia]. DDF – Dicasterium pro Doctrina Fidei. DZ – Družinski z ak onik 2017. EKČP – E vr op sk a k on v encija o v ar s tvu člo v ek o vih pr a vic. Pravilnik – Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvrševanju z ak ona o ma tičnem r egis tru 2022. SŠK – Slovenska škofovska konferenca. ZCRP-UPB1 – Zakon o centralnem registru prebivalstva 2006. ZDeb – Z ak on o debir okr a tiz aciji 2022. ZMatR-UPB2 – Z ak on o ma tičnem r egis tru 2011. ZPZ – Zakon o partnerski zvezi 2016. ZVDAGA – Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih 2006. ZVDAGA-A – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumen- tarnega in arhivskega gradiva ter arhivih 2014. 362 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 Reference American Psychiatric Association. 201 9 . W h a t i s Gender Dysphoria? American Psychiatric A ssoci a tion . ht tp s : / / w w w . p s y c hiatr y . o r g / p at i e n t s - f am i li e s / g e n d e r - d y sp h o r ia / w h at - i s- -gender-dysphoria (p r i d o b l j e n o 2 8 . 2. 202 4 ). Aquilino, Giada. 201 9 . T r i p t o r e l i n a : P a l az z a n i, somministrazione con prudenza e valutazione c a s o p e r c a s o. V a ti c a n N e w s . 7 . 3 . h t t p s : // w w w . v at i c ann e w s . v a / i t / m o n d o / n e w s /2 0 1 9 - 0 3 / t r i p t o r e li n a - p al a z z an i - p r u d e n z a - v alu t a z i o- ne-caso-per-caso.html (p r i d o b l j e n o 2 8 . 2. 202 4 ) . Cohn, Jay . 202 2. S o m e L i m i t a ti o n s o f C h a l l e n ge s i n the Care of Transgender and Gender-Diverse Y o u t h : A n En d o c r i n o l o g i s t ’ s V i e w . Journal of Sex & Marital Therapy 49 , š t . 6 :5 9 9 – 6 1 5. h tt p s: / / d o i . o r g /10 .10 8 0/0 0 9262 3 x.2 0 2 2 .2 1 6 0 3 96 Conferenza Episcopale Italiana. 20 0 3 . N o ti fi c azi o- n e d e l l a Pr e s i d e nz a d e l l a C EI . N . 7 2 /0 3 d e l 21 ge n n a i o. C h i e s a C a tt o l i c a . 21 . 1 . ht tp s :/ /w w w . c hi e s a c a t to l i c a . i t /w p - c o nte nt / u p l o a d s/ s i- t e s / 3 1 / 2 0 1 7 / 0 2 / N o t i f _ P r es i d en z a. p d f ( prido- b l j e n o 2 3 . 4 . 202 4 ). Council of Europe . 2010 . Re c o m m e n d a ti o n C M/ Re c ( 2010) 5. C o u n c i l o f E u r o p e. ht tp s :/ /w w w . c o e .i nt / e n/w e b / s o g i/ r e c - 2 0 1 0 -5 ( pridobl j e no 2 8 . 2. 202 4 ). Dežman, Zlatko . 1 9 9 4 . K r i t e r i j i z a p r e s o j a nj e o d go v o r n o s ti p r i k i r u r š k i h p o s e g i h . Pravna praksa 10 : 10 – 1 3 . Dicasterium pro Doctrina Fidei. 2013. Risposte d e l D i c a s t e r o a S . E. M o n s . N e g r i . 3 1 . 10 . V a ti- can. 31. 10. ht tp s :/ /w w w . v a ti c an . v a/ r o ma n _ cu ri a / cong r ega t ion s / c f a it h / do c u me n t s / rc _ ddf_20231031-documento-mons-negri.html (p r i d o b l j e n o 1 2. 3 . 202 4 ). – – –. 2021a. Responsum della Congregazione per l a D o tt r i n a d e l l a F e d e a d un dubium circa la benedizione delle unioni di persone dello s t e s s o s e s s o. V a ti c a n . 21 . 2. ht tp s :/ /w w w . v at i c an . v a / r o m an _ c ur ia / c o n gr e g at i o ns / c f a i t h / d oc u m e n ts / r c _c o n_c fa i t h_d oc _ 2 0 2 1 0 2 2 2_r e- sponsum-dubium-unioni_it.html ( pridobl j e no 21 . 4 . 202 4 ). – – –. 2021b. Fiducia supplicans. Dichiarazione sul senso pastorale delle benedizioni. 18. 12. h t t p s : / / w w w . v at i c an . v a / r o m an _ c ur ia / c o n gr e- ga t ion s / c f a i t h / do cu me n t s / rc _ dd f _ d o c _ 2 0 2 3 1 2 18 _ f i du c ia - s up p li c ans _ i t .h t m l # _ ftn22 (p r i d o b l j e n o 1 8 . 10 . 202 4 ). – – – . 202 4 a . G e s ti s v e r b i s q u e. N o t a s u l l a v a l i d i t á d e i S a c r a m e n ti. V a ti c a n 2. 2. ht tp s :/ /w w w . v at i c an . v a / r o m an _ c ur ia / c o n gr e g at i o ns / c f a i t h / d o c u m e n t s/ r c _ d d f_ d o c _ 202 4 0202 _ ge s t i s - ve r- bisque_it.html (p r i d o b l j e n o 21 . 4 . 202 4 ). – – – . 202 4 b. D i g n i t a s i n fi n i t a . D i c h i a r azi o n e c i r c a l a D i g n i t à U m a n a . V a ti c a n . 2 5. 3 . ht tp s :/ /w w w . v at i c an . v a / r o m an _ c ur ia / c o n gr e g at i o ns / c f a i t h / do cu me n t s / rc _ dd f _ do c _ 2 0 2 4 0 4 0 2 _ d i g n i t a s- - i n f i n it a _ it. h t m l # T eori a _ de l _ g e nde r ( prido- b l j e n o 1 8 . 10 . 202 4 ). Družinski zakonik . 201 7 . Uradni list RS , š t . 1 5 / 1 7 i n 2 2 /1 9. Evropski parlament, in Svet evropske unije. 2016. U r e d b a ( EU ) 201 6/ 6 7 9 Ev r o p s ke g a p a r l a m e n t a i n Sv e t a z d n e 2 7 . a p r i l a 201 6 o v a r s t v u p o s a- meznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razvelja- v i t v i D i r e k ti v e 9 5 / 4 6/ E S ( S p l o š n a u r e d b a o v a r s t v u p o d a t ko v ). ht tp s : / / eu r - l e x . eur o p a . eu/ l e g al - c o nte nt /S L / T X T / ? u r i =c e l e x%3 A3 2 0 1 6 R 06 7 9 ( pridobl j e no 1 2. 3 . 202 4 ). Frančišek . 201 6 . R a d o s t l j u b e zn i [ A m o r i s l a e ti ti a ]. Posinodalna apostolska spodbuda. Cerkveni d o k u m e n ti 1 5 2. L j u b l j a n a : D r u ž i n a . – – –. 2023. Conferenza stampa del Santo padre d u r a n t e i l v o l o d i r i t o r n o : V i a g g i o a p o s t o l i c o d i s u a S a n ti t à Fr a n c e s c o i n Po r t o g a l l o i n o c c a s i o- n e d e l l a X X X V I I g i o r n a t a m o n d i a l e d e l l a g i o v e n t ù . V o l o P a p a l e , D o m e n i c a , 6 . 8 . V a ti c a n . h t t p s : / / w w w . va t i c a n . va / con t e n t / fra n ce sco /it / s p e e c h e s/ 202 3 / a u g u s t / d o c u m e n t s/ 202 3 0 8 0 6- -portogallo-voloritorno.html (p r i d o b l j e n o 20 . 4 . 202 4 ). Kovačič, Suzana. 2021. Izbris podatkov v krstni knjigi. Gorenjski glas 11 . 1 ., 5. Moia, Luciano . 201 9 . Eti c a e s a l u t e. F a r m a c o gender, servono chiarezza e misericordia. Avvenire. 13. 3. ht tp s : / / w w w . a v v e ni r e .i t / o p i n i o n i / p a gi n e /f ar m a c o - g e n d e r - s e r v o n o - c h i- arezza-e-misericordia (p r i d o b l j e n o 2 8 . 2. 202 4 ) . Parliamentary Assembly . 201 5. D i s c r i m i n a ti o n against transgender people in Europe, Resolu- ti o n 20 4 8 ( 201 5 ). Parliamentary Assembly. h t t p s : / / p a c e . c o e . i n t / e n /f i l e s /2 1 7 3 6 / h t ml (p r i d o b l j e n o 2 8 . 2. 202 4 ). Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem regis- tru. 2004. Uradni list RS , š t . 4 0 /0 4 . Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravil- nika o izvrševanju zakona o matičnem regis- tru. 2022. Uradni list RS , š t . 10 8 - 2 6 45. Rosenthal, M. Stephen. 2021. Challenges in the c a r e o f t r a n s ge n d e r a n d ge n d e r - d i v e r s e y o u t h : anendocrinologist’s view. Nature Reviews. Endocrinology 1 7 , š t . 10 :5 8 1 – 5 9 1 . Roy, Stephanie. 2020 . C h r i s ti a n B i o e t h i c a l A p p r o a- c h e s t o G e n d e r Rea s s i g n m e n t S u r ge r y : U n d e r- s t a n d i n g O p p o s i ti o n a n d Re t r i e v i n g t h e B o d y- 363 363 Stanislav Slatinek - Disforija spola in pravica do pravnega priznanja spola ... -Soul Complex. Digital Commons. h t t p s : // di gi t al c o m m o ns .lm u . e du / c gi / v i e w c o n t e n t . c gi ? a r t icle = 1 0 3 3 & con t ex t =s a ysomet h i ng t h eolo g ic al (p r i d o b l j e n o 2 8 . 2. 202 4 ). Saje, Andrej. 202 3 . Z n a č i l n o s ti z a h o d n e i n v zh o- d n e k r š č a n s ke t r a d i c i j e g l e d e s k l e p a nj a z a ko n- ske zveze. Edinost in dialog 7 8 , š t . 2 :2 3 7 – 2 53 . Singal, Jesse. 2018. When Children Say They’re T r a n s . T h e At l a n ti c . ht tp s : / / w w w . th e atl anti c . c o m / m a g a z i n e / ar c h i v e /2 0 18 / 0 7 / w h e n - a - c h i l d- - s a y s - sh e s - t r ans /5 6 1 7 4 9 / (p r i d o b l j e n o 2 8 . 2. 202 4 ) . Skubic, Zoran. 2022. Rojstni list je rojstni list. Pravna praksa 1 3: 2 9 – 31 . Slatinek, Stanislav . 202 2. M o t nj a s p o l n e i d e n ti t e- t e : p r av n e d i l e m e i n p r av i c a d o p o r o ke. Bogo- slovni vestnik 8 2, š t . 3 : 6 5 1 – 6 6 5. Slovenska škofovska konferenca. 2024. Posebni zakoni - delovni osnutek. Arhiv SŠK. Štajnpihler Božič, Tilen, Mojca Zadravec, in Luka Mišič, ur. 201 7 . U v e l j av l j a nj e p r av i c e d o p r av- n e g a p r izn a nj a s p o l a v S l o v e n i j i . L j u b l j a n a : Pravna fakulteta. ht tp s : / / w w w . p f . u ni - l j . si/ m e dia / up p p s . - .k o n c n o .b e s e di l o .p d f ( pridobl j e- n o 2 3 . 4 . 202 4 ). Upravno sodišče RS . 2021 . O d l o č b a I - U - 9 8 5 / 2020 - 3 0 z d n e 8 . 9 . Ustavno sodišče RS . 202 2. O d l o č b a U - I - 4 8 6/ 20 - 1 4 z dne 16. 6. Valentan, Sebastijan. 2020. Primerjalnopravni vidik omejitve verske svobode in aktualnost p r i m e r o v m e d p a n d e m i j o C OV I D - 1 9 . Bogoslov- ni vestnik 8 0, š t . 3 : 6 0 9 – 62 2. Vlačić, Luka. 2023. Francosko nepriznanje tretjega s p o l a n i k r š i t e v EK Č P . Pravna praksa 1 0 : 2 9 – 31 . Weber, Nana. 2012. Posledice spremembe spola za zakonsko zvezo. Pravna praksa 31– 3 2:1 8 . – – –. 2018. Sprememba spola in pravica do staro- stne pokojnine. Pravna praksa 28 – 29 : 3 9 – 4 0 . Zakon o centralnem registru prebivalstva. 2006. Uradni list RS , š t . 7 2 /0 6 : 7 6 8 0 z d n e 2 3 . 6 . Zakon o debirokratizaciji. 2022. Uradni list RS, št. 3 / 2 2 : 1 5 z d n e 7 . 1 . Zakon o matičnem registru. 2011. Uradni list RS, š t . š t . 3 7 /0 3, 39 /0 6 , 10 6/ 10, 11 / 11 i n 6 7 /1 9: 11 5 0 . Zakon o partnerski zvezi. 2016. Uradni list RS, št. 3 3 / 1 6 :4 8 1 5 z d n e 9 . 5. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradi- va ter arhivih. 2014. Uradni list RS , š t . 5 1 / 1 4 z d n e 7 . 7 . Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivske- ga gradiva ter arhivih. 2006. Uradni list RS, št. 3 0 /0 6 :3 1 2 5 z d n e 6 . 3 . Zakonu o registraciji istospolne partnerske skup- nosti . 20 0 5. Uradni list. RS , š t . 6 5 /0 5 : 6 70 5 z dne 22. 6. Zamattio, Marzia. 2023. Trento, Paola si sente donna. La madre le fa cambiare sesso sui d o c u m e n ti. C o r r i e r e d e l V e n e t o. 2 3 . 2. h t t p s : // c o r r i er e d el v en e t o . c o r r i er e . i t / n o t i z i e / v er o n a / c r o na c a/ 2 3 _ f e b b r ai o _ 1 4 / tr e nto - p a o l a - o t ti e- ne-il-cambio-anagrafico-e-la-prima-volta-per- - un - t r ans - m i n o r e nn e - 0 2 7 d 0 7 72 - ab a d - 1 1 e d- - 9 c d3 - c 0 3 1b 39 9 f a 7 1 . s h t m l (p r i d o b l j e n o 2 8 . 2. 202 4 ) .